mnmk mm& v Ljubljani •■•L s to S. ~ 3h«sw. 62. '>Spenzione ’ic abbonamento postale 2° Pruppo Poštnina plačana -v .gotoviiai. Cena za Trst in Gorico SOJitoHnli m m* ni sivo er 11 ;acu do « si boki . f utr a j. Uprava ured-št?\ 47 Telefor ste v. '92 fliasi icuu. nrf essa di Risparmio Gorica Gorica, dne 6. decembra sesto Go ica in f:st: posamezna številka 0.50 lir, polletna na-o > , elole .ia 52. lir Izven mesta Gorica in Trst: . r ameaia i yilka v— lira, polletna naročn. 47 — lir, celoletna 96.- Eno izmed glemiih načel ■so-i dobnega civiliziranega, po 'domače povedano dostojnega življenja, je načelo o varnosti domačij, o varnosti in nedotakljivosti zasebnega sfanovanja. v-se moderne države so dale' ta načela celo v svoje ustave ali v državljanski: zakonike. Brez pismenega ukaza in brez pravnega povoda nihče ni smel udirati v družinske domove, rhnče se ni smel dotaknili stanovanjske o pleme, kaj šele prebivalcev stanovanja. Rivša Jugoslavija je imela v ustavi izrecen člen, ki je točno določni, do kom je stanovanje nedotakljivo in kje se mehai meja le nedotakljivosti, prav tako so imele podobne člene nemška, italijanska in slične zakonodaje Prva država, ki je načelno zanikala nedotakljivost domov, stanovanj in družinskega življenja, je bila Sovjetska zveza in prvi »izobraženci«, ki tudi načelno zanikujejo pravico družine do nemotenega družinskega življenja, so fooliševiki. Ne da se odrekati fooljševikom neke gotove načita-snosti, toda prav njihova 'enostranska načitanost, njihova načelna izobrazba je k a nas grozna. Izobraženi pa so seveda le nekateri vodilni in idejni komisarji, vsa druga množica pa je podivjana, nahujskana, nalagana in - ko -spozna; sama ter je že prepozno — tudi ogoljufana za svoje nade, ki jih je obujala spričo boljševiSkih obljub. Civilizirani svet temelji na do-mu, na stanovanju, na varnosti, na pravici do družine, do hrane an do dostojnega življenja. Vse to boljševiki zanikujejo, kakor so pokazali v Sovjetski Rušili. Saj je eden najbolj strupenih stavkov Lenina, da je družina sociolaška nesramnost. To naj si premislijo vsi tisti družinski očetje, ki mislijo sedaj, da bo po »p-hovi morebitni zmagi za njihove družine lepše življenje. To je juaivno-jt vseh naivnosti. Ko je boljševizem zmagal v Rusiji leta 1017., je bila njegova prva skrb, da je razbil družino, da je razdrl zakonske vezi med zakonci in da je pognal na milijone otrok med takozvane »brez-prizorne«, to je stradajoče in prezebajoče potepinčke. Mesto urejenega družinskega življenja, Iti je vladalo v Rusiji, je zavladala v Rusiji spojna razbrzdanost, tako prostitucija, kakor promiskuiteta. Še celo več: Kolontajeva, sovjetska poslanka na .Švedskem, je javno proglašala, da sme vsak moški v boljševiški državi zahtevati prav vsako žensko, ki se mu jo zahoče. Ob takih načelih, ob takih razmerah, seveda družina ne mere več obstojali, ne more obstojati pa tudi stanovanje, uničen je počitek in oddih, ker si vsak čas v nevarnosti, da te 'Dr. Josip Smodlaika je za končno vel javno im merodajno določanje spornih oziroma nespornih točk s protifašistično Italijo tor najmanj kompetentna oseba. Izrazit buržujski politik brez jasne načelne Smeri je služil Titovi vladi le kot sestavini del kritnke s katero je hotel Titov boljševizem delati v svetu vtis koalicijskega gibanja. Sedaj ko boljševizem na Balkanu stopa v nova razdobja je za zunanje področje potrebna vse d i-u-ffače ni oonejša osebnost kol, Smodlaka, Njegovo imenovanje na posliamaštvo v Rimu je brez dvoma koraik na poti med staro šaro. Bolj merodajno je, kaj o teh narodnostnih mejah misli komunistična partija. Znamo je, da v početku te vojne Pa/rtiija ni stala na jugoslovainskem na>-čelu, aunpaik je namieravala slovensko ozemlje vključiti v široko srednje ev-ropslco republiiiko strnjeno okrog osi Milano - Dunaj. Šele pozneje je Partija ustanovita svoj jugoslovanski kon- gora — tukaj na Goriškem; — v nekatere mirne kraje ter plenili vse, ne samo pri svojih nasprotnikih, temveč prav tako pri svojih pristaših, pri terencih, pri pravih boljševikih, samo, da so prišli do plena Tako izgleda boljševiška »re-volucija« v resnici. KJor jo je doživel enkrat na lastni koži, vprašajte ga, če si jo želi še envat Najhujši borci proti boliševik im, proti komunistom, proti OF-arjrm so prav iz. tistih krajev, kjer so doživeli boljševiško uničevamc premoženja, domačij, zasebnih stanovanj in rušenje > fužinskega življenja. Naj boljševiki vedo, da je s'o-venska družina tako zdrava in krepka, da bo kljubovala vsrm boljševiškim razdiralnim posku-som in da bo v kratkem poskib-ljeno za varnost naš n domačij. eept in šele v prav aadnejm Sasu, ko .-ir zdi, da zavezniki ne puste boljševike vse do Italije, pač pa obsloja resna možnost, da bodo boljševiki imeli vpliv nad Jugoslavijo, se je pojavil pri Partiji živ interes porinili jugoslovanske meje čim delj na za-pad. ter tako postaviti svoje stopalo čin, glob je v osrčje Evrope. Vprašanje jugoslovansko ilapan skr- meje ni za Partijo nobene narodnostno vprašanje, ampak /.g >1 j ?tvar r* vohnvloname taktike. Narodnosti!. boji so bili za komunizem prav dobrodošla prilika za revolucionarne udejstvovanje in zato Kominterna ni pustila prav nobene prilike, da bi male in zatirane narode speljala v svoje vode. Že lota 1934. so komunistične Partije Jugoslavije, Italije in Avstrije podale svoj pogled na slovensko vprašanje. Vse tri komunistične stranke so povdairile važnost tega prostora za vso srednjo Evropo. Zato so slclenile pozorno spremljati slovensko narodno snovanje ter v njem čimprej zasidrati komunistično revolucionarno stvar. Vprašanje mej im obsega ter kondne pripadnosti slovenskega ozemlja pa se niso dotaknile, oziroma so ga spretno pustile ob strani. Za vsa obrobna o-zemlja je bil določen plebiscit kot tista oblika, ki je najbolj nasprotna kon. kretno določenim zahtevam. Podpira naj se slovenstvo, v kolikor ga je mogiče izrabiti za revolucijo, toda ta podpora ni stvar programa in načel, ampak samo ena taktičnih potez. Eno namreč drži absolutno: vsako gibanje uresničuje svoj program, revolucija realizira revolucionarno doktrino. In v revolucionarni doktrini marksizma im boljševizma narodnost ne predstavlja nobene vrednote. Cilj boljševizma je brezrazredna centralizirana' družba brez pestrosti raizličnih samoniklih organizmov, kot so narodi. Narodnost, potisnjena na stopnjo enega izmed sredstev v svetovni revoluciji, je prazna tiste vsebine, ki jo dela to, kar je. In prav v tem pogledu je svetovni boljševizem v vprašanju slovensko-italianekih od n osa jev pokazat svoj brezdušni internaciona-Hstčni obraz. Najprej je sodeloval z badoglianskim šovinizmom, ki je imel interes, da oslabi slovenstvo, ter je zato podpiral partizanstvo. Nato ie v drugi fazi butnil primorske Slovence v realistično preračunano