C^NA 150 din - Leto XL - Št. 33 Kranj, sreda, 29. aprila 1987 od 9. do 12. strani Odprte strani Celo sedaj moramo govoriti o bratstvu in Motnosti 'cu merimo s tehtnico. 1 morda sploh ne delamo Store martinovke ugašajo, nova jeklarna °dpira vrata GLASILO —— SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LET LJUDSTVA ZA GORENJSKO t v e H m ■ j Prvomajsko razmišljanje ned 0v r»i povsem pravšnji za praznični teden, ko smo v po-y*risbr Droslavlia,i dan ustanovitve Osvobodilne fronte slo-8rno k 98 naroda ln DO v Petek praznik dela. Pretekla leta tjan ""I ob takšnih priložnostih vajeni drugačnih, vendar je n* m 8 rea,nost ^kšna, tako prežeta s krizo, da se resnici k0 f °1rem° ,n no »memo več izogibati. Zveza komunistov, ta-V ^.ederalna kot po republikah in pokrajinah, še posebej pa s6 l°VertUK vedno glasneje in vedno pogosteje opozarja, da ^i&li D°9laDlia >n izraža v najrazličnejših oblikah, v raz J2 l *aniu In obnašanju ljudi ter v pogledih na možne izhode lr« ra Ze' razumljivo, upoštevaje položaj enega ali drugega hod Zjrnere* vedno niso pravšnje, času in težnjam našega prilaga razvoja primerne. ^aKšn k| nQ bo naša prihodnost, kako bomo zlomili krizni obroč, cje n^ s*'ska, kako bomo vsaj v osnovi poenotili naše pogle-c*ntr [8ZVO' Ju9oslav,Je. Je v marsičem odvisno od plenuma V(%r alnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je ga. a' Začel In se bo danes končal v Beogradu. Imenujemo lltlg*' "idejni plenum«. Naziv je pravšnji, saj gre za Idejnopo-ne p °dno8 do sedanjosti in še bolj do prihodnosti, za idej Hod °9'ede na naš gospodarski položaj in razvoj, za družbe-MO»tlčnl položaj in prihodnost. Prihodnost ne bo odpuščala koLPreceJ časa je namreč že minilo od 13. kongresa Zveze urtlatnv Jugoslavije, ki so ga nekateri glede našega pri- hodnjega razvoja, bodisi gospodarskega an družbenega, imenovali zgodovinski, prelomni, pa je vse skupaj ostajalo le pri besedah. V našem življenju se pojavljajo nova nasprotja, novi problemi, nove zaostritve, tudi pri gledanju na nekatera ključna vprašanja, kar zanesljivo ni v dobro Jugoslavije kot celote ali njenih posameznih delov. Zato zdajšnji idejni plenum ni le potreba, ampak nuja, tudi za samo partijo, ki pogosto niha med partijo oblastništva in zvezo komunistov, povezano in delujočo med ljudmi in zanje, ki jim bo tako kot velikokrat v preteklosti znala pokazati pot iz krize in dati svobodni ustvarjalnosti ljudi pravo ceno. Stvarnost nas poučuje, da so razlike v razumevanju in ocenjevanju posameznih ključnih vprašanj razvoja samoupravljanja in prepoznavanja teh vprašanj prevelike, celo nevarne. Iluzija je pričakovati, da bo zdajšnji plenum vedno presegel vsa razhajanja. Že veliko bo doseženo, če bomo v prihodnje tudi zaradi tega plenuma v Jugoslaviji lažje dosegali boljšo enotnost pogledov, višjo stopnjo enotnosti akcije, če ne bomo, tako kot sedaj, najraje videvali le sebe in svojih pogledov in problemov, ob problemih in pogledih drugih pa mižali in si zatiskali ušesa. Pri osnovni stvari pa moramo biti v prihodnje enotni. Predvsem v tem, da ni poti nazaj v družbo nazadnjaške, nizkopro-duktivne, državnoplanske ekonomike, ki rias pelje v nazado- vanje. Ne moremo več dovoljevati zaostajanja za svojimi, pogosto skromnimi cilji in razvitim svetom, se tolažiti s socialnim mirom in enakostjo, z odtujevanjem dohodka tistemu, ki mora o njem odločati, in dovoljevati omejeno demokracijo ter politično, kulturno in tehnološko zaprtost pred svetom. Najprej moramo, sicer težko in ne brez odporov, do sodobnega, blagovno-tržnega, intenzivnega, visokoproduktivnega in tehnološko ter informacijsko opremljenega socialističnega gospodarstva. K temu korajžno stopa tudi drugi socialistični svet, in samo to je način, da se uveljavi družbeni sistem, v katerem je Jugoslavija dolgo nosila zastavo in zbujala spoštovanje. Nič več ne smemo biti tako nezaupljivi do znanosti, do razmišljanj inteligence in mladih, ki ne poznajo drugega sveta kot tega sedaj, v katerem živijo. Z njim niso zadovoljni in prav je, da želijo boljšega, sebi, svoji ustvarjalnosti in znanju po meri. To je tudi kažipot zvezi komunistov, in veliki njeni in naši nasprotniki so prav tisti, ki menijo drugače in se pojavljajo povsod, v gospodarstvu, politiki, v razpravah o političnem sistemu, o ustavi, vlogi federacije, inteligence, mladine, narodov, naši zunanji politiki. Zato je prav, da slovenska zveza komunistov odpira pravo idejno fronto, stopa na idejno sceno. Le tako bo lahko razgaljeno tudi tisto, kar nam je tuje, kar je čas povozil, če ne bi tako ravnali, bi bil to korak k porazu... Jože Košnjek Naročnikom in bralcem Gorenjskega glasa, našim sodelavcem in vsem Gorenjcem čestitamo za praznik dela - 1. maj! Uredništvo Naslednja številka Gorenjskega glasa bo izšla v torek, 5. maja GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Najvišje kulturno priznanje Dorci Kralj Podeljena odličja Svobod Ljubljana, aprila — V sredo, 22. aprila, so na konferenci Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelili letošnja odličja Svobod. Od skupno 86 predlogov je bilo podeljenih 44 odli-čij Svobod, od tega 25 z zlatim in 19 s srebrnim listom. Priznanje je prejelo 31 posameznikov, ena družina in osem društev, od tega eno pionirsko, en klub, pevski zbor, republiška zveza organizacij in kulturna skupnost narodnosti. Od Gorenjcev je letos prejela najvišje kulturno priznanje, odličje Svobode z zlatim listom, Dorca Kralj iz Tržiča za vsestransko dolgoletno ljubiteljsko kulturno delovanje, zlasti še na gledališkem, glasbenem, literarnem in folklornem področju, posebej pa za spodbujanje mladine za kulturno delovanje, skrb za slovenski jezik in omogočanje uporabe njenega arhiva za širše kulturne namene. Veseli pa smo, da je to visoko odličje letos prejel tudi Niko Kriegel, zavedni koroški Slovenec, doma iz Zahomca. Dobil ga je za dolgoletno kulturno delovanje na raznih področjih, posebej pa za ohranjanje in obujanje domačih šeg in običajev v Ziljski dolini. rj Dolenc Dogovor za širše sodelovanje — Pred tremi leti je organizacija ZZB NOV v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini navezala stike z borci krajevne skupnosti Punat na otoku Krku. Zdaj pa so sodelovanje razširili še na mladino. V petek, 24. aprila, so predstavniki borcev, mladine in krajevne skupnosti iz Punata bili na obisku v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju. Dogovorili so se za izmenjavo športnikov, tabornikov, šolarjev in borcev v poletnem oziroma zimskem času. Predstavnike Punata je sprejel tudi predsednik občinske organizacije ZZB NOV Kranj Ivan Košir, med obiskom pa so si ogledali tudi mesto in muzej. Na sliki: srečanje in razgovori s predstavniki krajevnih skupnosti. - A. Ž. Obnovili gostišče v Razorju — Hotel Razor je najstarejši kranjskogorski hotel, ki ga upravlja temeljna organizacija združenega dela Hoteli Gorenjka v Kranjski gori. Zato, ker je bilo gostišče dokaj zanemarjeno in neugledno, so se odločili, da ga obnovijo. Obnova restavracije s 150 sedeži je veljalo 40 milijonov dinarjev. Ne le, da je oprema zdaj izredno okusno in moderno izbrana. Razor ponuja tudi pestrejšo hrano: divjačino in domače jedi. Posebnost je tudi soba, kjer po stenah visijo lovske trofeje, ki jih je Razorju podaril Stane Dolanc. — Foto: F. Perdan s&rasnGLAS SREDA. 29. APBJIAJH-' Zaradi Oljarice ribe v Kokri ne bodo več obračale trebuhov i Jože Klanjšek: Ves čas moramo biti budni Menda za ljudi v tovarni ni hujšega, kot če iz radia in časopisov udari v svet vest, da je po njihovi krivdi izteklo v reko toliko in toliko strupenih snovi in je zato poginilo toliko in toliko rib. Vsak ima pred očmi bele obrnjene trebuhe rib, najbolj žalostno podobo sodobnega časa. Vse je pokonci, jezno in karajoče gledajo domačini, ki žive ob reki, ribiči, ljudje od blizu in daleč zmajujejo z glavo. Dvakrat je bilo tako v Kokri pod Oljarico od leta 1978 dalje, pomni Jože Klanjšek, obakrat je bilo hudo. Toda na hitro se ni dalo nič narediti. Edina rešitev bi bila čistilna naprava, a je bila predraga. Takrat so mehansko čistili odpadne vode pri predelavi olja in čiščenju steklenic v polnilnici ter vodo iz pridobivanja tehničnih maščobnih kislin. Imeli so lovilec olj, odstranjevali so le tisto, kar je splavalo na površje, vse ostalo je šlo v Kokro. In če je iz proizvodnje prišel kakšen nenaden sunek, preveč lužine pri pranju steklenic, prevelika koncentracija luga in kisline pri pridobivanju tehničnih maščobnih kislin, kjer uporabljajo žvepleno kislino kot reagent pri procesu, takrat se je zgodilo... »Zavedali smo se, da moramo nekaj storiti. Toda v obdobju pred letom 1978 ni bilo denarja za čistilno napravo. Ko pa smo se odločili za novo polnilnico, je iz vseh forumov in inštitutov prišel odgovor, da polnilnice brez čistilne naprave ne sme biti. Tedaj smo bili postavljeni pred dejstvo. K sreči smo leta 1982 začeli zmogljivosti rafinerije polno izkoriščati, ugodno smo poslovali, veliko nam je ostalo akumulacije. Zato smo uspeli sami zbrati polovico sredstev, nekaj smo jih združili, nekaj pa dobili od banke. Investiciji sta potekali vzporedno.« »Večina naših čistilnih naprav je uvožena. Kako to, da ste se vi odločili za domačo?« »Tudi mi smo imeli možnosti, da bi čistilno napravo uvozili. Ko pa smo pregledali tuje materiale in se pozanimali tudi dru- god, smo se odločili za domačo izdelavo. Napravili smo vse laboratorijske teste odpadnih vod in na osnovi testov ugotovili, po kakšnem principu bi jih čistili. IMP je izdelal pilotno čistilno napravo, to je miniaturna čistilna naprava v s pretokom 1 kubični meter na uro. Tri mesece smo na ta način testirali postopek čiščenja. Rezultati so bili dobri in pri IMP smo potem naročili izdelavo tehnične dokumentacije in projektov. Čistilna naprava je bila zgrajena leta 1984, dve leti je poskusno obratovala, od začetka leta pa imamo uporabno dovoljenje.« »Zdaj je torej Kokra zaradi Oljarice varna?« »Vsa ta leta v Kokro niso stekle nobene nevarne snovi. Če že uide strupena snov iz proizvodnje, se v čistilni napravi ustavi. Ni pa strošek le gradnja čistilne naprave, — naša nas je stala leta 1983 16 milijonov dinarjev — velik strošek so tudi čistila. Samo lani smo zanje in za osebne dohodke delavcev v čistilni napravi porabili 20 milijonov dinarjev, za letos lahko računamo kar 40 milijonov. Nič čudnega, da se čistilnih naprav tovarne otepajo, dokler se le da. Ali pa jih zgrade, potem pa obratujejo ali pa ne.« »Ekonomsko se torej čistilna naprava ne izplača?« »Ekonomsko ne, to je zelo draga reč, za ohranitev čistega okolja pa je velika pridobitev. Imamo vsaj mirno vest.., »Zdaj mirneje spite?« »Vsekakor, čeprav moramo biti še vedno ves čas budni. Če bi odpovedal delavec v proizvodnji, če bi spregledal njegov nadrejeni, za njim pa še delavec v čistil- »Za to čistilno napravo & vidva s Stanetom Jamnikom * se trije strokovnjaki iz lMPPTe' jeh nagrado sklada Borisa KJ driča. Sta bila nagrajena <"dl doma?« »Ne, doma velja to za delov^J nalogo, tudi nagrada skladal* bolj simbolična. Sicer pa nelj za nagrade. Največ je vredno -— Ha ie I je čistilna naprava tu, aaj j« zgrajena z domačo pam ^ Letos so nagrado sklada Borisa Kidriča za inovacijo čiščenja odpadnih voda rafinacije in ustekleničenja jedilnega olja s postopkom tlačne dotacije z raztopljenim zrakom prejeli: strokovnjaki iz IMP Ljubljana Nada Ra-donjič, Alojz Medic in Franc Florjančič ter Jože Klanjšek in Stane Jamnik iz Oljarice Britof. ni napravi, bi se še vedno lahko zgodilo, da bi se v Kokro izlile prevelike koncentracije strupenih snovi. Tudi do pomora rib bi lahko prišlo.« aprava u-,— -_ domačo pametjo za dinarje. Noben uvoz ni o» treben, nobenih deviz. Vsaj«? slovanska oljarska induistn ima možnost, da od nas P°v me in zgradi čistilne napravi istem načinu.« »Se že zgledujejo'/« »Da. Pripravljeni so že n projekti, za nami se za enak« stilne naprave odločap v to* nah Zvezda v Zagrebu, ^ Mihael v Zrenjaninu, Vital v basu in v oljarni Helios v V° Žalah.« »Pripravljate v Oljaric novega?« »Zdaj izdelujemo dve ra»s valni nalogi, in sicer prcu*« mo stabilnost olja pri term'1 obdelavi — razmišljamo oP jektu predpraženega zmrznj* ga krompirčka ter gibanje **; bnosti tokoferala v VosSiTtiefd fazah predelave olja. V ojjj destilatih je namreč veliko , mina E. Vse Jugoslovan*' oljarne te oljne destilate jo, lahko pa bi iz njih doma dobivali dragoceni vitam««1J Zanj bi iztržili veliko več aM Le oljarji bi se morali dogov°r med seboj.« »Vam je še vedno žal, d» izpustili iz rok proizvodnjo«" garine?« , »Še vedno. Bila je grefljjj velika izkušnja. Tokrat se g] za takšno vrsto nove invesf zagotovo bolje pripravili.« ^ Jože Močnik: Začeti je bilo treba iz nič Kranj, parila — Bil je nosilec preoblikovanja velike krajevne skupnosti v tri manjše ter pobudnik, organizator in usmerjevalec vseh pomembnih družbenopolitičnih, samoupravnih in delovnih akcij. Dal je pobudo za krajevni samoprispevek za ureditev prostorov krajevne skupnosti, otroškega vrtca, trgovine in športnih objektov. Že na samem začetku je vodil vse akcije. Takšna je bila obrazložitev v predlogu, ki ga je v okviru tekmovanja Program akcij krajevnih skupnosti 1981-1985 poslala za Jožeta Močnika iz Čirč Zvezni konferenci socialistične zveze kranjska občinska konferenca SZDL. Minuli teden, v četrtek, je bila v Ljubljani ob koncu tekmovanja za minulo srednjeročno obdobje slovesna podelitev priznanj. Jože Močnik je bil med redkimi iz Slovenije, ki so dobili to zvezno priznanje. /f§= Bilo nas je preveč Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din »Takrat, 1979. leta, sem bil predsednik velike krajevne skupnosti Huje-Pla-nina-Čirče. V vodstvu smo si prizadevali, da bi na celotnem območju naredili čim več. Vendar je bila Planina, ki so jo tedaj gradili, nenasitna. Za stare Huje in Cirče največkrat ni ostalo ne časa ne denarja. Ocenili smo, da tako ne gre več in predlagali, naj se velika krajevna skupnost razdeli na tri manjše. Predlog je bil nenavaden, tako v krajevni skupnosti kot za odgovorne v občini. Vendar je bil potem na referendumu podprt. Iz ene velike krajevne skupnosti, kjer je bilo zaradi različnih interesov težko delati, so nastale tri: Cirče, Planina in bratov Smuk.« Po delitvi se Jože ni umaknil. Prevzel je vodstvo v krajevni skupnosti Čirče. Začetek ni bil preprost. Prej so imeli skupne družbenopolitične organizacije, društva, prostore... Potem nenadoma v Čirčah v formalno ustanovljeni krajevni skupnosti niso imeli ničesar. Najprej podpora, potem zavzetost »Začeti je bilo treba iz nič,« se spominja Jože. »Zato smo že na prvem zboru občanov v krajevni skupnosti predložili in sprejeli program za srednjeročno obdobje. Ugotovili smo, da bo poleg volje in dela treba zbrati tudi precej denarja. Takoj smo razpisali referendum za samoprispevek, za katerega se je potem odločila velika večina. Odločili smo se, da bomo zgradili prostore oziroma dom, trgovino, telefon in izvedli vrsto komunalnih del.« Bile so težave, takrat ni bilo lahko graditi. Zato je vodstvo krajevne skupnosti praktično pomenilo tudi gradbeni odbor. Popoldnevi, sobote in nedelje so bile eno samo prostovoljno delo in gradbišče. »Bilo je toliko težav, da bi bil seznam predolg. Sploh pa jih ne želim ponavljati. Delali smo in zbirali denar, pa nam je vendar inflacija že takrat marsikaj odnesla. Zato smo v vodstvu po petih letih še enkrat ocenili, da smo s samoprispevkom za dve leti prekratki. Tudi na drugem referendumu za podaljšani samoprispevek so ljudje predlog podprli.« Uspeli smo Za praznik republike 1985. leta so v Čirčah prvič v samostojni krajevni skupnosti slavili veliko delovno zmago. Odprli so dom i prostori za prireditve, otroško varstvo ter delo krajevne skupnosti in organizacij, še posebej za mladino. Čeprav so zelo veliko prispevali ljudje sami, so še danes hvaležni za širšo družbeno pomoč občinski skupščini in delovnim organizacijam Ibi, Živila, Zvezda, KŽK Mlekarna... »Ničkoliko neprespanih noči, odgovornosti namreč ni bila majhna, je bilo pozabljenih. Ne vem, kako bi zdržal, če me tudi družina ne bi bila razumela in spodbujala.« Razen gradnje doma pa so potekale še druge akcije. Gradili so telefonsko omrežje, se lotevali cest in drugih komunalnih del. Za zgled drugim v občini so bilo njihove očiščevalne akcije. Krajevna skupnost je zaživela v pravem pomenu besede. Tako je tudi zduj, ko imajo vse družbenopolitične organizacije in se v domu vedno nekaj dogaja. »Vendur vsega, kar smo si ob ustanovitvi zadali. s«> nismo naredili Zdaj Svečanost v prostorih Republiške ^ renče SZDL Slovenije — Predsednik py' bliske konference SZDL Slovenj Smole je v petek, 24. aprila, v LjublJ* ,/ delil priznanja osmim krajevnim sKai/ stim, štirim posameznikom in dvem^j' ni/.acijama združenega dela iz Slove/^je* uspehe pri razvoju in uveljavljanju *^ nih skupnosti. Podelitev priznanj j* ff/ pomenila zaključek tekmovanja i akcij krajevnih skupnosti 1981-19** .^i/ je razpisala Zvezna konferenca s irv»Ci1i mani \jrr\+ OH _ r\^r>+r\+nr»rtn Š©Syg5M©IEnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE SREDA, 29. APRILA 1987 KRA TKE PO GORENJSKI falt v Brezjah pri Tržiču - Asfalt na lokalnih cestah v krajevni jpnosti Brezje pri Tržiču, ki so ga krajani po dolgoletni želji in izadevanjih dobili pred dnevi, je še posebej obeležil letošnje »znično razpoloženje. Do prvomajskega srečanja v tržiški obči-ki bo v petek, 1. maja^ob 11. uri. prav tako v Brezjah pri Trži-, pa bo asfaltirana tudi okolica doma. Sicer pa bodo v krajevni upnosti še posebno slovesno praznovali 10. junija. Za tokratni ajevni praznik bodo zazvonili telefoni.-A. 2. iščevalna akcija v dolini Lipnice - Za celovito in temeljito ščevalno akcijo so se dogovorili predstavniki krajevnih skupsti in družbenopolitičnih organizacij v dolini Lipnice v rado-i.ški občini na sestanku, ki je bil sredi aprila. Med drugim so trat sklenili, da bodo izdelali program za preprečevanje ones-ženja okolja v dolini Lipnice. Velika očiščevalna akcija v doli-je bila minuli teden, v petek. Že dopoldne so se ji predružili li učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice in šole Ovsi--A. 2. -aznik na Bohinjski Beli - V spomin na 20. april 1941, ko je bilo i Slamnikih nad Bohinjsko Belo posvetovanje komunistov, so v ajevni skupnosti Bohinjska Bela v radovljški občini minuli te-n praznovali. Osrednja slovesnost je bila v četrtek, 23. aprila, ečer v kulturnem domu, ko so podelili tudi krajevna priznanja P. Dobili so jih vzgojno-varstvena enota Radovljica-oddelek ►hinjska Bistrica, Jože Robič, Anton Kristan in Ivan Zupan, isilsko društvo pa je na prireditvi, na kateri je nastopil tudi ok-t LIP Bled, enoti civilne zaščite Bohinjska Bela podelilo pri-tanje za sodelovanje pri različnih akcijah v krajevni skupnosti. A. Z. nate konjička? litja Marinšek iz upelj ad bi imel iravo leglo Slika pove premalo. Oba Fri-va psa sta prekrasna volčja-. Gala ima tri leta, Hari dve. iri je samo Mitjev, Gala pa od vseh Marinškovih iz Du-lj. Mali Damjan skrbi zanju jrabljami in krtačo, oče nosi »so iz klavnice, stara mama rbi, da redno dobivata hra-. Skratka, vsi ju imajo radi. Mitja pa je pri hiši glavni ?ser. Čeprav mu bo komajda let, je že nekaj let član Ki-loškega društva v Naklem, »a psa je sam dresiral. Veli-se moraš ukvarjati s psom, te uboga, da sedi popolno-i mirno in gleda v aparat... »Ko je pes še mlad, pri B iz-u, ga moraš navajati na aze "sedi", "poleg", uleči se jra, kamor zahtevaš, iti na 3stor, ko ga pokličeš, mora iti k tebi, in podobno,« pripo-duje Mitja. »V nadaljevalni tečaju pa so že bolj zahte-e dresure: slediti mora člo- veške stopinje, prinesti pred met, biti mora toliko disciplini ran, da ga vodiš brez verižice.« Taka dresura zahteva veliko dela, vendar je Mitja s svojima ljubljencema zadovoljen; Hari je bil pri B izpitu prav dober Gala pa v nadaljevalnem teča ju odlična. Mitja si srčno želi zdravo le glo. V Komendi bo dal kmalu parit Galo. Že nekajkrat so po skušali, pa so vedno zamudili pravi čas. D. Dolenc Obiskali smo gorenjski center za obveščanje w Številka 985 pomaga v nevarnosti in stiski Kranj, aprila —»Nekateri gledajo na nas, kot da smo nekakšna podaljšana roka države in se včasih tako tudi obnašajo. Takšno pojmovanje pa je napačno, saj ni dveh sistemov znotraj sistema. Strokovno povedano je center sestavni del službe za opazovanje in obveščanje ter v tem smislu tudi podružabljanje splošne ljudske obrambe. Preprosto rečeno pa to pomeni, pomagati človeku v stiski,* pravi Peter Mau-ser, vodja centra za obveščanje v Kranju. ukrepi in nazadnje tudi o koncu akcije oziroma o stanju. Naše pravilo namreč je, da se vsakemu predstavimo in vsakemu tudi damo odgovor.« Med obiskom v centru je bil dežurni Marko Jeretina Vsakemu odgovor Telefonska številka 985 je v Kranju oziroma na Gorenjskem »oživela« 1. januarja letos, ko je začel delati neprekinjeno (24 ur) center za obveščanje, katerega daljši naziv je odsek za zveze, kriptozašči-to, opazovanje in obveščanje. Gorenjski center je začel delati med prvimi v Sloveniji, kjer zdaj delajo štirje centri. Republiški center dela že od leta 1985, v nekaj mesecih pa bodo začeli delovati tudi drugi centri na področjih za več družbenopolitičnih skupnosti oziroma občin. Tudi center za obveščanje s sedežem v Kranju je bil ustanovljen zato, da ljude Gorenjske v center sporočijo pojave, ki ogrožajo človeška življenja in premoženje. Pomembne za center so, na primer, informacije o nenadnem nastanku velikih naftnih madežev, prevrnjenih cisternah, sumljivih razpokah ali prekinjenih cestnih povezavah, o dušečem oblaku ali neprijetnem vonju, hudem verižnem trčenju, nezgodi na tirih, velikem požaru ali eksploziji, nevsakdanjem vedenju živali, poškodovanem ali uničenem rastlinju, visokih vodah, večjih poškodbah na stavbah, hujših okvarah v industriji in energetiki, najdenih eksplozivnih predmetih in podobnem. »Štiri mesece bo kmalu, odkar smo začeli opravljati to nam namenjeno vlogo,« ugotavlja Peter Mauser. »Mislim, da smo jo v sorazmerno kratkem obdobju že nekajkrat opravičili. Krst oziroma "snežni krst" smo doživeli že kmalu na začetku, ko je na Gorenjskem zapadlo precej snega. Takrat je telefon na številki 985 zazvonil tudi 70 — do 80 — krat na dan. In od takrat nas vsa vodstva v krajevnih skupnostih dobro poznajo. Klic številke 985 namreč pomeni, da za neki nenavaden dogodek ni treba klicati na deset mest in več. To vlogo namreč opravimo v centru, pa ne le to. Ko se zaradi nekega pojava ali dogodka začne ustrezna akcija, tistega, ki nas je obvestil o tem, sproti seznanjamo z 985 ni zgrešen klic Zdaj, ko to prebirate, oziroma do 1. maja bo v dežurni knjigi najbrž zabeleženih že 2000 klicev. Ko smo bili v četrtek na obisku v centru, jih je bilo nekaj nad 1900. Medtem ko smo se pogovarjali s Petrom Mauserjem, je bil dežurni Marko Jeretina. Nekajkrat je zazvonil rdeč telefon in sproščen pogovor v trenutku spremenil v nekakšno naelektreno razpoloženje. »V centru nas je pet, štirje operativci in jaz kot vodja. Fantje so prizadevni, zavzeti, dosledni. Skbijo, da informacijo hitro sprejmejo in da takoj, če je treba, sledi tudi akcija. Naše pravilo je, da so najkasneje v 15 minutah od sporočila o dogodku obveščeni vsi odgovorni oziroma službe ali strokovnjaki. Z njimi smo potem tudi na zvezi, dokler zadeva ni končana. In ker je naše delovno geslo, da smo zato tu, da človeku pomagamo v nevarnosti ali stiski, tudi noben klic številke 985 ni zgrešen.