Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 2.0 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede?(»ka Izdala celole no vJvigo-Slavlil 80 Din, za Inozemstvo tOO D Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6 1II Sokopls/ se ne vraCafo, ncfranlelrana pisma se ne sprefemafo ^ Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva štev. 323 Političen list ša slovenslci narod Uprava le v Kopltarlevl ul.Sf.fi ■»• Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.650 ln IO.J49 xa Inserate, Sarafevošl.7sa3, Zagreta it. 39.011. Vraga tn Duna/ št. 24.797 Cene oglasov 1 stolp, pefll-vnl« mali oglasi po 130 In Z D.veCJl oglasi nad 43 mm vltlno po Din 2*30, velllsl po 3 ln 4 Din, ¥ urednilkem delu vrstica po IO Din □ Pri veClem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka lr» dneva po praznBoi S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Vrnite Ljubljani samoupravo! Veliki nemški državnik Stein je dejal, da se država brez sodelovanja občin, slonečih na njihovi svobodni iniciativi, ne more okrepiti in mora sčasoma izhirati. V Angliji sloni vse javno življenje na avtonomiji občin. Pa tudi najbolj centralistične države ne posegajo preveč v občinsko samoupravo, ki se je v vseh režimih enako izkazala kot nujno potrebna in nenadomestljiva. Vse drugačni nazori in prakse so se uveljavile v Jugoslaviji, ki hoče veljati za demokratično državo. Naš >jugoslovenski« centralizem je začel demontirati tudi samostojno političnoupravno življenje občin. Dočim pod reakcionarno Avstrijo gerentov v podeželskih občinah skoro poznali nismo in smo v Ljubljani doživeli enkrat samkrat kratkotrajen komisarijat, so zdaj občinski gerenti postali že trajna ustanova. Dočim je avstrijska birokracija pustila Ljubljani občinsko avtonomijo celo med vojno, mora prenašati naša presto-lica v novi državi v mirnem času brez najmanjšega zakonitega razloga že skoro dve leti gerentstvo. Dočim so se pod staro konservativno vladavino, kadar se je postavil kje kak komisar, takoj razpisale nove volitve in se je občinska samouprava v najkrajšem roku po zakonu zopet vpostavila, se sedaj državna oblast še po dveh letih ne zgane, da bi izjemno stanje odpravila in se zakon v tem oziru od državne oblasti same suvereno prezira. To delajo režimi, ki ob vsaki priliki izjavljajo, da stoje na temelju demokratične vidov-danske ustave, ki občinsko samoupravo slovesno garantira. Da je gazil ustavna demokratična načela bivši režim, se nismo čudili. Saj je bil njega nosltelj Pribičevič, ki je očitno stremel za diktaturo, da bi po zgledu Mussolinija ubil vsako samoupravo, vsako samoodločbo, vsak izraz svobodne ljudske volje v državi. Zato nas ni presenetilo, da je režim po pobudi ljubljanske SDS brez vsake zakonite podlage prestolico Slovenije oropal njenega avtonomnega občinskega zastopa in postavil proti vsakemu običaju tri gerente, ki niso ljubljanskemu prebivalstvu za svoje poslovanje nič odgovorni. Saj je bil zamisel PP vlade, da se vse samoupravne edinice sploh odpravijo, da bi vse upravljala le režimska centrala in da bi se tako uveljavila mesto demokratične države policijska in batinaška, ki bi vladala po mili volji par oblastnikov brez najmanjše kontrole od strani »podanikov«. Čisto nerazumljivo pa je, da to protizakonito, protiustavno in protipravno stanje vzdržuje sedanja RR vlada, ki se ponaša, da je v resnici demokratična, seljačka in ljudska. Ali je ta vlada res demokratična in res ljudska, potem je bila že davnaj njena dolžnost, da Ljubljani prizadeto krivico popravi in ji svobodno upravo občine vrne — ali pa ta vlada ni ne demokratična ne ljudska niti ne drži obstoječih zakonov in ustave, je pa tudi v posmeh sama sebi, če trpi v Sloveniji na najvažnejših upravnih mestih ljudi, ki uživajo le zaupanje SDS in so predstavniki njene volje. Ljubljani se prizadeva po takem nezakonitem stanju nezmerna škoda. Gerentstvo, ki ne uživa zaupanja prebivalstva, ne more delati mestu koristne komunalne politike, tudi če bi hotelo. Ono ne more izvrševati daleko-sežnih načrtov, ne more delati za bodočnost, ker je nestalno in negotovo, ne more zadovoljiti splošnih zahtev in ugoditi splošnim interesom, ker pripada eni sami stranki in to stranki, ki je v mestu v veliki manjšini; ne more prav funkcionirati, ker je brez kontrole od strani davkoplačevalcev. Kdor krati Ljubljani njeno največjo svoboščino in pravico, da se sama upravlja, je nasprotnik Ljubljane in je nasprotnik Slovenije, ki v svobodi svojega stolnega mesta vidi garancijo tudi svojemu političnemu, gospodarskemu in kulturnemu položaju v državi. Mi poživljamo vlado, da vendar enkrat da zadoščenje zakonu in njega jasnim določilom, da protizakonito gerentstvo v Ljubljani nemudoma odpravi ter stori vse, da se razpišejo volitve v naš občinski zastop. Če smeta Belgrad in Zagreb imeti svobodno občinsko predstavništvo, čemu se krati to glavnemu mestu Slovenije? RAZMERE NA KITAJSKEM. London, 22. sept. (Izv.) »Daily Telegr.c poroča, da so 3 križarke in 3 rušilci odpluli na Kitajsko. Tudi podmornik >Herrues< ie y pondeljek odpluk Pašičevo pobijalo Uzunovičevo izjavo. Belgrad, 22. septembra. (Izv.) Včerajšnja izjava predsednika vlade Uzunoviča o političnem položaju se je v političnih krogih precej komentirala, tako v vladnih, kakor v opozicionalnih krogih. Značilno je, da je Uzunovi-čev optimizem o daljnem razvoju dogodkov in odločne trditve, da je vlada trdna, presenetil celo vladni stranki. Še za tiste, ki so o političnem položaju malo poučeni, mora biti jasno, da se dogodki ne razvijajo tako lepo, kakor si to zamišlja Uzunovič. V političnih krogih se je naglašalo, da je Uzunovičeva izjava naivna, in izražalo začudenje, da Uzunovič ne vidi jasnih činiteljev, ki govorijo proti njemu. Treba je upoštevati, da jc bil Uzunovič vedno velik optimist. Tik pred padcem svoje vlade je izjavljal, da je vlada trdna. Njegove včerajšnje zopetne izjave o trdnosti vlade se radi tega bolj smatrajo kot nestvarne, Tega mnenja so posebno radikali, ki se nikakor ne strinjajo s tem, da se bodo dogodki razvili tako, kakor si zamišlja Uzunovič. Današnje »Novosti« prinašajo zelo značilno izjavo uglednega pašičevca, ki pravi med drugim o Uzunoviču sledeče: »Izjava predsednika vlade je v času, ko ni v državi kralja kot najvišjega ustavnega či-nitelja, zelo nepolitična. Z ukazom od 16. septembra t. 1. je kralj prenesel izvrševanje kraljevske oblasti na ministrski svet v ustavnih mejah za čas od njegovega odhoda do njegove vrnitve v domovino. Ta čl. 59. pravi za ta slučaj takole: »Zastopništvo se izvršuje po navodilih, ki jih da kralj v mejah ustave.« Kadar kralj odide radi važnih državnih poslov v inozemstvo, izvršuje vlada čl. 59. ustave, s čemer pa si ne more prisvojiti funkcij, katere ji ne pripadajo. V odnosu do kralja, ki se nahaja izven države, je bil predsednik ministrskega sveta v svoji izjavi netaktičen. Uzunovičeva izjava je bila nepolitična, ker so spremembe v vladi nemogoče, dokler se nahaja kralj izven države. Predsednik ministrskega sveta je pozabil na dolžni obzir napram kralju in čl. 59. ustave. Zato je odveč, govoriti o tem, »da vlada uživa zaupanje obeh ustavnih činiteljev«, ker: 1. ni kralja v državi in 2. ni narodna skupščina zbrana. Vendar pa je ta izjava padla na Maksimo-vičev poziv. Iz dolžnega spoštovanja do kralja se ne moremo spuščati v razmotrivanje, ali uživa ta vlada kraljevo zaupanje. Če ga bo uživala, to bo pokazala bodočnost. Kar sc tiče narodne skupščine, moramo reči, da vlada ne uživa takšna, kakršna je, niti zaupanje vladnih strank, kaj šele zaupanje opozicije. Radikalna stranka s Pašičem ne more vzdrževati vlade, v kateri sedi Maksimovič. Ta vlada je izšla iz boja proti Pašiču. Zato ne more nihče varovati v njene prijateljske namene proti Pašiču. Zato se Uzunoviču ni mnogo nadejati Pa-šičeve podpore za nadaljnje delo.« Uranom odpotuje k Pašiču. Belgrad, 22. septembra. (Izv.) Kakor se je izvedelo iz vladnih krogov, se pripravlja predsednik vlade, da te dni odide v Cavtat. Odtam je namreč dobil poziv, da naj se javi pri Pašiču. V včerajšnji izjavi je Uzunovič na vprašanje časnikarjev, če bo odšel v Cavtat, izja- vil, da tega še ne ve. Po poslednjih poročilih pa je gotovo, da bo odšel. V političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje, kaj bo Uzunovič prindsel iz Cavtata. Misli se, da ne bo rezultat Uzunovičevega srečanja s Pašičem za nadaljnji obstoj vlade nepovoljen. Davčni zakon. Belgrad, 22. septembra. (Izv.) Davčni odbor je pretresal čl. 115. Ta člen govori o delovanju davčnih odborov. Posl. Pušenjak zahteva, da se rok za dostavo spiska davčnih obvezancev občinski upravi podaljša od 8 na 14 dni, in da se dajo pojasnila o svetodavnih članih (kdo jih voli, njih število in dolžnosti). Odobrava uvedbo finančno-pravnih zastopnikov, čeprav to ne spada v davčni zakon. Za sklepčnost predlaga navzočnost dveh tretjin članov davčnega odbora, nc pa vseh, kakor določa zakon. Določba o svetodavnih članih se je črtala. Sprejme sc predlog glede sklepčnosti seje in dostave spiskov. Čl. 116. govori o častnih službah odbornikov. Člen se sprejme. Preiskava stanfa dri. podjetij. Belgrad, 22. sept. (Izv.) Fin. odbor je na svoji seji vzel na znanje poročilo komisije (dr. Radonjič, dr. Sečerov, Pušenjak, dr. Polič, Voj-kovič), ki je včeraj pregledala tovarno za svilo v Pančevu, nadalje je pretresala referat o stanju monopolske uprave. Jutri se bo radi podatkov vršila seja fin. odbora v monopolski upravi. Nadalje se bo pregledalo poslovanje rečne plovbe, orožarne v Kragujevcu, posestva Bclje, v oktobru pa razne državne ustanove v Bosni in Sloveniji. Preiskovanje korupcile Belgrad, 22. sept. (Izv.) Anketni odbor je danes v zadevi bencinske afere zaslišal bivšega demokratskega ministra Risto Jojiča. Jojič je izjavil, da je bil minister za prehrano in obnovo države od maja do konca decembra 1920. Ko je pestal minister, so bila pogajanja za dobavo bencina že v polnem teku. Pričela so se že pod njegovim prednikom Stanišičem. Po^ godba se je sklenila na podlagi pooblastila ministrskega sveta iz leta 1919, s katerim so se za dobavo na račun obnovitve države uničile gotove odredbe zakona o državnem računovodstvu. Jojič nadalje izjavlja, da s? je dobava bencina zakasnila po krivdi dobaviteljev, pozneje radi višje sile. Sava je namreč tako vpa-dla, da se po njej ni mogel vršiti prevoz. Pri izvršitvi dobave koncem septembra 1921 on ni bil več minister. Zato o nadaljnjem poteku ne more dati nobenih izjav. London, 22. sept. (Izv.) Kitajska vlada je odstopila. Novo vlado bo sestavil Čang-so-lin. Pariz, 22. sept. (Izv.) Mednarodna konferenca transportnih delavcev ^e danes zaklju-'ičila s^oia delov. Politične razmere na Češkem. Praga, 22. sept. (Izv.) Na strankinem zborovanju češke narodno-socialistične stranke, ki se je vršilo v nedeljo v Bernu, je bilo po referatu poslanca dr. Frankeja enoglasno sklenjeno, da ostane stranica še nadalje v opoziciji. Praga, 22. sept. (Izv.) Iz okolice dr. Sve-hle se doznava, da vodi razgovore v tem tiru, da bi se rekonstruirala sedanja uradniška vlada, ki bi ostala na krmilu do prihodnje pomladi in izvedla volitev novega predsednika. Praga, 22. sekt. (Izv.) Vodstvo nemške krščansko-socialne ljudske stranice je na svoji seji sprejelo resolucijo, v kateri odobrava zadržanje parlamentarnega zastopstva v pretečeni parlamentarni periodi in izraža poslancem in senatorjem zalivalo za njihovo delo, ki so ga izvrševali v korist vsemu nemškemu prebivalstvu v sudetskih deželah. Vodstvo želi in pričakuje, da bodo poslanci še nadalje vztrajali na začeti poti in priborili nemškemu ljudstvu polno moč in popolno enakopravnost Spor med španskim kraljem in diktatorjem. Madrid, 22. sept. (Izv.) Med kraljem Alfonzom in Primo de Rivero je prišlo do resnih diferenc. Kralj, ki je bil že spočetka proti odpustitvi artilerijskih častnikov, je zelo razburjen nad dejstvom, da agitacija te struje raste in se razvija tudi med ostalo vojsko. Vlada je že morala odstraniti vso municijo iz artilerijskih vojašnic. STRESEMANN ODPOTOVAL V BERLIN. Ženeva, 22. sept. (Izv.) Zunanji minister dr. Stresemann je danes ob 18 odpotoval v Berlin. Ostali člani nemške delegacije še ostanejo v Ženevi do konca zasedanja Društva narodov. Delegacijo bo vodil ta čas državni tajnik von Schubert. Berlin, 22. sept. (Izv.) Dr. Stresemann je odpotoval iz Ženeve v Berlin. V petek se vrši seja ministrskega sveta, na kateri bo zunanji minister poročal. Ministrski svet bo sklepal o odobrjtvi sporazuma, ki sta ga dogovorila dr. Stresemann in Briand in o potrebi nadaljnjih pogajanj. Ta pogajanja se bodo sedaj, ko je francoska vlada že pritrdila, najbrž nadaljevala že začetkom oktobra. London, 22. sept. (Izv.) V Bicmingthonu sta se pri vojaških vajah smrtno ponesrečila Strašen orkan v Ameriki Newyork, 22. sept. (Izv.) Poročila s Flo-ride prekašajo najslabša pričakovanja. O usodi mest Pensacola in Mobile, ležita ca 1000 kilometrov zračne črte od Floride, še ni nič znanega. Tudi tam so se morale dogoditi velikanske katastrofe- Obe mesti sta popolnoma odrezani od okolice. Po poročilih iz nepoškodovanih bližnjih krajev je mesto Mobile popolnoma uničeno. Vihar še nepretrgano divja. Zato je pomožna služba silno otežkočena in deloma čisto onemogočena. Iz Ne\vyorka je odplulo osem vladnih ladij z živili, zdravih in zdravniki proti prizadetemu ozemlju. 