Vprašanja IN ODGOVORI
VpraSanje: Zaposlen sem pri fcmetijski zadrugi kot proda-Ijalec neprestano od -eta 1947. Preje-mam pla^o 7.000 din na mesec. Ali lmam po uredbl o povečanju plače, ki je bila ob-javJjena letoSnjega ]ulija, pra-¦v4co do poVlšanja za 500 dinar-Jev?
Odgovor: Delavcl ln uslui-benci, lci so zaposleai v zadru-gah in zadružnlh organizaci-iJah, Imajo pravloo do poviSa-nda plače po izrecni določbi 1. ilena omeojane uredbe pod pogojrf, ki jih določata 3. inlO. člen tj. da gre za stalno de-C»vmo razmerje rednega alt bo-noramega ustiižbenca ((delav-«a), ki je zaposlen s polafen ledniro delovnim časom.
VpraSanje: Uslužbenec naSe eadruge .J« bil šest mesecev v prel«kovalme<m zaporu, potem pa obsojen. S prvlm dnem pri-hodnjega meseca, ko je prišel t preiskovalai zapor, smo mu odpovedali službo, toda smo bhi še naprej faplaievali tretji-no plače. Ali je delovno ra2-jnerje pre-nehaio z dnem, koje bll aretiTan, ali z dnem, ko je bila izrečena obsodba Jn, ali mu še nadalje prlpada tretjloa plače?
Odfrovor: V omenjenem pri-meru ]e prenehalo delovno razmerje neodvisno od dne, ko j€ uslužbenec nastopil prelsko-vaial zapor ln od dne, k» je btla terečena kazea. Če Je za-druga dala svojevoljno je odpo-j?wed po 7. členu uredbe o na-domesti.la delavcetn ln usluž-bemc€«n gospodarskih organfza-dj za isisa izostankov z dela, delovno razmerje prenehalo, ko je potekel ustrezajočl od-povedin.1 rok. S potekora odpo-vednega roka preneha osluž-bencu (delavcu) tudi pravica do tretjdne ptafe, ker od tega trenutka nl vefi v delovnem raizmerju, pa tudi drugače ne pripada uslužbencu (de.avcu) za časa prestajanja zaporne kaznl all strogega zapora nikakršna plafca.
Vprašanje: Sindikalnl svet je potrdil odpaved službe ženi, ki je bila v delovoem razmer-
ju. Na pritožbo je arbitraža to odpoved razveljavila. Ali je prl ponovni izdajl odpovedi isti ženi potrebno znova "zahtevatl soglasnost  slndikata7
Odgovor: Dejstvo, da ie za razveljavljeno odpoved že bl-lo lzrečeno soglasje, nikakor ne more vpllvati na obveznost podjetja, da z/nova zahteva so-g^snoat  slndikata.   Se  veL,  nl-
kakega protislovja ali nelogii-nostl ne bl bilo vtem, da na pritner siodikat odblje svojoso-glasje na ponovno odpoved. To bo sindikat morda tudisto-ril, te so se spremenill pogoji življenja ln dela t« žene. all pa če s« je te obrazložltve od-Io6be arbitraže prepričal, danl bila v prvem primeru pravilno potrjena odpoved.