romantiko narodnostnega boja. Ko si je na ta način dobil vse niti v roke ter delal z zapeljanimi ljudstvom kot z lutkami, je poklical v-deželo tisoče in tisoSe bar Vesli 7, vsega sveta 40.000 NORVHZANOV EVAKUIRANIH Iz Osla poročajo, da je nor» veška vlada objavila poročilo, po katerem je zbežalo s skrajne severne Norveške okoli 40.000 Norvežanov. Polovica tega prebivalstva je našlo začasno bivališče v južnem delu pokrajine Tromse in v pokrajini Nordland »POMOTA« NEKEGA AMERIŠKEGA LETALCA j »Reuter« sporoča obvestilo iz glavnega ameriškega stana ge-« nerala Eisenhowerja, da je neko ameriško bombno letalo, ki je hotelo napasti Nemčijo, »po pomoti« napadlo neko predmestje Pariza. Glavni stan ameriške armade govori o »tehnični pomoti« Rombe so padle na IssY-e les-Mou!inenaux. GROZODEJSTVA V SRBIJI Kakor se izve iz Beograda, je tolovajsko »sodišče* obsodilo na smrt in dalo takoj ustreliti naslednje bivše ministre: Dragolju-ba Milovanoviča, Djuro Kotura, Momčila Jankoviča, Djura Jankoviča, Radoslava Veselinoviča in Dušana Djordjeviča. O podrobnostih tolovajskega terorja, ki se je z nepopisno strahoto razmahnil po vsej Srbiji, poročajo, da so doslej zaprli nad MKL oseb Polovico -se jih kmalu izpustili, ostala polovica pa pride pred tolovajsko sodišče, ki je doslej izreklo smrtno obsodbo v 104 primerih. Med temi so zgoraj našteti ministri ter generala A-leksander Stojanovič 'n Aleksander Radulovič, komandant mesta Beograda. Po grozotah, ki so 'ih morale preživeti dežele, kjer je domače-1 mu tolovajstvu prišel na pomoč boljševizem, da je morilcem utrl pot, se je ta nepopisna nesreča1 zrušila tudi na srbski narod1. »Sodišča« krvnikov in krvolokov so začela obratovati na debelo, kčij-ti domačim tolovajskim propali-cam je očitno mnogo do tega, dal tudi v Srbiji postavijo spomenik svojemu besu, ki ne bo zaostajal za Katinom, Vinico, lelendolom in drugimi kraji, kjer si je boljševizem sproščeno dal duška. zanimivi: izpovedi SOVJETSKIH UJETNIKOV Berlin. - »Deutsche Adria Zci-tung« piše: »Vojni poročevalec Wolfgang Kiichner poroča- Sovjetski vojni ujetniki n prebežniki, ki so na bojišču pri Narvi in na meji Vzhodne Prusije padli v nemške roke, pripovedujejo soglasno o naraščanju naroihega odpornega gibanja v zaledju sovjetskega bojišča. Vedno čc-šče se dogaja, tako so povedali, da močne skupine narodnih bor-J cev za svobodo nudijo oborom ' žen odpor proti boljšcviškemu strahovanju in da z razstrcljeva-* niem varnih objektov molijo so-' ; vjetske premike. Pri Minsku so izvedli nacionalisti močne napade na sovjeiske čete. Izvedli so tudi oboro?<-ne nastope proti posamičnim letališčem in pri tem uničili ve5 letal. dogliamcev. zdaj spet kriči o narodnostnih mejah ter z vso slovesnostjo postavlja narodnostne meje na prvo mesto svojih zahtev. To jo stvarna podlaga propsuganide o narodnostnih mejah, katera pa še ni zaključena, in se bo brez dvoma še naprej razvijala, kakor se je že do sedaj. Značilen napad V Partizanskem dnevniku je objavil France Bevk oster napad na prev?., g. goričkega nadškofa Karla Margottija. Ta napad je zelo značilen itn za razumevam, j e komunistične taktike zelo poučen. Zato mu posvetimo nekaj pozornosti. Predvsem (je zamiimlivoi, tuatoaj »e doslej komunistična OF še ni obregnila ob našega nadškofa, (ločim je r, vso mogočo nesramnostjo že neštetokrat naiparlla ljubljanskega sloven-•Jtega škofa in marši/katerega zavednega in za nairod kar najbolj zaslužnega slovenskega duhovnika. Na ■ Kranjskem je dolgo vrsto duhovnikov ceilo pomorila im deloma prav nečloveško zaklala. Pa nele na Kranjskem, tudi v Primorju je pobila že več duhovnikov, samo v go-rilški nadškofiji kair tiri, med ni-mi tri taike, loi so vsi goreli v zora- i vem slovenskem rodoljubju. Ta stvar , je. še prav posebno čudna, ker te OF v svoji propagand ni liito ra it uri neštetokrat poveličevala primorsko duhovščino radi narodne zavednosti in odločnega vedem ja v dobi 25 let, ko , je skoraj sarma branila narodne sve- j tinje v naši deželi. Torej »narodno zavedno slovensko duhovščino« preganja OF vkljub hinavski hvali, lci jt jo je tolikokrat pela in jo pove- i ličevala nad slovensko duhovščino drugih dežel. , Do drugorodne duhovščine je pa j bila doslej ter najbolj obzirna- i Nikdair nismo ne sTšaJi ne brali napad ov »Osvobodilne Fronte« niti proti tistim duhovnikom, lil ^o„ po smrti rajnega nadškofa Sedeja tako zelo grenili življenje slovenskim vemiikom in duhovnikom. V neki okrožnici je OF t. 1943 o-pozorila sloy. duhovščino, naj nadškofu Mairgottiju odpove pokorščino v stvareh, ki niso strogo cerkvene. To opozorilo je dala OF duhovšiini, ker je dobro vedela, da je OF ko-jmiinistifina in da ime samo ta namen, pripraviti pot komunistični diktaturi. Komunizem pa pomemja najostrejše nasprotje s krščanstvoai in zato so voditelji OF po pravici pričakovali, da bo nadškof, ki je že L 15)87 podpisal z vsemi škofi Treli Ben oči j ostro pastirsko pismo proti komunizmu, tudi zdaj povzdignil svoj svareči učeniški glas. Ker so pu znali voditelji OF celo pred duhovniki dobro zakrinkati svoje komunistične liaimera, prev. g. nadškofu tega ni storil in OF je bila z njim do pred kratkim kar zadovoljna — in ni čutila nobene potrebe, da bi kakorkoli ocenjevala njegovo delovanje med naimii. Kaj se je torej zgodilo, da je postala OF kar naenkrat tako huda nasprotnica goriškegra nadškofa, kateremu kraitikomailo očita, da je bil »faStet« in da ni branil duhovnikom sodelovati s fašizmom? (Bevk mu o- j čilta še mnogo drugih reč,). OF je zadnji čas pritiskala na I duhovnike, ki naj se po partizanskih | naukih »ne vmešujejo v politiko«, maj se dajo voliti v okrajne, okrožne, , pokrajinske in druge odbore, komi- j sije iin parlamente. S takim sodelo- | vanjeim duhovnikov so hoteli le še I bolj preslepiti vse ljudsvo in ga i »prepričati«, da niso proti 'veri | in da z njimi sodelujejo prav v.-e , plasti ljudstva. Nadškof je izvedel za ta pritisk na duhovščino in zalo je v posebni okrožnici opozor i svoje duhovnike na predpise cerkvenega prava, ki prepovedujejo duhovnikom, da bi sprejemali v političnem življenju razne funkcije, alko nimajo za to v posameznih slučajih iz prav zelo tehtnih razlogov posebnega dovoljenja pristojne cerkvene oblasti. In v tem je zamera. Nadškof je napravil saimo svojo strogo dolžnost, iin ker se ta dolžnost ne krije z i« teresi OF, je prisilo do konflikta in napada. Ponavljamo, da OF vedno poji. larja," naj se duhovniki ne vtikajo v politiko, če bi torej to govorjenje bilo odkritosrčno, bi morali vsi listi OF nadškofa pohvalili, da je du-h i' -likom prepovedal sprejemati ':7,ne mandate in funkcije pr’ »narodni vladi« Ta prepoved Oi se jim morala zdeti še praiv posebno velikodušna, ker se z njo zapirajo duhovščini vrata k tako vali/kim častem in koristim, kakršne nudit svojim funkcionarjem »Slovenska narodna oblast.