« Po 1. januarju so v centru sprejeli že več obvestil, tako občanov kot služb, po katerih je bilo treba hitro ukrepati. Takšni so bili, na primer, klici, ko je neprekinjeno snežilo, ko je neprijeten vonj povzročila na severnem delu Kranja plinska škatla, ko je na Krvavcu porumenel sneg, ko se je razlilo olje in takrat, ko je bager v Savi zalila voda, ko se je pojavila prašičja kuga in ko je bila povodenj v Praprotni polici, pa ko je priletela skala na cesto proti Žirem... »Zgodilo se je, da je bila v Naklem nesreča in je bila številka postaje milice zasedena. Obvestilo smo sprejeli mi in ga posredovali odgovornim službam. Številka 985 praviloma ni nikdar zasedena, morda največ minuto do dve.« Da klic na 985 ni nikdar zgrešen, kaže tale primer: v družinskem prepiru je ženska možakarja s peto čevlja tako udarila po glavi, da je obležal nezavesten. Ko si je opomogel, je poklical 985 in potrt ter prizadet prosil za nasvet. Svetovali so mu, naj pokliče telefonsko številko za pomoč v stiski. Zanimiv, kako (hitro) center deluje, je tudi primer, ko je šlo za požar. Ko so dobili sporočilo, so o njem obvestili tudi dežurnega v izvršnem svetu občinske skupščine. Zelo se je začudil, ker je gorelo v njegovi neposredni bližini in požara še pred manj kot petimi minutami, ko je gledal skozi okno, ni videl. Včasih dobijo v center tudi sporočilo, ki bi ga lahko uvrstili medpotegavščinoali pa celo nesramnost. Tako se je, na primer, iz nekega enakega centra v drugi republiki oglasil nekdo in dežurnega v kranjskem nagovoril: »Kolega! Ali imaš morda gume za avto?« Dežurni je na nenavadni klic seveda tudi odgovoril. Svetoval mu je telefonsko številko trgovine Sava Kranj. Ko so se v slabem vremenu odpravili na pot v Kranjsko goro otroci iz Apatina, so v centru v Kranju sprejeli prošnjo staršev, naj poizvejo, kako je z otroki, ali so srečno prispeli. V nekaj minutah je dežurni ugotovil, da so otroci že v Kranjski gori, in je zaskrbljene starše Domiril. Prav med našim obiskom so v centru obravnavali plaz na Ambrožu. Drseti je začel dva dni pred tem v dolžini 100 metrov in širini 75 metrov. »Gre za material, ki so ga odlagali, ko so gradili smučarsko progo Lukenski graben. Zadnje sporočilo je, da se je plaz umiril in spremenil smer, tako da ne ogroža več vodovodnega zajetja. Vendar pa bo Geološki zavod opravil meritve, saj se lahko zgodi, da bo ob prvem deževju material spet začel drseti. Hitro ukrepanje »Naša želja je pravočasna informacija^ cilj pa hitro ukrepanje. Z vsemi službami in s strokovnjaki smo dobro povezani po radijskih in telefonskih zvezah. Najpo- Dežurstvo v centru traja 12 ur. Ob 19. uri je Marka zamenjal Tone Dežman. membnejše pri našem delu pa je, da vsako informacijo posredujemo naprej, na pravi naslov. Na željo, tako občanov kot zainteresiranih oziroma odgovornih (kakor tudi drugih sredstev obveščanja), pa dajemo tudi informacije, kaj se je v posameznem primeru zgodilo in kakšni so bili ukrepi. Sicer pa center sam praviloma pojavov in ukrepov ne komentira. Za to skrbijo odgovorni v izvršnih svetih posameznih občinskih skupščin ali drugih službah.« Tako je bilo tudi pozimi s sporočilom o čiščenju snega v Bitnjah. Predsednik krajevne skupnosti se je po telefonu jezil nad dežurnim, zakaj nihče ne pride odkidat snega. Takšno naročilo pa so poslali iz centra že nekaj ur pred tem v Komunalno-— obrtno gradbeno podjetje Kranj. Sneg, zaradi katerega se je predsednik jezil, pa je bil že dve uri očiščen. ^ Žalar Uspešni cerkljanski krvodajalci Avgusta bo še ena akcija Cerklje, aprila — »Dogovarjamo se, da bi v prihodnje vsak prvi četrtek v mesecu v zadružnem domu v Cerkljah organizirali merjenje krvnega pritiska. Zadnja krvodajalska akcija je sicer uspela, vendar nameravamo organizirati še eno, da bomo izpolnili letošnji plan, pravi Andrej Zargaj, predsednik krajevne organizacije Rdečega križa. Krvodajalska akcija konec marca povsod v kranjski občini ni najbolje uspela. V krajevni organizaciji Rdečega križa Cerklje, ki je bila ustanovljena 1953. leta in ima danes 1465 članov na območju krajevnih skupnosti Grad, Poženik, Brnik in Cerklje, pa je bil odziv dober. »Prvotno je kazalo, da bomo plan precej presegli, a niso vsi prišli, nekaj pa je bilo tudi odklonjenih. Plan smo izpolnili 89 - odstotno. Poudariti moram, da je akcija, ki je bila tokrat v Ljubljani, zelo dobro potekala, predvsem veliko bolje kot lani v Kranju. Pri izvedbi akcije in pogostitvi so nam letos pomagale tudi vse štiri krajevne skupnosti, predvsem pa se zahvaljujem obrtnikom na našem območju. Priznanje pa zaslužijo tudi kmetovalci, ki so se odzvali na odvzem, saj v primerjavi z zaposlenimi nimajo plačanega dneva,« je povedal Andrej Žargai, ki ie tri leta nredsed- nik krajevne organizacije Rdečega križa. Avgusta bodo organizirali še eno krvodajalsko akcijo, da bi tako izpolnili letošnji plan. Ob prazniku krajevnih skupnosti pa bodo letos vsem, ki so že večkrat darovali kri, podelili priznanja. Samo nerodnost — ali kaj? Planinska koča na Lipanci, ki se imenuje Blejska koča, čista, gostoljubna in prijetna, ne sprejema toliko obiskovalcev kot druge naše koče, vendar je vsaj ob lepem vremenu in ob novem letu polna obiskovalcev. Tudi takih, ki prespijo. Prespijo in plačajo prenočnino, ki je lani znašala okoli 500 dinarjev. Čeprav je pridna oskrbnica, ki sama skrbi za kočo, obisk, pospravljanje in kuhanje, vestno beležila vse tiste, ki so v koči lani prespali, je na nedavnem občnem zboru presenečeno osupnila, ko je blagajnik prebral podatke: v koči naj bi bilo prenočilo manj kot dvajset planincev in drugih obiskovalcev inje zatorej »prihodek« od prenončnin znašal pičlih 12.000 dinarjev. Razumljivo je, da so se planinci ob tem blagajnikovem podatku začudeno dregnili s komolci in se spogledali, saj res ni mogoče verjeti, da bi si v Blejski koči zaželelo spanje le kakih petnajst pohodnikov. Nihče pa ni na glas ničesar vprašal, še najmanj ne oskrbnica, ki se na občnem zboru ni niti upala ugovarjati. Je pa po občnem zboru obzirno pobarala, od kod jim — za vse na svetu — takšen nemogoč podatek, ko pa njena evidenca pokaže najmanj 300 prenočnin, ki bi se jim dalo pripisati vsaj 200.000 dinarjev dohodka? Skomignili so z rameni, češ je »šel pa denar v hrano.« A s tem pojasnilom še vedno ne more biti zadovoljna. Razočarana je in prizadeta, saj ne more pojasniti udeležencem občnega zbora, da se denar, ki ga redno oddaja, pač »preliva«. Že leta in leta skrbi za kočo, kot njen drugi dom je, in vsako planinsko društvo bi si želelo take oskrbnice. Tudi letos namerava skrbeti za Blejsko kočo, a kaj, ko ima grenak priokus, da se pač izkupiček od prenočnin javno ne prikazuje točno in korektno. Če je bila napaka v blagajniškem poročilu samo nerodnost, je sicer opravičljiva, vendar bi jo morali vseeno popraviti, da bi o njej obvestili planince. Že zato, ker je pošteni oskrbnici nerodno in je še vedno prizadeta. D. Sedej KULTURA 5. STRAN ®Q)S®KicIJ©IESGLAS Štefka Jazbar — Bohinjka iz Ljubljane S KOVČKOM SPISOV V L IZGNANSTVO dru?if U^!na ~~ Če bi bila Štefka Jazbarjeva s seboj v izgnanstvo leta 1941 ne vzela namesto rodo • nuJnih stvari svojih zapisov o Bohinju, bi danes njeno življenjsko delo — zbiranje na-^P|swnib podatkov — ne obsegalo za cel kovček zvezkov. Več kot šestdeset let je zbirala, Prasevala, skrbno beležila, pa nikoli izdala v knjigi, kar ima in ve o Bohinju. Zapisi bodo __ šli v muzej, toda ostali bodo bohinjski ■nlad0 ]evPred 61 leti Prišla v Bohinj kot Je»d-UČitelJica' so Bohinjci, vajeni, da 2gl CVa* krepka in rdečih lic, zmajevali sn0cj'»0, ^a bi ta drobcena ljubljanska go- raSeSna-Zdržala bohinJsko zimo? Pa tri nai k- šolarjev v Stari Fužini naenkrat Stari F °'la? Feb™arja 1926. leta je bila v secev • ini nuda zima- Pa že nekaj me-nJoiPniso imeli pouka. Učiteljica pred mesec namreč zdržala v Bohinju le kak in So govorili, kako slabo izgledam, krat Spraševali, če bom ostala. Od ta-: spremenilo, le še i danes, pri mojih ava ""u6"uu''1' vs* pravijo, kako sWai fi^em videti,« se smeje pri svojih preplavi letih ^tefka Jazbarjeva. Ni je n°Van-S 0 to> da je ni pričakalo niti sta-bilaD''e'kaJ šele sobica, za učiteljico ni kaSr,g- rblJena niti hrana. No, pa se je tudi p6 Vse uredilo. Lepo jo je potolažil Bohinran ^aleški Finžgar, češ, da bodo Ko sJCl Za svojo učiteljico šli v ogenj, je lakj.Se P° sedmih letih srečala, pa mu takega le rekla. da še ni bilo nobenega »Pa' . rirno * lrnajo ljudje radi, čeprav govo-rrii cel S° Bohinjci trdi, vase zaprti; pa ^2ba°i povedo- da me imajo radi,« pravi drobna ni dosti spremenilo, le še bolj desetik S?m' pa mi danes, pri mojih štiri ^rav-T kll°gramih, skem k6* a" NaJbrž ne bi ostala v bohinj-^ihSt• VSa ta desetletja, se trudila z JSKirni otroki in tu dočakala tako vi- ^oroka st0 ,enin in svatje pridejo po neve-°- vrata so zaprta. Nevestina mati 1 sestra vpraša, kaj hočejo. Odgode - nevesto. Svatom pa najprej s^eJ° slamnato žensko, s katere pa eda niso zadovoljni. Nato se za na*esto dolgo časa prerekajo, šele 0q ,Se vrata odpro. Nevestina mati stini °9l° Pl&eno pogačo z dvanaj-^1 svečami s papirnatimi cvetica-na °^enčano. Ko jo družica prinese PIp9 * s prižganimi svečami, za-?nSe.s Pogačo nevesta. Ob poroki je nej11^1 tudi mnogo vraž: tako mora do«eSta dati ženinu za klobuk »ži-nzv)itSVilene niti vsefl vrst in oarv' koli tna PaPir & se 00 kakršnem-4ua ^o-venju s to žido povežeta dSq, Prsta na roki skupaj, preneha rQ t 0 krvavenje. Ali pa: nevesta moje kf16^ v čevlju šmarno petico, da . La9ostanje in sreča v hiši. Narodno blago ^iu^u^0?' žal, marsikje, tudi v Bohi-bej Pa^a lepa pesem: »Rdeča ruta, «rCe ?pet in zagorelo lice. ..« In kar starj,e^aboH, ko slišiš — iz prelepih »logi kril so naredili obleke po novi ?Qn ' stare skrinje so razsekali, ker *tre&- n* bil° več prostora na pod-Zlja staro »škofijo« (stol z izre-?Oo il7n np-slonjalom), kije dočakala tyu 71 Vec~ let, je hlapec razsekal, ker ^es^e oila v stogu napoti... stare *lh Ob »no s°T6 na ^išah s0 pobelili, da jih ni-tujci »kar naprej gledat«, že tudi niso več moderne... ■flfcem razumevanju je sploh -da se je ohranilo toliko, kot % k JVečja nevarnost preti stari-ikstdarPopravljajo in prezidavajo; Pr0J "brinje, ki zavzemajo veliko «e d0?ra> so obsojene na smrt. Ko bi %o ° takrat vse odkupiti, bi še šlo, ^o??i. pa raie razsekajo kot bi po- V 1}ro^9lavnem so se ohranili tile zibeli, skrinje, omarice, trlice, bisage, kožuhi in nosa. n°mir in Črtomir ^Ui at' ko s0 bili Bohinjci še po-štfe' sta živela tu dva graščaka. J>a J1 ]e imel grad na Vrtovinu, drugi bihinvlusProtni strani jezera, na So-i ie bil Vrtomir - knst- h k ^ Črtoimir-pogan. Hud boj č(in med njima - boj med krš-^OTh 07n ln poganstvom. Zmagal je ^ v cerkvici sv. Janeza. soke starosti, če se ne bi prav tu tako dobro počutila. Bohinjci ne bi bili Bohinjci, če je ne bi že prvo leto spravili na vrh Triglava, pa še petek je bil in trinajstega, se dobro spominja Jazbarjeva. Kasneje je še nekajkrat šla, a nikoli do vrha. Sicer pa je raje ostajala v dolini, kjer jo je nadvse zanimala zgodovina Bohinja, vsa njegova kulturna in naravna dediščina. »Mislila sem, da bi bilo vse to dobro zapisati. Kar škoda se mi je zdelo, da bi vse, kar je vedel Janez Mencingerjev—f Tinček — tam sem imela stanovanje — šlo v pozabo. Pisara sem vse, kar so mi pri Tinčkovih pripovedovali ob večerih, od tega se je začelo nabirati cele zvezke. Čez nekaj let smo mislili izdati Triglavski zbornik, pripravljeno je bilo kar nekaj gradiva, pa potem iz tega ni bilo nič.« Toda gradivo je ostalo. Debeli z lepo, drobno pisavo popisani zvezki s podatki iz starih arhivov, pa to, kar je sama videla in slišala pri starih ljudeh; zapisovala je običaje, noše, zgodovino šolstva, vse o prehrani, o začetkih turizma. Še zdaj hodijo k njej po podatke tisti, ki jih zanima Bohinj, na osnovi njenih zapisov nastajajo knjige, predavanja, njeni zapisi so drobec z zgodovinopisju. Ničkolikokrat so k njej prihiteli učenci, če je bilo treba napisati za domačo nalogo kaj iz bohinjske preteklosti, pa tudi srednješolci so prihajali, kadar so imali seminarske naloge. Včasih jim je kar sama vse napisala — da je bilo bolj točno. Z leti se je zapisov nabralo toliko, da ne gredo več vsi v stari kovček. Prav v tem kovčku so spisi potovali z njo v Va-ljevo, za cela štiri leta. Jazbarjeva je bila namreč leta 1941. izgnana v Srbijo, tako kot veliko slovenskih učiteljev. »Na Ko-privniku sem bila, pri prijateljici, ko so prišli Nemci in rekli, da imamo uro časa za pripravo. Kaj sem hotela, v kovček sem zložila nekaj perila in eno obleko, nato pa sem ga do vrha natlačila z mojimi zapisi. V drugi roki sem imela blazino, to je bilo vse. Če bi bila vzela druge stvari, za zapise ne bi bilo prostora. Toda to so vsi moji spomini. In kaj bi brez njih?« Potem se je vrnila v Staro Fužino k svojim učencem, ki so ji tja, v Srbijo, pošiljali četrtkilogramske pakete; več niso smeli tehtati. Nanjo so mislile tudi učenke s Češnjice in iz Srednje vasi. Rabili so jo v šoli, vsi so se hoteli učiti, nemalo jih je takoj potrebovalo »ta hitre šole«, pa je zato učila še posebej matematiko in nemški jezik. Še zdaj občasno kdo poprosi za ' pomoč pri učenju tujega jezika. »Matematiko sem pozabila, ker se ne ukvarjam več s tem, vse drugo pa pomnim,« pravi Jazbarjeva, še vedno živahnega duha, ne pozablja letnic, natančno do datuma, skoraj do ure se spominja nekaterih dogodkov, ne da bi iskala po zapiskih v dnevniku. V hiši, kjer dolga leta stanuje, si sama kuha in postori vse drugo, le drva ji nanosi Gašperinov Tonček. Sama še po nekajkrat na dan teče po strmih stopnicah dol, pred hišo, kjer se takoj stopi na travnik, v zelenje. Nasmehne se, ko pokaže proti Triglavu, še čisto zasneženemu, svetle oči se ji znajo še vedno prav po dekliško pobliskati, le kiti, včasih temni in spuščeni, sta zdaj posiveli in speti zadaj v svitek. Bohinjski pregovori in zabavljice Hiša gori, so rekli stari ljudje, če so prišli v hišo, kjer so pražili pravo kavo. Streha gre dol, so rekli, če so zvečer belili žgance z ocvirki. Kako sovražniku urečeš kravo, da ne da mleka: »Ščiro (sekiro) zasadiš v knalco (tnalo) in tako dolgo povlečeš (tolčeš) po potorišču (topo-rišču), da priteče mleko, potem ga krava nima več.« Črni pirhi V Bohinju so za veliko noč jajca kar surova nesli k žegnu, barvali so jih šele na velikonočni ponedeljek. V starih časih so jih kuhali v sajah in zato imeli črne pirhe. Jajčne lupine so raztresli okoli hiše. Pri tem niso smeli govoriti, najbolje je bilo, če jih pri tem tudi ni nihče videl. Zato potem noben sovražnik ni mogel k hiši, pute pa so le doma nosile jajca. Uporni Fužinarji Okoli leta 1871 so se Fužinarji uprli radovljiškem baronu, ki je ločil nekaj gozdov od srenje. Komisija je šla z okrajnim glavarjem na baronovo posest. Fužinarji in Studorci pa so jim na planini Krštenici, uro nad Vojarni, zastavili pot in jih tirali v dolino. Bilo je nad sto upornih kmetov, ki pa so bili potem hudo kaznovani - od dveh mesecev zapora pa do dveh let. Domovi v obeh vaseh so bili dolgo časa brez gospodarjev. Mimo prihrumi motor in Jazbarjeva takoj »ustreli« za njim: »No, to je zdaj bohinjska peklenska jaga. Včasih so stari govorili o divji jagi, o goreči verigi, ki jo lahko srečaš opolnoči in se je rešiš le s padcem v jarek ob cesti ali v razor. No, s tem so mladino strašili, da ni ponoči preveč okoli hodila, zdaj pa se pred tem hrupom ni mogoče rešiti v noben graben.« Sploh pa se je v teh desetletjih v Bohinju spremenilo še kaj drugega. Bohinjci ne skrivajo več fresk na hišah pod beležem, da bi turisti ne strmeli vanje, nekoliko bolj z odprtim srcem jih zdaj sprejemajo, pa še vedno ne tako, kot bi jih lahko. Včasih so le ob praznikih nosili lepe obleke, zdaj pa ne veš, ali je delovnik ali nedelja, ljudje so enako oblečeni. Pa dobro zdaj jedo, ne samo ob nedeljah. »Včasih so celo sir, znameniti bohinjski sir, jedli le na redke čase. Če se je kak hlebec po nesreči preklal, so ga zadružniki lahko kupili po nižji ceni, takrat je bil sir na mizi, drugače ne. No, tudi zdaj ni bohinjskega sira na mizah, drugi se dobi v trgovini,« pravi Jezbarjeva, ki je pred leti še posebej skrbno zbrala vse o prehrani v Bohinju. Takrat se je govorilo o zidavi novega hotela, tam kjer je hrib Vrtovin. Hotelska kuhinja naj bi ponujala tudi nekaj tipično bohinjskega — in kdo bi o tem vedel več kot Jazbarjeva! »Ne vem, če bi gostom ponujali ta prave bohinjske koruzne žgance, ki kar praskajo po grlu — te so jedli za zajtrk z zeljem pa z mlekom,pa za večerjo tudi. Ajdove pa so imeli le ob praznikih. Sicer pa so čez zimo jedli nasoljeno skuto iz sodafs krompirjem... »Novega hotela na Vrtovinu tik ob cerkvi sv. Janeza niso zgradili. Bohinjci in turisti, ki hodijo v Bohinj, oboji imaio zdaj na mizi pogosteje zrezke. Toda čeprav čas neusmiljeno briše staro in ga zamenjuje z novim, pa nekaj tistega, pristno bohinjskega, še vedno ostaja. Če je Štefka Jazbarjeva celih šestdeset let skrbno in vestno zapisovala vse, kar je bilo tipično bohinjskega, je bilo pri tem posebej pomembno še nekaj: zapiskov ni nikoli imela le zase, vsem je posojala, kar je zbrala — šolam, muzejskim delavcev, publicistom. Sama svojih zapisov ni nikoli izdala v knjigi, brošuri. Taki, kot so, bodo ostali na voljo muzeju. Bohinjci pa bodo vedeli,.kadar bodo brali kaj iz svojega bogatega narodopisja: o tem je pa že pisala tudi naša Štefka. L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ —V galerijskih prostorih Mestne hiše se predstavlja z likovnimi deli akad. slikar Andrej Pavlic. V Mali galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava OHO v Kranju, ki jo je pripravil SKK. Danes in jutri je še odprta fotografska razstava sarajevskega fotografa Predraga Cančarja v studiu Kruh v Centru za umetnost Kranj, Delavski dom, vhod 6, spodaj. Jutri, v četrtek, ob 20. uri bo v studiu Kruh kinotečni film Sergeja Eisensteina Oktober (leto 1927). V petek, 1. maja, pa bo naslednji video spored: Monthy Python in S. Gal (več avtorjev), v soboto 2. maja, pa je na sporedu Legenda (rež. Ridlev Scott, igra T. Cruise). ADERGAS —V soboto, 2. maja, ob 20.15 bo v Adergasu nastopil mešani pevski zbor Svoboda Primskovo s koncertom ljudskih in umetnih pesmi. Zbor vodi Nada Selan—Kos. Dohodek od koncerta je namenjen obnovi dvorane. JESENICE —V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava fotografij, ki jih je pripravil Domen Slana. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. RADOVLJICA —V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava slik, risb in kolažev akad. slikarja Franca Vozla. ŠKOFJA LOKA —Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. TRŽIČ —V Paviljonu NOB in Kurnikovi hiši razstavlja olja trži-ški slikar Vinko Hlebš. Razstavi sta odprti vsak dan razen ponedeljka med 17. in 19. uro. Kranj — Dvorane obnovljenega gradu Kieselstein še niso povsem nared. Predvsem je treba obnoviti ireske po stenah, tako da bodo dvoranice v gornjem nadstropju, kjer bodo prireditve, približno take, kot so bile nekdaj. Na sliki: delavec Zavoda za spomeniško varstvo, Tone Marolt, potrpežljivo obnavlja poslika-vo na stenah. Foto: Gorazd Šini k SARTROVE MUHE V KRANJU Kranj, aprila —Dramska skupina kranjske gimnazije se bo v torek, 5. maja, ob 19. uri v Prešernovem gledališču predstavila z delom J. P. Sartra Muhe. To zahtevno predstavo je režirala prof. Mira Avsec, kostume je zrisala akademska slikarka Alenka Kham—Pičman, sešili pa so jih v učnih delavnicah Tekstilnega šolskega centra v Kranju. Vse kaže, da se Kranju obeta zanimiv gledališki dogodek. j>> d. GALERIJA FLAMINGO Lesce — V nadstropju nad leščansko pošto si je našla prostore galerija in »vitro shop« obenem, ima pa malce eksotično ime — Flamingo. Čeprav gre na prvi pogled za prodajno razstavo dokaj reprezentančnih daril, pa je izbira vendarle na meji tistega, kar se je doslej redkeje dobilo v trgovinah. Silva Ivanovič in Iztok Šušteršič, ki sta že pred časom začela izdelovati pri nas še dokaj redke izdelke iz vitraja, razstavljata svetilke, ogledala, predelne stene, svečnike in nekatere druge predmete. Razstavo predmetov popestrijo tudi kovaški izdelki Petra Kosca. Čeprav gre v večini primerov za unikatne izdelke, pa imajo posluh tudi za vse posebne želje. Da pa bi bila ponudba lepih izdelkov kar najpopolnejša, so se z Društvom likovnih umetnikov Slovenije dogovorili za stalne razstave slovenskih likovnih umetnikov. Trenutno razstavljata akad. slikar France Slana in akad. kipar Stane Kolman, ki se jima je s slikami pridružil tudi Branko Čušin. —- Foto: L. M. DREVO SPOZNANJA V knjigarni DZS je bila konec preteklega tedna promocija nove, že pete pesniške zbirke Neže Maurerjeve za odrasle. Ob recitacijah članov Linhartovega odra je zbirko predstavil urednik Založbe Obzorja Herman Vogel. Radovljica —Morda bodo komu pesmi iz najnovejše pesniške zbirke Neže Maurerjeve zvenele nenavadno, že skoraj s prizvokom neke mračnosti, še posebej, će pozna pesnico po njenih prejšnjih pesniških zbirkah. Morda mračnost ni ravno prava beseda za označitev občutij, s katerimi se Maurerjeva razodeva v zbirki Drevo spoznanja. Bolj bi ustrezala osuplost nad spoznanji, d.n zaa; vidi neko novo razsežnost sveta, sebe v njem, ljudi, medtem kt ga je poprej gieuaia, videla pa ne. Doživetja, ki pomenijo včasih tako neznaten, a obenem tako ogromen preskok od gledati, pa ne videti, h gledati in videti, nas včasih zgreše. Včasih pa je dovolj slišati zvok, videti sliko, pa doživimo spoznanja, ki jih sicer nosimo nespo-znana v sebi. Takšno doživetje je za Maurerjevo pomenilo srečanje z grafikami mladega slikarja Vojka Svetine. Spoznanje, da je v njegovih grafikah vse tisto, kar hoče povedati sebi in drugim tudi sama, toda z besedami, z verzi, so navdihnile ciklus pesmi, s katerimi spoznavamo Maurerjevo z nove, doslej manj znanje strani. Dve izpovedi — slikarjeva in pesniči-' na — v eni knjigi vsaka v svojem, a vendar dopolnjujočem jeziku ponujata bralcu okus po neznanih svetovih, ki jih nosimo v sebi, pa jih ne poznamo, okus po strahu za našo bodočnost, morda tudi strah pred spoznanjem absolutnega. Toda tudi strah v pesmih Neže Maurerjeve zveni z mnogo lirike, pa tudi poguma, videti vse, kar odstirajo spoznania. L. M. 3 (SOSMSSbIMESGLAS 6. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE H JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka Delovnim ljudem čestita za praznik dela 1. maj alpina. ZIRI Delo vnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela — 1. maj ter jim želi za vnaprej veliko delovnih uspehov POSOJILNICA — BANK BOROVLJE s PODRUŽNICO v Brodeh v prostorih stare jgostilne Malle ČESTITA VSEM GORENJCEM OB PRAZNIKU DELA Prisrčno vabljeni v našo bančno enoto, kjer vam poleg najugodnejše menjave nudimo tudi vse bančne storitve! KOGP - TOZD OBRT, Mirka Vadnova 1 KRANJ OBVESTILO GRADITELJEM: Nudimo vam naslednje usluge: — dobavo in polaganje vseh vrst tlakov, izolacijskih cementnih plavajočih estri-hov — vsa tapetniška, stavbno —mizarska, pleskarska, pečarska in steklarska dela Dela izvajamo kvalitetno, po solidni ceni ter po možnosti v želenih rokih. Oglasite se pri nas — svetovali vam bomo in ustregli vašim željam. Naš telefon: 26-061. specializirana DO za izdelavo žakardskih tkanin za notranjo opremo stanovanj čestita Gorenjcem za praznik dela — 1. maj TEKSTILNA 7\/C7nA tovarna LVLLun KRANJ, Savska cesta 46 ČESTITA OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM ZA PRAZNIK DELA — 7. MAJ 41(3) LET ALPETOUB Sestavljena organizacija združenega dela ALPETOUR Škofja Loka POTNIŠKI PROMET TOVORNI PROMET GOSTINSTVO TURISTIČNA AGENCIJA ŽIČNICE PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE OBNOVA AVTOPLAŠČEV SERVISI LAHKIH IN TEŽKIH VOZIL ELEKTRONSKI RAČUNALNIŠKI CENTE* MEDNARODNA ŠPEDICIJA Delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj TITAN KAMNIK Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik Delovnim ljudem čestitamo za praznik dela, 1. maj! mira stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica Sercerjeva 22 DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO PRAZNIK DELA - 1. MAJ Kmetijska zadruga Bled Vrtnarija GMAJNA na Partizanski cesti Obveščamo vas, da smo pričeli s prodajo pelargonij in drugih enoletnih sadik za balkon in vrt. Nudimo tudi lonce, gnojila in zaščitna sredstva. Cvetličarna v hotelu Jelovica nudi sveže rezano cvetje in Čestitamo praznik dela - lončnice. V naših trgovinah na Bledu in v Gorjah ter skladišču Rečica pa lahko dobi*e zaščitna sredstva, Q repromaterial, kmetij5 ■ mehanizacijo in gradb material. /. maj! 9 SREDA. 29. APRILA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN mu TV SPORED SOBOTA 2. maja 8 00 Poročila 8 05 S Makarovič: Škrat Kuzma 8 25 Radovedni Taček, 9 oddaja - Slika 8.40 Pamet je boljša kot žamet 8.45 J Bevc: Ko bo pomlad — Lučka 9 15 Japonske pravljice: Lovec na race 9.30 Tedenski zabavnik, 5. oddaja TV Sarajevo 10 40 Plesalec, ponovitev 2 dela baletnega niza 1130 Jugoslovanska teveteka: Smeh v partizanih 14.00 V pomladi življenja, ameriški mladinski film 16.10 Jarun: Veslaška regata, prenos in posnetek 17 15 Zdravilne vode: Dolenjske Šmarješke toplice 17.45 Breakdance, ameriški film 1905 Risanka 19.15 Propagandna oddaja 1926 Vreme 19.30 TV dnevnik 19 50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Vranje—mesto dobrih gospodarjev, dokumentarna oddaja 21.15 Prvi maj po svetu 21.35 Propagandna oddaja 21.40 Kalejdoskop, angleški film 23.20 Poročila 23.25 Truplo v knjižnici, 2. del angleške nadaljevanke 00.15S. Sheldon: V pričakovanju jutrišnjega dne, 4. del ameriške nadaljevanke . Oddajniki II. TV mreže 12.50 Test 13.05 Kako biti skupaj 13.35 Hotel Poland in njegovi gosti, 2. del nemške nadaljevanke 15.25 Leskovac: Boks, izbor za EP 16.10 Rezerviran čas 17.15 Glasbena oddaja 17.35 Propagandna oddaja 17.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 18.30 Naše malo mesto, ponovitev TV nadaljevanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer: R. Gobec: Kri v plamenih, TV opera 21.30 Poročila 22.00 Knjižni sejem v Parizu TV Zagreb I. program: 10.35 Poročila 10.40 Revija vojaških orkestrov 13.35 Deček s Sotle, dokumentarna oddaja 14.30 Sedem TV dni 15.15 Poročila 15.20 Človek in čas, dokumentarna oddaja 16.05 Igrani film 17.30 Folk parada v Valandovu 18.30 Prisrčno vaši 19.30 TV.dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija 20.50 Beg, igrani film 22.35 TV dnevnik 22.55 Nočni spored-od dopisnika iz Singapura NEDELJA 3. maja 8.50 Poročila 8.55 Lipica 87 9.25 Živ žav: Indijske legende, Risanka 10.25 Lutke in lutki 10.30 Lipica 87, prenos 10.45 Fračji dol, ponovitev 12. dela ameriške nanizanke 11.10 11.20 11.50 1230 12 35 13 15 15.00 15.25 16.10 17.10 17.15 18.15 18.45 18.55 19 00 19.26 19.30 19.55 20.05 21.00 21.05 22.25 23.15 Lipica 87. prenos Šopek domačih Lipica 87, prenos Propagandna oddaja Poročila Ko so drugi molčali. nemški film Lipica 87, prenos S Shedon: V pričakovanju jutrišnjega dne. ponovitev 4. dela ameriške nadaljevanke Jarun: Veslaška regata, prenos Propagandna oddaja Lipica 87, prenos Slovenci v zamejstvu Risanka Propagandna oddaja Danes: Kino.Turustični nagelj-neža Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja M. Krleža — I. Štivičić: Potovanje v Vučjak, 14. del nadaljevanke TV Zagreb Propagandna oddaja Zdravo, 3. oddaja Truplo v knjižnici, 3. del angleške nadaljevanke Poročila Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri, oddaja za JLAin igrani film 12.10 Hotel Poland in njegovi gosti, 3. del nemške nadaljevanke 14.00 Glasbena oddaja 14.20 Avtomobilska dirka formule 1 za VN San Marina, prenos iz Imole 16.40 Test 16.55 Dunaj: SP v hokeju na ledu — 1:2, prenos (slov. kom.) 19.30 TV dnevnik 20:00 Raziskovalci, poljudnoznanstvena serija 20.25 Reportaža z nogometne tekme Velež:Hajduk 20.55 Reportaža z nogometne tekme Budučnost:CZ 21.25 Informativna oddaja 21.45 Kariera Nikodema Dizme, serijskifilm 22.45 Mejaši, dokumentarna oddaja 23.20 Mali koncert TV Zagreb I. program: 10.30 Srečno pot v 21. stoletje, kontaktni program 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Kar znaš, to veljaš 14.00 Avtoman, serijski film 15.00 Nedeljsko popoldne 17.15 Dastine, ameriški film 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Marodič: Pisma, nadaljevanka TV Ljubljana 21.00 Domača zabavnoglasbena oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 Športni preged 22.50 Ljubezen na potovanju, potopisna reportaža 23.20 Poročila PONEDELJEK _4. maja 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Steze slave, ameriški film 16.55 TV mozaik—ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Radovedni Taček, 10. oddaja« Kolo« 17.40 Pamet je boljša kot žamet 17.45 Zadnje poletje otroštva, 4. del novosadske nadaljevanke 18.15 Državni ansambel ^ gruzinske folklore, 1. oddaja Ameriški film Sladke sanje je na filmski trak posneta biografija nekoč, slavne countrv pevke Patsy Klein. To je resnična ljudska in ljubezenska zgodbe ženske, ki se bori za uspeh in za ljubezen človeka, ki finančno ni uspešen, ki pije, jo vara, toda na neki način vendarle ves čas ostaja njen. Za to vlogo se je slovita ameriška igralka Jassica Lange potegovala za oskarja. Nora zabava v Evropi pa je ameriška komedija. Družina Greesvvald, oče, mati in dva otroka,zmagajo na popularnem TV kvizu. Za nagrado potujejo v Evropo. Na svoji poti skozi Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo žele doživeti vse, kar jim lahko nudi stara Evropa. Na koncu se spet radi vrnejo v svojo dobro, malo manj staro Ameriko. Prihaja spet Policijska akademija II.Mladi policisti osvobodijo mesto punkerjev, ki terorizirajo vsepovsod. Na čelu policistov je spet Mahoni, pomagajo mu preprosti ljudje iz mesta. Film je poln akcije, komičnih scen, dvorana pa polna smeha. Ameriško - kanadski film Avtostopar pa je srhljivka. Mladi šofer Jim Halsev na samotni teksaški cesti ustavi avtosto-parju in od tega trenutka naprej postane njegovo življenje pravi pekel. Ryder mu grozi z nožem in s težavo si reši življenje. Kasnejše srečanje z njim mu dokaže, da Ryder pobija vsevprek, vendar daje Jimu namig, da je on edini,ki bi lahko preprečil to pobijanje. Toda kako? Jim skuša spraviti Rvderja za rešetke, a policija v svoji togosti njega obravnava kot ubijalca. Rvder ga reši iz zapora in beg pred policijo se nadaljuje. Rvdrer v bistvu želi, da ga Jim ubije in pripelje situacijo do točke, ko Jimu resnično ne preostane nič drugega. . Zdaj je ob cesti spet avtostopar, tokrat je to Jim. Film bo igral med prazniki v predpremieri, in sicer 1. maja na Jesenicah, 2. maja v Kranju in 3. maja v Tržiču. 1845 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 M. Lavvrence Na robu divjine, 1. del ameriške nadaljevanke 20 50 Propagandna oddaja 20.55 Omizje: Kakšna je podoba skupnega jugoslovanskega kulturnega prostora Oddajniki II. TV mreže: 16 55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Grimmove pravljice, otroška oddaja 17.45 Igrarije, otroška oddaja 18.00 3eograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet danes, zunanja politika 20.30 Mali koncert 20.45 Včerj, danes, jutri 21.05 Domači kino: Ulica črnih kolib, film z Martiniqua 22.35 Znanost TV Zagreb I: program 17.10 17.30 17.45 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.25 23.25 Kronika Bjelovara in Varaždina Grimmove pravljice, otroška oddaja Igrarije, otroška oddaja Narava in človek, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke-kviz TV koledar TV dnevnik Krizantema, drama Svetovni izziv, francosko-kanadska dokumentarna serija Tv dnevnik Ritem 87, ročk glasba Poročila r 18.30 Mostovi —Hidak 19.00 Rezerviran čas 19 30 TV dnevnik 20 00 Ko se korenin zavemo: Boj izza žic in mej, 14. epizoda dokumentarne serije 2100 Narodna glasba 21 45 Žrebanje lota 21.50 Kako je z vašim očetom, humoristična serija TV Zagreb I. program 16.10 TV v šoli: Portret Karla Marxa, Skadarsko jezero 17.10 Kronika Osijeka 17.30 Mali svet, otroška oddaja 18 00 Domača beležnica, izobraževalna oddaja t8.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00. Žrebanje lota 20.05 Sijaj Saške in slava Pruske, serijski film 21.05 Kontaktni magazin 22.05 TV dnevnik 22.25 Via satelit 22.25 Poročila SREDA 6. maja TOREK 5. maja 10.00 Šolska TV: Prometna vzgoja. Zemljepis, Obrambna vzgoja 11.00 Jezikovni utrinki 11.05 Tuji jeziki — Angleščina IX 11.35 Francoščina VIII 16.15 TV mozaik-ponovitev 17.20 Poročila 17.25 Kuža Luža, portret ilustratorja D. Demšarja 17.40 Tedenski zabavnik, 6. del otroške oddaje TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 S. Bergoč-T. Tomašič: Vmesni čas, TV drama 21.10 Propagandna oddaja 21.15 Integrali 21.55 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test 17.30 Angleščina 18.00 Francoščina VIII. 10.00 Mostovi 10.30 S. Bergoč—T. Tomašič: Vmesni čas, ponovitev drame 16.55 TV mozaik-ponovitev 17.25 Poročila 17.30 I. Bevc: Ko je pomlad—pazi na otroka, 2. del lutkovne serije 18.00 Japonske pravljice: Grdi Raček 18.20 Ogrožene pande, poljubnoznanstveni film 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Kontrola na poteh, sovjetski film 21.40 Propagandna oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Rezerviran čas Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 OliverTvvist, otroška oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanstveni forum 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Umetniški večer TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Oliver Tvvist, otroška se 9.00 TV v šoli: Otroci sveta Slovenščina, Vse o jez u, Izobraževalna oddaja 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 16.10 TVvšoli: Kje je Jugoslavija, Za učitelje, Slava Raškaj 17 10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.30 Oliver Tvvist, otroška serija 18 00 Izobraževalna oddaja: Družina 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz T9.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Obarvana svetloba in igrani film 22.30 TV dnevnik 2? 55 Videogodba 2325 Poročila ČETRTEK 7. maja 10.00 TV mozaik: Kaj je film: Kartografski ali dokumentarni film, Šolska TV: J. Pogačnik: Jutrišnje delo, slovenski kratki film 11.00 Vincent, Francois, Paul in drugi, francoski film 16.30 TV mozaik-šolska TV -ponovitev 17.35 Poročila 17.40 Pisma iz TV klobuka 18.25 Zelena straža 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 G. Torrente Ballester: Sonce in sence,12. del španske nadaljevanke 22.15 TV dnevnik 22.30 Retrospektiva dokumentarnih žanrov: Majnik Jožefa Čudna Oddajniki II. TV mreže 19 30 TV dnevnik 20.00 ZIP, politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21 05 Igrani film 22 45 TV dnevnik 23.05 Via satelit 23.35 Poročila PETEK 8. maja 10.00 11.00 16.30 17.30 17.35 17.50 18.20 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.05 21.00 21.05 21.45 21.55 22.00 22.15 Tednik G. Torrente Ballester: Sonce in sence, ponovitev 8. dela Tednik Poročila Makedonske ljudske Dolga bela sled, 1. del češkoslovaške nadaljevanke za otroke Več veselja z vrtom, 2. oddaja Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja E. Govvans: Srce gorate dežele, 6. del novozelandske nadaljevanke Propagandna oddaja Po sledovih Slovencev v svetu X:Ob srebrni reki, dokumentarna serija Rezerviran čas Propagandna oddaja TV dnevnik Ljubezenska pisma z naklepom, jugoslovanski film Oddajniki II. mreže 16.55 Test 17 10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Diagnoze, izobraževala oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 Piknik v Rogaški slatini, oddaja 19.30 TV dnevnik 20 00 Glasbena parada 3 src Radenci 87 20.40 Včeraj, danes, jutri 21.05 Zmeda, italijanski film 22.35 En avtor — en film TV Zagreb I. program 8.20 Poročila 8.25 Otroška oddaja 8.55 TV v šoli: Zakaj, zakaj Živimo z glasbo 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 16.10 TV v šoli: Nemščina, TV gledališče 17.10 Kronika Reke 17.30 Otroška oddaja 18.00 Diagnoze, izobraževaln oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Grenka zdravila, serijsk film 21.00 Ikarov let - kviz 22.00 TV dnevnik 22.20 Kulturni magazin 23.50 Mali koncert 00.05 Poročila 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Smogovci, otroška serija 18.00 In tudi letos, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.55 Dokumentarni večer 22.25 Odprta knjiga TV Zagreb I: program 8.25 Poročila 8.30 Smogovci, otroška serija 9.00 TV v šoli: Književnik o književnikih, Ogljik, Vaš vrt, Vprašanja in odgovori. Močvirje 17.10 Kronika Splita 17.30 Smogovci, otroška serija 18.00 In tudi letos, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka IZBR4LI SOZtVMS V blagovnici Astra v Kranju imajo te dni polet posebne prodajne akcije tapet in talnih oblog tudi še posebno veliko izbiro barvnih televizorjev različnih proizvajalcev, pralnih strojev Gorenje in nerjaveče posode, uvože iz Italije. RADIO PETEK, 1. maja Prvi program 4.10-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Posebna otročka oddaja - 9.05 Praznična glasbena matineja - 10.05 Mednarodni izbor popevk - 10.25 Prenos I. majske proslave z Jesenic — II. 30 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Delavski pozdrav - 15.45 Zabavna glasba iz studia 26 - 16.00 Vrti Ijak - 17.02 Slovenska prazno vanja 1. maja - PO - 17.30 Z nagrajenci letočnjega slovenskega tekmovanja učencev in čtudentov glasbe - 18.15 PO: Rudolf Golouh: Kriza - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorččakih — 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program SOBOTA. 2. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Vedri feljton (mariborski hu- moristi, avtor Srečko Golob) -10.05 S slovenskimi skladatelji lahke glasbe - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanje republik in pokrajin -12.10 — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri - 16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 18.00 Plesi iz jugoslovanske simfonične in komorne literature - 19.35 Za naše najmlajšt -20.00 Mladi mostovi - 23.05 Od tod do polnoči - 005.-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 3. maja Ijo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05-4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 4. maja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Koncert iz načih krajev v Podgorici -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori — 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V neoe- Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... — 12.10 Veliki revijski orkestri — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj — 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 22.30 Ob domačem ognjišču — 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 5. maja Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja — 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini m angleščini - 2230 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Iz filmov in glasbenih revij -00.05-4.30 Nočni program — glasba SREDA, 6. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje — 8.30 Govorimo angleško — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Ali poznate? — 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba -19.50 Likovni odmevi - 20.00 Koncert za besedo — Jožeta Udoviča, Branko Brezavšček-! violina, Brina Jež—Brezavši - klavir - 21.05 Odlomki opere Gioconda - 22.30 Zim lene melodije - 22.50 Liter* nokturno - 23.05 Jazz za vs rezerva - 00.05-4.30 No program ČETRTEK, 7. maja_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola višjo stopnjo — 8.35 Igraj kq - 9.05 Glasbena matinejah 10.05 Rezervirano za... - t1.3j pesmijo po Jugoslaviji - 12 Znane melodije - 12.40 Od v do vasi - 13.30 Od melodije melodije - 14.20 Koncert mlade, poslušalce - 14.45 t gost - 15.55 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 S dio ob 17.00 - t€.30 Iz popu ne komorne literature — 2C Četrtkov večer domačih pes in napevov — 21.45 Lepe me dije - 22.15 Informativna od ja v nemščini in angleščini 22.30 Večerna podoknica 22.50 Literarni nokturno - 23 Paleta popevk jugoslovans avtorjev - 00.05 - 4.30 No program um KRANJ CENTER 1. maja: amer. akcij. krim. film KOBRA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. komedije NORA ZABAVA V EVROPI ob 21. uri. 2. maja: amer. akcij. krim. film KOBRA ob 15., 17. in 19. uri, premiera kanad. akcij, filma AVTOSTOPAR ob 21. uri, 3. maja: slov. maldi. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 10. uri, amer. akcij, krim. film KOBRA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. erot. melodrame JOLANDINA SKRIVNOST ob 21. uri, 4. in 5. maja: amer. drama VOJAKOVA ZGODBA ob 16., 18. in 20. uri, 6. maja: amer. ljub. film SLADKE SANJE ob 16., 18. in 20. uri, 7. maja: amer. komedija NORI DAN - BEATLOMANIJA ob 16. in 18. uri, amer. film ZMAJEVO LETO ob 20. uri KRANJ STORŽIČ 1. maja: angl. pust. film OCTO-PUSSY ob 16. uri, amer. komedija PORKVžS II. ob 18. in 20. uri, 2. maja: hongk. barv. film VELIČASTNI ob 14. in 18. uri, amer. komedija ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 16. in 20. uri, 3. maja: amer. fant. film STARFIGH- TER - ZVEZDNI BOJEVNI. 14. in 18. uri, nem. erot. film t.i -FANY ob 16. uri, premiera amer. ljub. filma SLADKE SANJE ob 20. uri, 4. maja: amer. akcij, film KOBRA ob 16., 18. in 20. uri, 5. maja: avstral. akcij, film POBESNELI MAKS III. ob 16., 18. in 20. uri, 6. maja: amer. komedija ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 16., 18. in 20. uri,. 7. maja: amer. ljub. film SLADKE SANJE ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽEZELAR CERKLJE ■aja: ital. komedija BANANA JC ob 18. uri, nem. erot. film TIFFANY ob 20. uri, 2. maja: amer. fant. film STARFIGHTER - ZVEZDNI BOJEVNIK ob 20 uri KRANJSKA GORA 1. maja: amer. drama VOJAKOVA ZGODBA ob 16. in 18. uri, predpremiera amer.-kanad. filma AVTOSTOPAR ob 20. uri, 2. maja: amer. drama VOJAKOVA ZGODBA ob 16. in 18. uri, premiera amer. komedije NORA ZABAVA V EVROPI ob 20. uri, 3. maja: Šved. risani film HEIDI ob 10. uri, amer. komedija PORKVžS II. ob 16., 18. in 20. uri, 4. 5. 