0 žrtvah poročajo tele številke: v Miami 500 mrtvih, 700 do 800 ranjenih, 28.000 brez strehe; v IIolly-wood 250 mrtvih, 1000 ranjenih, 10.000 brez strehe; v Coral-Cables 100 mrtvih; v ostalih krajih skupno 378 mrtvih. Iz Sioux City poročajo, da je reka med viharjem pretrgala bregove in izpremenila mesto v jezero. Veliko prebivalcev je utonilo, Nad 500 družin je brez strehe. Vsa Južna Amerika je razburjena vsled grozovite nesreče. Ulice so vse polne beguncev. Cerkve so uporabili za pribežališča. Anglija, Francija in Nemčija so poslale sožalne brzojavke predsedniku Coolidgeu. Newyork, 22. sept. (Izv.) Orkan na Floridi je divjal z brzino 100 milj na uro. Povsod je panika. Velike kolone beguncev beže iz ogroženih krajev. Po prekem sodu so ustrelili že veliko tatov. Zbrali so že na tisoče in tisoče trupel. Gotovo je, da še veliko živih ljudi čaka pod podrtinami na grozovit konec. Toda ni jim mogoče pomagati. Več tednov bo prešlo predno bo mogoče odstraniti kupe kamenja in šele tedaj se bo ugotovilo število ponesrečencev. Število brczstanovanjcev znaša nad 200.000. Ker ni vode, grozi kuga. V vseh večjih ameriških mestih so se osnovali pomožni odbori, ki so že zbrali več milijonov dolarjev za ponesrečence. Newyork, 22. sept. (Izv.) S Floride prihajajo še vedno poročila o novih orkanih in viharjih. Podrobnih poročil ni mogoče dobiti. Encarnacion, 21. sept. (Izv.) Vsled velikega viharja, ki je divjal nad mestom jc bilo usmrčenih 150 oseb, nad 500 pa je poškodovanih. Na reki Parana se je razbilo ob bregu več čolnov. Veliko poslopij v mestu jc popolnoma porušenih, uničena sta dva hotela in električne naprave v mestu, tako da jc mesto popolnoma brez luči. Smrtnih žrtev ni bilo, pač pa je ranjenih nad 500 oseb. Newyork, 22. sept. (Izv.) Iz Mobile in Alana poročajo, da je wihar divjal nepretrgoma 19 ur. Iz New Orleansa javljajo, da je orkan v južnem delu Mississippi popustil. AVARESCU ODPOTOVAL IZ RIMA. Rim, 22. sept. (Izv.) Danes zvečer je odpotoval iz Rima romunski ministrski predsednik Avarescu, ki je bil včeraj sprejet v avdi-enci pri papežu. Dopoldne je bil sprejet pri ministrskem predsedniku Mussoliniju in ostal pri njem v daljšem razgovoru. Razpravljala sta o trgovskih pogodbah med obema državama in se sporazumela glede pogajanj za te pogodbe, katere naj bi se sklenile v najkrajšem času. General Avarescu se je pozneje razgo-varjal tudi s podtajnikom za zunanje zadeve. ITALIJANSKI POLICISTI NA FRANCOSKEM. Pariz, 22. sept. (Izv.) Zveza republikanskih Italijanov v Franciji svari v oklicu svoje pristaše pred fašistovskimi policijskimi uradniki, ki so zlasti v zadnjih dneh v posebno velikem številu prestopili italijansko mejo pod pretvezo, da hočejo iskati dela v Franciji. Ti agenti imajo nalogo, da zbirajo podatke o pro-tifašistovskem delu in mišljenju posameznih Italijanov. Ti ljudje hočejo tu inscenirati dogodke, ki naj bi dali francoski vladi povod da nastopi proti italijanskim emigrantom. RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM. London, 22. sept. (Izv.) Konferenca med predsednikom vlade Baldwinom in izvršnim odborom rudarjev se je sinoči ob 1 ponoči preložila. Dosedaj je le malo upanja, da bi s* spor kmalu rešil. London, 22. sept. (Izv.) Danes popoldne se je vršila v delavskem ministrstvu konferenca z rudarski:.-i zastopniki. Izgledi za skorajšnjo rešitev niso v 'iki. VOJAŠKI ZAPORI KA FRANCOSKEM. Pariz, 22. sept. (Izv.) \V >o in pravosodno ministrstvo sta sklenila dogovor, da se vsi vojaški zapori v Franciji, izvzemši Pariz in Marseille, opuste in se bodo vsi vojaški kaz--jy£uci zapirali v civilnih zaporih. Manifestacija poljsko-iusoslova^skesa prijateljstva. Ženeva, 18. septembra. Poljski runanji minister Avgust Zaleski in jugoslovanski dr. Momčilo Ninčič sta danes stavila svoja podpisa na »pogodbo prijateljstva in o prisrčnem sodelovanju« in na »pogodbo o mirnem reševanju sporov in o arbitraži«. Obe pogodbi se medsebojno spopolnju-jeti in sta tudi formalni izraz iskrenega prijateljstva med obema slovanskima državama. Malo pozno je sicer prišlo do tega formalnega potrdila, saj smo že pred tem in to že davno podpisali pogodbe o »prisrčnem« prijateljstvu a Italijani, Romuni in Grki, pogajali se celo z Mažari in Avstrijci, menda tudi s Turki, Albanci in Japonci. Vkljub temu pa naj bo ta korak tembolj iskreno pozdravljen. Četudi nas niso vezale te formalne diplomatske zvezo, smo vsi južni Slovani, posebej pa še mi Slovenci, tudi dosedaj gojili največje simpatije napram slovanskim in katoliškim Poljakom. Skupna borba za naše parodne pravice v dvojni monarhiji- nas je toliko zbližala, da smo tudi v novih razmerah čutili potrebo živeti v čim ožjih stikih. Kar politično ni bilo mogoče, se je tembolj poglabljalo na kulturnem in deloma na gospodarskem polju. Odslej bo mogoče tudi politično sodelovanje. Po pogodbi o prijateljstvu, ki je sklenjena za dobo treh let in o arbitraži, ki velja pet let, bo vsaka politična akcija te ali one države izvršena šele po predhodnem sporazumu obeh vlad in vsako sporno vprašanje se bo reševalo mirnim potom v smislu predlogov, sprejetih in priporočenih v znani resoluciji plenuma Društva narodov od 22. septembra 1922. Koristi od te zveze bosta v slučaju lojalnega izvrševanja pogodb imeli obe strani; naša država celo večje: Poljska se lahko brez pretiravanja šteje med velesile na evropskem kontinentu. Tak značaj ji je potrdilo tudi Društvo narodov s tem, da jo je izvolilo z največjim številom glasov v svet, najvažnejši organ Društva in ji obenem priznalo pravico na zopetno izvolitev. S tem je Poljski faktično priznan stalen sedež kakor Nemčiji in njej dan ugled, kakršnega po ovoji v-ličini in moči v resnici zasluži. To dejstvo je toliko večjega pomena, ker bo ■* svetu tri leta zastopala interese male antante, toraj tudi naše, Romunija. Z ozirom na njeno posebno stališče napram Rusiji in tudi z ozirom na druge njene posebnosti, se zastopanje vseh naših interesov od nje ne more povsem odobravati. Ponovna izvolitev Češkoslovaške za eno leto pa je bila posledica slučajne kom-blnaciie in zasluga okretnosti dr. Beneša. V prihodnje to ni zasigurano in bi bili navezani samo na Romune. S podpisom prijateljske po« godbe nam je Poljska nudila tudi glede tega boljše izglede. Stvarno je podpis pogodbe najvažnejši uspeh naše delegacije v Ženevi. Naj bi značil začetek nove orijentacije naše zunanje politike, orijentacije malo bolj slovanske. Podpis takih važnih diplomatskih aktov Izgleda od blizu dosti bolj domače kakor si predstavljamo navadni smrtniki, ki nismo dotlej imeli priložnosti prisostvovati takim in slifnim svečanostim. Ker je to v duhu Locarna ln cil:ev Društva narodov, so tokrat opustili metode tajne diplomacije in v zadnjem trenutku povabib' tudi časnikarje. Posebno jugoslovanski so bili zbrani v lepem številu, že v naprej računajoč na znano radodarno poljsko gostoljubnost. Do pol ene smo se zbrali vsi v prostorni sobi stalnega diplomatičnega poljskega r-astopstva. Okrog velike, zeleno prekrite mize so sedeli tvorci prijateljskega sporazuma: poljski ninanj; minister Zal°ski. poljski poslanik v Bolsradu Okenskv. poljski poslanik v Bernu Modzelewski in stalni poljski delegat pri Društvu narodov Sokal. naš zunanji minister dr. Ninčič in oba delegata, dr. Laza Markovič in Stjepan Radič. Na poslednjega smo precej dolgo čakali, ker je govoril v ko« misiji o opiju. Diplomatski eksperti in predstavniki javnega mišljenia pa so se zrinili in postavili poljubno naokoli. »Mislim, gospod kolega, da lahko izvršimo našo prijetno dolžnost,« je dejal poljski zunanji minister. Vkljub slovanski sorodnosti je govorilo v francoščini. »Tukaj sta po dva izvoda obeh pogodb, ki smo jih v dolgotrajnih in težkih pogajanjih sklenili. Eno obdržite vi, kot predstavnik nam bratske SHS države, eno jaz.« Preko mize je pri tem podal svojemu ministrskemu kolegi lepo mapo iz belega usnja, okrašeno z rdeče natisnjenima grboma obeh držav. G. Ninčič je odprl mapo in v njej našel na trdpm pergamentu tiskani pogodbi. Pobrskal je malo po listih, da je pergament zašu-stel. obe pogodbi odprl na poslednji strani in r, iskrečim pogledom iskal zastopnike jugoslovanskega tiska, ali ga vidijo pri tem imenitnem dejanju, ko bere novo — in ne najmanjšo — lavoriko v uspehih svoje zunanje politike. Z elegantno gesto dveh prstov desne roke j® primaknil ščipalnik očem; pritrdil ga je na Impoznnton nos, izvlekel svoje zlato pero in Be malo odmaknil, da je Rndič s svojo kratkovidnostjo mogel nrecledati. ki« no bo -nrul- j Pisala »Svečani trenutek je nastopil; je me feli-cite clier collegue. Bova kar podpisala. Menda na moji jaz na desni, na vaši pa na levi etrani in obratno. Bo že tako, kaj ne?« — »Oni, oni, kar tamle podpišite, to...«, je hotel podučiti dr. Ninčiča naš dobri bernski poslanik Jovanovič. »Pardon. Samo en trenutek, nekaj tiskovnih napak se je utihotapilo. Sicer so nebistvene, pa bo vseeno dobro, če jih skupno in obenem tu lastnoročno na tem historičnem dokumentu popraviva še pred podpisom.« Bilo jih je samo par. Nekje manjka pika na »i«, v drugi so dr. Ninčiča naredili za »Nintchtscha« in na koncu je bilo treba napisati: »Geneve, le 18. septembre 1926« — dan podpisa. Predlog, da gospoda ministra vsak na svoji lastnoročno popravita, je bil prijateljsko sprejet, pri izvršitvi pa je nastopila težkoča. G. Zaleski, ki kot sov zunanji minister še nima takega peresnika kot njegov kolega, ni mogel seveda popravljali. Priskočil mu je na pomoč eden od slovenskih časnikarjev; potisnil mu je v roke svoje opozicijsko pero in g. Zaleski je ob robu po priznanem korektorskem sistemu popravil napake in krepko postavil svoj podpis na obe pogodbi. Tako smo tudi Slovenci aktivno sodelovali pri formalnem potrdilu našega starega prijateljstva z brati Poljaki. Izmenjala sta oba nosite-lja zunanje politike svoji mapi, podpisala, segla si v roke, gledalci pa smo ploskali in vskli-kali: »Vive la Pologne et vive la Yougoslavie!« Eden od prisotnih pa se je zmotil in vsklik-nil: »Vive la Serbie!«, pa mu je beseda obtičala v grlu. Vse do tukaj se je vršilo v prav slovenskih manirah, potem pa se je dvignil g. Zaleski in prečital svoj govor. Bil je prisrčen ln lep, bil je bratski in slovanski: »Sorodni po krvi, zbližani po tolikih težkih nesrečah in velikih žrtvah v preteklosti, si podajamo bratske roke za naš skupni blagor in za blagor člove-čanstva. Vesel sem tega trenutka, ker morem Smo tedCB dni je še do 30. septembra, do katerega dne mora imeti porav- 4v>pi%p tfpkmP nano naročnino za 3. četrtletje vsak, ki se hoče udeležiti U tl|€ 1CS1IIIC ?bdeS-aat loCnl ftarM nagrade po 1000Din. ravno Vam! "tf^ pravočasno pre- ^KrlUMf nrfllfifA do te^a tel£movanja! Če nimate pri rokah »Slovenčeve« Jlll lil II; gjj UlliU položnice, zahtevajte pri upravi, da se Vam dopošlje Velik tabor mož in fantov kranjskega okraja v Velesovem izraziti svoja prisrčna čuvstva ljubezni in prijateljstva napram bratskemu narodu.