« S tem je OF jasno izpovedala, kaj si predstavlja pod besedo »duhovnik naj se ne peča s politiko«. To pome«-ni, dai se ne sme- pečatu a. nobeno po-Jl/liko, kii Ibi bik« (kakorkoli komunizmu nasprotna, pa četudi saimo njegovim brezverskim in materialističnim osnovam. Ce pa kak d hov-nsik pride in se ponudi OF za pokornega hlapca, (srne ppst^iti [poslanec, verski referent ira še vse drugo in zasluži pohvalo. »Ta je pravi duhovnik po evangeliju. Ta se ne peča s politiko, proti takim duhovnikom nimamo pritožb,, in če bodo vsi taki, med OF in vero ne bo nikdar sporov. Gospodu Francetu Bevku in tistim, ki so mu: ukazali, kaj in kako-naj piš?, smo prev hvaležni- za nad vse jasno lekcijo o duhovniku in politiki. DEISTVA IM UGOTOVITVE Kdo stoji za OF? Za obletnico boljševiške oktobrske revolucije je izdal »Centralni komitet komunistične Partije Jugoslavije« manifest na t vse delavce, kmete, meščane, na vojake, podoficirje, oficirje in politične delavce Narodno osvobodilne Vojske in Partizanskih Odredov Jugoslavije. Uvodoma ugotavlja manifest, da je le Oktobrska revolucija omogočila ■jugoslovanski »osvoboldilni boj«. Brc:' oktobrske revolucije ne bi bilo Sovjetske Zveze in brez Sovjetske Zveze ne bi bilo partizanstva. Popolno-nui logično! Nato pravi: »Ko so se narodi Jugoslavije pred tremi leti in pol na_ poziv naše IPartije (podčrtalo ur.) dvignili k orožju, so b:V nrržeti (komunisti namreč, ne narodi, op. ur.) z veli kan s1 ■"> vero v nepremagljt-vn s 7o vel kega ruskega na-rodft ostalih narodov Sovjet?1 zveze ter njihove Rdeče Armade.« »Zaradi borbe, v katero so se naši narodi podali in ki so jo vodili na poziv in pod vodstvom naše Partije (podčrtalo ur.) zaradi slavnih zmag naše vojske, ki jo je ('realiziral maršal (Jugoslavije Josip Broz — Tito, bo naša dr'*n\a ir,šla iz te vojne kot vma«ovalka(?)« »Do sedaj smo v borbi za neodv:snost dobivali pomoč naših ve}ikih zaveznikov. Tudi v bodoče moramo delati na tem. da utrdimo prijateljstvo z zavezniškimi deželami. Tud’ v bodoče se moramo trdno nakloniti na veliko jrr ^^vjetsko Zvezo (podčrtalo ur.), ki nesebično (*>) r/r>nr^’«5f> žrtve za osvo-bod;*n> vaše 'tferele in nudi '~'^frriiglno nomoč naši vojski in našemu narodu.« »Naj živi Velika Oktobrska Revolucija!« »Naj živi zmagovita Rdeča \Armada in njen genialni voditelj maršal Sovjetske zveze Josip Visarionovič-Sta-lin!« O Angliji in o Ameriki le borne besede) na Sovjeti jo pa gostobesedni slavospevi! Nič več « Živel Churchill«, »Živel Roosewelt«, ampak samo »Živel Stalin«! Partija prihaja na dan z odkritimi kartami! Mi pa vidimo v tem potrdilo za pravilnost naše linije in naše trditve, da je OF zgolj množična organizacija komunizma, kateri gre boj na /'"Ijenje in smrt! ~ „Črne bukve“ jih bole ... »Črne bukve« so komuniste bolele, zelo bolele, jih še bolijo in jih še bodo bolele. V priznanje sestavljalcem in pisateljem bodi povedano, da so »Črne bukve« odlična dokumentarična knjiga, ki daleč prekaša tovrstne knjige drugih narodov. V živahnem, stilistično dognanem slogu in z neizprosno logiko so pisci razkrinkali zločin za zločinom, ki jih je zagrešila komunistična OF nad slovenskim narodom. Knjiga je šla v svet, je bila prevedena v številne jezike in prav to boli komuniste, kt so v svetu lagali o »narodnoosvobodilnem boju«. Zato so začeli izdajati »Dokumente«, ki jih oskrbuje »komisija za ugotovitev zločinov« pod vodstvom znanega dr. Maksa Šnudrla. Naj le navajajo vsedilj ponarejene dokumente o izdajstvu posameznih žrtev, ki jih je ubila OF. Preveč bo nedolžnih, kakor sta bila prof. Oven in župnik Omahen, za katera je sam komunističen speake,r v Londonu dejal, da nista iz.dat-jalca. Z pristnimi dokumenti, kako je badoglianska solt-dateska zavirala živo rast protikomunističnih oddelkov pa bodo dosegli ravno na-protno, dokazali bodo, da so vaške straže izšle iz ljudstva in da so bile zaradi svojega nacionalizma badogliancem nevarne. Taki dokumenti so nam lahko samo v ponos in nikdar ne bodo mogli odtehtati dokazov, ki so jih prinesle »Črne bukve« o sodelovanju med OF in badoglian-skim štabom, katerega je treba smatrati za dejanskega organizatorja OF, saj je partizanom dal orožje, strelivo, hrano, opremo in vso zaščito. Vsi ti dokumenti pa ne bodo oprali OF, ki je preveč rdeča od komunizma in od j slovenske krvi, ki je bila po ; nedolžnem prelita za revolu- j cijo. Iz [fctnišic V spodaj navedenem govoru je dokaz, koliko je OF pri nas t’ enem letu časa nabrala za svojo vrečo>_ Novembra lanskega leta, sem se srečal z našim mo/a- \ • ■*»!■ « ^ it| i u i PREHRANA Razdeljava -Je sira Prehranjevalni urad sporoča, da se od ponedeljka naprej deli namizni sir in sicei 100 gr na osebo. Sir sc bo delil proti odrezku za riž in testenine (generi da mineštra) za 28. tekočega meseca. Cena za kg je 30 lir. Jabolka Prehranjevalni urad nazna* nja, da so pri vseh trgovcih na drobno v prodaji tirolska jabolka za običajne odjemalce. Jabolka se bodo prodajala proti 1. odrezku za kruh za 25 .tekočega meseca. 2. odrezek za kruh bo veljal za poln obrok za tisti dan. Otroci do 3 let bodo dobili 2 kg, vsi ostali pa 1 kg. Cena za kg je 18 lir. Prodija jajc Od 5. 1. m. dalje so v prodaji jajca in sicer za stalne odjenvilc«.* pri sledečih Irgovcih: Cbrislar, Mazzinijeva ulica; Conigiio, ulica Brigala Pavia; Culot, irg de Amicis. Oov°je meso V ponedeljek 4. t. m. se je začelo razdeljevanje govejih zrezkov pri mesarju Ortali, Cavourjev trg in sicer le za stalne odjemalce. Obrok znaša 100 gr na osebo. Dne 6. t. m. pa se bo razdeljevalo meso pri sledečih me- karjem tam med Podleščern~ in Trašnjem. Bil sem gotov, da če ravno ne bo odobraval' mojega proti OFarskega izražanja, se vsaj bova kaj resnega pomenila. Vprašam ga: No L kako kaj gre, bomo kaj narediti s to našo vojsko ali ne? Dobil sem nepričakovan odgovor: »Ti povem da< gre prav dobro, — je že vse norato, je že svoboda, samo Neme se še mora umeknt. Adan tovariš je reku, da za sv. Andrei ne■ bo obadnega več a Garic.« Po enem letii časa sva se zopet videla. Kakšna razlika je od srečanja do srečanja, danes mi pa pravi takole: »Dragi moj, če bomo čakali, da pridejo gor domobranci ali Nemci, nam bojo ti h...či rudeči vse požrli in pokončali, nas bo vzel pa mraz, lakota in uši. To je svoboda, Čehi od začetka vsakemu komunistu ki je tukaj prišel lagat zavili vrat, bi bila danes res nebesa. Če le ne bo, te zverine konec, bomo mogli samt poiskat kakšne rujave štore• in ga napravit.