6. in 7. maja: amer. akcij, film TOP GUN ob 16., 18. in 20. uri, 7. maja ob 20. uri: filmsko gledališče: amer. film ZMAJEVO LETO JESENICE PLAVŽ 1. maja: hongk. pust. film BOŽJI OKLEP ob 17. in 19. uri, 5. maja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 17. in 19. uri KAMNIK 2. maja: amer. komedija PORKVžS II. ob 18. in 20. uri, 3. maja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 16., 18. in 20. uri, 4. maja: nem. erot. film TIF-FANY ob 18. in 20. uri 1. maja: amer. akcij, film TOP GUN ob 17., 19. in 21. uri, 2. maja: amer. akcij, film TOP GUN ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. erot. melodrame JOLANDINA SKRIVNOST ob 21. uri, 3. ma-ja:amer. akcij, film TOP GUN ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. komedije NORA ZABAVA V EVROPI ob 21. uri, 4. maja: amer. film ZMAJEVO LETO ob 17.30 in 20. uri, 5. maja: amer. akcij, film KOBRA ob 18. in 20. uri, 7. maja: ital. erot. komedija IMPOTENCA ob 18. in 20. uri TRŽIČ 1. maja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 17. in 19. uri, 2. maja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 18., 18. in 20. uri, premiera amer. komedije NORI DAN - BEAT- LOMANIJA ob 22. uri, 3. maja: amer. komedija NORI DAN -BEATLOMANIJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera kanad. filma AVTOSTOPAR ob 21. uri, 4. maja: amer. komedija NORI DAN - BEATLOMANIJA ob 18. in 20. uri, 5. maja: angl. pust. film OC-TOPUSSY ob 18. uri, amer. film ZMAJEVO LETO ob 20. uri, 7. maja: franc. film NEDOTAKLJIVI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA 1. maja: amer. pust. film GUNIJI ob 18. uri, amer. fant. film BRAZIL ob 20. uri, 2. maja: angl. film POT V INDIJO ob 17. uri, ital. film MIRANDA ob 20. uri, 3. maja: amer. film BRAZIL ob 17.30, amer. pust. film GUNIJI ob 20. uri, 4. maja: ital. film MIRANDA ob 20. uri, 5. maja: amer. fant. film BRAZIL ob 20. uri, 6. maja: amer. pust. film GUNIJI ob 20. uri, 7. maja: amer. film KJE SO FANTJE ob 20. uri BLED 1. maja: jugosl. film ČAO, IN-ŠPEKTOR ob 18. uri, jugoslo. film LJUBEZENSKA PISMA ob 20. uri, 2. maja: amer. film BUD JAHA NA ZAHOD ob 18. uri, jugosl. film LJUBAVNA PISMA ob 20. uri, 3. maja: amer. film ROC-KY IV. ob 18. uri, amer. film BUD JAHA NA ZAHOD ob 20. uri, 4. maja: angl. film POT V INDIJO ob 20. uri, 5. maja: ital. film RANDA ob 20. uri, 6. m« amer. fant. film BRAZIL ob uri, 7. maja: amer. pust. film NIJI ob 20. uri _BOHINJ 2. maja: amer. film ROCKY ob 18. in 20. uri, 3. maja: jug film LJUBEZENSKA PISMA 18. in 20. uri, 7. maja: amer. fi film BRAZIL ob 20. uri _POLJANE 1. maja: izral. drama ZA REŠ KAMI ob 20. uri, 3. maja: an fant. film VRNITEV V PRIHt NOST ob 18. uri, 5. maja: an drama STAR ž80 ob 20. uri _ŽELEZNIKI 1. maja: amer. film TAM, K. REKA POTEMNI ob 18. in 20. 2. maja: izrael. drama ZA ŠETKAMI ob 20. uri. 3. mi ital. akcij, film RUSH ob 18 20. uri, 6. maja: amer. avant. 1 VRNITEV V PRIHODNOST 18. uri, 6. in 7. maja: amer. e film STRASTI ob 20. uri _ŠKOFJA LOKA 1. maja: ital. film RUSH ob K 20. uri, 2. in 3. maja: amer. nat. film TAM, KJER REKA TEMNI ob 18. in 20. uri, 5. ii maja: amer. film ZAKON PE ob 18. in 20. uri, 7. maja: an drama STAR ž80 ob 20. uri . m^KSl&^&^injFkg* 0. 51 KAM, IILI W'I I i NOVA JEKLARNA ODPIRA VRATA... Inženir Boris Bergant, predsednik poslovodnega odbora jeseniške Železarne, na slavnostni seji delavskega sveta Železarne: »V novi jeklarni je veliko domačega znanja, zato je ta pomembna in potrebna vsejugoslovanska naložba v ponos domačim proizvajalcem, ki so dokazali, da zmorejo zgraditi in opremiti tudi tako zahteven metalurški objekt.« Jeseniška železarna sodi med vodilne jugoslovanske železarne, to pomembno in zahtevno mesto pa bo obdržala tudi poslej. Ob prvem maju namreč slovesno odpira novo elektrojeklarno, ponos njej in vsej jugoslovanski metalurgiji. Gradnjo je narekovala skrajna tehnološka zastarelost, visoki stroški proizvodnje jekla in nekonkurenčnost jeseniškega jekla na tujih trgih ter tudi zahteve domačih predelovalcev po kvaliteti. Na belskem polju, so je-klamo začeli graditi pred dvaintridesetimi meseci, 13. marca letos pa je začela poskusno obratovati. Žele-zarji so imeli mpd gradnjo precej problemov, gradbenih in finančnih: devizna obremenjenost jih je silila k domačim proizvajalcem opreme, od katerih pa so se nekateri sploh prvič ubadali s tako zahtevnim pro- " jektom. Z napori (železarji so z 90 izvajalci podpisali 250 gradbenih pogodb), so dokazali, da zmorejo do roka, brez zamud, zgraditi najsodobnejšo elektrojeklarno. In upravičeno so lahko ponosni. Jeseniška jeklarna je namreč eden izmed redkih velikih jugoslovanskih projektov nasploh, pri katerem ni bilo občut-nejših zamud. Ob razmeroma majhnem deležu tujih kreditov, ob naložbenem dinarju treh slovenskih železarn, prispevku 143 porabnikov jekla po vsej Jugoslaviji ter ob kreditih domačih bank so imeli največ problemov zaradi visoke inflacije. Začetna 18-odstotna mera je narasla na 60-odstotno, vrednost jeklarne pa od začetnih 15,6 milijarde na 54 milijard dinarjev. Zdaj jeklarna poskusno obratuje. Po dveh mesecih se je pokazalo, da pri gradnji ni bilo večjih napak, da je zgrajena po projektu in da bo lahko dala pričakovane količine kvalitetnega jekla za domačo predelavo in izvoz. S sedemletno zamudo sicer, a končno se bo jugoslovanska metalurgija postavila ob bok svetovni metalurški proizvodnji. V stari martinarni počasi ugaša ogenj, ugašajo peči, ugasnil bo eden izmed plavžev. Stari simboli železarskih Jesenic bodo za vedno izginili, procesno vodena jeklarna na belskem polju ob letošnjem prazniku dela odpira svoja vrata. D. Sedej Foto: F. Perdan V martinarni počasi, a zanesljivo ugaša ogenj v pečeh mmmmm® Konti-liv še gradijo — Nova elektropeč poskusno že obratuje, vendar jeklo še vlivajo po starem, v kokile. Ko bo v jeklarni zgrajen nov konti-liv, tudi tega starega postopka ne bo več. STARE Na leto 210 tisoč ton jekla — Nova, najsodobnejša elektropeč, tali po 102 toni jekla in daje deset sarž na dan (obe strani peči sta dali devet sarž). Talilni čas je 55 minut, (v stari 155 minut), dala pa bo 210 tisoč ton kvalitetnega jekla. Na Jesenice se bo z njenim rednim obratovanjem po železnici pripeljalo za 460 tisoč ton manj koksa in rude. MARTIN0VKE UGAŠAJO Stari železarski simboli Jesenic bodo le še spomin... Bruno Rot z Dovjega, marti-nar: »Devetnajst let sem že pri peči v martinarni, kjer smo pred tednom dni ustavili sedmico, eno izmed starih peči. Ustavili bomo še tri, medtem ko bosta dve ostali. Slovo? Slovo ni tako lahko. Dela smo namreč navajeni, četudi je naporno in v stalni vročini.« Med škofjeloškimi zadružniki VESTNEGA POHVALILI IN NAGRADILI Lajše nad Selcami, 20. aprila — »Vsak dober delavec je vreden plačila, vesten pa še nagrade in pohvale. Zato je lepa navada, da se ob 1. maju spomnimo najboljših kmetov in delavcev iz zadruge. Dober delavec in priden kmet sta naša velika vrednost, vendar je pri nas vedno težje biti dober kmet,« je dejal predsednik zadružnega sveta Kmetijske zadruge Škofja Loka Ivan Oman, ko je podeljeval priznanja in nagrade kmetom in delavcem zadruge. Priznanja in nagrade je prejelo enajst kmetov: Matevž Demšar iz Zaprevala, Peter Demšar iz Martinj vrha, Zdravko Debeljak iz Bukovega vrha, Anton Habjan iz Selc, Jože Hafner iz Moškrinja, Jernej Jezeršek iz Hotavelj, Kocjan Jenko iz Lipce, Janez Košir s Tomaževega, Frane Oblak s Podjelovega brda, Matija Stanovnik iz Srednje vasi in Anton Starman z Godešiča, razen njih pa pet delavcev iz zadruge: Ivica Ferlan, Janez Košir, Janez Pfajfar, Janez Rant in Stane Rupnik. Jubilejne nagrade pa so prejeli za 30 let dela Jože Bernik in Janez Stanonik, za 20 let Janez Kon- čan, Jurij Kumer in Ivan Per-ko in za 10 let Dragica Bogataj, Štefan Inglič, Mira Hof, Marija Koprek in Milena Rejc. 9 Eden od dobitnikov letošnjega priznanja in nagrade je tudi 45 — letni Janez Košir s Svetega Tomaža nad Praprotnim v Selški dolini, dolgoletni zadružnik, izredno prizadevni kmet, ki je svojo kmetijo s pomočjo žene Terezije in štirih odraščajočih hčera temeljito moderniziral. Razen tega najde čas za krajevne akcije. Lani je dobil kraj telefon in marsikatera pot je kmetom zaradi tega prikrajšana, urejevali so cesto in še marsikaj drugega postorili v vasi. Veliko slišimo in beremo zadnje čase o vedno slabšem položaju našega kmetijstva. Nekateri nam celo obetajo pomanjkanje hrane. Kako vi ocenjujete razmere v slovenskem in jugoslovanskem kmetijstvu? »Položaj je resnično slab, vendar še nismo zgubili volje do dela. Zavedamo se, da bo kmetijska proizvodnja morala biti, da brez mleka in mesa ne bo hrane. Po drugi strani pa smo navezani na kmetijo, saj smo velika vložili vanjo. Letos nameravamo spraviti pod streho nov hlev in se bom potem intenzivneje usmeril tudi v proizvodnjo mleka. Sedaj sta glavna vira dohodka živinoreja in gozd, vendar imamo od slednjega več. Naša kmetija je povprečno 600 metrov visoko, vendar je glede na sorazmerno višino lega kar primerna, čeprav so nekatera opravila tako visoko težja in zahtevnejša kot v dolini. Premalo je pridnih rok in preveč smo obremenjeni z delom.« Kje pa se še posebej zatika v našem kmetijstvu? So to cene, je to draginja, so to cenovna nesorazmerja? NAMESTO REPORTAŽ Povabili so nas na odprtje kluba Primadona v gostišču Pod Planino na ^re^o la odpravila novinar in fotoreporter. Kaj se zgodi, če pride na kraj dogodka le di in kaj si misli? ^ Pričujoči zapis smo ukradli iz sporočila Gorazda Šinika, ki je dogajanje grafsko oko, Vinetu Beštru, ki naj bi bil dogodke pridno zapisoval... Za Vineta Beštra! TREBI Bilo je približno 100 ljudi, povabljenih, tudi iz Lj. Lokal je bil ravno prav poln. Začelo se je ob 21.00. Ob vstopu v Club Primadona, sta Vili Zadnikar in Miran Jakšič s prikupno natakarico poskrbela za takojšen aperitiv, seveda brezplačen. Zatem pa te je eden od osebja v lokalu pospremil do mize. Ja. Program: Modna revija, 15 modelov kreatorke Marjete Cerar iz Radomelj. Revija je bila lepo sprejeta. Vse prikazano pa se je dalo takoj kupit ali pa naročit. Po tem je nastopila plesna skupina Lena iz Tržiča, samo tri plesalke. Krik, plesna skupina pa je bila na četrkov Vroči večer povabljena le kot na zabavo in ne na nastopanje. Med gosti je bil tudi Grega Benedik in Igor Kreačič, ki se je pred 10 dnevi vrnil iz Amerike (to ni treba omenjat). Lastnika Vili in Miran sta bila kar zadovoljna. Pravita pa, da je to le začetek in da... Povabljeni pa so bili tudi lepega mnenja o vročem večeru. Zdaj pa je na tebi, da lepo in ... naložiš Slike priložene. Podpiši me! Gorazd Slike so malo podpisane, da boš vedel zakaj približno gre. Je plesna skupina Lena, ta Marjeta Cerar in njene manekenke s cunami ter gostinca že mal prbita., ...... 5515A. 29. APRILA 1987 9. STRAN (S@m®SHJ©ISnGLAS ft** **** fSNffftl cveto zaplotnik Sp*EMEMBA PRAKSE NA j^H TEMELJIH jgjervju z dr. Cirilom Ribičičem) I J°SlPBROZTITO C*U) SEDAJ MORAMO GOVORITI O BRATSTVU JJJENOTNOSTI [VAN KRISTAN Urednikova beseda Šesta številka Odprtih strani je prvomajska. Uvodno besedo je napisal rektor ljubljanske univerze dr. Ivan Kristan. Na drugi strani objavljamo pogovor s članom predsedstva CK ZKS dr. Cirilom Ribičičem o ustavnih spremembah. Pripravil ga je Cveto Zaplotnik. Spomnili smo se tudi zelo odmevnega govora Josipa Broza Tita, ki ga je imel 6. maja 1962. leta v Splitu. Ker so mnoge njegove misli danes prav tako aktualne, kot so bile pred 25 leti, objavljamo govor na tretji strani. Na četrti strani so odmevi in prvomajski intervju. Z Leonom Mesaričem iz jeseniške Železarne se je pogovarjala Darinka Sedej. Želimo, da bi vam besedila popestrila praznike. Še bolj pa bomo veseli, če vas bodo spodbudila k razmišljanju in če nam boste tudi pisali. LEOPOLDINA BOGATAJ Odgovornost pred lastnim delavskim Razredom in narodom Gfi K' t^SLjskali zgodovinske poudarke ali dosežke čebinskega kongresa, po- ^jjL^jJahko rekli, da je bila v prvi vrsti zgodovinska zasluga čebinskega gjžngvnega kongresa Komunistične partije Slovenije (KPS) v tem, da je klonil tezo o anacionalnosti slovenskih komunistov in proletariata: zavr- j^igj}amreč parolo, da proletarci nimajo domovine, iz katere naj bi izhja ' Sžj^KPS anacionalna, da je v službi tujih sil, da je podrejena Komin- fmu3 in je nasprotno od tega, poudaril vkoreninjenost slovenskih ^HDištoTirTdelavskega razreda v slovenskem narodu. na°VA,nski komunisti so prav $y0.Cebinah jasno potrdili H0jj? nacionalno pripadnost P0Uaarili s0 odgovarja JJ Pred lastnim delavskim <*0m °rn in lastnim naro- *io t ne pa pred Kominter" k0 0 je pomenilo konec tati^ l*nenovanega kominter-slorf ga značaja KP in na- red na lasten delavski ln na lasten slovenski da je bilo ravno to no Ta Jo ^r^^kega nacionalnega ^eu anja, opirajoč se na na ?(11očiir; ki j **no za nadaljnjo vlogo, lW+;''e ^niela Komunistična * ^a Slove • Slovenije (in tudi pri reševanju S?" nacionalne samoodloč- bo ^ot h dokončno potrditev C*°^al ga za reševanje nagega vprašanje je na- čelo samoodločbe dobilo na četrti državni konferenci KPJ leta 1934 v Ljubljani, ko je (ob Titovem soglasju) bil sprejet sklep, da se v okviru Komunistične partije Jugoslavije ustanovijo nacionalne komunistične partije Slovenije, Hrvaške in pozneje tudi Makedonije. S tem pa je bila nakazana tudi usmeritev, ki smo jo uresničevali med narodnoosvobodilnim bojem, ko smo gradili jugoslovansko državo na novih temeljih, to je, kot federacijo. Vendar pa ni šlo samo za uveljavljanje pravice do samoodločbe kot podlage za reševanje nacionalnega vprašanja, ampak tudi za to, kako naj se samoodločba uresniči. Precej časa je veljalo stališče Kominterne, da je potrebno samoodločbo uresničiti z obvezno odcepitvijo in ustanovitvijo samostojnih držav Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Ko-minterna je izhajala iz predpostavke, češ da je jugoslovanska država tvorba versaj-skega miru, rezultat sporazuma zahodnoevropskih imperialističnih držav in da bi razbitje takšne jugoslovanske države oslabilo fronto kapitalizma oz. imperializma in koristilo mednarodnemu delavskemu gibanju. Pri tem je Kominterna zanemarila nacionalne interese jugoslovanskih narodov. Prezrla je dejstvo, da je jugoslovanska država — ne glede na njena številna notranja protislovja — nastala kot rezultat zgodovinskih teženj jugoslovanskih naro- dov, da živijo v skupni državi, ker edino združeni lahko branijo in krepijo svojo nacionalno identiteto. Razbiti to njihovo skupno državo pa bi pomenilo storiti korak nazaj. To ne bi pomenilo uresničitve nacionalne samoodločbe, ampak nasprotno, to bi bila pot k ponovnemu za-sužnjenju posameznih narodov, kajti, kot je zapisal Edvard Kardelj, bi razdvojeni narodi na eni strani neogibno postali plen imperialističnih pritiskov od zunaj, na drugi strani pa bi to okrepilo položaj nemškega fašizma, ki je najhujši sovražnik samoodločbe narodov in skuša podjarmiti celo vrsto novih narodov. To pomeni, da ideja o razbitju Jugoslavije ni mogla dobiti podpore med širokimi plastmi delavstva in jugoslovanskih narodov. Vsakdo, ki bi še nadalje vztrajal na njej, bi se odrekel podpori v svojem lastnem delavskem razredu in svojem narodu. Zato je bilo potrebno, da se partija tesneje nasloni na svojo lastno socialno in nacionalno bazo. Predvsem to misel so poudarili slovenski komunisti na ustanovnem kongresu KPS leta 1937 na Čebinah: »Prvi ustanovni kongres Komunistične stranke Slovenije manifestira trdno voljo slovenskih komunistov, dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile ter izraža njihovo neomajno zvestobo slovenskemu narodu.« S tem} ko je Komunistična partija Slovenije poudarila svojo nacionalno in socialno bit, je šele lahko računala na to, da bo uresničevala dejansko avantgardno vlogo slovenskega delavskega razreda in se lahko postavila na čelo borbe za pravice slovenskega naroda. To se je pokazalo kot odločilnega pomena kmalu za tem pri organiziranju NOB, zlasti pa pri formiranju OF slovenskega naroda. Glede nacionalnega vprašanja je bilo na Čebinah sprejeto dokončno stališče, ki se je potem uresničilo v skupnem narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov v leti 1941 - 1945. Pravica do samoodločbe slovenskega naroda, na osnovi katere ima slovenski narod pravico samostojno in svobodno odločati o svoji usodi, naj se uresniči na edino zgodovinski napreden način, tako da bo zagotovljena samostojnost in prihodnost slovenskega naroda, to pa je v fe--deraciji z drugimi jugoslovanskimi narodi. V Manifestu ustanovnega kongresa so zapisali: » Bodočnost slovenskega naroda in njegov narodni obstoj bosta zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države.« To sporočilo Čebin je pokazalo svojo zgodovinsko vrednost in moč v praksi, saj petdeset let pozneje ne le, da ni zgubilo na svoji aktualnosti, ampak je postalo trajno izhodišče za koncept jugoslovanske federacije. Tudi danes ostaja v veljavi načelo odgovornosti komunistov pred lastnim delavskim razredom in lastnim naro- DARINKA SEDEJ DELAVCU MERIMO S TEHTNICO, Ml PA MORDA SPLOH NE DELAMO (intervju z Leonom Mesaričem) FRANCI ZAGORIČNIK PRILOGA ODPRTE STRANI V GORENJSKEM GLASU dom. To izhaja iz načela samoodločbe kot podlage združitve jugoslovanskih narodov v federacijo. Ne smemo pozabiti izvornega pomena samoodločbe: samoodločba pomeni pravico • naroda, da si zgradi lastno državo in da se svobodno povezuje z drugimi narodi. Dejstvo je, da so posamezni jugoslovanski narodi zgradili svoje države in so se združili v federacijo. Samostojnost republik zato ne more biti simbolična in se ne more izčrpati samo v nekih kulturnih ali drugih posebnostih, ampak pomeni vse vitalne vidike samostojnosti, ki jih je med drugim poudarjal E. Kardelj, ko je govoril o načelu samoodločbe in bodočnosti slovenskega naroda v Jugoslaviji, to pa je samostojnost v ekonomskem, kulturnem, političnem in drugih pogledih. Ustava SFRJ iz leta 1974 je zagotovila institucionalne vidike samostojnosti in enakopravnosti narodov in njihovih federalnih enot v okviru federacije. S tega vidika je pomembno načelo enakopravne zastopanosti(načelo paritetne sestave) republik in avtonomnih pokraj ih v vseh odločujočih zveznih organih (predsedstvo SFRJ, Skupščina SFRJ, Zvezni izvršni svet, Ustavno sodišče Jugoslavije, Zvezno sodišče) in načelo konsenza, to pa pomeni odločanje o najpomembnejših zadevah v federaciji s soglasjem republik in avtonomnih pokraj ih, ne pa s preglasovanjem (majorizacijo). ©©IMSKfcJJglEJIGLAS 10. STRAN SREDA. 29. APRILA 1 DR. CIRIL RIBIČIČ Sprememba prakse na istih temeljih Ko so skupščine republik in avtonomnih pokrajin ter zvezni zbor dali soglasje k predlogu predsedstva SFRJ, se je v Jugoslaviji začel postopek za spremembo ustave, nova povojna ustavna reforma, za katero dr. Ciril Ribičič, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenija pravi, da naj bi pomenila »radikalni poseg in spremembo prakse na istih temeljih.« Glavni cilji ustavnih sprememb so krepitev ekonomskih zakonitosti, boj proti normativizmu, poenostavitev in večja učinkovitost odločanja, krepitev vloge združenega dela, bratstva in enotnosti ter večja učinko-vitost federacije. cilje ustavnih sprememb zapisalo krepitev ekonomskih, tržnih zakonitosti, vendar ni dovolj konkretnih rešitev in zagotovila, da se bo to tudi uresničevalo. Nekateri predlogi so celo v nasprotju s temeljnim ciljem oziroma jih je mogoče razlagati v smislu večje centralizacije in večjega administriranja na gospodarskem področju. Največja napaka bi bila, če bi ustava uzakonila sedanjo etatistično prakso oziroma administrativno poseganje države. V Sloveniji so zelo burne razprave o tem, kaj je izjemni dohodek. Tega je mogoče razlagati kot vse, kar je nadpovprečno uspešno. Zato velja vztrajati in poglobiti stališče predsedstva SFRJ, da vanj ni mogoče šteti tistega, kar je rezultat dela, produktivnosti.« V dosedanjih razpravah o spremembi ustave smo slišali tudi janju dohodka in o administrira-nju na zvezni ravni. Menim, da tudi v delovnih organizacijah ne smemo popuščati argumentom, češ da združeno delo ne more biti učinkovito, ne more racionalno delati in hitro reagirati, dokler je med temeljnimi organizacijami uveljavljeno soglasje. To so isti argumenti, s katerimi nastopajo nekateri tudi proti konsenzu v federaciji. Kjer ni čistih ekonomskih računov in je mogoče nekomu s preglasovanjem odvzeti dohodek, tam ni osnov za učinkovit sistem, temveč za konflikte, ki vodijo v razbijanje delovnih organizacij, v Jugoslaviji pa v velike mednacionalne spore.« Predlog govori o skupnih temeljih sistema izobraževanja, o enotnih temeljih davčnega sistema. Kaj naj bi prinesli skupni oziroma enotni temelji? številu ustavnih členov bo treba upoštevati, da ne bi s spremembami prešli od sedanjih, neustreznih in podrobnih rešitev k novim prepodrobnim določbam, ki ne bi dajale možnosti za različne posebnosti in bi jih bilo treba čez nekaj let spet spreminjati. Za zmanjšanje števila ustavnih členov s 308 na sto ali celo na trideset, kot nekateri zagovarjajo, ni pravih možnosti, ker bi to pomenilo tudi ponovno opredeljevanje temeljnih načel. Vsako obsežnejše spreminjanje ustave tudi hitro poruši ravnotežje členov in konsistentnost normativnih določb. Naj navedem le en primer: ko so uvedli enoletni .mandat za funkcionarje v skupščini SFRJ, so porušili ravnotežje v odnosu do zveznega iZ' vršnega sveta, ki ohranja štiriletni mandat. Pri spreminjanj" ustave bo treba še posebej paz>' ti, da ne bi zašli v nove prepO' drobne normativne rešitve.