« To je bila maksima njegovega iskrenega govora, ki so ga vsi pozdravili, kajti redko se čuje v Ženevi tudi približna aluzija na slovansko solidarnost. Pa še ta redek trenutek je bil pokvarjen. Dejal som žc, da je g. Zaleski aovoril francoski in v tem lepem diplomatskem jeziku se za bratski narod pravi »nation soeur« (izg.: nasion ser). Stjepan Radič je pozabil na svojo novo orijentacijo in je v svoji občutljivosti dr. Ninčiča opozoril, da se mora glasiti »nation serbe, croats et slovene«, ne pa samo »serbe«, kakor so to nekateri razumeli. Pregledali so tekst in mogli dognati, da je razburjenje bilo neupravičeno, nakar je kratko in v resnih, hladnih, d;plomatskih izrazih naglasil važnost dogodka dr. Ninčič. Vsled malo mučnega incidenta radi »soeur« in »serbe« je imel fotograf precej truda, da s svojimi prisiljenimi šalami dobi vsaj kolikor toliko prijetno sliko diplomatskih in čas« nikarskih zastopnikov dveh bratskih in prijateljskih narodov. Če bi prišel malo pozneje v drugo dvora« no, kjer se je pritrkavalo s šampanjskimi ča« šami, bi si bil lahko prihranil blamažo in upravičeno kritiko preizkušenih intelektualcev. Prvi dan skrutinila Voiivne komlslie zbornice za trgovino, obrt in industrijo. ŠTEVILO DOSPELIH GLASOVNIC. V torek popoldne in v sredo je dospelo k volivni komisiji 121 industrijskih, 587 trgovskih in 1193 obrtniških glasovnic, skupno je prejela včeraj volivna komisija 1901 glasovnico. 20 trgovcev, 10 obrtnikov in 6 industrijcev je volilo osebno, vse druge glasovnice so došle po pošti. Vsega, skupaj je volivna komisija sprejela 379 industrijskih, 7232 trgovskih in 17.124 obrtniških glasovnic, skupaj 24.735. V odstotkih je glasovalo 93 odstotkov industrijcev, 75 odstotkov trgovcev in 74 odstotkov obrtnikov, ali povprečno 75 odstotkov volivcev. Mnogo glasov bo skoro gotovo razveljavljenih radi nepravilno oddanih glasovalnih listin ali pa radi izstavljenih duplikatov. DELO VOLIVNE KOMISIJE. Včeraj ob šestih zvečer je volivna komisija zaključila sprejemanje glasovnic in začela s skrutinijem najprej v industrijskem odseku. Glasovalo je: v I. kategoriji 43 volivcev (vseh je 54), v II. kategoriji 176 volivcev (vseh je 205), v III. kategoriji 89 volivcev (vseh je 104), v IV. kategoriji 50 volivcev (vseh je 53). 21 glasovnic v industrijskem odseku jo neveljavnih. Deloma niso firme priložile pooblastil, deloma so manjkale legitimacije, de- loma so bile glasovnice v odprtih kuvertah. Teh nepravilnosti je v industrijskem odseku vsekako presenetljivo veliko. Glasovnic volivna komisija ni odpirala in jih ne bo, dokler ne pregleda vseh volivnih legitimacij, tako da je pričakovati rezultata k večjemu koncem tedna. Ko je snoči volivna komisija prenehala z delom, so sobo zaklenili in zapečatili, na hodniku pred sobo pa je policijska straža. POZIV VSEM VOLIVCEM! SDS je polagala glavno važnost, pri za njo že izgubljenih volitvah v Zbornico, na volivno nasilje in na goljufije. Dobili smo iz nekaterih krajev pritožbe, da so SDS pri tem pomagali nekateri državni uslužbenci, posebno na nekaterih poštah in ta-in-oni davčni uradnik, kakor tudi nekateri učitelji. Da enkrat za vselej preprečimo v bodoče take metode, pozivljemo vse volivce, naše somišljenike, zlasti krajevne zaupnike, da v teku osmih dni sporoče našemu volivnemu odboru, Kolodvorska ulica 8, Ljubljana, ves potek volivnega boja ter naj navedejo vse volivne nepravilnosti esdeesarjev. Romunske volivne metode morajo biti v Sloveniji iztreb-ljene! Uelež&e SUA A Nov uspeh dr. Žerjava. Kakor znano, se je bil dr. Žerjav zelo razburil, ko je škof dr. Jeglič po svoji nadpastirski dolžnosti nastopil proti »Domovini«, kamor dr. Žerjav piše svoje uvodne članke, in jo vernikom prepovedal brati, ker napada katoliško vero in njene ustanove. Kakor izvemo sedaj iz »Jutra«, je dr. Žerjav zato škofa tožil na ministrstvo v.er. To je zdaj dr. Žerjavu odgovorilo, da postopanje škofa obsoja in da se bo obrnilo na vrhovno cerkveno oblast, da »gospoda škofa zavrne s stranpoti strankarske politike na edino pravilno stezo nepristranskega vršenja njegove vzvišene pastirske službe.« — Kar označuje »Jutro« kot »uničujočo obsodbo ljubljanskega škofa«. To nedolžito veselje »Jutru« iz srca privoščimo, dokler ne bo prišel odgovor iz Rima, ako bo sploh prišel. Kakšen bo ta odgovor, nihče ne more dvomiti, kdor pozna cerkveni zakonik. Mnenje mjnistrstva ver v predstoječi zadevi pa je toliko vredno in merodajno kakor tozadevno mnenje malega Morica v »Jutru«. A »Tabor« branitelj »Domovine«. V svojih skromnih prostorih se je včerajšnja številka »Tabora« zagnala proti škofu Jegliču, ki je upravičeno nastopil zoper tednik »Domovino«. Ta pedenjlistič pripoveduje o velikem delu dr. Pivka in Žerjava, ki sta dobila odgovor od ministrstva ver, če je ljubljanski škof smel nastopiti zoper »Domovino« ali ne. Drugič bo moral škof prositi poleg »Jutra« in Žerjava še Pivka in njegov »Tabor«, kaj naj piše svojemu ljudstvu. Bo treba tudi »Tabor«, ki zadnje čase prinaša članke, da že čitatelji ne vedo več, ali so res potomci opice, ali pa so opice njihovi potomci, postaviti v vrsto skupno z »I)omovim><. «eve tcmka in Staj. mošancelj. Poleg sadja bo razstav- j IJeno vse k sadjarstvu spadajoče orodje ter tudi tadnl mlini. Na razstavi se bo nahajalo grozdje, aadni izdelki: vkuliano in sušeno sadje, sadjevec, iz sadja napravljen šampanjec ter druge brez alkoholne pijače. — Ob priliki sadne razstave se vrši po Brezalkoholni zadrugi tečaj za brezalkoholno gospodarsko uporabo sadja in grozdja. Prijave za ta tečaj sprejema odbor razstave. — Na razstavi ( bo posredovalnica za nakup in prodajo sadja, ki j ga imajo sadjarji ali na drevesih ali že spravljenega v sadnih shrambah. Tudi na razstavi sami se nahajajoče sadje bo prodano po licitaciji. — V ptujskem okraju je dobiti zelo mnogo sadja vseh vrst in v velikih množinah, na kar opozarjamo sadne trgovce, ki se naj te razstave sigurno udeležijo. — Vsak posetnik ima po železnici polovično vožnjo. Na vstopni postaji si kupi celi vozni listek, potrjen B mokrim postajnim žigom do Ptuja (Slovenija), katerega pa pri izstopu ne odda, temveč ga hrani za vožnjo nazaj. Pri razstavnem odboru dobi potrdilo, da je razstavo posetil. S tem potrdilom ln voznim listkom se vrača brezplačno domov, ln torej vožnje po železnici ne plača, ko se vrača. — Sadni Vupci in ljubitelji sadja, udeležite se razstave! JfCamnilc Birma v karjiiSki okolici se vrši v najlepšem vremenu in z vso slovesnostjo. Prebivalstvo povsod sprejema prevzvišenega z največjimi simpatijami in ljubeznijo, kakršno malokateri vladika uživa med ljudstvom. Posebno pevski zbori kar tekmujejo, kateri mu bo lepše zapel. In vsi kažejo velik napredek od prejšnje birme pred petimi leti. Zasluga gre Pevski zvezi, zborovodjem ln pevcem, ki bo vsi neumorni. Odkrito rečeno: kamniška okolica je lahko pono?na na svoje pevske zbore. Prevzvi-itenemu pa želimo še dolgo in srečno dobo življenja! Krempeljc na Grabnu (cerkveno žegnanje) je precej opraskal naše okoliške fante, ki so prišli popivat v tamošnje gostilne. Pri Bundru, Grogi in Rihtarju so se že popoldne ravsnili in mestna policija je imela dovolj posla s pendrekom in verigami, da je umirila vročekrvneže. Stlrl je morala zapreti, da so si ohladili prevročo kri čez noč v prostorih tukajšnjega okrajnega sodišča. Sodišču te pretepače toplo priporočamo, da se enkrat z ostro kaznijo zatre to večno pretepavanje po Grabnu, ki ni nikakor v čast kamniškemu mestu. Prošnjo imamo Kamničani do železniškega ravnateljstva. Večerni kamniški vlak, ki vozi iz Ljubljane ob četrt na 7, odpelje ravno za eno uro prezgodaj. Ce bi vozil okrog 7. ure, bi bilo najlepše. V gledališču ne moreš proti koncu sedeti mirno, ker misliš vedno, kdaj ti uide vlak, v trgovini ne moreš mirno kupovati. Povsod ti manjka dobre pol ure, ki se veliko pozna potnikom, železniški upravi pa je prav vseeno, kdaj odpelje Kamri 'čan lz Ljubljane. V Kamnik bi prišel tako okrog f-trt na 9, kar bi bilo še vedno dovolj zgodaj. Naj ravnateljstvo to našo željo upošteva. Pevski koncert, ki so ga priredil! cerkveni oevci v nedeljo v Rokodelskem domu z izvajanjem 20 narodnih pesmi, je izpadel v vsakem oziru po-voljno. Ob tej priliki se je vršil tudi ustanovni občni.' zbor pevskega društva sv. Clcilije in se je enoglasno izvolil odbor, ki sestoji iz sledečih gg.: predsednik dekan Janez Kete, podpredsednik Josip Brenčič, tajnik Anton Grom, blagajničarka ga. Fra-nja Hodnik, arhivarka gdč. Marija Japelj, odbor-nica gdč. učiteljica Albina Malavašič in odbornik Valentin Jerebic. Poziv in vabilo. Prihodnji torek dne 28. t. m. se bodo ob 8 zvečer v stari šoli (pevska soba) sprejemali pevci ln pevke, ki žele sodelovati pri našem novoustanovljenem društvu. Pristopi lahko vsak brez ozira na starost in stan. Za pouk v petju, glasbeni teoriji in glasbeni zgodovini ne bo treba plačevati nlkakega prispevka, zato se nudi vsakomur ugodna prilika, izobraziti se v glasbenem oziru ln si tekom zimskih večerov krajšati čas s plemenito slovensko pesmijo, ki jo naj naši pevci poneso v sleherno hišo. — Vrhničanje ln okoličani, prijavite se takoj prvo uro v obilnem številu! Mlekarska zadruga je dobila na pročelju svoje stavbe na novi cesti ličen napis, ki ga je v freskah izvršil naš domači umetnik slikar g. Ogrin. Obstrelila se je Lenčkova iz Sinje gorice dne 17. t. m. zjutraj. Hoteč preplašiti vrane in vrabce, ki so postali za naša polja nevarna nadloga, je vzela vžigalno vrvico ln jo držala tako dolgo v roki, da je pri gorel a do vžigalnika, ki ji je nevarno raz-mesaril tri prste desne roke, da je morala revica iskati zdravniško pomoč. Vodovod v višje ležečih krajih Vrhnike v suhem letnem času ne funkcionira. Tako smo tudi letos že dober teden brez pitne vode. Upajmo, da bo v kratkem kaj deževalo in nam hribcem ne bo treba več v dolino po vodo. Sovo mesto Novomošžani in okoličani (Smihel, Gotna vas, Stopiče, Bršljin in Prečna) pozor! Prebivalci, ln hočejo še v letošnjem letu dobivati iz elektrarne tok za razsvetljavo, naj se nemudoma prijavijo obratnemu vodstvu za instalacijo, ker poteče koncem meseca prijavni rok. Kasnejših prijav bi elektrarna ne mogla več upoštevati letošnje leto. Tudi opozarja elektrarna prebivalce, da izvršuje nove instalacije ln popravlja po obratnih določilih izključno le elektrarna po svojih organih in da vsakomur, ki bi si samolastno ali pa po drugem kakor elektrarniškem osobju instaliral razsvetljavo, brezr obširno ustavi oddajo toka. Zagorje ob Savi Ljudska stavbna zadruga. V nedeljo se je ob veliki udeležbi vršila prireditev Ljudske stavbne zadruge. Ljudstvo gleda na to zadrugo z velikunl simpatijami in upi. Prvo delavsko hišico bo zgradila zadruga še to jesen. Gerentski sosvet. Po dolgem času se je v ponedeljek "opet vršila seja gerentskega »ofiveta. Važnejših sklmiv ni bilo, ker občino sedaj popolnoma okupira \ <>dovod. šola. Davkoplačevalci upravičeno kritizirajo postopanje šolskega sveta, ki je nastanil kar trt razrede zagorske šole v Sokolskem domu. Se lan^ ko je g. Svetozar komandiral po šolah sokolsko vzgojo, je šola shajala brez Sokolskega doma. Le-fTse število razredov nf povečalo, število učencev tudi ne - pa kar tri razredi morajo za ^^denar gostovati v Sokolskem domu. Društvo rabi denar, veliki prostori doma so prazni, stanarine P"v«tni-kom nI mospoče drago računati, obHna pa lahko plača tudi 800 Din za eno sobo mesečno, naj oMina raje Sokolski dom kupi, če ga Sokol ne rabi. Bolje bi bilo, kot pn snnio w m Vikal« olačevati