« Tako bo! (Banjškar). ■ sarjih: Picciulin Casio, ulica 24. maja; Co i^ncig Saverio* pokriti trg; Culot Silvio, cors:> '"erdi Cene za sladkor in riž Cena sladkorja je določena na 25 lir za kg. Za fin riž pa na debelo za q. 791 lir, na drobno pa 9 lir m kg. Za riž nižje vrste pa 614 lir za q na debelo in 7 lir za- kg na drobnoj polfin; na debelo 668 lir za q, na drobno 7.70 lir za kilogram. Kostanj Zveza trgovcev objavlja, tfa so za koslanj določene sledeče cene: na debelo 17 lir za kg; na drobno pa 19 tir za kilogram. Kondenzirano mleko Prehranjevalni urad jc določil, da upravičenci lahko o broke kondenziranega mleka dvignejo tudi poznejcf Ta ukrep je bil izdan, da se upravičencem prihrani zamudno čakanje pred mlekarnami. IZ GORICE NpsreCc Vlaidimir Pavlin, star 54 let ir. Kraške ulice je padel na seniku in si ,poškodovali tutaifle Viktorija Lebeni, stara 4-t leit iz ulice Favetti se je ranila v levo nogo z likalnikom. Peter Bruinat iz Gosposke ulice (Cairducci)^ 22, je zdrsnil na pločniku v Semeniški ulici in se ranil na davi. Ir. \m Mit: L i G DQy m P E i EL P t J'j 6. Vprizarjanje pasionskih iger j r ct-.kvi sv. Ivvirina v slovenskem jeziku — in 7. Slovenska volila bratovščine sv. Marije v 'Čemjevu, ki so naše najstarejše točno datirano besedilo, če ne upoštevamo na novo odkrite starejše slovenske poštevanke v Videmskem roko '•pisu. Kes je, skromni so ti spomeniki, a čepraN fekromni, vendar pričajo, da sc jc naša sladka slovenska beseda v Posočju v vsem obsegu oh a 'nila skozi dolga stoletja v novi vek, ko je zaživela novo življenje. II. Posočje v stole*! a reformne j Šestnajsto stoletje, v katerem je nastopil Martin Luther s svojim verskim naukom, ki je v drugi polovici stoletja ogrožal tudi katolištvo v slovenskih deželah, pomeni za Posočje burne čase. Že začetek stoletja, leto 1500, pomeni usodno spremembo, ko je po smrti Leonharda Goriške ga zavladal deželi Habsburžan Maksimilijan 1. Ta sprememba ni bila všeč Benetkam, ki bi bile ' rade same zavladale v dedovini goriških grofov. C.esar niso dosegle zlepa, so hotele pridobiti s si- lo. Leta 1507 so zato Benečani izzvali Maksimilijana, ko mu niso hoteli dovoliti preko svojega o-zemlja v Rim h kronanju. Izbruhnila je prva be-neško-avstrijska vojska, ki jc divjala v Posočju vse do 1521, ko je bil sklenjen mir v Wormsu, po katerem je Maksimilijan obdržal podedovano goriško ozemlje. Preden se je Posočje oddahnilo od teh vojnih grozot, med katerimi je doživelo tudi grozen j otres in še črno kugo, so 18. julija 1528 udarili v deželo Turki. Proti njim je morala dežela potem e celo stoletje pošiljati predpisano število vojaštva in plačevati turški davek. Ob koncu stoletja so začeli Benečani zopet izzivati, kar je privedlo do nove vojske, ki se jc pa prav razvnela v začetku 17. stoletja. Poleg krvavih bojev so bile v Posočju v 16. oletju in še pozneje tudi druge zmede: cerkvenoupravno vprašanje ni bilo urejeno. Oglejski ^atriarhi, ki so bili izgubili svojo posvetno oblast ;n so izza 1510, ko je prenesel patriarh Grimani patriarhata za stalno v Videm, bili pod be-n^SVo oblastjo, so bili v vednem sporu z notra-••"stri iškimi vladarji. Ti namreč niso pustili patriarhov na svoje ozemlje in so omejevali njihov delokrog, zaradi česar ie, umevno, trpelo tu-versko življenje na Goriškem. Čeprav v teh neurejenih razmerah ni bilo versko življenje ne pri večini duhovščine, ki ni bila niti dovolj izobražena, ne pri preprostem ljudstvu povsem zgledno in je praznoverje in vražarstvo še bohotno poganjalo, kar kaže zlasti sekta skakačev pri Sv. Luciji 1584, se je vendar verski duh prav v tem stoletju med ljudstvom poživil in povzdignil. Ustanavljali so namreč razne bratovščine, katerih udje so se zavezali pobožno živeti, skupaj moliti, s procesijo hoditi in romati. Izbrali so si posebno cerkev ali vsaj oltar v njej, po čemer so bratovščino tudi imenovali, dajali brati maše za žive in umrle ude, imeli svo:e blagajne, iz katerih so podpirali soude in plačevali stroške za skupna romanja. Središče romanj pa je postala ta čas Skal-nika — Sveta gora pri Gorici, kjer se je, kakor sklepajo zgodovinarji, prvo soboto junija 1539 prikazala slovenski pastirici Urški Ferligojevi iz Grgarja Marija in ji s slovensko besedo naročila: "Reci ljudstvu, naj mi tu cerkev zida in me milosti prosi!» Ta stavek, ta neznatni stavek, s katerim je nebeška Mati posvetila v slovenski zemlji ob Soči slovenski jezik, je važen spomenik naše besede iz 16. stoletja v Posočju, ko naj bi v tiskani besedi naš rod bral nove nauke in se izneveril. (Dalje.) VESTI IZ GORICE IN DEŽELE pečmi kostcuA^i To je jesenska slast: kostanji, pa naj bodo pripravljeni tako ali tako! Najbolj grdo so včasih de-lailc s kostanji naše gospodinje, ki jim kostanji niso bili dovolj sladki, temveč so jih lupile, zavijale v razne torte, močnate zavitke, celo potresate s cimetom in take, servirale. Seveda smo bili moški hudi nad tako »zlorabo* žlahtnega sadu kostanja ali e~.lo njegovega poplemenitlejnca ma-ronija. Toda, kaj je pomagalo, a-ko smo še tako protestirali, doma smo pa te morati jesti kostanjeve torte in razne čudne, samo ženskim ušesom po irrenu znane zadeve, ki so bile napravljene iz kostanjev. Tedaj in še danes, hodimo moški na skrivaj k stojnicam, kjer pečejo kostanje. Izvrstno diši pečen kostanj in bali smo se, da letos s pečenimi kostanji ne 'bo nič. Pa je le bilo. Občudovati je treba spretnost prodajalca, ki van kaže polne košare surovega kostanja, ga pretresa iz vreče v vrečo, toda nihče ne ve, ali na namerava v resnici vsega speč.'/* V počiti se peče polna rešetka kostanja in potrpežljivo čakamo, kdaj bo dišeči kostanj res pečen, toda nakar v štirih jezikih dobimo odgovor: »Po petih minutah!.« Nemški vojaki bi radi kupili pečeni koslanj, saj so mnogi iz takih krajev, kjer javnega pečenja ne poznajo in kdbr hoče ah kdor je hoteli pred vojno jesli okusni jesenski sad južnih gozdov, ga je moral posebej naročiti zase peči. Zanje je pečeni kostanj kot nekakšna eksotična jed. Pridejo seveda Slovenci, ki jiir je kostanjev sad tako znan, kakor hruška in zahtevajo kar na debeuo: »Za pet lir kostanja, toda vročega!