« Dr. Ribičič, Jugoslavija doživlja eno najglobjih povojnih družbenih kriz. Nekateri trdijo, da je izvor vseh težav neizvajanje ustave, drugi zagovarjajo stališče, da ustava kot normativni akt ne ustreza več in da je kriza posledica normativnega stanja. »Na to je odgovorila že kritična analiza delovanja političnega sistema, ki je v Jugoslaviji poenotila mnenja o slabostih in deloma tudi o vzrokih, ki so privedli državo v krizo. Analiza ni podprla tega, da je vsega kriva ustava, niti stališča, da je problem samo v tem, da se ustava ne uresničuje. Pokazala je, da je nekaj krivde v normativni ureditvi, ne v temeljni zasnovi sistema, v temeljnih načelih in strateških opredelitvah, ampak bolj v normativni izvedbi deloma v sami ustavi, predvsem pa drugje, v sistemski in drugi zakonodaji. Posebej je opozorila na subjektivne slabosti, na pomanjkljivosti subjektivne akcije, na slabosti delovanja političnih organizacij pri izvajanju sistema in tudi na to, da so ekonomski razlogi tudi eden od vzrokov za slabo delovanje političnega sistema. Analiza je pokazala, da gre za splet okoliščin in da ni mogoče preprosto reči, da je za družbeno krizo kriva ustava, da je kriv družbenopolitični sistem ali da so krivi te ljudje, ki slabo uresničujejo ustavo. Z Zdravkom Tom-cem iz politične fakultete v Zagrebu sva se vključila v razpravo s knjigo, ki že z naslovom Sporazumevanje ali preglasovanje pove, kje vidiva bistvene razlike v pogledih na politični sistem. Tudi v razpravah o sistemu planiranja, delegatsko —I skupščinskem sistemu, volitvah, problemih odločanja v združenem delu in o odnosih v federaciji so bila mnenja deljena — ali je treba razvijati sistem v smeri sporazumevanja na samoupravnih temeljih ali v smeri preglasovanja. V knjigi, ki izšla skoraj sočasno s kritično analizo delovanja našega političnega sistema, je naslov prvega dela Ustavobranitelji in reformatorji hkrati, naslov drugega dela pa Enotnost razrednega in nacionalnega. To omenjam zato, ker se je zadnje čase veliko polemiziralo o problematiki, ki je dokaj natančno razložena v tej knjigi tako, da bi bil marsikdo oropan presenečenja, če bi že pred letom ali dvema začel spremljati razprave o političnem sistemu in ne šele, ko se je pojavil predlog predsedstva SFRJ. Je predlog predsedstva SFRJ za spremembo zvezne ustave res usnmrjen k centralizaciji in krepitvi države, kot je pogosto omenjano? »Že v knjižici, ki sem jo izdal pred dvema letoma pri Delavski enotnosti, se po eni strani »spopadam« s slovenskim nacionalizmom, po drugi s centralističnimi vzorci, ki jih nekateri ponujajo. Ne trdim, da v Jugoslaviji ni centralističnih in unitaristi-čnih pritiskov. Nasprotno; takšne težnje so dokaj močne, saj mnogi reagirajo na krizo tako, da predlagajo »trdo roko«, centralizacijo odločanja na vseh ravneh, od združenega dela do federacije in ne samo takrat, ko gre za odnose med narodi. Uni-taristične in centralistične težnje torej obstajajo, vendar se ne strinjam s tem, da bi v predlogu za spremembo ustave že zmagale, še posebej zato ne, ker nobe- na zahteva unitaristov in centra-listov v Jugoslaviji ni bila podprta in sprejeta. Posamične težnje so sicer prišle do izraza in so lahko s takšno ali drugačno razlago tudi temelj za nadaljnje centralistične pritiske. Pri nas pogosto v imenu nacionalne enakopravnosti in republiške samostojnosti branimo prakso, ki je po eni strani etatizem, po drugi pa kršitev enotnega jugoslovanskega trga — prakso torej, ki ni v skladu z ustavo. Tudi neizpolnjevanje zveznih zakonov nima z ustavo dosti skupnega. Takšne kršitve samo dodatno spodbujajo cen-tralične sile v Jugoslaviji in jim dajejo podporo.« Kakšni so cilji in vsebina predlaganih sprememb zvezne ustave? Gre le za kozmetične popravke ali za korenite spremembe? »To sta skrajni oceni. Temeljne opredelitve in načela ostajajo enaka, spreminjamo le normativni del, s ciljem, da bi dosledneje spoštovali in uresničevali temeljna načela. Hamdija Pozde-rac ni brez razloga dejal v zvezni skupščini, da gre pri ustavi za pomembne spremembe. S Tomcem sva v knjigo zapisala, da so to radikalni posegi in bistvene spremembe prakse na istih temeljih. Kaj je napredno in kaj ne na ustavno —pravnem področju? Kriterije za to sem si postopno izoblikoval, in to v glavnem še preden sem prevzel prvo poklicno politično funkcijo. Temelj teh kriterijev je študijsko, strokovno in raziskovalno delo, zlasti še študij našega razvoja. Zato bi lahko rekel, da moj odnos do ustavne ureditve ni posledica sklepov političnih forumov, ampak da sem aktiven v političnih forumih takrat in toliko, kolikor je to v skladu z mojimi temeljnimi pogledi na ohranjanje in razvijanje naprednih ustavnih načel. Kar pa zadeva očitke, da kot »ustavobranitelji« sedaj zagovarjamo v Sloveniji ustavne spremembe, velja poudariti dvoje: prvič, da smo v socialistični zvezi resnično pred nekaj leti zastopali stališče, da izhodišče kritične analize ne morejo biti ustavne spremembe (ampak bomo o njih govorili šele takrat, ko bo kritična analiza končana) in drugič, da ostajam ustavobranitelj toliko, kolikor ta pojem izraža vztrajanje pri temeljnih ustavnih načelih in pri resnem analitičnem in restriktivnem dopolnjevanju ustave. V razpravah o predlogu predsedstva SFRJ za spremembo ustave je bilo slišati tudi zahteve, naj bi na vseh ravneh družbenega organiziranja uvedli neposredne volitve. Kaj menite o tej pobudi? »Nekateri zagovarjajo neposredne volitve kot neko čarobno paličico, ki bo rešila vse težave v našem sistemu. To je zelo naiven pristop, tudi zaradi tega, ker zanika posebnosti našega političnega sistema. V Jugoslaviji smo se odločili za delegatski sistem, ker smo spoznali, da so se neposredno izvoljeni poslanci odtujili od delovnih množic. Na-mestno klasičnih neposrednih volitev smo uvedli sistem, v katerem naj nimajo ljudje vpliva le med volitvami, temveč tudi prej in kasneje — v kandidacijskem postopku in v času celotnega mandatnega obdobja do novih volitev. Kdor misli, da sedanja organizacijska struktura delegatsko — skupščinskega sistema ni dobra in da jo je treba nadomestiti z drugo, mora iskati rešitve, ki bi zagotavljale stalen stik med izvoljenimi in delegatsko bazo. Pri ustavnih spremembah pride v poštev po mojem mnenju le takšno širjenje neposrednih volitev, ki ne bo okrnilo delegatskega sistema — rešitve torej, ki so kompromis med delegiranjem iz samoupravnih skupnosti in neposrednimi volitvami, med zamenjljivi-mi in stalnimi delegati. Zahteve, da bi neposredne volitve uvedli na vseh ravneh družbenega organiziranja, niso upravičene; uvedli bi jih lahko le tam, kjer želimo dograjevati sistem zaradi slabosti v praksi in kjer ni stika med delegati in delegatsko bazo. Ugotavljamo, da se zbor združenega dela republiške skupščine spreminja v drugi zbor občin, zato razmišljamo, da bi ga oblikovali mimo občinske skupščine, po funkcionalnem načelu in morda tudi z neposrednimi volitvami. Podobno velja za zvezni zbor, kjer je vseh trideset delegatov iz Slovenije odgovornih vsem občinskim skupščinam in vsem samoupravnim skupnostim. Velika večina v Jugoslaviji je že podprla zamisel, naj bi prešli na ožje volilne enote, v katerih bi volili delegate neposredno ali tako kot doslej v občinskih skupščinah. Predsedstvo SFRJ predlaga neposredne volitve tudi za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, vendar se mi zdi, da v tem primeru ne bi bile smiselne, ker je marsikje že uveljavljen dober stik med delegati in bazo ali ga je vsaj mogoče vzpostaviti. Podobno velja za zbor občin v republiški skupščini, ki izhaja iz občinskih skupščin. Menim, da bi morali vlogo družbenopolitičnih zborov slabiti; okrepiti pa bi morali delovanje subjektivnih sil znotraj temeljnih delegacij.« Ali predlog za spremembo zvezne ustave zagotavlja zadostno možnost za krepitev tržnega gospodarstva? Mnogi gospodarstveniki trdijo, da ne. »Z njimi se strinjam. Predsedstvo SFRJ je sicer med temeljne za predloge, da je treba zagotoviti večji vpliv združenega dela na procese sprejemanja odločitev v federaciji, zlasti na področju uresničevanja njenih gospodarskih funkcij, in da bi bilo treba pretehtati vprašanje o ustanovitvi zbora združenega dela. Kaj mislite o tej pobudi? »Menim, da velja podpreti vsako idejo, ki pomeni resnično krepitev vloge združenega dela znotraj ekonomskega in političnega sistema. Vemo, da se je začel naš sistem razvijati z uvedbo delavskih svetov in delavskega samoupravljanja kot sistem združenega dela, katerega posebnost je v tem, da »gradi« na združenem delavcu, na njegovih pravicah, da razpolaga s pogoji, sredstvi in rezultati dela. O tem, da je treba še okrepiti vlogo združenega dela na vseh ravneh, lahko v Jugoslaviji dosežemo visoko stopnjo enotnosti; razlike pa nastajajo pri vprašanju, kako uveljaviti to vlogo. V Sloveniji zagovarjamo kardeljevski pristop: krepitev združenega dela in delavskega razreda kot vodilne sile lastnega naroda, posamezne republike ali pokrajine in zaostritev odgovornosti republike in pokrajine za lastno usodo in za delovanje federacije. Takšen pristop krepi vlogo združenega dela, ne da bi rušil odnose v federaciji; nasproten temu pa je pristop, pri katerem združeno delo s preglasovanjem ugotavlja večinske interese na zvezni ravni in potem te interese vsiljuje posameznim republikam in pokrajinam. Tudi zelo odgovorni politični funkcionarji v posameznih republikah Jugoslavije so se na takšni, neustrezni podlagi zavzeli za oblikovanje zbora združenega dela na zvezni ravni. V Srbiji so sklep o oblikovanju tega zbora podprli tudi najvišji organi, vse do kongresa zveze komunistov. Nekateri javno zagovarjajo idejo o večinskem odločanju o ekonomskih vprašanjih z razlago, da bodo vedno zmagali napredni interesi, čeprav je pri tem tudi velika in realna nevarnost, da bi se v sedanjih gospodarskih težavah uveljavili interesi o prerazpore- »Republiška skupščina se je v svojih uradnih stališčih zavzela za to, da bi ustava predpisala le nekaj skupnih elementov sistema izobraževanja, ne pa njegove vsebine in skupnih izobraževalnih jeder. V Jugoslaviji so bile sicer velike zahteve po enotnem urejanju izobraževalnega sistema in tudi njegove vsebine, vendar so se Slovenija, nekatere druge republike in borčevska organizacija v dosedanjih razpravah temu zoperstavili. Sprejeta je bila srednja, kompromisna rešitev, ki opredeljuje sistem izobraževanja tako, da bo možna prehodnost, da se bodo razlike med republikami zmanjšale, vendar ne bo mogoče poseganje federacije v vsebino izobraževanja. O tem so jasno spregovorili delegati skupščine SR Slovenije, Stane Dolanc, Miran Potrč in drugi. Kaj pomenijo enotni temelji davčnega sistema? Po naših opredelitvah in razmišljanjih v republiški skupščini naj bi bili to enotno določeni viri in vrste davkov. Zdaj so namreč med republikami takšne razlike, da so gospodarske organizacije na jugoslovanskem trgu v neenakopravnem položaju. Čeprav se pojavljajo težnje in ideje, da bi federacija določala stopnje davkov in prispevkov, je to skrajnost, ki jo je treba zavrniti. Med republikami in pokrajinami so namreč razlike v gospodarski razvitosti, v velikosti, v razvitosti družbenih dejavnosti, ki ne prenesejo poenotenja davčne politike. Precej pripomb se nanaša na veliko število ustavnih členov in na prizadevanja, da bi bila v ustavi zapisana vsaka podrobnost, je to le voda na mlin željam in zahtevam za čedalje pogostejše ustavne in zakonske spremembe? »V razpravah bi se morali poenotiti o vseh bistvenih vprašanjih spreminjanja ustavne ureditve, nato pa pregledati, kaj sodi v ustavo, kaj v zakone, dogovore, samoupravne akte, občinske statute. Ugovor o velikem Kaj menite o javno izrazen* nezaupanju dela slovenskih^, zumnikov do političnih p^JL, stavnikov, ki bodo »branili«' terese Slovenije pri usklaje^ na zvezni ravni? »Nezaupanje je bilo izraženo > bilo bi nesmiselno, da bi to skr vali ali da ne bi priznali. Ne^e, panje so izrekli večkrat 1JU A' ki so s svojim ravnanjem p°* zali, da so sposobni netiti neS?:ji razume ali prepire v Jugc-sla™' -.^--____i:*: _i_____:i_ :„toreSVy ne pa graditi skupnih intere*> in mostov. Mislim na polemike reviji Duga o tem, kdo je spr' be in Slovence, na nesporazu" z društvom makedonskih knj ževnikov in tudi na posame2^ prispevke v Novi reviji, ^ vnesli v ustavne diskusije ne iQ. zo, ki ni v korist takšnemu grajevanju ustave, za kakrs se zavzemamo. Vsem resng0-opozorilom o tem, kako je t^M če razlagati posamezne dolSđJ, iz predloga predsedstva S*.^ kje se »skrivajo« centralist'^ ideje, zamisli o prerazporedi dohodka, administriranje e drugo, je treba prisluhniti ^. glede na to, kdo jih daje; neka | ra opozorila pa, žal, izhajaj^ e slabega poznavanja politl ureditve. Ne znam si predstavljati, °.9 v lahko uspešno vplival na Pr - ^ vijanje osnutka ustavnih s* memb, če se ne bi bili doma ^ sno opredelili proti nacional1.^ čnemu egoizmu in posamez11^ skrajnostim iz Nove revije-razprav v okviru Društva venskih pisateljev, proti & lističnim težnjam, skrajni ^ iz Memoranduma in doJ'aZ;P g, v okviru Kolarčeve unive ^ Takšna opredelitev ni niti 1* ^ niti popularna; lahko pa PorIL$i' pri iskanju novih ustavnih **jja tev, ki naj preprečijo, da bi P rizacija med temi skrajno^ ^ ponovno postala značilnost S ših družbenih in mednai'10 ^j, nih razmerij. K pres polarizacij namreč nič ne spevu tisti, ki je doma j;l»sc. p» j izključujoč, na /.ve/ni !'aVI11£j * , povsem nemočen, ko se so° enako glasnimi in izključ^ mi stališči drugih enakop1"3 udeležencev sporazumevanj !?EM. 29. APRILA 1987 11. STRAN (MMoMEUGLAS 6. MAJA, 1 962 Josip Broz Tito Celo sedaj moramo še zmeraj govoriti 0 bratstvu in enotnosti kstega »- maja 1962 je bilo v Splitu "*o zborovanje, na katerem je J*0"' predsednik Tito. rja je prišel i2"*». kjer je tisti dan izročil Rovanju veliko hidrocentralo. /vS* 50 "° mariala 7110 čakale J J«wy ur prej, preden je imel pri- Jrrnemu pozdravljanju ob njego- tj^L-Prihodu ni hotelo biti konca. •JJ/e so govor ves čas spremljali z a^Bkim odobravanjem, z dol- ^»jnimi aplavzi in vzklikanji pa J****} takrat, ko je govoril o ^vvilnostih, ki jih morajo delo- ^'J^je odpraviti. V0ra!fdnik Tit0 Je v uvodu S°- Prk ]a1, da 3e na vse- ki sm0 nja?s^ovali začetku obratova- lika 0elektrarne-ta zares ve" Cemln tehnično dovršena hidro- ša sW naPravila velik vtis. Na-mno Pnost Je s t0 hidrocentralo sežn80 Pridobila, po svojih raz-tričnpStlh' po Proizvodnji elek-vodni ener8i3e prekaša proiz-Sije Celotne električne ener-s0m u^ari Jugoslaviji. S ponose oh u gledamo številne na-°bdoh-e zgrajene v povojnem daim' ki S0 nam om°g°čili' s«tkr vm° zdaJ v nasi državi de" kotu - Več električne energije, UhW 36 lmela Stara Ju8°slaviJa-je jy° Smo ponosni na tisto, kar je nari0?laviJa dosegla po vojni, »te22^^eval Josip Broz Tito. hvo -*1 Phde toneš v našo dr-raij 'Jf^di, koliko truda smo mo-tloJ??*'*' naši delovni ljudje, da bi r0(3 tako ve,'kanske rezultate, p^r^dtem ko smo na eni strani tej**™ na pridobitve, ustvarjene »J^ort/ ter delo naših ljudi, mo-tudi do neke mere v skr- dn„ v katerem se vsak hl*v tacajo razne napake, Jlti^^Pa tudi na splošno o fa'^v«! u'n kulturnem razvodio rn h teh področjih se do-*( ^ ne anomalije. vljeni, in razumljivo je, da so veljali taki objekti dvakrat več kot je bilo predvideno. Vse to je šlo potem na način naših delovnih ljudi, ki so morali zatezati pasove.« Tudi pri notranji delitvi dobička v podjetjih so se po Titovih besedah dogajale razne nepravilnosti. »Bili so primeri, da je delavec, denimo, dobil samo 2.000 din od presežka, ki je bil ustvarjen, nekdo drug pa je dobil tudi 80.000 din. Tako ne sme biti, tovariši, vendar so temu krivi tudi delovni kolektivi sami, ki so dopustili, da je do tega prišlo. Krivi so tudi komunisti teh podjetij, ker so dovolili, da so se dogodili takšni primeri. Dobro — če je voditelj komunist, če je, denimo, direktor - to vendarle ne pomeni, da ima večje pravice, kot jih imajo drugi, razen če je strokovno prispeval mnogo več in mora biti potemtakem tudi ustrezno nagrajen. Toda treba je gledati tudi navzdol, na množico, na tiste navadne, polstro-kovne in strokovne delavce.« »Omenil bi tudi razna potovanja v tujino in razsipanje naših deviznih sredstev na ta način,« je dejal Tito. »Mnogo ljudi potuje v tujino brez dejanske potrebe, na račun kolektiva oziroma na račun vse naše skupnosti. Mnogo jih ostane zunaj po več mesecev in nekoristno trosijo denar. Mislim, da je treba to omejiti, in to moramo omejiti.« Ob tem, ko je govoril o odločanju kolektivov samih, ti morajo biti tisti, ki bodo izrekli, kdo in za koliko časa naj gre v tujino, je Tito dejal, da bi rad'omenil še nekaj: »Namreč, da navadno za tistim, ki je bil v tujini in se je vrnil, kmalu pride tudi avtomobil. Dobro, včasih bi kdo zares kupil avtomobil, ker je avto tam cenejši kot pri nas, toda ne verjamem, da je mogoče kupiti toliko avtomobilov z dnevnicami, ki jih dobijo. Očitno je, da gre pogosto za nekaj drugega. V tujini često korumpirajo naše ljudi, pa jim potlej pošiljajo darila ipd. Toda, ali je tisti Nemec, Francoz, Anglež ali drug industrialec ali trgovec dal to našemu človeku zaradi njegovih lepih oči? O tem ne bi mogel biti nikoli prepričan. To se pravi, da je moral biti tu neka koncesija, ta pa je šla na račun naše skupnosti.« »So tudi primeri črnih fondov, ki jih nalagajo v razne tuje banke, a jih je težko ugotoviti, je nadaljeval Tito.« Tudi te stvari bodo uredili tako, da ljudje ne bodo mogli zlahka potovati v tujino, kadar se bo komu zljubilo.« Zatem je spregovoril o trgovi m.»VJugoslaviji nenehno občutimo, pa ne samo občutimo, vidimo dviganje cen posameznih izdelkov. Cene mnogih izdelkov nenehno naraščajo, tudi tedaj, kadar vidimo, da bo žetev dobra, in kadar pričakujemo, da bo prinesla stabilizacijo cen. V času je bistvo tega problema? Bistvo je predvsem v slabi organizaciji preskrbe, kazen tega dovoljujemo, da ljudje navijajo cene, kakor se jim zdi. Dosti je bilo primerov, ko je naša trgovina zadržala blago v skladišču, da bi lahko zadržala visoke «/ie.«Pojavljajo se tudi takšne anomalije,« je dejal Tito, da »se prav zaradi teh slabosti splošnega jugoslovanskega tržišča zatekajo v lokalno zaprtost in ustvarjajo nekakšna lokalna tržišča.« Vse to so elementi, ki povzročajo nezadovoljstvo naših ljudi. u^lrnJaSnH> večkrat opozorili na Ctet? Qled€ investicij, na p. In najbolj ve« ^ neko teh strani, pomenijo tudi membno stičišče dih novinarjev, saj se s* hove dejavnost najbolje jz miselnost in prizadevanje, racije, ki se tudi na ta n<* tenzivno vključuje na n&*°i v družbi. Zato je potrebno. „ na tem mestu vsaj i1"61**!* Vine Bešter, Marko JenI Petra Škofic, Jože Novak', ko Košnik, Mojca Petern^j brila Matic, Andrej Kokot g 6. SI KAN "(GiCO)) «3 aaMOfiSS) (GrLAS Triintridesetkrat udarnica Ivanka Šter: KO BI JIH MOGEL PRESTAVITI V NAŠ ČAS Ko sem jo našla tam gori nad Dupljami, na samem robu Udinega boršta, je delala na vrtu. Le toliko ga ima, da je za zelenjavo in malo solate. Več ni treba. Pa rože ima rada. Na obeh vogalih hišice cvetita forziciji, zunaj vrtne ograje pa ima posebno lepo zrahljano zemljo za narcise, tulipane in trobentice. Modro cveto njene trobentice, kot otroški očki. Kot mladenka se mi zdi s čvrsto postavo, z belimi lasmi in jasnim smehom na obrazu. Smehom, ki zakrije vse gube in jih dobesedno zrine z obraza. Včasih je bila tkalkat tudi štrajkala je, po vojni je bila velikokrat udarnica. Kako živi danes? Lepo, mi hiti pripovedovati. Tako lepo ji ni bilo še nikoli, kot ji je danes. Tudi mlada bi ne bila rada nikoli več. Njena mladost je bila vse prej kot lepa. Šestdeset bi jih pa še imela, to je res, manj pa ne. Nekoč se je zaupala grafologinji, ki ji je napovedala, da se bo na stara leta imela lepo. Pa se ima res. Nič ji ne manjka. Fanta sta vsak pri svojem kruhu, eden direktor, drugi doktor znanosti, ona pa uživa v svoji hišici. Da bi le bilo še dolgo tako... Mladih let se raje ne spominja, a ko že takole, po novinarsko vrtamo vanjo, pove. Petnajst let ji je bilo, ko je šla za tkalko v tržiško predilnico. Vsako jutro uro in pol peš do Tržiča, zvečer nazaj. Potem je šla v Jugočeško, tudi za tkalko. Štirinajst dni pred štrajkom so imeli v tovarni volitve za 8 —urni delovnik. Neko dekle iz Nakla jo je prosilo, naj voli tudi zanjo. Pa sta jo dve zatožili, da je agitirala za skrajšanje. Nič ni pomagalo, čeprav je dekle zatrjevalo, da jo je sama prosila, naj zapiše za osem ur. Po štrajku so jo med prvimi vrgli iz tovarne. Pol leta je bila brez dela, doma pa majhen otrok in starša. Pa noben od štraj-kovnega odbora ni prišel pogledat, kako živi. Nak, nikoli več ne bi štrajkala... Sire nas je 17. aprila 1937. leta na Gašteju pobral. Vse štrajkače! Nikoli ne bom pozabila tega dne. Dobro smo zaslužili, razumeli smo se. Potem je prišla vojna, Nemci so stare tkalske stroje postavili ven in namestili druge. Po osvoboditvi je prišla v Tiskanino. Potem je bila 14 let spet tkalka, vse do 1959. leta, ko se je upokojila. Triintridesetkrat je bila udarnica. »Ste se gnale samo zato, da bi postale udarnice?« »Ne zato, morala sem garati, dva otroka sta me čakala doma in starša, sama sem bila za vse. Tri mese- ce, še dobro vem, smo po trikrat na dan jedli polento. Za na šiht pa sem vzela tri jabolka in pol litra kave. A smo preživeli.« Udarnike so tedaj zelo spoštovali, o njih so pisali v stenčasih. Za nagrado so šli v Beograd na prvomajsko proslavo pa v Zagreb na velesejem. Nekoč jih je Marinko povabil v skupščino na kosilo. Ko je bil v Ljubljani kongres in je prišel tudi Tito, so se tam zbrali tudi najboljši udarniki iz vse Slovenije. »Takrat smo se vsaj do sitega najedli. Kaj vse je bilo na mizah! Tako trapasto sem se najedla slaščic, da se mi še danes neumno zdi. A kaj, ko si bil tako prekleto lačen. Janezu sem prinesla domov klobaso in dve žemlji. Ponorel je od veselja. Saj je bila klobasa takrat pravo bogastvo. Zelo skromno smo živeli. Oba otroka sta študirala. Starejši, Janez, ni dobil nobene štipendije, Jože pa šele potem, ko je bil na univerzi. Oba z Janezom sva jokala, ko je ob začetku tedna odhajal v Ljubljano. Ves denar sem mu dala, fant pa bi tako rad še kakšen dinar za kino. Pa ni bilo kje vzeti! Kdove, morda ga je to pomanjkanje, ta nič, spravilo do takega poslovneža? Vsak dan berem časopise in se jezim. Povsod nezadovoljstvo, povsod štrajki. V Planiki imajo po 17 milijonov plače, pa štrajkajo, v Celju nočejo delati za 10 milijonov, raje so brezposelni za 6 milijonov. Ko bi jih mogel človek prestaviti v naš čas! Ko bi samo malo skusili tiste čase, ko smo po štrajku iskali delo, pa nas je vsak postavil pred vrata... Pravim, da kljub vsemu za delavce še nikoli ni bilo tako, kot je danes. Dobre malice imajo, avtobus jih vzame doma, odloži pred tovarno, matere so po celo leto doma. Me smo bile po šest tednov, samo toliko, kakor pravijo, dokler ima porodnica trugo pod posteljo, potem pa delat, nobenega varstva. Ko gredo v pokoj, dobijo po tri plače. Ko sem šla jaz, ni bilo nobene, mojster pa me je še opozoril, naj haljo prinesem nazaj. Vso zašito, staro in zguljeno, pa sem jo prinesla. Tako je bilo. Zdaj pa vsi po vrsti kradejo. Na misel mi ni prišlo, da bi odnesla špulo domov, zdaj pa morajo župani odstopati zaradi kraj, podkupnin. Nobenega poštenja ni več. Vsi bi bili radi samo prosti, nobene sobote ne bi več delali, ker se ne izplača, ker da se po tovarnah ta dan dela večja škoda kot korist. Mi smo delali vse sobote. Šest tednov skupaj sem delala vsak dan v tednu, ob nedeljah pa udarniško. Noben, še tako zaveden komunist danes ne bi toliko delal. Pa se nismo prestavljale sem in tja, garale smo. Tako garale, da mi je že vse odpovedovalo. Zrak sem hodila lovit pred vhod, da sem zdržala. Ko je bilo pa le prehudo, ko nisem več zdržala, sem šla v ambulanto. Zdravnik mi je dal injekcijo, za eno uro me je poslal ležat, pa nazaj delat... »Nekatere tkalke imajo danes tako nizko pokojnino, da morajo prejemati še varstveni dodatek, da lahko žive.