me-lečno skoro 1000 Din. Trbovlje Trgovske, statistika. V okraju Laško je 282 obrtnih listov za trgovino. Na občino Trbovlje odpade 178, na vse druge občine pa 104 trgovin. Na enega trgoven v Trbovljah pride 100 prebivalcev, na druge trgovce vsega okraja pa 173. Prebivalstva ima okraj Laško 30.000. V Trbovljah ima TPD lastno konsumno zadrugo, katera je osvobojena dohodninskega, prometnega in drugih davkov, vsled česar pritegne nase 40% prometa. Kristanovci so poslali zadnje čase preveč objestni. Ni ga shoda, na katerem ne bi napadali poslancev SLS, oziroma Jugoslovanskega kluba. Tako so tudi na shodih Unije ob zadnjem sporu med TPD in vlado neopravičeno in brez najmanjšega razloga napadali našo stranko. Ne vemo, kaj jih tako srbi, ko pa naši poslanci vedno gredo na roko delavstvu brez razlike njegovega političnega opredeljenja ln dasi smo krščanski socialisti skrajno lojalni ter v Delavski zbornici pošteno sodelujemo z marksisti za ohranitev in napredek iste. Zelo hud na SLS je tudi uradnik bolniške blagajne v Zagorju g. Sitter, ki se je na zadnjem socialistič-rem shodu spravil nad naše poslance, kakor da bi bili ti krivi, da še vedno ni potrjen za župana v Trbovljah. Ce bo na tak način nastopal, bo g. Sitter res doprinesel dokaz, da ni za predstavnika Trbovelj in naj si potem sam pripiše, če bo ostal, kar je. Hrastnik. »Svobodaši« v Hrastniku in knltnra. V Hrastniku je priredilo v nedeljo »Slov. kat. izobraževalno društvo« igro »Testament«. Izpadla je povsem dobro. To jezi naše svobodaše ter so prišli razgrajat pred in med igro in motili naše igralce. Naši reditelji so onemogočili nadaljnje razgrajanje in jih vrgli na ulico. Videlo se je pa na prvi hip, da so bili fantiči nahujskani. Tudi premetavanje jamskih vozičkov na mostu pri Separaciji ne spada k izobrazbi. Skrbelo se bo, da se enaki slučaji ne zgodijo več. Osebna vest. Iz tukajšnjega frančiškanskega samostana je prestavljen v Nazarje v Savinjsko dolino o. Vladimir Bobek, ki je deloval v Brežicah nad šest let. Na njegovo mes!o pride o. Albert Pire, dosedaj predstojnik frančiškanske naselbine pri Sv. Pelru na Kronski gori. Imenovani je s'ar znanec Brežičanov, zato mu kličemo: Dobrodošel v naši sredini! Tridesetletnico mature je obhajal v krogu svojih številnih tovarišev te dni v Ljubljani tukajšnji notar dr. Anton B a r t o 1. Kot vodja trgovske in obrtne nadaljevalne šole je imenovan upravitelj mešane osnovne šole S. Jože Bohinc. Dosedanji vodja g. učitelj Jože e r š e je bil na lastno prošnjo premeščen v Celje. Prememba posesti. Od lesnega trgovca g. Cajnerja je kupil njegovo pritlično hišo krojaški mojster g. Josip Zohrer, ki jo bo popolnoma re-noviral ter dozidal nadstropje. Stavbeno gibanje. Vkljub težkim gospodarskim razmeram so se vendar odločili nekateri podjetni zasebniki, da si postavijo lastne domove. Tako si je postavil prav čedno pritlično hišo g. Andrej Kralj, sodarski mojsler in predsednik Obrtne zveze za Brežiški sodni okraj. Delo je izvršilo stavbeno podjetje Ivana Ogrina iz Ljubljane. Hiša je že gotova in se je lastnik že vselil. — Te dni so začeli kopati temelje za novo enonad-stropno hišo, ki si jo postavi v bližini bolnišnice okrajni zdravnik dr. Franjo Gerlovič. Stavbna dela Izvršuje tvrdka G. Tonnies iz Ljubljane. — Kakor slišimo, se je odločil tudi tukajšnji ugledni in podjetni veletrgovec g. Franc Lipej, da nadaljuje svojo že pričeto stavbo ter si pozida poleg modernega skladišča še trgovske in stanovanjske prostore. Stavba bo stala na najlepšem in najbolj prometnem prostoru ter bo v okras celemu mestu. — Okusno je prenovil svojo hišo trgovec g. Adolf de Costa. Delo pa še ni gotovo, ker se krojaški mojster J. Zohrer še ni preselil v svojo novo kupljeno hišo. Ko se ta stranka izseli, se bo delo nadaljevalo in lepo prenovljena hiša bo dala celi okolici prav lep in ugoden vtis. Rogaška Slatina Duhovnih vaj v dneh od 20. do 24. septembra se udeležuje s prevzv. g. škofom lavantinskim msgr. dr, Andrejem Karlinom na čelu 96 duhovnikov. Vodi jih vseučiliški profesor g. dr. Gregor R ožin an iz Ljubljane. Udeleženci so nastanjeni vsak v lastni sobi v Zdraviliškem domu. V II. nadstropju je dvorana Zdraviliškega doma spremenjena v okusno kapelo, kjer se mašuje, premišljuje in opravljajo skupne in zasebne molitve. Dasi je v Rogašlu Slatini še šum in valovi sezijsko življenje in vsak hiti, da se navžije sijajnih septemberskiih dni, polnih solnca in jesenskih barv — v oddelkih, kjer so nastanjeni duhovniki, vlada tihi mir... — Kakor znano, se je 50 gospodov duhovnikov udeleževalo že meseca avgusta t. 1. duhovnih vaj v Mariboru; mnogo pa jih je opravilo svoje duhovne vaje v ljubljanskem »Domu duhovnih vaj«. Savinjska Golima Poroka. Poročil se je v nedeljo dne 19. sept. na Polzeli gdč. Marija Cizej, poslovodkinja tukajšnje konsumne prodajalne, z gosp. Viljemom VI-bitral. Bilo srečno! Nedeljski nastop St. Jurske orlovske družine je dosegel' popoln uspeh. Točen nastop in dobra izvedba sta pokazala, da se je nastop že dalje časa in dobro pripravljal. Lepo vreme in okusno prirejen prostor sta poleg nastopa še posebno dvignila razpoloženje, katero je bilo ves čas prireditve prav prijateljsko. Lepo ubrano petje že znanih domačih pevcev, pa tudi sosednih z Vranskega se je razlegalo s prireditvenega prostora daleč na okrog. Prireditev je pokazala stremljenje naše mladine za napredkom. Mehiška d€>l?.ma Krajevni odbor društva Rdeči kriš r O u Stanja priredi 2. oktobra t. L v Črni klno-predstavo »Higiena v zakonu« ln dne 3. oktobra pe isto na Preval jah. Slovenstva Krajina Meščanska šola v Beltincih? V Prekmurju je že tako, da razni — večji del nepoklicani — ljudje hočejo v vsakem oziru prevrniti stari red ln na teh razvalinah zidati nekaj novega brez ozira na to, da bo ono novo morda mnogo slabše. Pred kratkim se je začela gonja za preselitev meščanske šole iz Dol. Lendave v Beltince. Javna tajnost je, da samostojni demokratje gojijo to pobožno željo, da ui sc v Beltincih ntvnriln mpSčnnska šola. Znano j"o tudi, kaj je rodilo to željo. Da pri vsem svojem prizadevanju gospodje ne pomislijo na krajevne razmere. Ko are za vprašanje, ali naj bo mefičanaka v D. Lendavi ali pa se naj preseli v Beltince, bo vsak poznavalec razmer rekel, da naj bo meščanka v D. Lendavi, tudi ako ne upoštevamo nacionalnega vidika, kar pa igra pri tem vprašanju veliko vlogo. D. Lendava, kakršna je sedaj, potrebuje meščanko, ker je skoraj izključno trgovsko, obrtno in delavsko mesto. Zoper kako višjo šolo v Beltincih nimamo nič. Priporočamo pa, da se ustanovi kaka kmetijska šola, ker knkor Beltinci, tako okolica so domačija kmetskega stanu. Sojem. V ponedeljek se je vršil v črensovcih živinski in blagovni sejem. Prignanih je bilo do 500 glav živine. Prodanih je bilo do 200 glav. Tudi blagovni trg je bil precej dobro obiskan. Dasi je bil obisk precej velik, se vendar sliši, da so bili v Črensovcih tudi že večji sejmL D opisi Zffofa pri Begunjah. Tovarno »Tekstilo« fn mlin, last F norela Kovača, je kupil g. Lojze Kristan, tovarnar v Zapužah. V Begunjah se sedaj nimamo drugega učitelja ali učiteljice Mora jih že manjkati. Slovenjgradec. V »Jutru« je dne 15. septembra nekdo radi izgredov ob priliki nabora izpustil moralno pridigo, ki pa sloni na neresničnih dejstvih. Jurij Pižeta, krojaški mojsetr, ki j" namreč ob tej priliki drugega fanta do smrti :„ibodel, ni bil nikdar član orlovskega odseka v Siovenj-gradcu niti kje drugod, kakor to trdi »Julrov; dopisnik. Drugič pa vprašamo dopisnika, odkod neki ve, da so fantje vsi člani izobraževalnih in orlovskih društev, ko pa gotovo niti dvajsetina pri naboru navzočih fantov sploh ni organiz!rana! O nacionalističnih društvih pa, katere nam stavlja v zgled, naj kar molči, saj imajo ta društva v svojem programu res zapisano dejansko nasilje. Sploh imajo ljudje, ki se »Jutru« moralno nad nas povzdigujejo, sami preH svojim pragom zadosti pometati, zato naj si take prihranijo zase. Št. Jurij ob Ščavnici. Dne 10. oktobra se vrši pri Sv. Juriju ob Sčavnicl velik mladcnišlti glicl. — Ob pol 10 slovesno sv. opravilo za mladeniče, nato shod na prostem. Govorniki iz Maribora. Po večernicah igra: »V satanovih verigah«. Mladeniči Marijinih družb, mladenišklh zvez, Orli in drugi, pridite na to svojo prireditev, kjer boste sami med seboj. Prireditev sc bo vršila ob vsakem vremenu. Marija Gradec pri Laškem. Nova trgovina pri Mariji Gradec pri Laškem se konečno vendar le odpre. Tu smo jo že težko pričakovali. Tembolj je razveseljivo, ko jo bo imel naš zvesti in delavni somišljenik, mož poštenjak Val. K 1 e m e n č i č. Tinje na Pohorju. V višini 900 m nad morjem stoji vrh gore podružnica Sv. Urha na lepi krog in krog od gozda obdani ledini. Prijazna cerkvica je bila potrebna popravil, predvsem še stolp, katerega tramovje je že trohnelo, ker je pločevina pro-puščala mokroto. Vsa tozadevna potrebna popravila so se izvršila meseca avgusta. Cerkvica je od zunaj lepo prenovljena. Stene so pobeljene, stolp s pločevino na novo prekrit in okusno prebarvan. Največjo zaslugo za prenovljenje ima naš vrli župan in cerkveni ključar Janez Ferk, ki stoji že 20 let na čelu naše obširne tinjsko občine. Pri prenovljeni podružnici se je vršila lepa cerkvena slovesnost, katero je spremljalo krasno vreme. Ob obilni udeležbi ljudstva je blagoslovil predpoldne domači g. župnik prenovljeni stolp, popoldne pa se jo razvila pod košato 100 letno lipo lepa zabava, ki je otekla ob veselem razpoloženju mirno brez prepirov in pretepov. Po cerkvenem opravilu je Imel dobro obiskan shod g. poslanec Štefan Falež. Vsi udeležene! shoda so izrekli poslancu in Jugoslovanskemu klubu svoje zaupanje in ga prosili za nadaljevanje borbe za naše slovenske pravice. £fu?bljansteo gledišče OPERA. Začetek ob pol 20. ari »večer. Četrtek. 23. sept.: Zaprto. Petek, 24. sept.: Zaprto. Sobota, 25. sept.: TOSCA. Gostuje baritonist Rudolf Bukšek. Red D. Torek, 28. sept.: WALLY. Red E._ Naše dijaštvo Abilurijentom! Inskripctja za zimski semester 1926-27 se bo pričela na ljubljanski univerzi 1. oktobra in traja do vključno 9. oktobra. Abiturijenti rabijo za vpis maturitetno spričevalo in dve fotografiji. Ako želi kdo dobiti podporo, štipendijo ali sploh kake ugodnosti v akademskih podpornih društvih, rabi zrelostno spričevalo (ali od sodišča overovljen prepis) in nekolkovano spričevalo ubožnosti za vseučilišča, ki Ima ne nad leto stara potrdila davčnega urada, davčnega oblaatva, občinskega ln župnega urada in sodišča. Dijaško podporno društvo v Ljubljani sporoča svojim članom, kakor tudi tov. abiturijentom, ki žele vstopiti v naše društvo, da se otvori redna menza 10. oktobra. Do takrat pa bo poslovala počitniška menza z relutumom 10 Din. Prošnje za sprejem je vlagati od 25. sept. do 5. oktobra na naslov: Odbor Dijaškega podpornega društva v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Prošnji je priložiti: Spričevalo ubožnosti z ne več kot leto dni starim potrdilom davčnega urada, spričevala o napravljenih izpitih (original ali overovljen prepis) in dru-štveno nabiralno polo. Kdor pole še ni prejel in upa kaj nabrati, naj piše ponjo odboru. — Tiskovine za prošnjo, kakor tudi tiskovine spričevala ubožnosti, se dobe v društveni sobi »Danice«, ali jih pa pošlje društvo po pošti proti odškodnini po 1 Din za kos v znamkah. Predsednik. Abiturijenti, ki bodo študirali na ljubljanskem vseučilišču, bodo dobili vsa pojasnila o vpisu, študiju in drugih zadevah v društvenih prostorih »Danice«, »Zarje« in »Borbe« v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5. Akademska zveza. Porota MARIBORSKA POROTA. S kolesom po glavi. Franc Jurša se je priženil k Zelovim v Ciglencah. S tastom ln svaki se ni razumel, ker baje ni holel pomagati pri delu. Nastali so tudi prepiri radi prevžitka. Sovraštvo je postajalo vedno večje ter je šlo tako daleč, da sta brata Zel večkrat napadla Juršo ter ga pretepla. Dne 10. junija 1926 sta se sprla Franc