« Prodajalec usireže in naši ljudje se čudijo, da jim ga da samo tako rnal »škrmceij«, — samo tako mail ziavitek — d'a prrd nekaj leti je bilo za pet lir ob tem času mnogo več kostanja. Pridejo iudi Furlani m Italijani in ponujajo svojih pet ali deset lir za zavitek kostanja in vsi se čudijo: pet lir in tako malo porcijo! Seveda, to so pretekli časi, vendar so vsi veseli, da dobe nekaj priboljška k hrani, bouisi pred kosilom aii po njem, bodisi pred večerjo ali po njej, samo, da je tukaj žlahtni, lepo dišeči kostanj, lepo zarumenjen in sas-ien, tak, ki šele vzbudi apeli!1 Le škoda, da ti prodajalci pečenega kostanja tako samozavestno prekladajo vreče z žlahtnim maronijerr napolnjene — le kdaj ga bodlo pekli? Ali ga prekladajo samo za reklamo in sa- mo za vabo občinstva, ki dobi po navadi in še po precej dolgem čakanju drobni pečen kostanj ali ga štedijo za poznejše čase, ko bo maroni nemara nekoliko dražji? To so sedaj vpra-šanin ljubiteljev kostanja in ma-ronija. Maroni je namreč cepljeno žlahtno drevo žlahtnega kostanja in uspeva prav povsod, kjer uspeva na primer koruza ali vinska trta, samo gojiti ga je treba znati, in se od njega navadni žlahtni kostanj razlikuje približno tako, kakor recimo drobne hruške drobnice od krasnih vrtnih hrušk. Goriška je bila znana kot ena izmed domovin maronija. Njen sad je Šel daleč po svetu in pred več kot 30 leti so kostamjarji na dhmajskih uličnih križiščih ponujali goriški maroni. Tudi slovenski Str tar ima prav uspelo reportažo o nekem takem kosta-njarju, — ki pa je malo sleparil: mesto pravega maronija je peke! najraje bolj debele kostanje, kakor mu je seveda bolj neslo. Tako maroni, kakor njegov bolj zanikrni brat žlahtni kostanj imata veliko redilno in hranilno vrednost. Oba sta bogata škroba, imata tudi nekaj malenkostnega beljakovin,, sploh, nasitita človeka, tudi če je samo maroni ali kostanj, le vitaminov ne vsebuje niti prvi, ne dkrugi. Bolj, kakor pšenični kruh, bolj kakor krompir, bolj je žlahtni kostanj nasiten, samo nekaj svežega sadja je potrebno kot dodatek! Le zaradi imena im sličnosti sadu ima neko veljavo tudi divji kostanj, sadi okrasnih dreves, ki rastejo po meslnih drevoredih, tudi v Gorici. Sodobni vrtnarji to drevo preganjajo in ga odstranjujejo. Vedo zakaj: Drevo raste zelo hitro, todla nn njegovih koreninah se redi na milijone ogrcev. Les tega drevesa ni vreden nič, celo v peči diši skrajno neprijetno, sad pa ni užiten ne za ljudi, ne za živa- li. Za prešiče in krave ga je ireba dolgo prekuhavati in izpirati, tako, da se kmetje v mirnem času izprašujejo če je sploh vredno, zbirati divji kostanj, ga vzgajali, v vojnem času pa utegnejo z nnj-večjo težavo sem in tja dobiti tudi iz tega zoprnega sadeža kako korist. Pač pa kemične tovarne in pralnice s pridom izkoriščajo sadež divjega kostanja, toda nabiralcem, ga plačujejo po tako nizki ceni, da se niti otrokom ne. izplača nabirati ga. Ako pa kakšna gospodinja ume s pridom, ob pomanjkanju mila, uporabiti sadež divjega kostanja, potem je to nekaj vredno. Vsaj v času vojne. DOPISI Iz noriške okolice Iz goriake okolice in sicer iz župnij Šen peter, Vrtojba. Bilje, Miren, So-\odnje in Standrež je dosedaj pri O F padlo, tako se sodi, kaikih 150 mož in fantov. To se praivi, padlo jih je ne-primeronia ved kot v svetovni vojni in kot v sedanji vojni na frontah. Te šleviilfce, kot se zdijo neznatne, so na-j-avnost stiiiihotne m natS maili iin ubogi, slovenski narod. Pomfaliite, ta j se to pravi: župniji, ki šteje 1500 duš, t wn i;‘t i 20 3',) nnkirJiuh lij udi manj? In ako raztegnemo te številke na o stale naše goričke občine in župnije, narastejo v stralšne tisoče. Ljudje J>o žji, aili se zavedate tega groznega dejstvu: po tej vojni bo naše primorsko ljudstvo, ki se je skozi četrt stoletja tako žilavo boriilo za svoj obstoj prikrajšamo za tisoče mladih življenj? Zakaj su ti mladi ljudje padli? Morda po krivdi sovražnega tujca, ki nam streže po življenju? Ne, padli so po krivdi, zločinske OF, ki si nadeva naslov »slovenskega osvobodilnega gibanja-. Na \ ; sias bi hoteli zavpiti, da bi se globoko vtisnilo v sleherno slo. v '-rc •: e te žrtve so brezpo- trebne. Z njimi ne bomo vojne niti za eno m i i; u „0 »krajšajo. „• ovn.žniku ni-s pttedcB nobene Škote. Prizadeli pa smo strašno, nepopravlji- proti Velikim Zabijem naaaj v Grmovje. Pekarna Rusija Miloš v Ajdovščini je ukinila prodajo kruha, ker so jim partizani 24. novembra 1944. odpeljali vso zalogo moke. vo škodo svojemu lastnemu narodu. Klor še ni sprevidel te aločinske igre-, ki jo igra. OF nad našim primorskim ljudstvom, ta je zaslepljen do dna i« mu ni več pomoči. Renče Te dni so vojaki odkrili nek partizanski bunker, v katerem so nafiLi 7 mrtvih partizanov. Vzrok smrti še ni pojasnjen. Zdi se, da so 9e bili partizani skrili pred vojaki iin tam umrli radi lakote ali radi zadušitve.. Odkritje je napravilo na rensko prebivalstvo, ki je sicer zen OF precej nadufono, najbolj vtis. Tudi v najbolj zagrizene in zaslepljene duše prodira ved no bolj vprašanje: Ali so res vse te strašne žrtve potrebne? Vrtovi n Nad imšo vasjo že nid teden dni tabori geta tolovajev. So po večini sami Mongoli, ki nadzorujejo ce*to Ajdovščina Gori,«« in jo tudi pridno minirajo. Kot smo zadnjič poročali, je njih delo že zahtevalo tri človeške žrtve med civilnim prebivalstvo m. Iz srednje Vipavske Čepar, trgovec v Šturjah, je petek 24. p. m. užival svobodo v Ajdovščini. Bila je zelo kratka. Prav po sreči si je rešil življenje, ko je prekoračil Hubelj. Naslednje jutro je ves preplašen kot zrnje« bežal ekoei Plač« Slokarji Medtem ko so se v Ajdovščino natepli boljši partizani, ki so bili še nekoliko človeško oblečeni, čeprav so imeli namesto jermena pri puški železno žico, so se okrog nas zadrževali pairtiaan^ nižje vrste, ki so bili talko razcapani, d® niso upali naj svetlo. Vedno nam pripoveduje^ jo o pomoči zaveznikov, toda le sem pa tja iimamo priliko videti kako angleško uniformo in aimeri.kanske čevlje. Planina pri Vipavi 15. novembra t. 1. je preminul mož, Jože Kete, posestnik iz Planine pri Vipavi. Preprosti izobraženec je imel vedno vso svojo naijlepšo srečo le v plemeniti skrbi za svojo šltevillno družino, za kaitero je skrbel do zadnjega z brezmejno požrtvovalnostjo vkljub več mesecev trajajoči bolezni. IM je vedno vzor krščansko globoko mislečega moža. Zadnje čase je veliko trpel, ko je na lastni koži poizkusil, kako peklenski sovražniki vere naših dedov trosijo brezbožne nauke med ljudstvo. Po prvi svetovni vojni je bil več tet občinski odbornik in svetovalec vsemi potrebnim. Ko je slo pri občinskih sejali za važne zadeve, je vedno izpričal klenost moža, ki je stal kot hrast z besedo in dejanjem za vero, dom in rod. Vedno dobre volje je nudil vso svojo naMonjenost v vasi iin sosedom. Hrepenel je zadnje dni, dia bi videl svoje itri sinove, ki so razkropljeni po svetu, a želja se mu rai-di sedanjih razmer ni izpolnila. Povsod ga bomio pogrešali v teh časih. Udeležba pri pogrebu je pokazala, kako je bil pri vseh priljubljen. Domači! g. župnik Joško Pinot se je od njega poslovil z ganljivimi besedami. Družini in sorodnikom naše iskreno sožalje. Šmarje Pred leti se je tu naseli mnogim znani nadučitelj Gruntar iz Posočja. Bjilli so zlati' časi. On in njegovi nasledniki so se razvili v iniovi-tejše posestnike, katerih ime se je vedno slišalo v vsej okolici. In danes! Kaj si vendar želijo ti dmoviiti potomci? Ko sodelujejo in se žrtvujejo ai« OF, ko vidijo na lastne oči (ako ni«o že oslepeli), kako se koplejo že nad teto dni grobovi našim najboljšim ljudem v njih neposredni bližini. A® si želijo boljšega csocialnega redai?» Kdor želi, da bi druge popravil, mora prej sam sebe, spanievati mora tudi svojo dolžnost do drugih. Vi ste imeli že davno priliko pomagati potrebnim, gospodje tovariši, ko ate