« »Res je. Ko sem šla jaz v pokoj, sem imela tako majhno pokojnino, da nisem upala povedati. Pa sem bila na koncu celo brigadirka, in triintridesetkrat udarnica. Ampak tega pri pokojnini niso upoštevali. Zdaj so k sreči ti odstotki že kar precej nanesli... Tako polna načrtov in tako čudežno mladostna sedi pred menoj. Vsa polna je življenja, kipeča od pomladi. Nič več ne bi moglo priti do živega tej trdni ženi, razmišljam. Vse, kar bi prišlo, bi se kar odbilo od njene bele hišice, od njenih belih las. Življenje jo je prekalilo skoz in skoz. D. Dolenc Jure Pejič NI POMEMBNO,ODKOD SI, VAŽNO JE, ALI ZNAŠ POŠTENO DELATI Lesce, 24. aprila — Različna gospodarska razvitost posameznih delov Jugoslavije in različne zaposlitvene možnosti so predvsem v času hitrega gospodarskega razvoja pospeševale prihod delavcev iz drugih republik v Slovenijo in tudi na Gorenjsko. Veliko jih dela v gradbeništvu, komunalni dejavnosti, na železnici, v jeseniški Železarni, kranjski Savi in še številnih drugih delovnih organizacijah, ki so zaposlovale več, kot so lahko dobile delavcev v domačem kraju in v bližnji okolici. 35 — letni Jure Pejič iz leske Verige je eden izmed številnih delavcev iz drugih republik, ki so se na Gorenjskem dobro znašli, se uveljavili v delovni organizaciji in v kraju. V Lescah si je ustvaril družino, v Verigi je vodja raziskave trga in predsednik stalne akcijske konference zveze komunistov, delegat zbora občin v republiški skupščini, član komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, v prejšnjem mandatu je bil tudi član radovljiškega izvršnega sveta. • Jure, kje boste preživeli prvomajske praznike, na Gorenjskem ali v Bosni? » Žena in mlajši sin Darko bosta odšla k sorodnikom na Reko, midva s starejšim, 7 - letnim Dejanom, pa k mojim staršem v Komušino, v občino Teslič. Tudi oče je prej delal na Gorenjskem, najprej v Gozdnem gospodarstvu Bled, nato dvanajst let v Verigi. Mama je bila vseskozi doma, na manjši kmetiji.« • V Lesce ste torej prišli po očetovih stopinjah? » Veliko ljudi iz občine Teslič živi in dela v Sloveniji in na Gorenjskem, predvsem v gozdarstvu in v lesni industriji - v panogah, ki imata tudi pri nas v Bosni, v Tesliču, dolgo tradicijo , vendar za vse premalo delovnih mest. Naša Ko-mušina, vasica, ki bi jo lahko primerjali s Koprivnikom ali Gorjušami, je iz leta v leto manjša, ljudje se odseljujejo. Najprej poskušajo poiskati službo v Nemčiji in če jim tam ne uspe, se ustavijo v Sloveniji ah se preselijo v večja industrijska središča v Bosni.« • Greste velikokrat domov, v Komušino? » Zadnje čase hodim dokaj pogosto, ker je brat pri vojakih in sta doma le oče in mama. Prej tudi po več let skupaj nisem prestopil domačega praga — ne da me ne bi vleklo domov, pač pa zato, ker je oče delal v Verigi, ker sta v Verigo prišli za mano tudi sestri in ker ena od sester živi v Apačah pri Gornji Radgoni. Po odsluženju vojaškega roka se bo na Gorenjskem zaposlil tudi brat, pripravništvo bo opravljal v mizarskem podjetju Mira v Radovljici. Le ena od sester je ostala v Bosni, poročila se je v domačem kraju, v Ko-mušini.« # Že zgodaj ste odšli od doma... » Po končani osnovni šoli. Gimnazijo sem obiskoval v Tesliču, tu sem v času šolanja tudi bival, ker se zaradi slabih avtobusnih zvez in prevelike oddaljenosti nisem mogel vozi- ti domov. Štiri leta sem študiral na ekonomski fakulteti na Reki, pri dvaindvajsetih letih sem prišel v Lesce, v Verigo, ki meje dve leti tudi štipendirala. Želel sem spoznati poslovanje v uspešni delovni organizaciji, kar je Veriga tudi bila. Vabil' so me tudi domov, v Teslič, vendar sem se odločil, da grem po očetovih stopinjah.« • Dobro govorite slovensko. Kdaj ste se naučili? » Sam nimam občutka, da bi posebno dobro znal slovensko. Naučili so me sodelavci, prijatelji, ljudje, s katerimi sem se pogovarjal na delovnem mestu ali zunaj njega. Kmalu potem, ko sem prišel v Lesce, sem začel poučevati gospodarsko matematiko v srednji ekonomski šoli v Radovljici ter politično ekonomijo in ekonomiko SFRJ v delavski univerzi. To je bila zame dragocena izkušnja, dobra šola slovenskega jezika.« # Kako govorite doma, v družini? » Žena je iz Vojvodine, Srb-kinja, jaz sem po narodnosti Hrvat, otroka se bosta sama opredelila. Doma govorimo materinščino, srbohrvaški jezik, vsi znamo tudi slovensko. Za ženo trdijo, da jo govori celo bolje kot jaz, otroka sta se slovensko lepo naučila v vrtcu.« • Ste kdaj doživeli preziranje ali neprijetnosti prav zaradi tega, ker ste se preselili, prišli iz druge republike? » Delavci v Verigi so me lepo sprejeli, v kolektivu in v kraju se dobro počutim, sicer pa z vključevanjem v novo okolje nisem nikdar imel težav, verjetno tudi zaradi tega ne, ker sem že od šestnajstega leta naprej zdoma, na "poti" po Jugoslaviji... Prijatelja imam med Slovenci, Hrvati, Srbi in tudi med ljudmi iz drugih narodov in narodnosti. Za prijateljstvo narodnost ni merilo, pomembne so druge, predvsem osebnostne človekove lastnosti.« • Ob koncu tedna, v nede-lovnih dneh, videvam na stotine delavcev iz drugih republik, ki ne vedo, kaj bi počeli, kam bi se dali... » Mislim, da v delovnih organizacijah namenjajo premalo pozornosti reševanju stano-" vanjskih problemov. Mnogi delavci živijo razpeti med delom in družino. V Slovenijo jih je zvabilo delovno mesto, boljši zaslužek, živijo v samskem domu, v kakšni sobi, domov k družini se vračajo le nekajkrat na leto. Če bi dobili stanovanje, bi pripeljali s sabo tudi ženo in otroke ali bi osnovali družino, živeli drugače, z drugačnimi problemi... Pogrešam več kakovostnih prireditev za delavce iz drugih republik. Kulturna izmenjava se za zdaj usmerja le h komercialnim, estradnim nastopom.« • Kako ocenjujete odnose med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi? » Odnosi se krhajo, sožitje slabša. Da bi človek dobil pravo sliko o Jugoslaviji, bi moral brati osem časopisov, iz vsake republike in avtonomne pokrajine. V enih berem, da drugi izkoriščajo Slovenijo; v drugih, da je Slovenija tista, ki izkorišča druge... O tem imam določene izkušnje tudi kot delegat v republiški skupščini. Včasih se mi zdi, da vsak vidi le sebe, na skupno, jugoslovansko, pa pozablja ali pušča ob strani.« • V zvezo komunistov ste se včlanili zelo zgodaj, pri šestnajstih. » V ZK sem vstopil zaradi ideje, ki se mi je zdela dobra, ne zaradi kakršnihkoli drugih interesov. V Verigi je od 1400 zaposlenih le nekaj več kot sto komunistov. Članstvo upada, med mladimi za vstop v zvezo komunistov ni pravega zanimanja. To je posledica splošne krize, pa tudi partija je nekoliko zgubila ugled.« • Ste zadovoljni — z življenjem in delom, namreč? » S stanjem v družbi nisem zadovoljen, nad osebnim standardom se ne smem pritoževati. Nisem človek velikih zahtev. Stanovanje je Verigino, imam avto katreo... Opažam, da so v naši družbi vse večje socialne razlike. Motijo me neupravičene, tiste, ki niso posledica dela.« C. Zaplotnik GLAS 14. STRAN. RAZVEDRILO SREDA. 2 NA POŠTAH SE BODO ZADUŠILI jBiiJHSJŽ Oorunlcil Medtem ko stopamo v svetle prostore naših bank prav spoštljivo m potihoma, predvsem pa previdno (da nam na bleščečih se marmornatih tleh ne bi spodrsnilo), je povsem druga pesem na naših poštah. Vse po vrsti — razen nekaj izjem — so tesne, neugledne in ob vročih pole- tnih dneh skoraj zaduslji ve Tudi ali predvsem na glavni je.en.ski pošti,k,er se 15. dan v mesecu (ko od tam na veliko pošiljajo denar po vsej J««^2£>tJi lavke dušijo v smradu, saj imajo na steni en samcat, Zmai viden ventilator-6ek... • CENE GOR, JEZIKE VEN GORENJCIH [Gorenjec Je. Vinico prinesel srajcm g""6.; Medvode L »Z* vrmluJ*mo. Q*">L. i V trgovini [»Prosim, enopolivl vrečko.« »Nimamo!«' »Kako nimate?« J »Nimamo! Veste Gorenjci pokup|J , . DVE ODLAGALIŠČI Vj ITENETIŠAH—L Domačini še nekako za mižijo, tisti obiskovalci, ki hodijo k sorodnikom in znancem na obisk v bolnišnico Golnik iz vse Slovenije, pa nazorno vidijo, kakšen Odnos imajo v kranjski občini do okolja... Največ dela s stalnimi podražitvami vseh artiklov, od šivank do vvhiskvja, imajo nedvomno trgovci. Upravičeno se pritožujejo, saj tekajo po trgovini in lepijo nove cene, vsak dan druge. A v vsaki nesreči je vedno nekaj Za tolažbo: kaj bi šele bilo, če ne bi imeli registrskih strojčkov in bi moralo iti po starem... Cene gor, jezike ven... Kakor nam zdaj kaže, sploh ust ne bi mogli več zapreti... piše j sreče. • UUDSKA MODROST, TRDEN JE MOST Dovolj je bogat, kdor ni nikomur dolžnik. Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša. Ako potok slabo teče, je krivda na izviru, ne na koritu. Ko se začne konj starati, ga izpregni pravočasno, če si pameten. Naj vam volja ne razgraja, ko od vas že moč odhaja. Oče, pošlji denar Gorenjec v mestu očetu na vas: »Oče, pošlji mi no malo denarja.« Oče mu pošlje knjigo in odgovori: »Tomaž, ko prebereš knji go, dobiš denar.« Sin spet napiše pismo: »Oče, prebral sem knjigo daj mi denar!« Oče odgovori: l»Tomaž, denar je vendar na peti strani!« J. Merfin, Kranj ■Alpski večer1 Po jezeru bliz' Triglava Bled, aprila — Odštevate tudi vi dneve do Alpskega večera na Bledu? Kar prepočasi se bliža 16. maj, mar ne? Vedno je tako. Če si nečesa želiš, potem se ure vlečejo kot dnevi, dnevi pa kot meseci. Vendar, kdor čaka, dočaka. Le še 17 dni je do tedaj, ko se bo ob 20. uri v športni dvorani na Bledu prireditev začela z avizom na poznano melodijo Po jezeru bliz' Triglava. i Gorenjca se.k i i o ženah. ^0j»^ S Prvi reče. »* I angel-« dftfjM S Drugi z^oaše^l *tebi, moja P* 1I ' vi.« Koliko v j avtomobilu? »Janez, kako «lg I set Gorenjcev v p I »Francelj, nem«* I »Seveda je ni^,, I ter vržeš sto f bo deset na kuP", Vstopnice za Alpski večer so že v prodaji. Dobite jih lahko v blejski poslovalnici Kompasa (telefona: 77-245 ali 77-235). Imajo pa jih tudi v prodajalni Maja v Zgornjih Gorjah. Ansambel Lojzeta slaka Ansambel Vita Muženiča iz Ljubljane Potem pa se bo začelo zares. Program bosta povezovala Taj-da Lekše in Boris Kopitar. Svinčnikov in beležk vam ne bo treba imeti, saj ne bo šlo za ocenjevanje ansamblov. To bo resnično pravi narodnozabavni večer, ko boste lahko sproščeno uživali ob glasbi. Bo pa to vsekakor maratonski večer. Dvanajst ansamblov bo nastopilo in še Godba na pihala iz Gorij za povrh. Na tiskovni konferenci je Stane Kni-fic, zastopnik ansambla Alpski kvintet povedal, da bodo ansambli ta večer zaigrali kar 58 DVANAJST ANSAMBLOV IN GODBA Število ansamblov, ki bodo zaigrali kar 58 skladb, je zdaj tudi že dokončno. To so: Ansambel Lojzeta Slaka, Gorenjci, Slovenski muzi-kantje, Slovenija, Štirje kovači, Marela, ansambel Franca Miheliča, Times iz Občin pri Trstu, Original Oststeirer trio z mlado Ma-nuelo, ansambel Vita Muženiča, Dobri znanci in seveda Alpski kvintet ter Godba na pihala Gorje. Program v dvorani bosta povezovala Boris Kopitar in Tajda Lekše. skladb. Tako rekoč brez predaha bo prireditev trajala debele štiri ure. Tako širom Slovenije kot v zamejstvu je za prireditev, o kateri že zdaj ne dvomimo, da bo postala tradicionalna za Bled, precejšnje zanimanje. Zato naj že zdaj velja nasvet. Odpravite se pravočasno od doma, da ne boste ob 20. uri šele kje na poti proti Bledu. Večerjali boste lahko kar na prireditvi. Pomočnik direktorja hotela Krim na Bledu Slavko Grilc je na tiskovni konferenci minulo sredo zagotovil, da bo njihov ho- tel skupaj z drugimi blejskimi hoteli poskrbel, da ne boste lačni. »V dvorani, sicer ni kuhinje, vendar bomo vse pripravili doma. Potrudili se bomo, da se bodo obiskovalci počutili kot v lokalu. Takšno nalogo smo si zadali gostinci tudi zato, da si zagotovimo tradicijo in poudarimo njen turistični pomen.« Za kapljico pa bodo tokrat skrbela Goriška Brda Dobrovo. Že na tiskovni konferenci so se predstavili z nekaterimi svojimi »dobrotami«. »Brez pomislekov smo se tokrat vpisali med pokrovitelje,« je razlagal predstavnik Goriških Brd Ivo Pršolja. »Čeprav smo največji proizvajalci v Sloveniji, na splošno nismo tako dobro poznani. Zato smo ocenili, da je Alpski večer prireditev, ki je kot naročena za nas. Naš cilj bo tudi tokrat kulturna postrežba. Radi pa bi predstavili Bled 87 MS* '4 Ansambel i*0 J. tudi vino, z»k*SNi Dunaju i»e°HV; K vajalci osvoji*'^ %% Ste se že ffrf niče? Nikar ne go. Če P«JJ^JA vseeno ostai»■ .-e j i stavnik Televgf^ pravi, dajetud> ^ čer prišel kot> J z njim kar J* v skih dopold^ malih zaslon" >| Ob V Gorenj^ jj ^ svoji 40;S, med pokrov.te»Vj fc maia. odste* ,j maja skega večera Male, manj znane gorenjske vasi PAPIRNICA o) Piše: H. jelovčan Ko sem s prstom potovala po zemljevidu loške občine in iskala katerega od manjših krajev, se mi je oko zataknilo ob Papirnici. Svoj živi dan še nisem slišala zanjo. Pa ni kje visoko v loških, poljanskih ali selških hribih, ne. Prav blizu Loke je, komaj dobra dva kilometra iz Stare Loke po poti, ki pelje v Crn-grob in približno ravno toliko od Sv. Duha. Razmaknjena kajžarska vas je vpeta med Grogovčev hrib in gozdnate Gora j te. Kdor nima pri roki zemljevida, bi jo res komaj komaj našel. Nobenega kažipota ni, ki bi vodil popotnika; ne od starološke ne od svetoduške strani. Tudi mene je zaneslo. Ko sem se ustavila pri gruči hiš malo naprej od spomenika petdesetim ustreljenim talcem (9. februarja 1944), sem bila trdno prepričana, da sem že v Papirnici. A me je Koširjev Janez, ki je premetaval zemljo ob na novo nasuti, razširjeni poti, podučil, da sem še kar na Cesti talcev in da moram naprej proti griču, v katerega so vsajene prve papirniške hiše. Znamenita preteklost Koširj€V }anez namesto kažipota Najbolj žlahtna med osem-najsterico papirniških hiš je prav gotovo stara Papirmanova domačija. Sedanji gospodar je Janez Hafner, polkmet, novopečeni upokojenec, ki je na cerkveni veliki ponedeljek ravno posipal gnojilo po travniku, da bo krma za živino izdatnejša. Tako kot domačija je celava-sica dobila ime po papirnici. Pred dobrima dvema stoletjema so pri Papirmanu izdelovali papir. Janez Hafner pove, kolikor je slišal od starejših: da so papir izdelovali iz starih cunj, ne iz le- sa, da so ga sušili kar zunaj po tleh in da je bil menda zelo čislan, kvaliteten papir, tak za denar, z vodenim tiskom. Tudi potok, ki izvira kakšnih 150 metrov više od Papirmana izpod skale, je dobil ime Papirnica. Njegovo starejše ime je Mrzli potok. Nikoli ne usahne in nikoli ne zmrzne, postrvi, ki so jih otroci nekdaj lovili kar z rokami, pa skoraj ni več videti, je povedal peti Hafner v Papirma-novi hiši. Pravi papirničar je namreč svojo posest prodal, ker je bilo iz potoka menda premalo vode. Hi- šo, ki je stara vsaj 350 let, je naslednji lastnik predelal v mlin. Mlel je ješprenj, kašo, delal laneno olje. Statve so končale v ognja_ Kar pri Papirmanu gospodarijo Hafnerji, jim daje kruh predvsem zemlja. Vsega ne, saj je je premalo. Janezov oče je tkal platno, da je malo lažje nahranil družino, Janez je delal v Jelovici, tudi sin Janez je zaposlen. Oče je še med zadnjo vojno, 1943. leta, stkal rjuhe za balo starejši sestri. Predivo je dobil j iz Tržiča. Grebeni in statve so' končali med kurjavo. Preprosti ljudje starin včasih niso cenili, muzeju pa jih za smešno odkupnino oče tudi ni maral odstopiti. Tudi od drugod so se zaman zanimali zanje. Zdaj jih nima nihče. Častitljiva starka umira Papirmanov Janez z ženo Vido in najmlajšim od štirih otrok, Janezom, ki je še ostal doma in bo najbrž šesti Hafnerjev gospodar, tretjo leto prebiva v novi hiši. Zgradili so jo kot nadomestno. Staro bodo podrli. Pa je bilo prav prijetno živeti v njej. Gospodinji Vidi se še zdaj večkrat stoži. Posebno poleti so bili njeni debeli zidovi ob potoku prijetno hladni. Kar je častitljiva starka prazna, umira že sama od sebe. Če nihče ne živi v njej, je ne zrači, čisti, diha z njo, hiša propada. , Hruške že kažejo na cvetenje, jabolka še ne, je ugotavljal Janez Hafner. Lani je bilo ogromno sadja. Preveč. Ozimna pšeni-cat ki je tako lepo kazala je po-zebla. V gozdu so že pograbili za steljo. Zemlja je mladno sete% > pirja. Običaj « dneh od sve^jij ga maja. $fnl$oj seješ. Pa ven. Kot vsa* ^ tudi zemlja P p In prava izkušen km«* Prihodnjič * hrbtom« i" ™ pasu w ^§515^29. APRILA 1987 RAZVEDRILO .15. STRAN GLAS I Nagradna igra Na večerjo k Turku na Prijazno gostišče na Črnivcu — v gostilni Turk — ni znano le po solidni in hitri postrežbi ter odlični kuhinji, k|n?vec tudi po tem, ker zvesto sodeluje z rekreacijskim K'uoom Večno mladih fantov v Radovljici, žah 0 m,adi fantje pripravljajo razne izlete in družna srečanja, imajo pa tudi številne simbole kluba. Vl?sti,n'čar jih shranjuje in v svojem gostišču tudi razstavi vPrašanje: koliko simbolov kluba Večno mla-'b fantov iz Radovljice je razstavljenih v gostiš-cu Turk na Černivcu? Odgovore pošljite na dopisnici do srede, 6. maja, na g^Jjv Uredništva Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj. Pravilni izžrebani odgovori bodo nagrajeni: a»cna večerja za dva v gostišču in tudi dobre "»Pljice ne bo treba plačati. KAN? V soboto v Železno Kaplo V soboto, 2. maja, bo v Železni Kapli živahno, saj pripravljajo veliki SEMENJ z najrazličnejšo bogato ponudbo. Ta dan je vse mesto, vsa Železna Kapla, ena sama tržnica, s trgovsko in gostinsko ponudbo. Ogled sejma lahko združite s prijetnim izletom in si ogledate tudi slikovito sotesko Korte ob poti, pa Peršmanovo do-rnačijo, privlačen je tudi izlet prek Sel. Če bo vreme lepo, se splača odpeljati na obisk sejma. Gorenjski ,J C. h AS C L A S I L O OK«AJH«CA O P » O ■ * O t K ■ A H J • Upravnik na orožne vaje, predsednica pa kar po svoje Pred štirinajstimi dnevi je odšel upravnik mestne vrtnarije na orožne vaje. Na sindikalnem sestanku so se zmenili, da bo med njegovo odsotnostjo vodila delo predsednica upravnega odbora. Predsednica je zaupane ji »vajeti« zelo po svoje natezala. Energično se je na primer upirala prodaji fižola, graha, solate in druge zelenjave, cvetje pa je rezervirala za cerkvene kupce, na primer za zlatomašnika. Ko je delavka v njeni odsotnosti prodala cvetje Mestnemu komiteju KPS, je upravnica besnela od togote. Zelenjave in cvetja ne rezerviramo (najmanj pa za kler), prodamo pač tistemu, ki prej kupi in plača! — V našem primeru so kupci takoj obvestili merodajne činitelje in podjetje je svojo napako že odpravilo. Gorenjski glas, leta 1952 <«W ""aiIie» da so šale* »Vr)2 so "m cel° med-e ^lovo n° konferenco z "»"i1 «al p11 Univerzalnost-« V*Ved? V*em svetu si pri"'< &Ču^^el° šale na račun# •**Jt«T?°sti» skopuštva inr/ Viet" Jalje. Številne šale« ifedi ,„ .prevaiati' sai grei ^^m*1 e ^emčiji so odmevnep ni 0 neumnosti. Preme-I . ""govec proda kmetu,! Toi a Samo eno kravo.fi ije J *a molžo. Na vpraša-1 *iJu5aJ mu kmet lahkol .v.01 kot r>Tnri obrok ■»«»■ Uo *ot prvi stroja, se kmet po-*2re ^ P° S^avi in se milo trg J"oja ovca kravica? Ali !W ^ogat, a skopuškE kgjar sedi v kupeju tret-l klfjp. izreda, na leseni-s^Sn3en mec* siro | ^Jih6" *n §a eden izmed^ ^raša: j} pot, r°«'gazda> zakaJ pa! u« *?To pa ne bi šlo,« odvrne*« gfnekdo, saj bi se pri pri-^ '^tajanju povsem stopili.« *«»Ha,« odvrne Turek,« saj*« •.__u: i_i_u___i____: Živali napovedujejo vreme Naša Klavdija bo izžrebala tri reševalce prvomajske nagradne križanke. Žrebala bo v sredo, 6. maja, rešitve pa pošljite na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). Za nagradno križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev Če ne verjamete nobeni pratiki, ne uradnim meteorologom, potem opazujte živali, ki po svojem obnašanju — pravijo stari ljudje — zanesljivo napovedujejo, ali bo vreme lepo ali deževno. Vreme bo lepo, če so pajki na mrežah, če rege plezajo kvišku, lastovice lete visoke, se čebele vračajo kasno domov, mušice plešejo še po sončnem zahodu, petelini zjutraj močno kikirikajo. Vreme bo slabo, če pajkov ni, če rege lezejo k tlom, lastovice nizko letajo, petelini večkrat kikirikajo ob nenavadnem času. VREMENSKI PREGOVOR ZA APRIL IN MAJ • Če lepo je drevja cvetje mali travna zadnje dni, lepo, zdravo je poletje, polno sadja dozori. • Če maj se s poletno vročino začenja. mraz Še po Urbanu pogosto ne jenja. • Kadar murva že brsti, slane več se bati ni. NAGRADNA KRIŽANKA eki okoreli, zagnzei ffrasist je delal v Južni! IfAfriki kot voznik avtobuJ §sa. Moral je voziti skupi-■pno turistov, v kateri so bi-| ■šli ljudje raznih ras. Priča-| fkal jih je z naslednjimi| |besedami: ■»Vem, da ste slišali za ra-| sno razlikovanje pri nas,| |a to za moj avtobus ne ve-| Tja, brez skrbi! Mene§ sploh ne zanima, kakšnef arve je vaša koža — zaradi mene ste lahko tudi! zeleni. Tako, zdaj smo sej razumeli in prosimo vas, Ea vstopate v avtobus, (ajprej: svetlo zeleni, na-) temno zeleni.. :\ Ameriški psiholog je : opisal ženske obraze, ki :so moškim najbolj všeč. : Dekliški obraz (velike oči, iimajhna brada, majhen Irnosek); elegantni obraz' ;-(visoke ličnice, upadel vi-: [ dez obraza); izrazit obraz-:(visoke o^rvi, velike tem-; :ne zenice, čutna usta).; :Dobro je vedeti, pravi psi--;':holog, da je včasih dovolj,« :"če imate le eno izmed teh: ^lastnosti, pa bodo moški.' '.prezrli vaš predolg nos ali: :premočno brado. Obrazi • ..filmskih igralk to dokazu-'■ ijejo: Liz Tavlor ima pre-'-• maj no brado in prevelika/: :usta, Sophia Loren pre--: močno čeljust, Nastasijal '.Kinski prevelike oči... cnšKi FILOZOF IN MATEMATIK, AVTOR IZREKA 0 PRAVI) KOTNEM TRIKOTNIKU NAJVIŠJA GORA TURČUE ZOFmZ NASLONI NESKLADNOST V ITAVČNI ZVEZI. .■•>■' MM MISU EMMM TENE SKLAD N0ST1 Cebeu PODOBNA ŽUŽELKA KUTINA SPAJANJE S KISIKOM ATFNIN0 M MM REKA V TITOVEM VELENJU NEZNANKA V MATEM OBRAMBNI NASIP STROKOVNJAKINJA ZA IRANSKI JEZIK JAPONSKI POUTIK (KAKUEI) CIMA. POGANJEK SMILIAN ROZMAN MEJNA REKA MED SZIN IRANOM MODEREN PLES NAJVEČ MBA HRAUSKV EDO MAK FILM REŽISER (BRANKO) FR PISEC PO KAT JE B0BIL IME SADIZEM AVTOR KRIŽANKE R. N0C VELEMESTO V SEVERNI ITALIJI TEK, SLAST RASTUN. BODICA KARIKATURIST KHIŽANIĆ BE0GR. (EVA) ZADIRĆ N0ST FR KOVANEC ZA 5 CENTIM0V NEKO PAPEŠK0 POKRIVALO GR ČRKA GOROVJE V ČSSR, DEL Z AH. KARPATOV IT MESTO, »ZHDDISĆE ALPSKIH CEST POKRAJ V j FRAMCM KIT UTEŽ M MEM OPREZNOST SIGURNOST S0MB0R MBElASTA TKANINA VKTEIOĆ 0K0U dš\ DOGOVORJEN LJUBEZENSKI SESTANEK IT MESTO GB ADIŽI BREZPRAV Nu UNOSTVG IGOR TORKAR ERNST T0LLER GOZDNI DELAVEC <"»NKA CIGOJ IT. KNJIŽEVNIK (IPP0LIT0, 1831-1861 RAJK0 NAHTIGAL HIŠA Z VRTOM UB0ŽICA 0IVJA RACA BfNfGNA MIŠIČNA IZUMITELJ MOTORJA Z N0TR. IZGOREVANJEM (NIKOLAUS) VRSTA PAPIGE DEL TEDNA ŽELEZN. KRIŽIŠČE VSEV. ITAUJI IVAN TAVČAR ITALU KAMION STAR SLOVAN ATOL V OTOČJU TUAMOTU ANDREJ MARMC mSSJSSSSgJSnGLAS 16. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA SREDA, 29. APRILA1?!! Zakon o celotnem prihodku in dohodku ^epe telesno kulturo Potisnjena v ozadje Ljubljana, 23. aprila — Telesna kultura mora biti tudi v prihodnje enakovredna drugim družbenim dejavnostim, saj je njen prispevek k povečevanju delovne obveznosti in storilnosti nesporno velik, ogroženi pa so tudi programi razvoja na telesnokulturnem področju. Tako so pretekli teden menili na svetu za telesno kulturo pri republiški konferenci SZDL, ko so razpravljali o posledicah novega zakona o celotnem prihodku in dohodku, ki ga je sprejela zvezna skupščina in med drugim po novem določa, da bi v prihodnje programe telesne kulture (in kulture) financirali le iz ostanka dohodka. Že sedaj je jasno, da bo denarja za telesno kulturo manj in so ogroženi resno in dobro zastavljeni programi telesne kulture v Sloveniji. Svet za telesno kulturo pri republiški konferenci SZDL je izrekel podporo vodstvu telesnokulturne skupnosti Slovenije pri iskanju čim manj bolečega in usodnega prehoda pri uveljavljanju novega zakona. Zavedati se je treba, da bo izpad dohodka postavil telesno kulturo v nekaterih občinah in celo regijah pred probleme, ki jim ne bodo zlahka kos. Treba bo narediti nekakšen sistem solidarnosti, vendar je za zdaj še težko reči, kakšen naj sploh bo. Seveda pa takšen način reševanja ni domena vrhov slovenske telesne kulture, ampak predvsem delegatov teles-nokulturnih skupnosti občin oziroma njihovih delegatov v skupščini telesnokulturne skupnosti Slovenije. Pravih izračunov, na koliko denarja po novem lahko slovenska telesna kultura računa, še ni, kar sam položaj še otežuje. Slovenska skupščina hoče položaj kulture in z njo telesne kulture omiliti tudi s predlogom, da bi realno vrednost sredstev zanjo ohranili, in to sredstev, predvidenih za obdobje 1986-1990. Postavlja pa se vprašanje, če bo to sploh mogoče, ob tem pa takoj trditev, da bo telesna kultura utrpela veliko škodo. J. Košnjek Gregor Benedik med Žirovci Velika zmaga tudi za Alpino Žiri, 23. aprila — »Vabimo vas na majhno slovesnost ob velikem uspehu Gregorja Benedika,« so zapisali v žirovski Alpini v vabilu na srečanje z našim odličnim smučarjem in s tem hoteli povedati, da je zmaga Gregorja Benedika v slalomu za svetovni pokal v Sarajevu marca letos tudi velika zma- ga Alpine. Gregor Benedik namreč tekmuje v Alpininih čevljih in je to prva zmaga v svetovnem pokalu tudi za Alpino. V šestdesetih letih se je začel prodor Alpine iz Žirov v vrh svetovnega smučanja, še posebno uspešna pa so osemdeseta leta, ko je žirovska tovarna intenzivno razvijala vrhunski tekmovalni čevelj za alpsko smučanje. Gregor Benedik ni edini odličen tekmovalec, ki na tekmah in treningih ubuje Al-pinine čevlje, ampak se z njimi vedno bolj uveljavljajo tudi nekateri naši in tuji mladi smučarji. Gregorju Benediku so poklonili sliko Konrada Peternela, o njegovem uspehu pa so spregovorili direktor Alpine Tomaž Košir, vodja Alpinine tekmovalne službe Janez Šmitek, ki je bil nekaj časa tudi Gregorjev trener, in glavni trener naše moške reprezentance v alpskem smučanju, Jože Šparovec. Upajmo, da sarajevska zmaga Gregorja Benedika v alpininih čevljih ni bil zadnji uspeh naše smučarije in tovarne iz Žirov na tako velikih tekmovanjih. Povedati je tudi treba, da Alpi-. na tudi na druge načine, v obliki raznih pokroviteljstev, pomaga našemu športu, predvsem pa smučarskemu. J. K. Uspešen konec sezone v Besnici Kranj — Smučarski skakalci SSK Iskra-Delta-Triglav, ki so ponovno osvojili naslov ekipnega državnega prvaka, so sklenili sezono tekmovanj 4. aprila z organizacijo odprtega prvenstva Kranja na 25-metrski skakalnici v Besnici. S tem so zabeležili tudi dva rekorda v organizaciji tekmovanj. V letošnji sezoni so v kranjski občini in.na planiških skakalnicah izvedli kar 15 najrazličnejših tekmovanj v skokih. Zadnja tekma v Besnici je bila v dokaj ugodnih razmerah šele 4. aprila, doslej je bi! rekordni termin i. april prav na isti skakalnici pred desetimi leti. Na zadnji tekmi sezone so se pomerili pionirji. Največ uspeha so imeli kranjski skakalci. Po tekmi so skakali še trenerji in vaditelji skokov v dveh starostnih kategorijah. Rezultati pionirji do 9 let: 1. Peter Zarnik, 2. Igor Cuznar, 3. Klemen Vrhovnik, 4. P liha Eržen (vsi iD Triglav), 5. Tomaž Pir nat (Ihan), pionirji do 11 let: 1. Gorazd Bertoncelj, 2. Grega Eržen, '<. Tadej Ž. "kart, 4. Uroš Hakovec, 5. Erik Vesel (vsi ID Triglav), pionirji do 13 let: l. David Videnšek (Celje). 2 Urban Franc (Bled), 3. Gregor Martinjak, 4. David Mesec, 5. Urban Simčič (vsi ID Triglav); trenerji in vaditelji — skupina do 35 let: 1. Andrej Cuznar, 2. Janez Grilc (oba ID Triglav), 3. Jani Rernšak (Ihan), kupina nad 35 let: 1. Sašo Kurent (Ihan), 2. Vili Triplat (Bled J. Javornik Drugi spominski tek Boruta Berganta Milanu Kotniku zmagovalni pokal Tržič, 24. aprila — Nad 100 tekačev je sodelovalo na spominskem teku Boruta Berganta v Tržiču, kar kaže, da se prireditev uveljavlja in da so Tržičani potegnili pravo potezo, ker v spomin na tr-žiškega alpinista in vsestranskega športnika prirejajo tek po tržiških ulicah. Borut Bergant ni bil le alpinist svetovne vrednosti (smrtno se je ponesrečil v Himalaji), ampak vsestranski športnik. Njemu v spomin so tržiški te-lesnokulturni delavci lani prvič priredili tek po tržiških ulicah. Na lanskem prvem teku udeležba ni bila najboljša, letos pa je že sodelovalo nad 100 tekačev, in ne le iz Tržiča, ampak tudi od drugod. Med njimi so bili nekateri znani tekači, zmagovalci krosov in drugih tekaških prireditev. Nad 50 ljudi je letos skrbelo za organizacijo teka. Praktična darila so prispevali tržiški obrtniki, trgovci s Koroške ter delovni kolektivi iz Tržiča in Kranja. Proga je bila popolnoma varna, tekači so jo hvalili, in vse kaže, da bodo prihodnje podobne tržiške prireditve še bolj obiskane. Tekmovalce in goste je pred začetkom teka nagovoril predsednik skupščine tržiške telesnokulturne skupnosti, Janez Kikel. Najboljši čas dneva je dosegel Milan Kotnik iz Radovljice. Prejel je prehodni pokal Boruta Berganta. Izročil mu ga je oče pokojnega alpinista in športnika, Ivko Bergant Najprej so se pognale na progo štafete tržiških osnovnošolcev. Med pionirji je zmagala prva štafeta ŠŠD Polet iz osnovne šole heroja Grajzerja, za katero so tekli obetavni tekači Karamet, Koren in Ham-zič. Druga in tretja pa sta bili štafeti SSD Storžič iz osnovne šole v Križah. Med štafetami pionirk je zmagala prva štafeta ŠŠD Polet, v postavi Dež-man, Garibovič in Rožič. Druga je bila druga štafeta Poleta, tretja pa druga štafeta Storži-ča. Mladinci so tekli na 3 kilometre. Najhitrejši so bili Tomaž Novak (Lesce), Rajko Novak (Kamnik), Florijan Požun (Leše), Andrej Fijavž (Tržič) in Janez Hladnik (Tržič). Med mladinkami je zmagala Andreja Grašič s Kokrice, sledijo pa ji Mateja Jeršin (Olimpija), Jana Ahačič (Podljubelj), Andreja Jeršin (Olimpija) in Nataša Kokal (Olimpija). Med članicami do 30 let in nad 30 let so tekle nekatere znane tekačice. Najboljši v ženskem teku- ^ tarina Stare in Veronik hinc Med članicami do 30 let sojjj najhitrejše Katarina »j. (Olimpija), Marija Trobec hov Gradec), Barbara (Triglav), Polona PesjaK K> bljana) in Majda Papk* V3} bljana), med članicami^ ^ Veronik let pa letošnja zmagovalka ratona v Radencih AnicJ Bohinc (Ljubljana) m Jerman (Tržič). Izredno * s0 vosten je bil tek članov^ *j: skr- bili razdeljeni v dve do 35 in nad 35 let. V pry> ^ pini je bil najhitrejši Bozo^. rašinič (Olimpija) g^gr) dom Artnakom '^.Tistr8' Francijem Teražem ^JJLjjc). na), Ivanom Urhom (KaJ«adO' Klemenom Dolencerri \* $ vljica) in Matejem ~rUo0se-(Tržič), ki je prejel tud1 ^j. ben pokal kot najhitrejši ^. čan. V memorialnem te* čf)0 nov nad 35 let je V&r^ zmagal nekdanji odličn1 Milan Kotnik iz Rad^jga Prejel je prehodni pokal, ^er L mu je izročil oče Boruta, .g ^ ganta Ivko JBergant. Vx~Me)> bil Dare Erdeljec (GrosuPV tretji Janez Ambrož (P^rju trti Alojz Kovic (LjubUJ. p Start, od koder so se na progo podali nekateri naši znani tekači, zmagovalci maratonov in drugih rekreativnih prireditev Ogorčeno do zadnjega metra, do cilja peti Franc Rožič (Bistrica) šesti Jože Meglic (Pj^j^ 3to:JF. P Kranjski cicibani za mesec mladosti Kranj, 24. aprila — Odbor za šolska športna društva pri Zvezi telesnokulturnih organizacij kranjske občine in komisija za šport vzgojno-varstvene organizacije kranjske občine prirejata v počastitev meseca mladosti družabno in športno srečanje otrok iz starejših skupin iz vrtcev kranjske občine. Prireditev bo 7. maja ob devetih dopoldne na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Prireditev so poimenovali cicibaniada, sodelovalo pa bo 1200 malčkov iz 36 vrtcev. Na prireditev vabljeni tudi starši! Ekipe izbrane Kranj, 25. aprila — Direktor naših reprezentanc v alpskem smučanju ,Tone Vogrinec, je povedal, da so izbrane naše reprezentance za prihodnjo sezono. Vadba se bo kmalu začela. V prvi moški reprezentanci so Bojan Križaj, Gregor Benedik, Rok Petrovič, Tomaž Čižman, Robert Žan, Sašo Robič, Klemen Bergant in Urban Planinšek, v prvi ženski pa Mateja Svet, Mojca Dežman in Veronika Šareč. Vor-ginec je povedal, da bodo naši reprezentantje letos spet odšli na poletne priprave na snegu v Argentino, z izjemo Bojana Kri- žaja, ki bo imel posebne priprave samo za slalom. Posebne kon-dicijske priprave bo imel tudi Rok Petrovič. Naši smučarji pričakujejo v prihodnji sezoni, ki je tudi olimpijska, najmanj takšne uspehe kot v letošnji. Najboljša smučarka pretekle sezone je bila Mateja Svet, najboljši smučar pa Bojan Križaj. J. K. V nedeljo, 3. maja Beli dan na Krvavcu Kranj, 22. aprila — Krvavec je bil letošnjo zimsko sezono spet izbran za najbolje urejeno smučišče v Sloveniji in je dobil že tretjič zapored zlato snežinko v posebni akciji RTV Ljubljana. Delavci RTC Krvavec pripravljajo za nedeljo, 3. maja, slovesen konec smučarske sezone s tako imenovanim belim dnevom. Za popestritev dneva pripravlja RTC Krvavec tekmo v veleslalomu za rekreativce. Start bo ob pol enajstih, prijave pa bodo sprejemali v Tihi dolini med 9. in 10. uro, v primeru slabega vremena pa v Domu na Krvavcu. Vsi sodelujoči bodo lahko sodelovali v žrebanju praktičnih nagrad. Ob pol enih bo tekmovanje končano, nato bodo podelili nagrade in kolajne ter organizirali družabno srečanje vseh sodelujočih. V nedeljo torej pridite v čim večjem številu na veseli konec letošnje smučarije na Krvavcu. J. K Vabljeni na prvomajski veleslalom Lom pod Storžičem, 24. aprila — Na smučišču na planini Javornik nad Lomom pod Storžičem prireja Športno društvo Lom v petek, 1. maju, ob desetih dopoldne zanimivo tekmovanje v prvomajskem veleslalomu. Na tekmovanju lahko nastopijo vsi ljubitelji smučanja, prav tako pa je obisk Javornika tudi prijeten izlet v naravo. Tudi lačni in žejni ne boste. Koča na Javorniku, ki so jo zgradili športniki iz Loma, bo odprta, v njej pa je tudi 20 ležišč, razen njih pa je na skupnem ležišču še prostora za 20 obiskovalcev. Tekmovanje bo v osmih starostnih skupinah, od cicibanov do 10 let do starejših veteranov nad 45 let. Cicibani in pionirji plačajo po 250 din startnine, drugi pa 500 dinarjev. Prijave za tekmovanje sprejemajo še jutri na naslov Športno društvo Lom, 64290 Tržič, prijaviti pa se bo mogoče še uro pred tekmovanjem nu planini Javor »*k. Najboljši bodo prejeli kolajna :* »■'i-'oro'1 J. K. Člani smučarskega akrobatskega kluba Kranj se v športnem parku Stanka Mlakarja že pripravljajo na novo smučarsko sezono. Na posebnih napravah vadijo vsak dan od štirih do osmih zvečer, ob nedeljah pa ud dveh do osmih. K .sodelovanju vabijo vse mlade, dobre smučarje, ki jih zanima tudi akrobatsko smučanje. Poleti bodo trenirali v vodi, v pozni jeseni se bodo preselili na sneg, vse pa bo odvisno od denarja.—C. Z.—Foto: G. Ši-nik Od tekme do tekme Mali nogomet v Športno društvo Loka je ^ vilo turnir v malem nog na katerem je sodelo^ p, ekip, ki so igrale na igri^u<* Tehnik in šesti Karlov«-.j." dve ekipi bosta v prihoOw ni igrali v C skupini. (J. Stat** M Polet premagal Lesce "A daljevanju nogometnega ^< stva Gorenjske so igralci Poleta z zmago »j cami. Sicer oa so igrh je&M. takole: Poiot: Lesce 2- l,pffi. ce : Alples 4 : 0, Bohinj: C,e$ : 5, Kondor : LTH 3 & *JA Kondor 2 : 2, Alples : |?jjj Predelave in dodelave standardnega pohištva po vaši želji 26 ob nakupu se dogovorimo za točen datum dostave in Montaže J^odajni salon je odprt c*? 8--19- ure IN OB SOBOTAH °D 8.-14. URE •/o Vita*1 ljudem' poslovnim prijateljem in vsem občanom iskreno m°za 7. maj — praznik dela. TURISTIČNO DRUŠTVO BLED •LOVCNUA - JUOOSLAVUA PROGRAM PRIREDITEV V MAJU 3. 8.-9. 10. 10. 10. 16. 17. 20. 23. 24. 27. 28.-31. 28. 29. 30. 31. 17.30 Promenadni koncert v Zdraviliškem parku Tradicionalni turnir barmanov za pokal Bleda v dvorani Kazine 10.00 Tradicionalna kolesarska tekma okoli Blejskega jezera 10.00 Golf turnir za nagrade pobratenega mesta v izvedbi golf kluba Ljubljana na blejskem igrišču za golf 17.30 Promenadni koncert v Zdraviliškem parku 20.00 Veliki večer alpske glasbe pod pokroviteljstvom ansambla Alpski kvintet v športni dvorani Bled 17.30 Promenadni koncert v Zdraviliškem parku 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani 8.00 Turistični teniški turnir na igrišču Zaka 17.30 Promenadni koncert v Zdraviliškem parku 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani VII. MEDNARODNO SREČANJE GASILCEV Program: 19.00 Slovesna otvoritev srečanja in družabni večer za vse udeležence v Športni dvorani Bled 8.30 Pričetek tekmovanja v spretnostni vožnji v Zaki 9.00 Otvoritev razstave gasilske opreme v Festivalni dvorani 10.00 Spretnostna tekmovanja v centru Bled 20.00 Družabno srečanje v Športni dvorani Bled 10.00 Demonstrativni prikaz reševanja utopljenca 11.00 Prikaz gašenja požara, reševanje iz ognja ter delo gasilskega letala in helikopterja 15.00 Velika gasilska parada po blejskih ulicah 19.00 Tovariško srečanje in razglasitev rezultatov v Športni dvorani Bled 10. Predaja zastave mednarodnega združenja gasilcev 29. 5. —11.6. Umetniška razstava v avli Festivalne dvorane, razstavljajo akademski slikarji Polajnar, Ravnik in Frelih, člani društva Alpalik 30. 8.00 Turistični teniški turnir na igrišču Zaka 30. 17.30 Promenadni koncert v Zdraviliškem parku ŽIVILA POSREDNIK Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462 KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV IN ORGANIZIRANJE AOP - 1 delavec Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe organizacijsko-— računalniške smeri, zaželena praksa ali končana pripravniška doba Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, zbor delavcev DSSS, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice, v osmih dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu. l°ntažno Metje ZARJA ^nik ■h . ljudem čestitamo za ***k dela - 1. maj od 20. do 30. aprila 1987 Tla boste prekrili z TALNIMI OBLOGAMI, stene s TAPETAMI. Če vas mikajo NOVI VZORCI in VELIKA IZBIRA, če bi radi kupili cenejše blago II. kvalitete, če želite izkoristiti BREZPLAČEN PREVOZ do 20 km Obenem pa si oglejte še barve za les, kovino in beton. Blagovnica sinteion Kranj Združena lesna industrija Tržič po. Delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj Vabimo vas v naš novi salon pohištva na Deteljici! BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in našim gostom čestitamo za praznik dela — 1. maj SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME DELOVNA ORGANIZACIJA p. o. LJUBLJANA n.sub.o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ 64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA str°i© za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje K° industrijo. Čestitamo za praznik dela — 1. maj GLAS 18. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE SREDAjM? Delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj Priporočamo naše trgovske in gostinske storitve ŽIVILA Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA KOG P, I KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ n. sol. o. - TOZD KOMUNALA KRANJ - o. sub. o. - TOZD OBRT, KRANJ — o. sub. o. - TOZD GRADNJE, KRANJ — o. sub. o. - TOZD OPEKARNE, KRANJ- o. sub. o - TOZD VODOVO - KANALIZACIJA, KRANJ - o. sub. o. in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delovni kolektiv čestita Gorenjcem in poslovnim prijate I je m za praznik dela — 1. maj MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. čestita delovnim ljudem in občanom Gorenjske praznik dela — /. maj Franc Robnik, urar Kranj, Vodopivčeva 8 (Mohorjev klanec) čestita za praznik dela — 1. maj Gostilna LOVEC Gorice telefon 46-030 Čestitamo praznik dela Konc Alojz Predelava mesa Podreber 24, Naklo tel.: (064) 47-618 Delovnim ljudem čestitam 1. maj. Priporočam se s svojimi storitvami! ELEKTROTEHNIK PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita občanom in poslovnim prijatelje^ za praznik dela — >■ ^ Projektira in instalira vsa elektromontažna jakega in šibkega toka. ||u Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naroči -opremlja obdelovalne in druge naprave. Prodaja elektrotehnični material na debelo Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, E'» Čajavec, Grundig in Sever. PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTAL" • PRODAJA • SERVISIRA (S) OBLAČILA Tržič V naši tovarniški trgovini na Detej odslej vsak teden nekaj novega ponudbi po ugodnejših cenah! Čestitamo ob prazniku dela! AGR0C00P NOVI SAD TOZD NEOPLANTA TOZD FARMAC00P enotami : TOZD AROMA ^1 TOZD KULPM"] ■nt Čestitamo Gorenjcem za praZ[ dela — /. maj V skladišču v Kranju, Cesta Staneta (tel.: o64/25-268) in 25-267 nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesna % sveža jajca in perutnino, čips in vse ^rS konzervirano sadje in zelenjavo GRADIŠ * TOZD GRADBENA EN0' JESENICE A TOZD LIO ŠKOFJA LCF Delovnim ljudem in poslovnim prijatni čestitamo za praznik dela — I. maj EMTA. 'SA VAŠEGA NAKUPA - ELITA, HIŠA VAŠEGA NAKUPA - ELITA, HIŠA VAŠEGA NAKUPA - ELITA, HIŠA VA$t 1 moda Delovnim ljudem in zvestim kupeem čestitamo praznik dela L maj. ELITA, HIŠA VAŠEGA NAKUPA - ELITA, HIŠA VAŠEGA NAKUPA elita, hiša vašega nakupa - kuta 29. APRILA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 19. STRAN @©S®S&MEIIGLAS OGLASI ^27 »60 ^sko^JT M0T°R tomos avtomatic z 5li^ell*~*r"-'-"eie barve' sko" rO(;Bnj----:----iu, rvioii) uwu i2ZZTe oo°oam 120°. 'etnik P^r-^§§i____6001 ysakda^ 2 ?50, letnik 1980 Ogled »Str,«.-"!" PODOlrian 7.,„__a~..i. gj. 6002 Z letnik 1982. Tel.: 6003 letnik 1978 Tel.: 6004 Prn^r—----_o_ .letnik 1979, z I""8 nevrf-remo' odl'čno ohranjeno. 3 »nora} no ,n stalno garažirano. p^r^^^enska 14, Bled 6005 ^ Bri?«?,'^0' 'etnik 1978. Brane 6006 ?lata br^CAHORIZON. letnik 1978. l^Prodam. Tel Prevoženih 60.000 km, 061/555-577, po 6007 5f^vas 7? * ln-l L, dobro ohranjeno l^p-^-žen^ur^___6008 ^ Proda!!lik 1977' Povoženih 66.000 ^snic^Ro3 70 SM Andromako, - Tel.: 6010 letnik 1974. letnik 1981, dodatno PT^r^gg8™- Tel.: 50-710 6011 S?M«^«Et?A,D(? f5'80*2'35) L Ja *as Z' °olenJa dobrava 25 Ed-Go-6012 Pr0(£r~-p--^lifii_601: S* in e„«0PED tom°s ko"bri. sta-i^bežln ,azni betonski MEŠALEC Pr^^J£ka_106, Tržič 6013 ApN 4 hippy. Tel: 80-558 '°darJr?-----6014 , letnik000 105 S, malo vože-l/60-774 november 1978. Iffi 5' rdeče°h0 onranieno LADO C2 Petftr o barve, leto proizvodnje 62 544rin' VeŠt6r 20' šk°fja Krajani Bleda vabijo s*t*GorenJce na ^CANJE KRAJANOV 1 BLEDA •Jaja 1987 od 16. uri v aeni dvorani na Bledu kulturni in zabavni Veiiu' pro9ram *« modna revija Sukno, vezenine, Almira irecelov in na koncu aomača veselica Vstopnine ni! 4rnihQn0 in PjJaČ0 P° rniri cenah jamčiHotel Krim Bled prišla na Bled, ,^9v0n' "* J "--Jetnik 1978. Orešnik, i^^^kLoka 6016 ^'3\J«nikr0idqa7*? f0RP GRANAD0 W' 150-litrcL ' in kompresor za dJ0r,as ra,Kl- Janez Gartner, Fran-!!^. Šk. Loka, ogled popolna Pr°d^r-----__6017 UL6*ervnJararnbolirano LADO 1300 ne dele. Skopec, Log 33, Šk. ,6,J9od7^~-~-—_§018 'k 197R Pr?da^ ŠKODO 110 LS, J°ze Terškan, Trboje 108 6019 Britof 6024 L>0r jSi letniL /prestav- de'e za Z 101, ^utekla Jmotor. starter, altera-6irtv0tranii k?ta Prtljažnika, luči in de ^>l6^l. blatnik) Janez Vidmar, Zg. • a8m—-----_ouzh ^ko'^ KOLO" na 10 prestav fa^anTl;----6025 Cbolifan T?APED avtomatic in ka-l0^Anv^ 1300, letnik 1972 in u v 6 mesecu. Adergas 27 6097 letnik 1976. obnov-5576 Diodam "Oparen ski akt- 105/60, uokvir-d»rnn *H Poročno ali drugo da-° cena9SM Tel.: 75-610 , torT^r-r——_5599 0Prod°bre9a SENA RS« • V. 3am.Tel n OTAVE 74-590 zvečer __6078 e OKNI termotorn r°'etami in FIŽOLOVKE iaiCev 27 §kof ja toka V ^rT~rr~~----_§PJ9 ^lK. ril!