Z e 1 in Jurša radi oslpalnika, katerega je hotel Zel posoditi sosedu. V prepiru je Zel vrgel Jurši na glavo kolo osipol-nika ter ga tako poškodoval, da je padel nezavesten na tla. 7a Juršo se ni nihče zmenil, niti njegova žena in pustili so ga ležati, dokler se ni sam zavedel ter šel k županu, ki ga je spravil v bolnišnico. Tu so ugotovili, da ima Jurša prebito lobanjo ter so možgani tako poškodovani, da je izgubil dar govora ter postal trajno nezmožen za delo. Franc Zel je prišel zaradi tega pred poroto. Dejanje ie priznal soglasno z izidom preiskave. Porotnikom so se stavila vpraSanja glede težke telesne poškodbe in glede pregreši«, da ni slutil DOBledia svaieaa zavnania. Pi.vo vjorašanje to Samo oni so pravi Penkala izdelki, ki so označeni z imenom ali varstveno tiutmko- porotniki zanikali z 9 proti 3 glasovom. Drugo vprašanje pa so potrdili s 7 glasovi za, 5 proti. En glas je bil premalo; da bi se lahko izrekla zaporna kazen. Zaradi tega je bil Zel oproščen. Svojo ženo umoril. Ladislav T o t, 25 letni posestnik v Pincah pri Dol, Lendavi, se je zagovarjal radi umora svoje žene. De 22. avgusta 1926 zvečer je na svojem domu zverinsko zaklal svojo ženo Rozalijo. Med obema zakoncema so trajali rodbinski prepiri ža precej časa. Tot je svojo ženo večkrat pretepal, tako da mu je pobegnila k svojim staršem. Dno 22. avgusta se je vrnil vinjen iz vinograda domov. Žena je bila že v j>ostelji, ko se je zopet pričel prepir. Nenadoma je Tot zgrabil nož ter planil nud ženo. Zadal ji je 13 strašnih ran — razrezal celo lice, hrbet ter prerezal vrat, tako da je žrtev vsled krvavljenja izdihnila. Po zločinu se .ie umil. preoblekel ter šel z materjo prijavit so orožnikom. Zagovarja se, da je dejanje izvršil v hipni zmede' nosti ter sploh ni vedel, kaj dela. Ker je bilo iz izpovedi prič razvidno, da Todt ni povsem duševno normalen, se je razprava na predlog državnega pravdnika preložila, dokler se obtoženčevo duševno stanje ne preišče. Eszpred sodišča V zašflito diplomatskega karakterja- Ob prilik! zadnjih orjunskih izgredov pred pošto v Selen-burgovl in Prešernovi ulici je »Jutro« objavilo članek, tičoč se italijanskega generalnega konzulata, g. konzula v Ljubljani, po katerem je le-ta bil žaljen in je radi tega drž. pravdništvo dvignilo obtožbo, da je bil b tem žaljen diplomatski karakter konzulata, oziroma konzulata. — In stvar bi bila držala in padla bi bila gotovo tudi obsodba, da ni prodsednik ugotovil, da stopi diplomatski karakter v pravomočno veljavo šele bodisi s poslanim akreditivom ali z ministrsko naredbo. Ta naredba pa je bila izdana šele 13. junija letos, torej kasneje kot je izšel inkriminirani članek. Zato je sledila oprostilna sodba. "BtET&Vi V. IZKAZ PRISPEVKOV ZA SPOMENIK M0N8 DR. ANTONA MEDVEDA. G. Lipovšek, M. Sobola, 20 Din; Jul. Baršii, Belgrad, 50 Din; M. Neudauer, Sv. Lovrenc v Slov. gor., 10 Din; Fr. Mravljak, Celje, 20 Din; K. Av-gustinčič, Maribor, 50 Din; Ivo Zupanič, Maribor, 25 Din; U. Nassimbeni, Maribor, 50 Din; A. Sagaj, Hoče, 10 Din; A. Slavec, Braslovče, 10 Din; A. Ravšl, Cirkovce, 10 Din; Josip Tajnik, Kranj, 25 Din; dr. Josip Povalej, Maribor, 100 Din; Drag. Hribar, Ljubljana, 300 Din; dr. Adam Ban, Ormož, 500 Din; dr. O. Pirkmajer, Maribor, 100 Din; An-drašič, Maribor, 30 Din; Leopold Supanec, Maribor, 20 Din; Mariborski bogoslovci 100 Din; Ivan Ašič, Maribor, 125 Din; dr. Kukovec, Maribor, 500 Din; Wicher-Hochnegger, Maribor, 169 Din; dr. Dernjač, Maribor, 100 Din; J. Čadnik, Maribor, 50 Din; Feliks Kolar, Maribor, 50 Din; dr. Sumenjak, Ljutomer, 20 Din; dr. I. Dimnik, Krško, 100 Din; P. Maroh, Maribor, 50 Din; dr. J. Bezjak, Maribor, 10 Din; M. Feldin, Maribor, 50 Din; Fr. Vaupotič, Marenberg, 20 Din; Vzajemnost žel. uslužbencev, Maribor, 1000 Din; Tiskarna sv. Cirila, Maribor, 500 Din; Karel Pestevšek, Maribor, 25 Din; Ivan Novak, Ljubljana, 25 Din; Jos. Ferk, Maribor, 300 Din; M. Strašek, Pilstein, 25 Din; J. Breznik, Sv. Bolfenk pri Središču, 100 Din; dr. J. Senekovič, Celje, 20 Din; Fr. Zagoršak, Ptujska gora, 100 Din; dr. Jakob Borko, Subotica, 100 Din; J. N. Breznik, Ruše, 50 Din; Ivan Hribar, Ljubljana, 100 Din; Fr. Babšek, St. Ilj v Slov. gor., 50 Din; K. Guček, Središče, 100 Din; E. Lorger, Maribor, 100 Din; I. Kolenc, Maribor, 30 Din; dr. J. Lešnik, Maribor, 25 Din; M. Rauter, M. Sobota, 50 Din; A. Tomažič, Prihova, 20 Din; dr. K. Kieser, Maribor, 50 Din; J. Lenart, Sv. Martin pri Slovenjgradcu, 20 Din; Jak. Kovačič, Sv. Trojica v Slov. gor., 20 Din; Fr. Podobnik, Maribor, 30 Din; P. Rihtarič, Šmarje, 30 Din; S. Kočnik, Stari trg, 5 Din; A. Hudovernik, Ljubljana. 100 Din; A. Miki, Vel. Nedelja, 100 Din; Fr. Spindler, Sv. Lovrenc, 20 Din; J. Rosina, Podčetrtek, 10 Din; Fr. Močnik, Sv. Štefan, 10 Din; župni urad Polzela, 10 Din; Fr. Gosak, St. Jani, 10 Din; Fr. Hurt, Muta, 10 Din; J. Cernoga, Zdole, 10 Din. Vsem p. n. darovalcem se za priapevke iskreno zahvaljuje odbor. Podpornemu društvu slepfh, Wolfova u. 12, Ljubljana, so darovali: Meslo venca na grob pokojnemu g. Crnagoju J. Ranzinger, Zagorje ob Savi, 250 Din; Szantner F. mesto venca na krsto pok. Brigiti Souvan 100 Din; Skabeme A. & B. 20 Din; Urbanič Josdp 20 Din; dr. Svigelj Anton 20 Din; dr. Rodoschegg G 20 Din; dr. BenkoviJJ I. 20 Din; dr. Zdolšek Josip, Brežice 50 Din: dr. česnik Ivo, Novo mesto, 20 Din; dr. Fettich Oton 20 Din; Bakarčič G. 20 Din; dr. Benjamin Ipavic, Maribor, 100 Din; gradbeno podjetje Ing. Dukič, tu, 500 Din; Košenina Fran, Gornji grad, 50 Din; Jakil Andrej, Karlovac. 20 Din; dr. TrampuS, Kamnik, 20 Din; dr. Hrašovec Juro. Celje 20 Din; Lapajne Ana, tu, 10 Din; Sober Vinko, tu. 100 Din. Vsem darovalcem nsjiskrenejša hvala! — Odbor. ^mmm~mmmmm—mmmmmmmmmmmmmm.—mm—mm—mm—m*———. Poravnajte naročnino! Kulturni pregled Dr. R. L. T.: Novi sfavbinski slogi. Francoski arhitekt Le Corbusier je spisal delo, ki obeta biti vodilno in odločilno za novo dobo arhitekture. Knjiga nosi naslov »Vers une architecturec (Pariš, Cres et Co.) in odpira vse polno novih razgledov za bližnjo bodočnost. Da velika nova doba smotrene, času primerne arhi-tektonike še ni prišla, zato dela pisatelj odgovorne profesorje na akademijah, ki četudi imajo oči vendarle ne vidijo novih potreb. Pravi, da ne vidijo sloga in logike dvajsetega stoletja, ki je stoletje parnikov in avtomobilov, ulitih betonskih sten, garaže in steklenih ravnih streh, aeroplanov in hiš, ki naj na znotraj dajejo vso mogočo udobnost in prijetnost domačnosti, ne pa da na zunaj nekaj lažejo o slogih, ki so že davno izmrli. Zelo korektno in drzno trdi, da se pač vrše tekme med inženerji in arhitekti velikih strojev, parnikov itd. toda nobenih pravih tekem ni, da bi stvoril človek XX. stoletja sebi primeren in najbolj potreben »Stroj domače smotrene hiše«. Pravi, da je enostavno neumnost zidati hišo in pri tem misVti na Parthenon. Aparat ni umetnina — pr^ naj too smotren in reduciran na najbolj enostavno formulo. Stol nima namer\a biti umetnina, temveč namen služiti ugodju in udobnosti doma. Je mnogo resnice v teh trditvah in vsekakor bi bile hiše, ki so vsaj na znotraj udobne in praktične, vsebolj primerne zadovoljiti človeka, tako utrujenega od dela in dnevnega trušča strojev, kot pa so moderne kasarne s tipičnimi izbuljenimi očmi dolgih vrst enakomernih oken. Le Corbusier piše tudi, da že še pride tudi Parthenon modernega človeka, da ni to še obup nad umetnostjo, če skuša človek predvsem rešiti problem, ki je zanj bolj nujen kot slogi bivših stoletij in antike. Isti proces odpora proti tradiciji se vrši že nekaj let sem v stavbni tehniki katoliških cerkva. Eno je sicer res: naj si ima moderna stavbna umetnost proti cerkvam, ki so nastale v zadnjih decenijih 19. stoletja in v prvih dveh 20. še toliko ugovarjati — cerkve so ohranile tradicionalni tip, ki je z našim ljudstvom že zraščen. Toda pravtako je res, da tako cerkveni krogi, morda manj pri nas, tembolj pa v Franciji in še zlasti Nemčiji (primerjaj Im Schritt der Zeit 5. Sept. 1926), kakor tudi krogi izobraženih katoliških lajikov in arhitektov slede prepričanju, da mora samo posnemanje tradicije prenehati in iti nova pota, času in razmeram in okusu modernega človeka bolj odgovarjajoča. Tisti umetni odpor proti »novotari-jam« sloni vedno več ali manj na vzljubljenih utisih naše prve mladosti, ki so tesno zvezani • tradicionalnimi oblikami. Važni koraki t tem oziru so bili storjeni s pred kratkim izdanimi navodili iz Vatikana z izjavami odličnih cerkvenih knezov ob priliki velikih cerkvenoumetniških razstav na priliko dunajska, draždanska, bazelska. Tudi Peter Behrens, arhitekt modernih ambicij, je zainteresiral odlične cerkvene kroge za svoje moderne načrte v službi cerkvenega stavbarstva. (Farna cerkev v Essenu, novo krilo pri opatiji sv. Petra v Salzburgu.) Pravtako skušajo te probleme rešiti s srednjeveškim tlorisom: v sredini cerkev, od strani jo obdajajo križni hodniki, ki duše ropot in šum velemesta in napravljajo cerkev mirno in tiho. (Načrt take cerkev za Niirnberg je napravil dr. Clemens Holzmeister, Wien.) Najmodernejša smer katoliškega cerkvenega stavbarstva pa je povratek k preprostim in tako lepim bazilikalnim oblikam. Ravne strehe, hori-contalni zaključki streh, zvoniki po načinu tudor-skih stolpičev, brez zarez seveda. Notranjost naj je jasna perspektiva gladkih slopov ali stebrov, etrop kasetiran. Tipičen zgled za to smer je naša nova cerkev st. Frančiška v Šiški. Četudi se morda za enkrat še ne strinjajo vsi z novimi oblikami, je vendar eno gotovo in vsega odobravanja vredno: novo stavbarstvo hoče najti pot k živemu življenju novega časa. Da tu tradicija ne pride na svoj račun, je jasno, toda nujno. SI. Savinšek: Dve slikarici naših naravnih krasot. Čudno, da človek navadno ne vidi ravno onega, kar je v bližini, ker ima oči vedno v dalj uprte. Tudi meni se je zgodilo tako. Šele časopisna notica me je spomnila, da živi v kamniški bližini slikarica, prav za prav dve, ki sta raznesli lepoto slovenske domovine tja daleč v Anglijo in noter v Kanado. Ravnatelj južnih železnic v pokoju gosp. inž. Praschniker me je ljubeznivo povabil, naj le pridem čimprej na kratek pomenek z njegovo gdč. hčerko, slikarico Valerijo. Obetal mi je zanimivosti. čez ozko brv preko Bistrice sem pohitel po krasno vzpetem in lepo gojenem Prašnikarjevem drevoredu v njegov dvorec, kjer me je ljubeznivi gosp. ravnatelj predstavil svoji hčerki Valeriji in njeni prijateljici ter slikarski tovarišici gdč. Heleni Ladstatterjevi. Brž sem se oprostil za svojo radovednost, gospodični pa ste mi radevolje pokazali nekaj svojih umetnin (večjidel živita na Dunaju, v Mekinje na svoj pravi dom, prihajata le ob počitnicah), kakršne v slovenski upodabljajoči umetnosti niso pogoste, ker glavno delo obeh slikaric so barvani lesorezi vseh velikosti, v svoji izdelavi močno se naslanjajoči na japonski barvni lesorez, tudi v barvi in tehniki jim precej podobni, četudi nosijo vsi več ali manj osebno noto obeh umetnic. Videl sem krasne odtise iz dalmatinskih mest, lepo is naših kamniških planin in neposredne kamniške okolice. Valiko uuuraaoie «lad& m, umetnine obeh umetnic v Angliji !n Ameriki. Razstavili ste svoje proizvode na Angleškem, v Kanadi, največ pa na Dunaju, ker ste v umetniških krogih dobro znani osebnosti. Gdč. Praschniker Valerija, tridesetletna, vitke in visoke postave je hči že omenjenega ravnatelja gosp. Praschnikerja, ki je iz Mekinj doma. Njen stari oče je znan po svojem bivšem zdravilišču v Kamniku. Vse lepo polje med Kamnikom in Mekinjami je btla njegova last. Tako je gospodična po očetovi strani Slovenka, zato, četudi vzgojena nemško in večinoma v tujini, rada prihiti v lepo očetovo domačijo. Slikarstvo je študirala na dunajski akademiji, pri Tini Blau in Kurzvreilu. Rada in mnogo dela tudi v olju, a so ji pač barve predrage, zato tako rada sega po lesorezu. Brez kakih posebnih modernističnih teženj ni vendar njena linija okostenela, čut za