najemali delavce, dat so vam garali od zore do mraka. Zakaj jim niste dali. zemlje v last? Saj imeli so marljive roke in vse zmožnosti za delo in svobodno življenje. Gospodje tovariši! Res lepo in lahko je govoriti o zlaiti svobodi in jo istočasno izrabljati — ter bližnje in revne tirati v sužnjost. Št omaz Pred kalkimi tedni, je bil tu mi-fesor, ki se je med drugim predstavil udi s temi besedami: «Ko pridejo Angleži, dragi lovariši in tovarišice ina tere in hčere, povejte svojim sinovom, naj ne vržejo pušk v koruzo. Ne pri-težujte se, kaj ste doživela v preteklo sii! Ako vam kaij ponujajo, ne sprejmite nič od njih. Mi imamo vs^ra do volj!» Poslušalkam je ušel smeh. k« na lastni koži okušajo, kako prav isti tolovaji ob cesti proti Gorici starim ženicam vse izropajo in marsikatera kmečko stanovanje popolnoma izropajo, čeprav imajo vsega dovolj». OBJAVE Nekaj o zračnih alarmih Goriška prefektura - Pokrajinski odbor za protiletalsko obrambo sporoča: Nemška oblast, ki je edina pristojna glede znakov za zračni alarm, opozarja prebivalstvo, da znak za zmanjšano nevarnost ne izključuje možnost nenadnih obstreljevanj ati odmeta posameznih bomb, bodisi s sovražnih lovskih letal bodisi lovcev-bomb-nikov. Med zmanjšano nevarnostjo torej ni potrebno samo, da vsi povečajo pazljivost in da ne puščajo otrok iz hiše, temveč tudi da si nihče ne domišlja, dla se lahko sprehaja, postaja po kavarnah, trgovinah itd. brez pravega o-pravka. Tisti, ki jim ni nujno iti ven po lastnih poslih, morajo v zaklonišče, ali vsaj ostati doma. Bolniki v »osebna zaklonišča Pokrajinski urad za protiletalsko obrambo razglaša: V slučaju alarma imaijo bo: n'ki z nalezljimi boleznimi prepovedan dostop v javna zaklonišča. Zdravniki, ki jih imajo v oskrbi so naprosemi, da vplivajo na bolnika, da izpolnjuje zgoraj omenjeno prepoved. Zainteresirane družine, naj se obrnejo do hišnega starešino, ki ima dolžnost, da preskrbi poseben prostor v zasebnem zaklonišču. lin^sko gibanje Rojeni so: Vinotti Ruggero, Ferrari Gintietta, Radiikon Janez, Bitežnik Matej kai. Umrli so: Skarda vd. Montanari Maniijai Katarina^ 76 let, gospodinja; Scapto roj. Dal Fabro Rosaiia, 68 let, zasebnica; Simčič Ada Lucijat, 21 let, uradnica; Manciino Rocco, 36 let, pek; Jez Andrej, 46 let, kmet; M a rt.inuzzi Eugenio, 69 let. mesar; Budin Alojzija vd. Budihma, 82 lea, zasebnica.; Jožefi-na Cotič vr. Gorjan, 63 let, zasebnica; Šinigoj Jožef, 72 let, upokojenec; Po-il.jšiik Valentin, 43 let, kmet; Sartori Diino, 33 let, mitničar. Oklici: Giacoletti Alfredo, mizar in Fdlladore Ermieiinda^ zasebnica; No-netfci Livio, mehanik in Degeno Lui-gimas, zasebnica; Tacchinardi Agostino, livar in Luvier Maria, uradnica; Dofi-so Roberto, dijak in Minini Cannen, zasebnica. Poroke: Delizotto Giovanni, brive« in Vončina Jole,- frizerka; Perrone Giuseppe, trgovec in Guadalupi Fran-cesca, zasebnica; Antoniutti Vinicio, geometer in Fatcone Maria, učiteljica; Žan Jožef, kmet in Brumat Jožefa. Narte Veliko nja : vesele zgodbe 2 bonske TRPLJENJE. Stari Brus, ki je mojim otrokom nosil po Golakih nahrbtnike in ga imajo radi kot strica, jim je pripovedoval : »Hudirja« — je imel navado reči, zato smo mu rekli »Brusov hudir« — »hudirja, čistila sva preseko« — to je meja med dvema gozdnima odidelkoma — »čistila sva z rajnkim Gidljevim Tonetom. Nihče naju ni nadzoroval, nihče vprašal, ali kaj delava ali ne. Rajnki Bevk — vaš praded, otroci — mi je dejal: »Denarja je štiri sto kron. Porabimo!« Hojo nam je štel v dnino. In sva delala. Kolikor sva pač sama mislila, da je prav, da nama kri ne zastane. Nenadoma ti pride Tono s temi besedami: »Veš, premailo trpiva, gotovo nama bodo malo plačali! Jaz pojdem drugam. Pregovarjal sem ge*, a trma je t;ma in ga res v ponedeljek ni bilo. Šel je drva nosit ,/ jam lesnemu Irgovcu Hmeljaku. No, trpel je dovolj. Zjutraj je moral bili že ob petih tam-le« - je pokazal daleč na Golake — »in delal je do vidova. Zaslužil jc osemdeset krajcarjev, a trpel je! Staremu Bevku sem povedal, zakaj ga ni. Smejal se je dedfce — oprostite da so mu solze kapale«. »Sica«, je dejal, »pa dobi še onena, da ne boš lenaril sam!« Dedec me je poznal. »Vidiš, denar jc, a plačati bomo na koncu.« | Jaz sem zaupal vanj, d'obil sem 1 še enega. Ko so me vprašati, kaj ! delam, sem rekel: »Nič!« »In I.ikarski Drejc?« »Meni pomaga!« Nazadnje sva končala in je prišel Bevk, pogledal delo, pohvalil — kajti kar sva naredila, sva dobro naredila — in potem smo delili štiri sto kron. Po dVe kroni štirideset mi je prišlo na dan. In trpel nisem. Gidljev Tone pa je sicer služil manj, a trpel je, trpel pa več!« In slric Brus se je zasmejal in kazat svoje škrbine. DOBRA VODA. Čevljar Jurij je bit vseh muh poln. Zelo rad je jedel koruzno »pogačo-«, posebno, če jo je spekla »teta Mica«. Teta Mica je bila soseda in je bila ponosna na svoj sloves. Vmesita je koruzo, ne na vodi, dasi ji je Jurij dal samo moko im sol, temveč na mleku, na domačem mleku. Jurij je to vedel, a je babnico vlekel: »Teta Mica, specite mi pogačo, ker imate tako dobro vodol« 1 ČE ZAMENJAŠ POSTELJO. Bevkov Stanko je prišel dbmov in šel spat v kamrico, kjer je prej spala dekla. Ni imela več časa, da bi to sporočila sosedu. Ponoči je prišel vasovat k dekli fant. Potrkal na okno, potrkat, Stanko se je od dolge poti počasi budil in v spanju vprašat, kdo je. Oni je slišal fantovski glas in prisluhnit. Spet potrkat, spet je Stanko že buden, vprašal, kdo je. Fantu se je fantovski glas zdel sumljiv: »Pa ga imej, če ti je bolj pri srcu, a meni ni treba obljubljati ne pekla ne nebes«!« In je šel. Dekla je imela velike težave, da ga je prepričata, kako je bilo. Poravnalo se to je, kajti zdaj ga kot moža večkrat nabije: »Zato, ker takrat nisi hotel verjeti!« UTRJEVANJE. Z nami je bil v deškem semenišču tudi čudaški gojenec Re- bek, ki je potem menda kol vikar urnrl na Trnovem. Njeg?j si dobil v najhujšem mrazu brez suknje trepetati n« dvorišču. Vprašal ga je sošolec, poz-nrjši dekan Bele: >Kaj delaš, Lojze? Ali ti ni nič mraz?« ko se je tresel v suknji. »Mraz mi je že, mraz, a utrjujem se za hujšega!« KRUH Pasel je Kristlov Tonač ovce v gmajni. Za njim je nesla mati hlebec koruznega kruha. »Na, Tonko, na, turščičnega kruha!« je vpila iz hriba v hrib za njim. »Nisem lačen turščičnega, sem belega!« se je jokaje zadrl Tonko. šla je mati nazaj in vsa v skrbi za svojega sinčka prinesla belega: »Na, Tonko na, revček mali, belega!« »Kam pa naj tega dam?« je še bolj obupano odgovoril Tonko. »Tega v torbi?« Vesti iz Trsta i n okolice OTROŠKI KOTIČEK: Iz Alenkine torbice IZROPANA TRGOVINA Drzni vlomilski zlikovci so se splazili v prostore *vrdke Chioz-za ter odnesli 100.000 lir gotovine. Tržaško policija je uved*a obsežne poizvedbe. Kmetijstvo . . .