°bok in športni otroški ^fjet. Tel : 27 645 6080 Tudi lastovka isča In zgradi svoja udobno, varno gnazdo, z ravno pravšnjo odprtino.. Ko gradite svoje gnezdo, ne pozabite: okna in vrata varujejo domačo intimnost, okna in vrata povezujejo z okolico, okna in vrata omogočajo prijetno počutje, okna in vrata lepšajo videz in zagotavljajo varnost. Za vse hiše in hišice v mestu ali na deželi, v gorah in ob morju, za vse njihove velike in majhne odprtine so okna in vrata pripravljena. uspelo vam bo M JELOVICA lesna industrija, škofja Loka, Kidričeva 58 Posobns ugodnosti: - pri prevozu - za nakup preko zadrug in gradbeno operativo Poslovalnico: _ Škofja Loka, Zagreb-Sesvete, Nova Gradiška, Osijek, Pula, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split, Bar, Banja Luka, Sarajevo-Rajlovac, Stara Pazova, Valjevo, Kragujevac, Zajecar, Nts, Priština, Peć, Decani, Skopje-Madjari Ugodno prodam KAVČ in dva FOTE-UA Peternelj, Brode 23, Šk Loka _6034 Prodam novo SEDEŽNO garnituro, primerno za manjše stanovanje ali vikend Tel: 33-616 6035 živali Prodam semenski KROMPIR vesna Studenčece 12, Lesce__6081 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in dezire. Sebenje 36, Križe __6082 Prodam PESO za krmo. Tel.: 064/42-764_ 6083 Prodam brako PRIKOLICO. Jože Lu-žan, Žeskova 1, Kranj_ 6084 Prodam KROMPIR igor za seme Lajše19, Selca, tel.:66-257 6085 Prodam novo vodno ČRPALKO, 500 litrov/min, žensko KOLO in plato VOZIČEK. Tel: 064/74-078_6086 Prodam krmilno PESO in drobni KROMPIR. Čirče 13, Kranj_6087 Ugodno prodam dolgo belo poročno OBLEKO št. 40. Sušnik, Zg. Brnik 116___6088 Poceni prodam temno modro OBLEKO št. 8, za fanta. Tel.: 064/21-706_6089 Prodam traktorske GUME. Tel.: 55-167, po 20. uri_6090 Ugodno prodam dolgo poročno OBLEKO in obhajilno OBLEKO. Tel.: 22-761, popoldan_6094 Prodam semenski KROMPIR dezire in jarlo. Voklo 30, tel: 49-136 6098 SALON POHIŠTVA * ★ ★ HLADILNIK z zmrzovalnikom v omari, lužen hrast, nov, prodam. Nova vas 8, Radovljica_6051 Prodam PLUG obračalnik, eno-brazdni. Vopolje 5, Cerklje_6052 RAČUNALNfk commodore 64, nov, s kasetnikom in ročko, ugodno pro-dam. Mavčiče 95 _6053 Ugodno prodam ČB TV gorenje, star 2 leti, za 9 SM. Boštar, Trboje 4 __6054 HLADILNIK z zmrzovalnikom, 250-li-trski, prodam. Ogled v sredo zvečer od 18. do 20. ure. Tel.: 61-188 6055 GLASBENI stolp beneton 2x30W, dvojni kasetar, deklariran, prodam. Tel.. 25-797_6056 UNIVERZAL, 45. kon. moči, en pogon, 100 delovnih ur, s kabino, prodam. Tel.: 065/55-153, med 7. in 9. uro dopoldan aii 55-420 med 20. in 21. uro _6057 IMT 533 s kabino, 1800 del. ur, nove gume, prodam. Tel.: 065/55-153, med 7. in 9. uro dopoldan ali 55-420 med 20. in 21. uro _6058 Prodam samonakladalno PRIKOLI-CO, 22 kubično. Zg. Gorje 20 6059 gradbeni mat, , Prodam dva nova sončna KOLEKTOR JA. Tel.: 47-429 6072 Prodam KRAVO, ki bo konec maja teletila. Zupan, Podhom 20, Zg. Gorje __6060 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. Suha 33, Kranj_6061 Prodam dva PUJSKA, stara 9 tednov, cepljena proti kugi Okroglo 15, Naklo__6062 Prodam BIKCA simentalca, težkega 250 kg Jože Kogovšek, Repnje 46, Vodice_6063 Prodam mlado dobro KRAVO s teletom. Močnik — pri kegljišču, Medvode_ 6064 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE, so cepljeni proti kugi. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_ 6065 Prodam 2 meseca stare Pl ŠKE. Mla-ška c. 35, tel.: 22-131_6066 Prodam breje TELICE simentalke. Alojz Rozman, Peračica 7_6067 Prodam mlado KRAVO simentalko po teletu, dobra mlekarica. Jože Sire, Zadnja vas 7, Begunje_6068 Prodam mlade OVNE za pleme in jagneta za zakol. Soklič, Češnjica 22, Podnart_6069 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Janko Ahaćić, Podljubelj 11, Tržič 6070 Prodam PISKE nesnice po 1800 din. Janez Pivk, Cegelnica 30, Naklo. POHI-TITE, KER JIH JE MALO!_6071 lapoilltra Takoj zaposlim stavbnega KLEPARJA ali priučenega. OD dober. Tel.: 064/41-011_5238 HONORARNI zaslužek pri prodaji knjig na področju Slovenije. Pogoji: lasten prevoz^ delo tudi ob sobotah in nedeljah. Šifra: Pridnost—zadovoljstvo_5508 Honorarno zaposlimo vestno žen-" sko za čiščenje in pospravljanje. Gostilna Blažun, C. talcev 7, Kranj, tel.: 22-001_5791 Kdor je pripravljen delati ob viken-dih#se lahko vključi v organizirano prodajo najkvalitetnejših priročnikov? Ši-fra: Prevoz zagotovljen_5795 OITALO Žagam drva na domu z bencinskim motorjem. Cena za 1 m3 din 1.000. Jereb, Mestni trg 3, Škofja Loka, tel.: 62-226_6091 Iščem inštruktorja 'politične ekono-mije. Tel.: 45-064__6092 itenmanla Prodam 1 m3 Tel.: 70-227 hrastovih PLOHOV. 6073 Ugodno prodam 50 m' klasičnega hrastovega PARKETA 50x5. Tel.: 35-324_6074 Prodam OKNA s stekli. Tel.: 47-429 _6075 Fasadni PESEK kalcit, 2,5 m3, pro- dam.Tel.: 22-973_ 6076 Prodam smrekov OPAŽ. Naslov v ogl. oddelku_6077 Prodam 10 m3 mehkega TERVOLA. Tel.: 46-447_6095 Prodam rabljeno betonsko strešno OPEKO. Dragočajna 20, telefon 061/627-121 _ 6096 kupim Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 aparail,»lro|l Prodam KOSILNICO odžaci, disel motor in NAKLADALEC za les hiap sajler. Jože Lavtar, Stirpnik 3, Selca, tel.: 64-266_6042 Prodam dvoredni pletilni STROJ singer. Tel: 62-514_6043 Prodam SKRINJO, 800-litrsko, in ——-i- _ _ mi-—- ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elek.) Tel Sfđn.O|»rema |M»ieitfl 66-019_6044 i-—---—• ~ Prodam BCS KOSILNICO bencin, petrolej, 127 cm, in nakladalno PRIKOLICO 17 cm3 sip. Gorice 53, tel.: 46-071 _ 6045 Prodam KRAO in OBRAČALNIK za seno 220 sip. Mače 1, Preddvor 6046 Prodam pomivalno MIZO z enim kotlom in REPOREZNICO. Zg. Brnik 48 __6047 Prodam barvni TV grundig, ekran 67, daljinsko vodenje, star 3 leta Tel.: 80 628__6048 OJAČEVALEC nikko 400, prodam. Tel: 23-851_6049 Prodam TV jasna, črno-beli, 10 SM. Vili Lang, Pristava 110, Tržič 6050 Moški, 41 let, odda sobo z uporabo kuhinje, prijetni ženski za pomoč v gospodinjstvu in nekaj nege za starejšo žensko. Šifra: Tržič-okolica__6026 Nujno rabimo stanovanje. Šifra: Mlada družina__6027 V Kranju ali okolici iščem sobo z možnostjo kuhanja in souporabo sani-tarij. Šifra: Mlada uslužbenka 6028 OBVE1IIIA GRADBENO SKUPINO za strokovno in kvalitetno izgradnjo poslovnega prostora v izmeri 120 m2 s pričetkom del v maju iščem. Tel.: 064/50-348, Tržič 5764 Kupim MOTOR za opel 1700 ali 1900 kubikov. Pri Gusteljnu, Zg. Brnik 127 ______6039 Kupim TELE simentalca, starega do 10 dni. Tel: 75-914_6040 Kupim Z 101, letnik 1976/80, potrebna manjših kleparskih del. Tel.: 47-064 6041 Prodam vrtno MIZO in 2 KLOPI. Tel.: 46 189_6029 Ugodno prodam kuhinjske ELEMENTE in ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elek). Žnidaršič. J. Pucija 5, Planina 3, stan. 15_6030 Prodam dnevno OMARO una in garderobno OMARO za predsobo, po ugodni ceni. Slavko Sabolek, Franko-va 46, Škofja Loka__6031 Ugodno prodam dnevno SOBO. Ce-sta talcev 23/b, tel.: 28-675_6032 Ugodno prodam kuhinjske ELEMENTE, ŠTEDILNIK, HLADILNIK, pomivalno KORITO, BOJLER. Partizanska 46, Šk. Loka, tel : 61-850 6033 Prodam zazidljivi PARCELI v Selški dolini. Naslov v ogl. oddelku_6036 Dva prostora dam v najem za mirno obrt ali skladišče, 5 km iz Kranja. Na- slov v ogl. oddelku _6037 Prodam letošnjo KOŠNJO na rav-nem in dam v najem NJIVO. Šifra: Pod Tržičem 6038 ligiibljeiBO Izgubil sem RENE za sadilec za krompir od Glin do VOPOVEU. Prosim najditelja, naj jih vrne v Vopovlje 5 pri Cerkljah__6093 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec STEVO KRFOGEC strokovni sodelavec za kooperacije Pogreb pokojnika bo v sredo, 29. aprila 1987 ob 15.30 na pokopališču v Kranju. Delavci DO Iskra Električna orodja Kranj Čez vodico, čez rečico ni prehoda in ne broda, ni mostu in ni brvi, splav ne vozi, čolna ni. Joj, joj, joj, zajček sivi moj, čakaj.. . (narodna) Vso si znala na izust povedat al'pa brat; a življenju brez poroštva ušle so pesmi iz otroštva. Za vedno nas je zapustila NATAŠA STEMPIHAR v petem letu starosti Žalujoči: mamica Olga, oči Marjan, Aleš in ostali njeni. V Kranju, 26. aprila 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, svaka, strica, nečaka in vnuka MARJANA MULEJA iz Sp. Lipnice se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo sodelavcem iz Iskre mehanizmi Lipnica in Železarne Jesenice, mladinskemu aktivu ter tovarišema Kleču in Oblaku za besede slovesa. Zahvaljujemo se organom za notranje zadeve, dr. Grmovi, pevcem bratje Zupan in duhovnikoma za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, oče, Marija, brat Jani s Tončko, brat Slavko s Tatjano, nečakinji Danica in Matejka, stara mama ter drugo sorodstvo Sp. Lipnica, 20. aprila 1987 ZAHVALA Ob smrti dobrega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in tasta JANEZA BOŠTARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, posebno Točovim, za vso pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno hvaležni smo dr. Tomažu Hriberniku za zdravljenje in vso pozornost, ki jo je izkazoval našemu atu. Zahvaljujemo se ZB Visoko, kulturnemu društvu in gasilskemu društvu za podarjeno cvetje in spremstvo. Hvala tov. Grosu za poslovilni govor. Hvaležni smo sodelavcem delovnih organizacij Adria Airways, Iskra-Kibernetika, OŠ Veljka Vlahoviča Maribor in Merkur Kranj za izrečeno sožalie, cvetje in spremstvo. Najlepša hvala g. župniku iz Šenčurja za pogrebni obred in pevcem Vigred za zapete žalostinke. Se enkrat hvala vsem. VSI NJEGOVI Visoko, 16. aprila 1987 ZAHVALA Ob tragični izgubi naše sestre, tete in sestrične ZINKE PRAPROTNIK se iskreno zahvaljujemo sosedom za takojšno pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje, sindikatu DO Gorenjska predilnica, g. župniku za lepe poslovilne besede in pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Hotavlje, Žiri, Škofja Loka, Ljubljana MNOGO PREZGODAJ NAS JE TIHO ZAPUSTIL NAŠ DRAGI BOŽO AUDIC ISKRENA HVALA VSEM, Kl STE MU V TEŽKIH TRENUTKIH ŽIV LJENJA STALI OB STRANI IN NAM OLAJŠALI ZADNJE SLOVO. VSI NJEGOVI KRANJ, 29. APRILA 1987 NOVICE IN DOGODKI Zdaj imajo tudi v Davči svoj praznik Korenine, trma in ponos zmagali Davča, 26. aprila — Priprave na praznovanje v Davči minulo nedeljo so trajale polnih deset let. Pred tem so se ljudje 30 let počasi izseljevali iz te, na 5000 hektarih razprostranjene krajevne skupnosti. Zdaj imajo končno v Davči svoj praznik in predvsem to, kar so si dolga leta želeli: večnamenski objekt, v katerem bo dela za 40 domačinov. Večnamenski obrat je odprl Franc Peternelj, ki je ob tej priliki prejel tudi priznanja in nagrado za desetletno prizadevanje: »To tovarno smo si vsi dolga leta želeli. Zdaj se v tem našem odmaknjenem delu začenja novo obdobje in novo življenje. Dosegli smo cilj, da Davčo ohranimo, kakršna je, in upam, da bodo to uživale tudi prihodnje generacije.« Alojz Jelene, predsed nik sveta krajevne skupnosti: »Zdaj moramo našo razdrobljenost in oddaljenost povezati še s telefonijo. To bo prva naloga. Pa tudi na cesto moramo misliti. Kruta zima nas tukaj prevečkrat odreže od ostalega sveta.« Slike: G. Šinik Lucija Mijatovič iz Davče 6: »Prej sem delala v Iskri v Železnikih, zdaj Partizanska Davča in krajevna skupnost v statutu ni imela zapisanega krajevnega praznika. V nedeljo pa so na svečanosti, ko je praznovalo skoraj 270 prebivalcev Davče, prvič podelili priznanja, ki jih običajno v krajevnih skupnostih podeljujejo za praznik. Podelili so jih ob otvoritvi večnamenskega objekta v Davči, ki so si ga krajani želeli vrsto let, zato da bi premagali umiranje kraja in da bi mladim vlili zaupanje in prepričanje, da so vrline delo, trma in ponos, ne pa odhod v obupu. Vodstvo krajevne skupnosti s Francem Peterneljem, Ludvikom Bevkom in Lojzetom Kodrom je bilo pred desetimi leti pobudnik, da v Davči zgradijo proizvodni obrat. Ob iskanju prostora in rešitev je bila pa sem v obratu Nika v Davči. Zadovoljna sem, predvsem pa zelo vesela. Čeprav bo osebni dohodek nekaj manjši, bom v dolgih zimah lahko veliko več z družino.« Ivan Pivk iz Davče 20: »V obratu, kjer nas je okrog 25, sem zdaj najmlajši. Dve leti sem delal že v Niku v Železnikih. Zadovoljen sem z zaslužkom in tudi z delom na dve izmeni. Ne le jaz, še marsikdo bo zdaj laže ostal doma, v Davči.« Nada Koder iz Davče 10: »Dobra dva meseca sem zaposlena in 14 dni zdaj delam t ikaj. Zelo sem zadovoljna, saj zaslužek ni slab in še veliko bližje je. za nekaj časa izbrana šola. Po potresu in prenovi le-te pa se je proizvodnja Nika Železniki pred petimi leti morala iz nje preseliti (začasno) v garažne in kletne prostore. Potem pa so septembra 1984 izbrali dokončno lokacijo. Zemljišče, ki sta ga brezplačno odstopila lastnika Marija in Andrej Kej žar, so krajani sami uredili s skoraj 2000 prostovoljnimi in traktorskimi urami. Niku Železniku, ki je bil investitor, SGP Tehniku pa kot izvajalcu, so potem pomagali s prostovoljnim delom in materialom. Zgradili so tudi vodo-hram in dobre pol kilometra vodovoda za novo proizvodnjo. Za ta objekt pa je brezplačno odstopil zemljišče Anton Fre-lih. Objekt, ki so ga v nedeljo odprli, je z opremo vreden okrog 220 milijonov dinarjev. V njem bo imelo delo 40 domačinov, trenutno pa jih že dela okrog 25. Za letos je ta proizvodni program Nika (montaža mehanizmov za registratorje in izdelava paličnih sponk, iščejo pa še drug program) ocenjen na 150 milijonov dinarjev. V objektu pa so tudi prostori za krajevno skupnost, CZ, zimsko službo in bodočo avtomatsko telefonsko centralo. »Večnamenski objekt ima svoj obrambni in samozaščitni pomen,« je poudaril na otvoritvi slavnostni govornik Miran Bogataj, namestnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo SR Slovenije. Sekretar Nika Železniki pa je na svečanosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja Škofje Loke in z Gorenjske, krajanom zaželel: »Kolikor boste živeli s tem obratom, toliko bo krepak, toliko bo vaš!« ^ Žalar Pred sejmom kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva _______ Razkorak med besedami in pral Kranj, 28. aprila — Organizacijskemu odboru, ki je P00, v ^ Jakoba Piskernika pripravljal letošnjo dvanajsto seje!n!Ltv8 v •■ tev kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospoda ^jja nju, je uspelo, da bo letošnja prireditev večja in kaj*0*' 0 u_r dosedanjih. Še vedno pa prireditev ne bo takšna, da bi 18 vljali, da smo prelomili s staro prakso. Sicer Ugotovitev, da so cilji eno, praksa pa drugo, bi morda bolj sodila v komentar na koncu prireditve. Vendar pa že zdaj, pred začetkom 12. sejma kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva, ki bo od 12. do 15. maja v Kranju, lahko poudarimo, da se je organizacijski odbor z veliko volje že lani jeseni lotil kakovostne zasnove letošnje prireditve. Prizadeval si je, da bi na sejmu končno prelomili z lepimi besedami, kako nujno in družbeno, predvsem pa gospodarsko, je treba pokazati na prave odnose med industrijo in trgovino na eni ter drobnim gospodarstvom na drugi strani. Kot kaže, bo nekaj tega narejenega pri začetnih korakih pre-lamljanja z dosedanjo prakso. Vendar pa se kooperantske in nabavne službe v gospodarstvu ne dajo kar tako. Pa naj bo to v Kranju, na Gorenjskem ali širše. Morda so v drugih republikah tokrat pokazali celo več zanimanja kot doma. Izjemi pa sta vsekakor Medobčinska gospodarska zbornica in Merkur Kranj, ki bosta na sejmu v sodelovanju s Kovinotehno poskrbela za računalniško obdelavo možnih storitev, ki jih nudi i' drobno gospodarstvo, nasploh velja, da* si službe še vedno bolj P , i5kf jo, kako bi čimbolj zaviral „ nje novih možnosti za nJe- u „cpeno2 Prireditev pa bo vse ^ ^ miva, čeprav bo sam o fll menski dvorani. Poleg P dnevov Merkurja, Kru ^ talke, Iskre in Istre gr -e zanimiv seminar RazVJoSpo< operacij v drobnem g {a stvu, ki ga bo priprav}' usposabljanje vodilnm g^p pri Gospodarski zbornoj nije med sejmom na ^ Kranju. Razen tega K*^ med sejmom obisKau r.f 1 Tfooper^l strokovni posvet o Sestal pa se bo tudi časi f sejma, ki mu predsea j . sednik Gospodarske "-J Slovenije Marko Bule. t> m pa bo na sejmu _ tudi £ inovacij za stabilizacij j stitev Borisa Kidriča. A Podobno kot že na sej j darstva in kmetijstva " A krat in na prihodnje" J sredstev in opreme civ QJ te, ki bo konec maja, J zirane šolske skupine t no vstop prost. A- Lažja nezgoda v predoru Kranj, 28. aprila — Iz-centra za obveščanje v &r*fyw nas včeraj obvestili, da se je 26. aprila pri gradnji kara ^jl ga predora zgodila lažja delovna nezgoda. Delavca, ki J g stf košari in je delal v vrtini, je zadel kos, ki se je °^tr^.etn*^ ne. Zanimivo pri tem pa je, da se je to zgodilo na r** ^ izvrtanega predora in da so zdaj pri gradnji naleteli geološko prelomnico. A. & ^ Množično ljudsko zborovanje Jedrski zmaj z veliko glavo Ljubljana, 23. aprila - Veliko množico ljudi, ki se je zbrala najprej v študentskem naselju in kasneje pred stavbo republiške skupščine, je vodila skupna misel proti jedrski energiji. Lep sončen dan, velika propagandna akcija in osnovni namen prireditve so naredili svoje. Že precej pred 16. uro so se začele množice ljudi premikati proti študentskemu naselju. Prve minute uradnega programa so bile prepuščene najmlajšim. Z barvicami in kredo so dali svoj prispevek k shodu. Velike risbe so opozarjale proti uporabi jedrske energije. Ob 17. uri so vključili mikrofon zaudeležence, ki so javno spregovorili o svoji prizadetosti in o možnih poteh za zavrnitev jedrskega programa. Med govorniki so bili številni znani iz jugoslovanskega javnega življenja (Torkar, Oster-raan...). Nastopili so tudi mladi iz Zagreba, Beograda in Av-sti i je. ?o govorih se je množica udeležencev za kamionom z glasbo napotila proti stavbi slovenske skupščine. Tam so mladi najprej prebrali odprto pismo, ki so ga naslovili slo venski in jugoslovanski skupščin; ter obema predsedstvoma. V ^ismu so med drugim zapisali: »Zadnji dogodki v Franciji jasno dokazujejo. je jt. r- ska energija tudi vojaška industrija in da niso izmišljene trditve nasprotnikov jedrske energije, da je miroljubno izkoriščanje samo paravan za atomsko oboroževanje. Naš cilj je lahko samo izstop iz svetovne trgovine z jedrsko energijo, pri čemer nam lahko pomagajo izkušnje dežel, ki so to že storile, saj so v naši soseščini. Jedrski zmaj ima veliko glav, odsekaj mo mu vsaj to, ki raste pri nas, drugače bomo izgubili svoje. Med zahtevami je v pismi tudi tale: Zahtevamo odgovornost zveznega izvršnega sveta zaradi neizvajanja sklepa predsedstva SFRJ z dne 11. junija 1986 in odgovornost predsedstva SFRJ zaradi nenadzorovanja izvajanja lastnih sklepov. Zahtevamo takojšnjo razglasitev moratorija na celoten jedrski program in da se sredstva, namenjajo za izvajanje jedrskega programa, uporabijo za razvoj alternativnih energetskih virov in za programe varčevanja z energijo. Zahtevamo tudi takojšnje zaprtje rudnika urana Zirov-ski vrh in JE Krško do leta 1991: zaradi dokazanega škodljivega vpliva, povečanja radioaktivnosti na okolje in ljudi in zaradi sicer majhne, a neodpravljive možnosti katastrofe, v JE. Velika manifestacija se je končala s priložnostnim nastopom skupine Indust bag in kantavtorja Janija Kovačiča. Po sklepnih besedah novega predsednika UK ZSMS Sama Lozeja pa so se udeleženci v miru razšli. Shod je v svoji prvi polovici uspel, o končnih rezultatih akcije pa bo najboljše poročala prihodnji Vine Bešter Foto: Gorazd Šinik Škofjeloški cicibanski pokal Deset zmagovalcev in S petdeset nagrad Soriška planina, 25. aprila — V objemu še vedno zasnežene Soriške planine in v čudovitern .^gji^ skem vremenu se je v soboto s sklepno, finalno tekmo končal škofjeloški smučarski pokal Ci je vso zimo odvijal po scenariju, kakršnega si je že pred leti izmislil francoski novinar Serge danes vsem poznan kot tekmovanje za svetovni pokal. Škofjeloški cicibani so za razliko od najboljših smučarjev sveta imeli v letošnji zimi pet tekem na Starem vrhu, Za gradom v Škofji Loki in na Soriški planini, od katerih so tri štele za končno uvrstitev. Na vsaki tekmi so točkovali kot v svetovnem pokalu: prvi (v vsaki starostni kategoriji) je dobil 25 točk, drugi 20, tretji 15, četrti 12 in tako dalje. V sklepno, finalno tekmo so se uvrstili vsi, ki so sodelovali vsaj na dveh tekmah, četudi so bili zgrešili vratca, bili diskvalificirani, zadnji... V finalu je nastopilo okrog 150 smučarjev, na prejšnjih tekmah, kjer ni bilo nobene omejitve, od 220 do 250. Najmlajši, ki so se poskusili v smučarskih vragolijah med koli in v boju z neusmiljeno štopari-co, niso imeli niti pet let, najstarejši so dopolnili dvanajst let. Vse tekme je organizirala škofjeloška zveza telesnokultur-nih organizacij in svet staršev, ki deluje v okviru smučarskega kluba Alpetour in ga vodi Niko Podlipnik. »S takšnimi in podobnimi tekmovanji želimo povečati zanimanje za smučanje, spodbuditi mlade, ki že trenirajo v klubih, k še zavzetejši vadbi, neodkrite talente pa vključiti v klub,« je dejal Niko. Le kdo bi zdaj že vedel, ali smo v soboto na Soriški planini gledali naslednike naših najboljših smučarjev, so se v množici skrivali novi Križaji, nove Mateje... Čas je najboljši razsodnik in bo kmalu pokazal, ali se je (bo) kateri prebil iz sivine povprečja v vrh jugoslovanskega smučanja. Za zdaj je najbolj pomembno to, da škofjeloški smučarski klub dela načrtno in da skuša v osnovno vadbo zajeti čimveč mladih. Tudi potem, ko je bilo v soboto tekme že konec, se mladim smučarjem in smučarkam ni nikamor mudilo. Vztrajno so čakali na razglasitev rezultatov, na podelitev pokalov, priznanj in praktičnih nagrad. Verjeli ali ne: prav vsak, ki se F 'f. finale, na sobotno tekv jM bil nagrado, vredno V^a stari milijon dinarjev-^^f so prispevale delovne j cije iz škofjeloške ol* q$ nja, Ljubljane, Slovenj y in od drugod (Verai Kr ^ zarij, na primer, ličn* ^g % ske kape in trakove) od sebe, temveč je budjrf likokrat zavrteti t»tel°?J% recelj/ rokah pomembne ske niti. C REZULTATI po Ciciban: • ritibanke, letnik - Dolinar, 2. Nina £eS,t^. Kalan; letnik 1977: 1 čun, 2. Tina Bogataj- .b»H lpnr letnik 1978: 1- \ WA • Jure Krajnik Iz Zapreva- la: »Stari vrh mi je zelo blizu. Z veseljem smučam. Letos sem tekmoval na vseh tekmah za pokal Ciciban. Posebno dobrih rezultatov nisem dosegel, vedno sem bil v »zlati sredini.« • Aleš Zorjan iz Žirov: »Letos sem veliko smučal — na Goropekah, na Bedrih, Soriški planini, Starem vrhu in na Zelenici. Tekmoval sem za žirovski pokal, za pokal Ciciban, dvakrat pa sem bil tudi no *f>kmah gorenjske tekmordlne skup nosu.« lan, 2. Vlasta Pečelih Sagadin; letnik 197»: \\, Šinkovec, 2. Maja Any Hren; letnik 1980 •» - Urška Frelih, 2. Urš*9 Katarina Marn; -g. 1 • cicibani, letnik WA V\ Šink, 2. Mohor Mare* ; j • jan Rupar; letnik ™tyfl% Podlipnik, 2. Lenart j7 S Milan Vizjak; lett»'J p^, Boštjan Božič, 2. Iz%: H Uroš Krek; letnik lf' J. J Hren, 2. Blaž Dett^'Afi Jelene; letnik 1980 J* Domen Dolinar, 2. J i 3. Luka Kržišnik. .„ FJ • Andreja Šinkovec » $ Kalan sta bili edin«. * gali na vseh tekmah- Mg/A • Mateja Kisovec 'l7\:\^ Loke: »Dvakrat sem D^ fjji> trta, dvakrat šesta in. ^\ lu na Soriški plamnl.JfM V klub s. ne bo včlanil je sem se odločila l* beno solo.«