luč in osvetljavo ji leži v krvi. Njeno kraljestvo je narava, s portreti se ne peča. S skrbnim očesom izbira motive, s krepko potezo skicira, barvne ploskve so druga od druge vidno ločene. Žal nisem videl oljnatih slik, pri lesorezih pa odtisi niso bili večinoma dobri. Videl pa sem štiri, pet leso-reznih odtisov, ki so me naravnost presenetili. Gdč. Ladstatter Helena, malo starejša od svoje tovarišice, zanimiva po sivih laseh, je sorodnica domžalskih slamnikarjev Ladst&tter-jev, rojena v Italiji, in je študirala na dunajski akademiji, pri Friedrichu in Crom-Rotnachc-iu. Skupaj dela s Praschnikerjevo že leta, a ee loči od nje po finejši liniji, nežnejših, prelivajočih se barvah ter se mi vidi bliže japonskim vzorom kot tovarišica. Priljubile so se ji slovenske planine in četudi Nemka po rodu, s svojimi slikami seznanja svet z našimi slovenskimi krasotami. Ze davno gojita umetnici željo, razstaviti v Ljubljani. Na pomlad enkrat bosta potrkali pri Narodni galeriji, da jima gostoljubno odstopi za par dni Jakopičev paviljon. Želeti bi bilo, da se slovenska javnost seznani z delom umetnic, ki jima je Slovenija dala luč in snov. Pomladi sta se obe umetnici mudili v Dalmaciji, kjer je bil njunin ljubeznivi mentor dr. Bulič, ki jima je vestno razlagal stare solinske izkopine Zdaj pa že na poletje ob količkaj lepem vremenu hodita po kamniških planinah in s svinčnikom ter akvarelnimi barvami v rokah nabi-bata motivov za zimsko delo. Do konca oktobra ostaneta v Kamniku, nato pa se vrneta na Dunaj. Od tam pa bodo romale njune slike daleč po svetu, notri tja v daljno Ameriko in pripovedovale o lepoti slovenskih dežela in gora in ravnin. Želeč umetnicama obilo nadaljnjega uspeha v njunem delu in v nedi, da nama prihodnjo pomlad pokažeta v Ljubljani od svojega najboljšega in najlepšega,, sem se poslovil in odhitel v krasni mekinjski gozd nad PraSnikarjevim posestvom, da tam v miru in tihoti narave znova obudim in oživim gledave umetnine. * * * Slovani t Ameriki. V založbi »Council ol Women lor Home Missions aud Missionary Edu-cation Movement« v New Yorku izšla knijga: »Peasaut Pioneers-Au Interpretation of the Slavic Peoples in the United States. (Tihi pionirji — Razprava o slovanskih narodih v Združenih državah.) Avtor je Kennet D. Miller. Zanimiva knijga je razdeljena v šest poglavij: I. Domovina ameri-kanskih Slovanov. II. Slovani v Ameriki na delu. III. Slovansko družabno življenje v Ameriki. IV. Kako se Slovani seznanjajo z Ameriko. V. Religiozni problem amerikanskih Slovanov. VI. Slovani in bodočnost Amerike. Avtor ceni število sedanjih Slovanov v Združenih državah na šest milijonov. Turčija uvaja latinico. Iz Angore poročajo, da hoče turška vlada posnemati ruske Turke, ki so se že oprijeli latinice. Zgodovina turške pisave pozna troje alfabetov, orchonskega, nigurskoga in arabskega. Za turški jezik je najbolj adekvatno izrazno sredstvo orchontski alfabet. Oba ostala zlasti arabski nista primerna. Potrebno je že zelo obsežno znanje turščine, če hoče kdo gladko brati z arabskim alfabetom pisano turščino. Nova na-redba bo zelo olajšala tako domačinom kot tujcem priučenje jezika. Nevarnost pa, ki temu nujno sledi, je pozabljanje starih del in pisateljev in še opuščenje naravnost orientalsko lepega lepopisja, ki je igralo do najnovejšega časa veliko vlogo. Mednarodni filmski kongres. V Parizu se vrši od 23. septembra do 3. oktobra mednarodni filmski kongres, kjer se bodo zbrali zastopniki šolstva, umetnosti, cenzure, vseučiliški profesorji, zdravniki, zlasti higienski. Vsi industrijalni problemi so izključeni. Samostanski film. V Beuronu je režiser Hans Hartung dokončal film, življenje umetnika in sa-mostanca. Glavno vlogo je igral sloveči P. Dezi-derij Leuz, ustanovitelj beuronske slikarske šole. Film podaja razvoj in iskanje mladega umetnika, boje :n vstop v samostan. Dr. R. L. T. Leipa knjiga v Ruttiji. Poročali smo že o lepi knjigi na Holandskem, Švedskem, Franeiji, naj sledi danes lepa knjiga v Rusiji, ki doživlja sedaj nekako svojo dvestoletnico, torej je še primeroma mlada, zlasti z ozirom na zapadni razvoj knjigo-trštva in tiska. Do leta 1708. so bile vse knjige v Rusiji tiskane le s starocerkvenoslovanskiml tipi — pač cirilico toda za nas zelo težko čitljivo. Zanimanje za te knjige je bilo umevno zelo omejeno tako radi vsebine, kakor radi visokih cen. Prve knjige posvetne vsebine so zagledele v Rusiji beli dan pod vlado earja Petra I. — tiskane že v t,iko-zvant Se dane« veljavni »gradžanki«. Pod Katarino II. je tisk le toliko napredoval, da N. J. No-vikov saeno s tovariši izdat 944 knijg v več deMttiaoČBih iarodlh. Toda ti založniki ao želi ut svoj res idealen trud kruto usodo. Novikov je dolga leta preždel v težki ječi, posamezni trgovci so bili javno bičani z nagajko, mnogi pregnani v Sibirijo v rudnike. Pavel 1. je sicer Novikova oprostil zaeno pa vse zasebne tiskarne dal zapreti. 18. stoletje je bilo potemtakem ruski knjigi zelo nenaklonjena. Zanimivo je, da so svetovnoslavne ruske zbtrke knjig v posameznih starih knežjih rodbinah vsebovale pač vso svetovno literaturo izr vzemši ruske. Tako knjižica grofa D. P. Butur-1 i n a ni imela niti ene ruske knjige, žal je leta 1812. pogorela v Moskvi. Enako sta imela kneza Golicin in Kurakin krasne zbirke v umetniških vezavah — ruske kniige pa so bila v teh bogatih knjižnicah — curiosa. Kurakinova biblioteka je bila započeta leta 1650. je vedno izpopolnjevana, od leta 1820. posameznih omar sploh niso več odprli. V 19. stoletju so se razmere nekoliko izboljšale, vendar najdemo le bibliofilov, ki bi res tudi rusko knjigo gojili. Privatne zbirke so bolj pogostne, tako Kolodčva v Novem Borisovem, ki ima vso literaturo o Napoleonu, Miloradvič skoro vsa dela iz svetovne, ki govore o Mariji Stuart, Mariji Antoniette in drugih slavnih ženah. Palčikova zbirka je najpopolnejša zbirka »Eroti-ca«. Knjig o bibliofiliji Rusi do konca 19. stoletja sploh ne poznajo. Edino delo, ki razpravlja o tem, je knjiga U1 j a n i ns k e ga, ki je izšla v Mo- skvi pride 1900. Značilno je, da je ima konverza-cijski leksikon (založba Prosveščenje) pod notico: Bibliofilija — pristavek glej: Bibliomania. Pravtako nima letos izišla enciklopedija »kniga v Ro-siji« (1926) še nobenega članka v bibiliofiliji. Živahen razvoj in novo noto je prinesla s seboj ruska grafika in roko v roki s tem tudi lepo število zasebnih tiskarn v Kijevu, Moskvi in Petrogradu, ki so se pečale edinole z lepim tiskom. Založba »Skorpion« je pričela izdajati bibliofilno revijo »V6sy< in poleg tega še lepo vrsto okusno opremljenih knjig. Podobno delo sta vršila založnika: »Musaget« in »Alciona« ter revija »Zlato Runo«. Najbolj znana imena med grafiki so: N. Feofilaktor, A. Arapov, Sudejkov, Silin, N. Gon-čarova. Ker je moskovski krog grafikov zašel v dekadentstvo, so prevzeli vodstvo petrograjski umetniki, ki so bibliofilijo in sploh lepo knjigo privedli do vrhunca. Teoretično vodstvo sta imeli reviji: >Starije godijc, »Russki bibliofik in »Aipollonc. Praktično so pa delali umetnikl-grafiki iz cikla »Mir iskusstvac. Prva ruska lepa knjiga je dosegla zmago na mednarodni knjižni razstavi v Lipskem leta 1914. Po vojni sem videl na Dunaju razstavo ruskih knjig izza boljševiške vlade, skoro vse knjige v obliki brošure ali propagandnih spisov. Lepe rusko knjige izdaja po vojni (tudi mično ilustrirane) Ladišnikov v Berlinu. Vojske posameznih držav. O medsebojnem razmerju, v katerem so posamezne države sveta oborožene, je težko podali nazorno in obenem objektivno sliko. Najkorncdnejši način je, primerjati števili vojakov in civilnih prebivalcev v državL Tako pride v Estonski na 1 vojaka 55 civilistov, v Belgiji 64 (1914. leta 137), v Grčiji 72, v Franciji 75, v Romuniji 84, v Češkoslovaški 93, v Litvi 97, v Jugoslaviji 98, v Latiški 102, v Poljski 107. — Manj oborožene so Španija, \ kateri pride na 1 vojaka 184 civilistov, Italija 186, Avstrija 218, Rusija 218, Ogrska 235, Anglija 262, Kitajska 275, Japonska 327, Nemčija 577, Amerika 919. Zanimivo je, da izkazujejo visoko stopnjo vojaštva predvsem države, katerih notranji politični položaj je več ali manj neustaljen (tako Grčija in Jugoslavija), in pa države, ki jim narekuje to njihova zunanjepolitična lega; tako države v pasu med sovjetsko Rusijo in ostalo Evropo (Estonska, Lalviška, Litva, Poljska, Romunija). Na drugi strani pa so manj oborožene zlasti države, ki so iz svetovne vojne izšle poražene. Vendar te številke ne podajajo resničnega stanja oboroženosti, kajti nanašajo se le na redno vojsko. V mnogih državah pa tvorijo znaten del vojne moči razne neoficielne ali poloficielns oborožene organizacije — tako na primer fašistovska milica v Iteliji, a v Kitajski armade posameznih med seboj vojskujočih se generalov. V povojnem času (vse pričujoče številke so iz leta 1925) vzdržujejo države veliko večje armade knkor nendaj; sedanja belgijska vojska na primer je skoro za 100 odstotkov večja cd predvojne. Na morju so posamezne države oborožene kakor sledi: v Angliji pride na 1 tono vojnega brodovja 32 prebivalcev, v Cile 53, v Danski 64, v Japonski 82, v Avstraliji 82, v Ameriki 83, v Franciji 83, v Argentiniji 88, v Grčiji 96, v Norveški 113, v Švedski 130, v Italiji 184, v Nizozemski 136, v Portugalski 256, v Španiji 297, v Rusiji 396, v Nemčiji 414. v Braziliji 471, v Romuniji 1500, v Kini 10.479. — Ta vrstni red pa seveda ne predstavlja obenem dejanskih pomorskih sil; razumljivo je na primer, da je v celinski državi, kakršna je Rusija, razmerje vojnega brodovja do prebivalstva tako majhno, v namorslii Danski pa tako znatno. Ce primerjamo letni budžet za vojsko s celokupnim budžetom, dobimo naslednjo sliko: Francija da 40.3 odstotkov vseh državnih izdatkov za armado, Grčija 38.3 odstotke, Belgija 36.7 odstotkov, Amerika 36.5 odstotkov, Portugalska 34.6 odstotkov, Poljska 32.3 odstotke, Japonska 31.1 odstotek, Španija 26.4 odstotke, Anglija 26.1 odstotek, Švedska 24.8 odstotkov, Urugvsv 23.7 odstotkov, Argentinija ! 23.6 odstotkov, Italija 22.2 odstotka, Bolgarija I 21.7 odstotkov, Estonska 21.2 odstotka, Romunija 20.7 odstotkov, Latiška 20.3 odstotke, Ju-j goslavija 18.8 cdstotkov, Nizozemska 18.2 odstotka, Finska 16. 1 odstotek, Čehoslovaška 15.3 odstotke, Norveška 10.4 odstotke, Nemčija 8.6 odstotkov, Ogrska 7.6 odstotkov. (V koliko ti podatki odgovarjajo dejanskemu stanu, je kontrola nemogoča; nekaterh držav interes pa je, da ga pred svetom olepšajo.) Še zanimivejše je razmerje med izdatki za vojsko na eni in izdatki za prosveto na drugi strani. V Grčiji so si ti izdatki kakor 7 : 1 (7 za vojsko, 1 za prosveto), na Portugalskem 6.6 : 1, na Japonskem 4.3 : 1, v Španiji 3.8 : 1, v Jugoslaviji 3.4 : 1, v Franciji 2.3 : 1, v Italiji 2.8 : 1, v Češkoslovaški 2.7 : 1, v Estonski 2.5 : 1, v Ogrski 2.1 : 1, v Belgiji 1.8 : 1, v Romuniji 1.6 : 1, v Bolgariji 1.6 : 1, v švedski 1.2 : 1, v Argentiniji 1.2 : 1, v Urugvayu 1.1 : 1, v Finski 1.1 : 1, v Danski 0.8 : 1, v Norveški 0.8 : 1, v Nizozemski 0.7 : 1. — Iz teh številk je razvidno, da se spet v Grčiji in pri nas razmeroma malo iada za prosveto, pa ; veliko za vojsko, doč.im je na Danskem, Ik>r-ve&kam in Nizozemskem obratno, SSlka v izložbenem oknu. Razobesil sem sliko v »akademiji«, ne morda v kraljevi akademiji, da to takoj povda-rim, pač pa v »akademiji« kraja, v katerem imam čast prebivali, to se pravi v Puddle-combe. Moji sliki sem dal ime življenje ali polnoč in megla. Škoda, da jo ne morem tu reprodu-cirali, toda če vam povem, da je ospredje slike solidno črno in ozadje solidno črno, upam, da si lahko predstavljate nje lepoto. Ker je bila naša »akademija« razstavila slike v največjem izložbenem oknu Puddle-comba, sem šel na dan otvoritve na sprehod, da vidim svojo sliko in eventuelno slišim kako kritiko o njej. Dasi sem se zavedal, da je moja slika najboljša, kar jih je »akademija« letošnje leto razstavila, vendar sem bil prepričan, da javnost tega ne bo priznala. Kako pa se začudim in vzradostim, ko ugledam vse polno občinstva okoli slike. Res da so bile samo dame, toda kaj zato, ženske so vedno najodkritosrčnejše ljubiteljice umetnosti. Kdor jo kdaj bil v kakem modernem salmu, temu je to dc.br- znano. »Ali ni ljubka slika?