„ ..................................... Ncl teuno- v. phi.sbcLiA.UL Spomini na kanal sv. Aniona Zakaj pravijo Tržačani sorazmerno mali vodi, ki vodi od rror-ja do skoraj središča mesta »Veliki kanal«, tega ne morem iazu • meti. Videl sem dosti večjih kanalov, ki po so j h ljudje omalovaževali kot z jarki in podobnim. Morda je bil tržaški »Veliki kanail« prav zato imenovan, ker je služil res velikemu prometu. Tiste dve jedrn ec aili trijadince bi dandanes nam res ne bi mogle imponiraiti, toda pred splošno uvedbo parnikov in motornih čolnov so bile tudi v Trstu impozantne. To je bilo življenje ob delavnikih, saj v Trstu je vladai vsak dan pravi semenj in v »Veliki kanat« so prihajate ladje, jadrnice, čolni, iz Istre, pred/sem iz Kopra, pa tudi iz Rovinja, celo Zatemnitev 4. IZ. -10. IZ. 44 M - 07.05 on 11. IZ. -17. IZ. 44 17.10 - 07.10 Dri 18 IZ. - 24. IZ. 44 17.10 - 07.h ur! Z5.IZ.-1I. IZ. 44 17.15 - 07.Z0 ure IZ TRSTA SMRTEN PADEC NA STOPNICAH Neki trgovec iz Lj ibljane je padel na stopnicah .< svojemu stanovanju tako nesreino, da si je prebil lobanjo. Bil i" prepe ian v bonišnico, toda za posledicami nesreče je kmalu umrl. POROKE Te dni so se poročili v Trstu: električar Aid Kobali in gospodinja Karmen Gomiero; izvoščtk okoli Pulja, z istrskih otokov, z Dalmacije; no, pa tudi naši slovenski ribiči z devinske obale se niso ustrašili po-t.:. da ne bi s svojimi pripioslimi čolni pripluli v Trst in s svojimi ribami delali konkurenco ribičem, morda iz Chioggie. »Veliki kanel« je bil nekoč večji, toda sčasoma so ga delo ma zasuli, na zasutem mestu pa ctoives stoji trg. Živahno ribiško življenje v prekopu pa se je razvijalo dalje in še bo, upajmo, v normalnem času, ko bo tudi v Trstu zavladal mir, se naprej razvijalo. še bomo gledali naše jadrnice, naše motorne čolne ki bodo pri-| pluli v Veliki kanal pri sv. Antonu. Silvij Hrovatin in šivilja Antonija Fontan ot; mehanik Radoslav Turk in gospodinja Julijana Stela; mehanik Darij Menjak in šivilja Julija Vecchiot; električar Evgen Jenko in gospodinja Zvezdana Bezinovič. SMRTNA KOS \ Po krajši bolezni je umrl v Trstu olavni urednik dnevnika »iil Piccolo« Artur Novello. Pokojnik je bil po rodu ,z R; na. dbživel je starost 41 let. Z novi-, narstvom se je pečal 20 let V PREDORNIH ZAKLONIŠČIH naj se občinstvo v smislu zadevnega opozorila prefektovnega tirada za protiletalsko zaščito v Trstu ne mudi po nepotrebnem ob ; času, ko ni letalskih alarmov. Ta prepoved je potrebna, da se lahko izvedejo potrebni ukrepi glede čiščenja ter razkuženja. TUDI PLEVEL JE LAHKO KORISTEN Rejci lahko s pridom porabijo več vrst plevela. Vsak plevel pa ni primeren za krmo, zato je še tem bolj potrebno, da se pouče o plevelih. Varovati se je tr ba strupenih plevelov, n. pr. pasjega zelišča (solanum niigrum), ki vsebuje v jagodah hud strup solanin. Ta strup je tudi v nezrelem krompirju. Pasje zelišče je sorodnik krompirja. Solanin vsebujejo tudi plodovi grenkoslada (solanum dulcamara), ki raste v pravih grmih do višine nekaj metrov. Varovati se je treba tudi pasjega petršilja ali steničnjaka (podobnega pravemu petršilju). Strupen ic pikasti mišjak (conium macu-latutn), ki je pa pri nas precej redek. Živalim tudi ne prija divji mak, ki vsebuje zaradi strupenega belega soka, podobno kakor sorodTlik mlečnik (chelidonlum mains), Na obdelani zemlji je precej pogost mlečnik pasje mleko (Euphorbia peplus), pa tudi zeleni klobuk (Enphorbia heliosco-oial Živali ne jedo rade mlečni-kov zaradi žgočega soka, »mleka -. Nabirati ne smemo za krmo pripotne ločike, ki je podobna škrbinkanr. Pripotna ločika iz'očn tudi sok, ki pa na zraku porjavi. Razen tega so še druge značilne razlike m^d mleči in ločiko, da skrben nabiralec plevelov ne more zamenjali uporabne rasl'ine s škodliivo. Rejci naj ne delajo poizkusov na živalih s pleveli, ki jih dobro ne poznajo. * I Sirit« ,my * ' * * w e •> h k J KVASNI HLEBČKI Zamesi mehko testo iz malo moke, levasa in »sladkane vode. Testo mora biti tako gosto, da iz njega lahko izoblikuješ hlebčke, velike za otročjo dlain. Z d ©vij: jih drugega poleg drugega, na pomokano desko, kjer naj vznajajo in se posule. Sušiti jih pa ne smeš na prevročem, ker vročina ubije kvasne glivice. Med sušenjem hlebčke obračaj, da se hitreje suše. Kadar delat? kruh, namoči dve uri prej tak hlebček v malo mlačne vode. Ko se hlebček zmehča*, ga stlači in zmešaj ter dodaj malo oslajene mlačne vode in malo moke. Ta zmes naj vzhaja na toplem približno eno uro. Najbolje je, če pozno popoldne namočiš hlebček, zvečer zamesiš kruh, pustiš čez noS vzhajati, zjutraj pa ga spečeš. Ce hočeš imeti bolj rahel kurh, lahko dodaš moki še en pecilni praSek. Črni kruh je boljši, če shaja saino enkrat. Odgovorni urednik: T>v. Milan Komar - Gorica Jerzy Zulavski: 62 Cfla srebrni o6fi I/. ladje sem ju zanesel do gomile, ki sem jo pripravil na najlepšem mestu otoka, Šestkrat lažji sta bili trup! kakor na Zemlji, pa sem se vendarle krivil pod njuno težo... Kako se ne bi? Saj sem nosil v grob zadnji ostanek svoje grenke sreče... Marto sem zagrebel v grob, ki s,etn ga bili svoje dni pripravil zase, Petru pa sem izkopal drugo jamo nekoliko korakov niže. In živel bom dalje. Včasih, ko se lomim in vijem pod bičem neznanskega koprnenja, me obhaija skušnjava, da bi zapustil to oblo in šel po edini stezi, ki mi je še ostala, po stezi, ki je po njej šla pred mano šesto-rica: 0’Tamor, oba Remognera, Wood-bell, Vairadol in — Marta, a vselej me spomin na prisego, ki sem jo dal Marti, zadrži in ustavi. Živeti moram za njene otroke. Obsodil sem se na življenje, kakor sem bil, dokler je bila ona živa, obsojen na — ljubezen. In te dve najlepši stvari na svetu sta se mi izprevrdi v najbolj grozotno bolest in trpljenje. A nekaj mi je še ostalo: ponoči se vračam ne Zemljo in kraimljam z rai-niki. Nekaj se je moralo pokvariti, nalomiti v mojih možganih, ali pa i ih je bolečina, vroča iz srca, zameglila, kajti bedenje mi je sen, a sanje pravo življenje. Koprnim po sanjah.. V sanjah bodrim po Zemlji in poljubujem drevesa, cvetove, prah in kamen in tako mi je, ko de me od nje nikoli ni bil odtrgal blazni napuh... Včasih prihajajo k meni pomrli tovariši. Najnrej pride sivi 0’Tamor in se opravičuje — on, ki ga je vendar bila sama dobrota — da nas je bil lahkomiselno speljal na to pusto oblo, obešeno kakor svetilka sredi neba nad Zemljo. Potem prihajata oba Remo- 1 gnera. Tožita, ker sta prišla za nami v smrt. Woodbell se prikaže bled :n vprašuje, kaj smo napravili z Marto Ali je bila z nama srečna? Peter ml v sanjah pripoveduje vse tisto, kar sem nvi mogel v zadnjih letih brati iz oči: o svoji divji, strastni ljubezni, ki ga je goltail«. kakor ogenj butaro tre sak o svoji strašni usodi, Jsi mu n. d; la trohice sreče, temveč ga obsodi- la, da je moral leta in leta gleiiti odpor, prezir, gnus v očeh ljubljene žene ter dušiti v sebi koprnenje. bolečino in ranjeni človeški ponos; pripoveduje mi o peklu, ki je gorel v n jelovem srcu, ko me je videl z o-branom naslonjenim na njene prsi, ko je nastavljal samokres k čelu... Kolo teh žalostnih duhov sklepa Marta. Prihaja k meni vsa tiha z bolestnim usmevom okoli ust in mi izreka hvalo, ker som bil človek, včasih pa mi, tako se mi dozdeva, očita z očrni, ker nisem bil... V meni je brezno grenkobe in bolesti... Tako■■ se razgovarjajo duhovi z menoj. Ničesar veselega mi ne povedo, pa vendar mi je dobro z njimi, 6aj so moji bližnji, in vse, kar mi govore, je moje, moje... Novi rod. ki rase okoli mene, je že ves drurračen, š»le otroci so in že čutim, da so sam svoj, posebem svet, ki bo zame — Zemljama večno tuj, prav talko -tuj kakor je tuja Zemlja njim — Lunjanom. In vendar moram jaiz, bral tiste šesterice grobov, raiztresenih po tej obli, živeli z njimi, ki j”11 ta svet domovina1 — in kdo ve, kako dolgo še... (Konee) JLju&i. sujeti Nikolaj., phimsi tudi mani !oxj.! Tako sta končala vsak večer svojo večerno molitev Petrček in Majdiča, otroka revne dninarice Mete. Meta je bila dobra žena, ki je noč in dan skrbela za svoja dva nebogljenčka. Moža ji je vzela vojna in ni se vrnil. Bili so skoraj prepričani, da je padel v boju, a o njegovi goto vi smrti niso dobili nobenega sporočila. Zato je v materi Meti vedno tlelo upanje, da se bo njen mož vrnil in znova živel sredi svoje ljube družinice. Majdiča in Petrček sta se ga še vedno spominjala. Tudi o-nadva sta želela, da bi se očka čim preje vrnil in v svojo večerno molitev sta vpletala gorečo prošnjo, naj jima, Bog izpolni to lepo željo. Meta je delala podnevi pri sosedih v vasi, da je zaslužila kruti za malo družinico. Petr-'ck in Majdiča pa sta hodila v šolo, se pridno učila, poleg tega pa nabirala \ gozdu suhljadi za mrzlo zimo, zanetila v-.siko jutro ogenj in skuhala skromni zajtrk. Včasih sta tudi onadva pomagala materi pri delu. Vedela st i, da ju čaka za vsa dobra dela plačilo, namreč bogato miklavževo darilo. Spominjala sta se lanskega miklavževanja, ko jima je prinesel črni parkelj le pisano palico. Kako pa tudi ne, saj sta vse leto mami le nagajala, lenarila doma ter skakala po gozdu, namesto da bi se učila. Videla sta angele, ki so nesli pridnim sosedovim otrokom zvrhan koš lešnikov in orehov, rožičev in jabolk, pa še polno lepih igrač in koristnih reči. Njiju je pa hotel Jiudobni parkelj celo ukleniti v težke verige in ju pobasati v umazani koš. Kar stresla sta se ob misli, da bosta morala v goreči i pekel in začela sta se cmenti in prositi dobrega svetnika ; Miklavža, da naj zapove par-keljnu, da naj j ma to leto prizanese, drugo leto pa se bosta poboljšala. In dobri svetnik je požugal svojemu hudobcu, ki je takoj pustil Petrčka in Maj dico. Svetnik pa jima je dal pest orehov in lešnikov ter obljubil, da bo njuna pri-hodnjo pridnost naslednje leto bogato poplačal. Solze veselja in zadovoljstva so se zaiskrile v o-čeh Petrčka in Majdiče, ki sla se tiščala mame za krilo. Se vedno sta se namreč bala hu dobca, ki je tam pri vratih rožljal s svojo zarjavelo verigo. Pomirila sta se šele, ko so se vrata za nebeškimi in peklenskimi gosti zaprla. Naslednje jutro pa so pnte-kli k njima v vas sosedovi o-troci. Vsak je prinesel s seboj bogata darila, ki mu jih ,ie prinesel sveti Miklavž in jih pokazal i:etrčku in Majdiči, ki sta od sramu gledala v tla. Oh, zakaj nista bila tudi onadva tako pridna in lahko tudi sama občudovala svoje bogate darove, zdaj morata pa skrivati pred radovednimi očmi sosedovih otrok te leskovke, o-vite s pisanim papirjem! Prav trdno sta sklenila, da se bosta resnično poboljšala. Svoj sklep sta vestno izvršila. Ubogala sta mamo na besedo, tudi v šoli, sta se poboljšala in učiteljica ju je postavila za zgled vsem ostalim otrokom. Kako ju je bila zdaj mama vesela in kako sta bila.vesela Petrček in Majdiča sama! Saj sta vedela, da angel varuh zapiše vsa njuna dobra dela v zlato knjigo pridnosti, vse napake pa v črno knjigo hudobij. Na praznik svetega Miklavža ,pa bosta prejela bogate darove. S kakšnim veseljem in s kakšno nestrpnostjo sta pričakovala ta veliki dan! Pa je pričela zima. Sneg je pobelil dol in breg, pokril polja in travnike, ovil s svojo mehko odejo golo drevje in zavil v bel kožuh zelene smrekove iglice, da je bil ves svet ena sama bela preproga. In zdaj sta bratec in sestrica vedela, da se bliža težko pričakovani dan in radosti poln večer. Mama je zanetila v ognjišču, da je ogenj prijetno za-prasketal, ko je plamen zajel suho dračje, ki sta ga onadvu nabrala. Spekla jima je kostanja, da sta ga luščila in jedla v tesnem pričakovanju lepega trenutka. In... proti polnoči so se vrata nenadoma odprla in v izbico je skočil parkelj. Zarožljal je z verigo in pokazal rdeč jezik, da je padel Petrčku in Majdiči od samega strahu kostanj iz rok in sta stekla k mami, ki je bila ravno v tem trenutku v sobi. Se mama se je prestrašila, ko je zagledala hudobca, ki je skakal po kuhinji in puhal skozi usta in nos same ognjene iskre, da je zasmrdelo po celi kuhinji po samem peklu. Toda strah je minil vsem trem, ko je vstopil angel in prhutnil s svojimi mehkimi belimi perutnicami. Izginil je smrad po peklu in prijetno je zadišalo po kadilu in nebesih. Zdaj se je pokazal na vratih še sam sveti Miklavž in s svojim dobrohotnim pogledom pregnal (vsako bojazen. V roki je držal zlato ško-fo\sko palico, na glavi je imet kapo z zlatim križem, po zlatem plašču pa so bile nasute same drobcene zvezdice, prav take, kakršne migljajo na nebu v jasnih večerih. Lepo se je nasmehnil Majdiči in Petrčku in dejal: »Prišel sem, kakor sem vama lani obljubil. Tudi vidva sta mi obljubila, da se bosta poboljšala. Ker sta bila mož-beseda dani obljubi, moram držati tudi jaz. Pri svojem obisku dobrih in pridnih otrok sem se spomnil tudi vaju in vama prinesel lo.oa darila. Vašo veliko pridnost pa sem sklenil še posebej nagraditi in zato sem vama prinesel dar, ki je vreden več kot vsa druga darila.« Pri teh besedah je namignil angelu. Ta je odprl vrata in ▼ izbo je stopil njun ata. Koliko veselja in radosti je bilo ta večer. Otroka sta bila zdaj prt atu, zdaj pri darovih, poslušala atovo pripovedovanje in gledala dragocena darila. Ne enemu ne drugemu se nista mogla dovolj načuditi. Najbolj vesel pa je bil ata, ker je bi! po dolgem času zopet med svojimi dragimi. Pohvalil je otroka, ki sta s svojimi molitvami in s svojo pridnostjo izprosila njegovo vrnitev. Petrček m Majdiča sta se z veseljem spominjala tega lepega miklavže-vega večera prav \?e s,oje I življenje. ' VELIKA VEČINA SLOVENSKEGA LJUDSTVA i JE PROTI KOMUNIZMU : V OVČJEM KOŽUHU O- 1 8VOBODU NE FRONTE, i VELIK DEL OSTALIH, KI SO ZAPELJANI, BI IZPRE-GLEDALI, ČE BI PRIŠLE BESEDE RESNICE DO NJIHOVIH SRC! ZATO PO VSEH POTEH, PO VSEH KANALIH NAŠ-TISK NA DEŽELO!