« »Krasna.« »Po,-polna.« »Izvrstna,< sem slišal te dame govoriti. Čakal sem pol ure, da bi prišel blizu; pS vse zaman. Slaven, slaven umetnik,' umetnik letošnjega leta. Drugo jutro je bila cela prednja stran »Puddlecombe glasnika« polna hvale o moji razstavljeni sliki. »Kakor zvemo, je gospod Dauber svoji sliki dal naslov »življenje, ali polnoč in megla«. Soditi po ogromnem navalu okoli slike, mora biti res delo genija. Naš posebni poročevalec se je več ur zaman trudil, da bi prišel blizu slike. A prihodnji teden, tako upamo, bo naval prenehal in nam bo mogoče podati podroben opis slike.« Tako je poročal lokalni časopis. Predstavljajte si, kako je bilo meni pri tem. Šel sem po mestu k gospej županji. »O, gospod Dauber,« me je vsa vzradoščena ogovorila, »čutim dolžnost, da se vam moram v imenu damskega sveta našega mesta zahvaliti za to, kar ste storili. Vaša slika izpopolnjuje vrzel, ki je ves čas zijala v našem mestu, sedaj je temu odpomagano, upam, da boste odslej vsako leto kaj slišnega razstavili.« »Veseli me, da vam slika tako ugaja,« sem vzradoščen odvrnil milostljivi gospej županji, »sljka je res lepa.« »Kaj lepa,« pravi nato županja, »naravnost čudovita je. Ker je popolnoma črna, je mnogo boljša kot vsako ogledalo in zato včeraj ni bilo ne ne dame, ki bi ne izrabila priložnost ter si pred sliko našminkala nos in lica.« Vzelo mi je sapo. Grozna resnica se mi je pričela svitati. Županja je videla, da sem užaljen, zato me je hitro potolažila. »Nič ne marajte, gospod Dauber, v »akademiji je polno slik, pa nobenega ogledala. Edino vaša slika je taka. In pa okvir je tako lep.< Moja duša je bila ranjena, hudo ranjena. ZEACNI AVTO. Prav za prav se imenuje aeroavto, tako ga je iznajditelj krstil, kar je pa le učena tuja bereda, ki ne pomeni nič drugega kot zračni avto. Že ime samo pove, kaj nova iznajdba pomeni. To je letalo in avtomobil združena v eno, z isto motorno silo, ki naj goni zračni pro-pelar kakor tudi avtomobil. Iznaditelj je neki Maykemper. Prvi poizkusi so se dobro obnesli, ako pa bo splošne praktične vrednosti, bo pokazala bodočnost. T>ofstve&ovan fa TTsnjat« torbica z večjo vsoto denarja, hišnim ključem ter rožnim vencem se je izgubila od Tabora po Prisojni in Bohoričevi ulici. Poš'cn najditelj se naproša, naj jo prinese proti nnpradi na Tabor št. 6, pritličje, levo. ■ Dotični Rospod, ki je v nedeljo 12. t. m. r gostilni »pri Ruskem carju« na Jožici nudil nekemu vajencu prvo pomoč, se naproša, da pride v pondeljek "t 9 dopoldne na dež. sodišče, soba 96. ]U)t BričJu Gospodarstvo 3e-ll ogrožena stabilizacija dinarja? Gjorgje Stanojevič, predsednik belgrajske trgovske zbornice je na IV. gospodarskem kongresu iznesel referat o stanju našega gospodarstva. V tem referatu je izrazil tudi svoje mnenje glede nevarnosti, ki baje pretijo naši valuti s strani trgovinske bilance, in izjavil, da nas bo deficit trgovske bilance dovedel do finančnega kraha in povzročil padanje dinarja. Tudi če naš izvoz ne bo prekoračil uvoza, je pričakovati padec dinarja, ker porabi država letno velike množine deviz za dobave v inozemstvu, za obresti in odplačevanje inozemskih posojil. Njegov govor prinaša v izvlečku sobotna »Neue Freie Presse« in s tem zanaša pretiran pesimizem g. Stanojeviča tudi v inozemstvo. Pasivnosti oz. aktivnosti trgovinske bilance se pripisuje v naši javnosti z ozirom na razvoj intervalnega kurza naše valute prevelika važnost. Prvič so podatki naše trgovinske bilance precej nezanesljivi (kakor tudi drugod) in drugič vplivajo na razvoj naše plačilne bilance tako različni faktorji (kateri se dajo težko kontrolirati), da se iz razvoja same trgovinske bilance še ne more sklepati, da je stabilizacija naše valute v nevarnosti. Večina evropskih držav ima mnogo slabšo trgovinsko bilanco kot je naša, ne da bi bila ogrožena njih valuta. Za vzgled naj nam služi Avstrija. Njen uvoz je bil v prvem polletju 1926 za 66 odstotkov večji od izvoza in vendar je avstrijski šiling ena najtrdnejših valut na kontinentu, ki se navzlic težke gospodarske krize b deficita v trgovinski bilanci stalno poboljšava. Stabilizacija dinarja je bila v nevarnosti edino v izvoznem letu 1925-26, V mnenju, da te bo dinar nadalje dvigal, je inozemstvo lani v juliju držalo v naših bankah naloženih preko 1000 milij. dinarjev. Te terjatve so se do nove Izvozne sezije zmanjšale na 100—200 milijonov dinarjev. Razliko smo morali torej inozemstvu vrniti v obliki deviz, kar pa ni ogrožalo stabilizacijo dinarja. Zdržali smo torej do nove izvozne sezije in s tem odstranili nevarnost za padanje naše valute. Če bo Narodna banka nadaljevala dosedanjo politiko in v svrho povečanja deviznih rezerv prevzela na borzah vse preostale devize, potem se nam ni bati za dinar. Tudi posledice gospodarske krize ne morejo škodovati naši valuti, kajti čim se ustali gospodarstvo na najnižji točki v poteku l^bnjunktyy-!e in torej nastopi gosp. depresija, Dre^eha večinoma tudi uničevanje kapitala, to pretvarjanje kapitala v kupno moč, kar povzroči izravnanje med produkcijo in kupno močjo, odnosno izravnanje plačilne bilance. Naši odlični gospodarski strokovnjaki bi morali malo bolj paziti, kaj izjavljajo na takih kongresih, da se inozemstvo ne informira napačno o stanju naše valute, Organizacija Centrale denarnih zavodov. Ministrstvo za trgovino in industrijo je Izdelalo projekt zakona o zaščiti vlagateljev, po katerem naj bi se ustanovila posebna institucija pod imenom »Centrala denarnih zavodov kralj. SHS< b sedežem v Belgradu in eventuelnimi podružnicami v važnih denarnih centrih države. Člani te centrale bi bili na eni strani država, na drugi strani pa vsi denarni zavodi, ki sprejemajo vloge na knjižice ali pa na tekoči račun (izvzemši tekočih računov, ki imajo izrazit trgovski značaj). Centrala denarnih zavodov bi bila po tem projekta osnovana na zadružni podlagi. Vsak denarni zavod bi bil obvezan vpisati toliko deležev, kolikor bi po posebnem ključu odgovarjalo njegovi finančni mo3i glede katere se bo opiralo na glavnico, rezerve in višino vlog. Udeležba države odnosno državnih denarnih zavodov bi znašala i. Na tri vplačane deleže privatnih denarnih zavodov bi morala država (drž. den. zavodi) vplačati po 1 delež. Privatni denarni zavodi bi torej imeli tričetrtinsko večino. Na ta način je vsaj deloma odstranjena prvotna bojazen, da bo ta centrala služila raznim svrham belgrajskega centralizma, vmešavanju države in političnih strank v poslovanje denarnih zavodov itd. Upravni odbor bi štel 17 članov, od katerih bf petorico imenovala država, ostalih 12 članov pa bi izvolili denarni zavodi, ki bi bili po svoji finančni moči razdeljeni v 3 skupine, od katerih vsaka bi volila 4 člane. Kreditne zadruge po projektu ne bi mogte biti direktno članice Centrale denarnih zavodov, v kolikor so včlanjene v zadružnih zvezah in podvržene njih kontroli. Naravno, da bori o potem posamezne zadružne zveze zastopale te kreditne zadruge pri Centrali. Naloge Centralnih denarnih zavodov bi bile sledeče: 1. Revidirati in nadzorovati poslovanje denarnih za"odov v svrho zaščite vlagateljev kakor tudi delničarjev. Nadzorovanje zadrug in komunalnih hranilnic bi se prepustilo posameznim zvezam, katerih poslovanje bi nadzirala Centrala denarnih zavodov. Glavno pažnjo pa bi posvetila Centrala nadzorovanju onih denarnih zavodov, ld so osnovani kot delniške družbe, kajti te družbo razpolagajo z milijardami narodnega premoženja, predvsem denarnih vlog. Pri teh družbah se nadzorovanje vrši večinoma le formelno, potom izvoljenega nadzorstvenega sveta, ki v večini slučajev sploh nima kvalifikacije za izvrševanje tega razmeroma težkega posla. V nadzorovanju teh denarnih zavodov leži torej glavna naloga Centrale denarnih zavodov. 2. Centrala bi imela nalogo, da v svrho zaščite vlagateljev pravočasno podvzame potrebne korake za sanacijo denarnih zavodov, ki so utrpeli zgube in prišli v težkoče. 3. Da v slučajih, kjer obstoji opravdano upanje za sanacijo, uvede moratorij, v svrho zaščite interesov zavoda kakor tudi vlagateljev. 4. Da osnuje za gori omenjene slučaje poseben fond za zaščito vlagateljev. 5. Da po potrebi priporoča posameznemu zavodu gotove spremembe v notranji organizaciji. 6. Da s svojim delom dvigne zaupanje v denarne zavode, in 7. Da poleg teh poslov vrši še one posle, kateri bodo Centra1! poverjeni po posebnih zakonih ali odredbah ministrskega sveta. V svrho nadzorstvo in revizije bi se ustanovil pri centrali posebni revizijski oddelek, šef tega oddelka, kakor tudi njegov namestnik bi bil postavljen po upravnem ooboru v sporazumu z trgovskim ministrom. Šefa in namestnika revizijskega oddelka kakor tudi posamezne revizorje bi se ne smelo odstraniti s svojih mest brez pristanka trgovskega ministra. V projektu ni predvideno, katere nadaljnje naloge bi se poverile Centrali po izvršeni organizaciji. Tu bi prišle v poštev slične naloge, kakor-šne ima ogrska centrala denarnih zavodov in sicer posredovanje izven sodnih poravnav (v zvezi z Društvom za zaščito upnikov), vodstvo likvidacij denarnih zavodov, upravljanje konkurzne mase, posredovanje kreditov, fuzij in končno razširjenje delokroga na ostale delniške družbe, v kolikor se ne bi revizija knjigovodstva industrijskih podjetij (delniških družb) uvedla (obvezno) po angleškem vzorcu potom kvalificiranih, koncesijoniranih, neodvisnih in zapriseženih revizorjev trgovskih knjig (chartered accountants). V bančnih krogih (izven Slovenije) je opažati deloma nekak odpor proti Centrali denarnih zavodov. Ti protesti pa izvirajo večinoma iz krogov onih zavodov, radi katerih je takojšno osnovanje Centrale najbolj potrebno. Našim slovenskim denarnim zavodom se po večini ni treba bati kontrole, kajti oni stojijo glede solidnosti poslovanja visoko nad sličnimi zavodi v ostalih pokrajinah. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da se vpliv vlade nad poslovanje Centrale še nadalje zniža na minimum. Seveda oživotvorjenjs te centrale ne bo šlo brez težkoč. Odpira se vprašanje, kje dobiti primerno število strokovno izobraženih, sposobnih in zanesljivih revizorjev. V zapadruh državah, predvsem v Angliji in Nizozemski, se za posel revizorjev zahteva posebna strokovna izobrazba na univerzi in dolgoletna praksa v službi avtorizirane-ga revizorja. Tudi češkoslovaška je v tem oziru po vojni zelo napredovala. To vprašanje bi bilo treba dobro premotriti predno se pristopi k ustanovitvi Centrale denarnih zavodov, kajti vsaka revizija knjig je brezpredmetna, če ni izvršena po strokovno izobraženih in izkušenih revizorjih. * * * Akcija za nabavo prvovrstnih bikov čistokrvne marijadvorske pasme v Avstriji, katero vodita »r piHiMz MnMI i I im*Mm4 HmmJ Todi pranja seje treba učiti f Uvidevno Je, da razvija vsako sredstvo vse svoje prednosti, če ga prav uporabljamo. Tako Je ludi s Persilom. Polrudite se in prečitajte navodilo o uporabi na Persil -ovih zavojih In ravnajte se po njem pri pranju. Uspeh: brusno, snežnobelo, dehteče perilo, to pa na cenen način In brez truda. prevaljski okr. ekonom g. Stoklas in okr. veterinar g. Štibler, je tako daleč uspela, da dobi prevaljski sodni okraj v celem 6 bikov plemenjakov, od teh 3 brezplačne državne. S tem bo ustreženo vroči želji tamošnjih naprednejših kmetovalcev, kajti osvežitev krvi je za razvoj pasme in povzdigo rentabilnosti živinoreje velikega pomena. Ker se naš marenberški okrajni zastop ni udeležil te preko-ristne gospodarske akcije, želimo, da sodeluje pri bodočem proračunu okrajnega zastopa vsaj eden izmed goraj navedenih gospodov, da ne bomo zaostajali za prevaljskim sodnim okrajem, kateri jo povrhu šo brez okrajnega zastopa, pa ima vendar beležiti lepe uspehe na gospodarskem polju. — Več kmetovalcev iz marenberškega sodnega okraja. Zadružna mlekarna t Možici na Koroškem. Po narodnem pregovoru: »Besede mičejo, zgledi vlečejo«, so se tudi Mežlčani zganili ter si hočejo v kratkem ustanoviti lastno zadružno mlekarno, kakor se je to tako lepo izvedlo pred kratkim v sosedni Črni. Na pobudo in s sodelovanjem okrajnega kmetijskega referenta g. Stoklasa iz Prevalj se živahno dela na tej važni gospodarski zadevi in je z ozirom na dobro voljo, zanimanje in pojmovanje gtvari od strani vseh lokalnih faktorjev, sigurno, da se že letos otvori l mežiška zadružna mlekarna. Menda ni potrebno pevdarjati, kako velikega gospodarskega pomena je v tako močno razvitem izrazito industrijskem kraju, kakor je to baš Mežica, za delavstvo in kmetski stan dobro urejena mlekarna na zadružni podlagi. Ako pogledamo v sosedno Črno, se lahko prepričamo, da je tamošnja mlada zadružna mlekarna z ozirom na današnje težke gospodarske razmere primeroma jako lepo in s posebnim ozirom na higieno, moderno urejena. Mlekarno je tehnično dovršeno opremil znani mlekarski strokovnjak g. Krištof iz Ljubl jane. Oso-bito pohvalo pa zasluži vsekakor vrli in razumni občinski odbor, ki je pred kratkim votiral še nadaljnjih 15.000 Din, tako da je obstoj in brezhibno delovanje mlekarne v blagor in gospodarski pro-cvit vseh občanov popolnoma zasigurano. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Društvo za prodaju Singerovih ši-Vačih maštna Bourne & Co., podružnica Celje; Fi-'scher in drug, trg. z manufakturnim blagom v Celju; Združene tovarne slamnikov in klobukov I. Oberwalder & Cie. in Keller & Co., dr. z o. z. v Domžalah; Lesno kemična industrijska družba »Ajda« v Teharjih pri Celju, r. z. z o. z. Vpisi r zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Mlekarska zadruga v Koprivniku v Bohinju r. z. z o. z.; Stavbna zadruga »Slomškov dom< v Ljubljani, r. z. z o. z.; »Svoj krove, stavbna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani; Tiskarna Panonija v Murski Soboti, r. z. z o. z.; Mlekarska zadruga v Podhomcu pri Bledu, r. z. z o. z.; Kmetijska strojna zadruga v Zasipu pri Bledu, r. z. z o. z. Prvi znaki nazadovanja konjunkture t Italiji. Turinske tvornice avtomobilov »Fiat« so pred kratkim odpustile 7000 delavcev, ker se je prodaja avtomobilov znatno skrčila. V italijanskem bankar-stvu so se pojavili konkurzi. Tako se javlja konkurz Banke di Piccolo Credito v Torinu in Banke Italiana Centrale v Firenci, zadnja s pasivami od 12 milijonov lir. Tudi Poljska bo komercijalizirala svoje že-lomice. Komercijalizacija državnih železnic je pokazala v Avstriji in Nemčiji prav lepe uspehe. Na komereiialni podlagi se je uvedlo št eden je, poenostavila se je administracija, predvsem pa se je vpliv politike na vodstvo obrata reduciral na minimum. Nemčiji in Avstriji sta letos sledili Belgija in Francija. S početkom novega finančnega leta namerava tudi Poljska izločiti železnice iz splošne državne uprave in jih predati novi generalni direkciji železnic, ki bo vodila železnice na čisto ko*nercijaIni bazi. Generalni ravnatelj železnic bo soudeležen na dobičku. Prometno ministrstvo si pbdrži le funkcije kontrole in pravico od-ločevanja v tarifnih vprašanjih. Naraščanje poljskega izvoza vsled nizkih con izvoznih produktov. V zadnjih mesecih se opaža stalno naraščanje poljskega izvoza, ki je v avgustu dosegel 226 milijonov ztatov. Vsled konkurenčnih cen se posebno razvija izvoz premoga, tekstilij, petroleja, lesa in železa. V avgustu je Poljska izvozila 2,180.000 ton premoga napram 1.990.000 ton v juliju, 1,400.000 ton v juniju in povprečno 600.000 ton v prvem kvartalu. Indeks cen v veletrgovini je v avgustu padel na 174, indeks cen v zlatu pa na 99. Cene v zlatu so torej celo nižje kot pred vojno. Ta nizko stanje cen je tudi omogočilo, da se je poljsko gospodarstvo tako hitro opomoglo od valutne, finančne in gospodarske krize, v katero je zašlo v letu 1925. Ogromna izguba vsled štrajka angleških radarjev. »Westminsterbankc, ena vodečih angleških' velebank, ceni škodo, katero je utrpelo angleško gospodarstvo vsled štrajka rudarjev, na 200 milijonov funtov. Ta vsota predstavlja v našem denarju 55 milijard dinarjev. Borza Dne 22. septembra 1926, DENAR. Zagreb. Berlin 13.475—13.505 (13.46—13.49), Italija 20o.l6—207.10 (205.17—207.17), London 274.40-275.20 (274.40—275.20), Newyork 56.40— 56.60 (56.49), Praga 167.40—168.40 (167.85— ■ 168.15), Dunaj 7.965-7.995 (7.965—7.995), Curih 10.9275—10.9575 (10.9275—10.9575), Amsterdarrt 22.695-22.755 (22.69-22.75). Curih. BolgrRd 9.145 (9.1125), Budimpešta 72.50 (73), Berlin 123.30 (123.2625), Italija 18.925 (18.90), London 25.115 (25.12), Newyork 517.50 (517.50), Pariz 14.225 (14.43), Praga 15.33 (15.33), Dunaj 72.95 (73), Bukarešt 2.83 (2.80), Sofija 3.74 (3.7375), Amsterdam 207.30 (207.30), Bruselj 18.45 • (13.849). Dunaj. Devize: Belgrad 12.50—70, Kodanj 187.80—188.20, London 34.35—45, Milan 25.74—84, , Ne\vyork 707.45—709.95 (ček 705.25—709.40), Pariz 19.47—57, Varšava 78.35—85. Valute: dolarji i 704.25, francoski frank 19.57, lira 25.62, dinar 12.48, češkoslovaška krona 20.91. 1 Praga. Devize: Lira 123.175, Zagreb 59.60. Pariz 92.42, London 163.675, Newyork 83.70. j VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 72.50—74, vojna i odškodnina 305 den., zastavni listi 20—22, kom. ! zadolžnice 20—22, Celjska 193—194, zaklj. 194, Lj. kreditna 165—170, MerkanUIna 90—93, Praštediona 866—868, Slavenska 18 den., Kred. zavod 165— 175, Strojne 112 bi., Vevče 104 den., Stavbna 55— 65, šešir 103 den. Zopreh. 7% invest. posoj. 73—73.50, agrarf 48—43.25, vojna odškodnina 309—310, kasa 209— 310, okt. 312.50—313, Hrv. esk. 100—101, Kred. ' 101—103, Hipobanka 55-56, Jugobanka 92—93, Praštediona 867.50—870, Ljublj. kreditna 165— 170, Slavenska 19—22, Eksploatacija 10—11, Se-čerana 350—355, Gutmann 205—260, Slavex 115 bi., Slavonija 30.50—31.50, Trbovlje 810—320, Vevče 105—115. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 835.000, Živno 700.100, Alpine 369.000, Greinitz 105.000, Kranjska industrijska 381.000, Trbovlje 387.000, Hrv. esK. 155.000, Leykam 122.000, Hipobanka 69.000, Avstr. tvornice za dušik 249.500, Gutmann 360.000, Mun-dus 1,150.000, Slavonija 35.600. Sven Elvestad: 51 Železna vo^. Roman. Konec. AsbjSrn Krag je nadaljeval: »Ako sem bil neusmiljen, vas prosim za odpuščanje, toda delati sem moral tako, kakor se je zgodilo — ni bilo druge poti. Najprej sem se začel z vami pogovarjati, nato sem vas zmedel s svojim obnašanjem in končno sem se zvečer prikazal kot mrlič pred vašim oknom. Ako natanko premislite, je bilo vse moje obnašanje proti vam, vse besede, moji pogovori, vse prikrito in očitno počenjanje samo nepretrgana veriga in spretno pripravljena mreža, da bi dosegel, kar sem hotel. Videl sem, da ste vsak dan, ki je minil, bolj razdraženi in razburjeni. Naposled ste morda tudi zaslutili pravo medsebojno zvezo. Spomnite se na samokres. Streljali ste v strah, kaj ne? Toda jaz sem bil pobral iz vkladališča krogle, ko sem bil uro prej pri vas in občudoval lepo orožje. Tedaj ste Be prepričali, kaj ne? Spoznal sem to naslednji dan, ln končno ste se izdali —« »Nisem se izdal, nikakor ne,« sem zašepetal. >0, storili ste to, zares. Toda sedaj vam svetujem, tla priznate —< »Nikoli I« , . , x , , . Detektiv je stopil predme, tako da je stal sedaj med menoj in prepadom. Izzival je naravnost svojo usodo. »Stojlva si tu iz obličja v o>bličie.< ie deial. »mar hočete res še dalje taiiti?« »Ne tajjm,« sem kriknil divje, »toda dokaza nimate in nikoli ga imeli ne boste!« »Morilec!« je kriknil. Tedaj je prišel usodni trenutek. Sedaj sem hotel ravnati tako, kakor sem bil snoval že ves večer. Planil sem nanj in se ga oklenil s svojimi miši-častimi rokami. Za trenutek se mi je razlila vroča radost po telesu. Čutil sem, da mi moči naraščajo, v naslednji sekundi ga bom sunil v prepad, njega, edinega, ki je vedel za vso resnico. Toda ravno v odločilnem hipu sem začutil, da je zgrabilo mene samega četvero rok, čul sem, da je zazvenčala kovina, in nenadoma so bile moje roke zvezane na hrbtu. Kakor megla se mi je vleglo na zavest. Luč se je zabliskala; v njenem odsevu sem videl dvoje novih postav: temnooblečena vojaka, kolesarja ... Čul sem, kako se jima je Asbjorn Krag zahvaljeval za njiju hitro pomoč, in ukazoval... ... Pozneje se mi je zazdelo, ko da bi detektiv govoril z menoj... »Naposled ste se izdali,« je dejal. »Moral sem uprizoriti nekaj novega... in vi, ki ste mislili, da me boste lahko spravili ob življenje... sledil sem vam ves večer... ... odšli ste ribe lovit, da bi dokazali svojo odsotnost, ako bi morda kdo našel moje razbito truplo... Toda namesto tega, dragi prijatelj, ste se ravnali popolnoma po mojih računih... Saj sem hotel, da bi poskusili umoriti tudi mene... prav zato sem vedno govoril o tem nevarnem mestu... in vse se ie ujemalo Izborno, dragi prijatelj, prav tako kakor je prijela ključavnica na teh-le okovih ...« Čul sem detektivov alaa dalia ln dalie proč. dokler se ni zgubil v temi. mojo zavestjo topa tišina. * Nato se je zgrnila nad Čudno mi je pri srcu, ko sedim tu v celici iu listam po teh papirjih. Prve strani so pisane s hla-stavo, neenako pisavo, črke so krive, nekatere besede se ne dajo brati. Toda pomalem postaja pisava mirnejša, prav kakor jaz v času, ko sem pisal te zapiske. V resnici se čutim sedaj čudovito mirnega in varnega. V ječi sem, nimam lastne volje in nobenih skrbi. Sedaj je jesen. Zjutraj je mrzlo, dokler peči ne segrejejo prostorov. Mnogo sanjam in premišljam o prošiih dogodkih. Zdi se mi, da vidim svet tam zunaj... Drevje, ki izteza v zrak svoje veje brez listja kakor črne, ožgane prste; nebo ni ne sivo ne modro, je brez vsake barve in tudi ne odseva nič več. Toda vlega se globoko na zemljo, odkoder neprijetno puhti, ko od nečesa zlobnega in grdega. Slana se vlega tudi že na cerkvene r.onove, ker jih slišim, da donijo topo... Tako sedim po cele ure in ždim predse. Polašča se me občutek, kakor bi se bolj in bolj oddaljeval od ljudi in jadral v večnost, proti drugemu svetu. Morda mislim na večnost zato, ker vem, da bom prebil v ječi mnogo let. Domišljam si, da je večnost nekaj svetlega, čudovita in tuja luč, ki odseva daleč tja čez pusto, ogromno morje ... In veselje me navdaja v moji celici. To je moja izbica na ladji, v njej bom nastopil dolgo pot. Odrekel sem se ljudi; še zvenijo glasovi in ropot v moji zavesti ko lahno žuborenje valov ob obali, toda oddaljuje se bolj in bolj, in kmalu bom odšel tudi jaz na ono Dot v miru in molku za dolgo let IIIEIIIE a t-1 ~ o. a _ v i o b = 2 s 1 S2.2 g o Iv4=g • 6 oZ?g e .Tp'^ i ™ 1 (V O A §"& 1 2 !i Sr SS^B"«? S* S a v ~ n — t? o r-5T sc c * e- " — O — B-ff ' Ž S " S?* p i« aSit . _ §2. | ^ 3 rsS&l* hI A* 2 Z 9 lil S* * ' »s-S 2. a. e 2 C rfa? S a šillEiii BLAGO. Ljubljana. Les: Trami monte, foo naklad, post. 3 vag. 200—200, zaklj. 200, bordonali, mer-kantilno tesan«, od 28 do 45 cm, media 32-34 cm, od 6 do 10 m. media 8, fco vag. meja 2 vag. 330— 880, zaklj. 330, borova drva, 1 m dolga, fco vag. haklad. poet. 1 vag. 12—12, zaklj. 12, letve 24-48, 4 m, fco vag. meja 490 den., bukova drva, suha, fcdrava. meterska, fco meja 21 den., remeljni, monte, ostrorobi, ravno očeljeni, 33-66, 48-48, 76-76, B7-87, 97-97, 4 m dolgi, fco meja 2 vag. 565—565, taklj. 565. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 260 bl„ pšenica domača nova, fco naklad, post. 285 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 165 bi., rž domača, fco nakladalna postaja 210 bi., oves novi, fco nakl. post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. nakl. post. 170 bi., krompir rani, fco vag. slov. post 95 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. Blov post. 100 bi. DEMPSEY TRENIRA IN SPI IN - MALO GOVORI. Dempsey je ameriški tip ali pa tipični Ame-rfkanec, kakor hočeš. Sedaj trenira kar naprei, vsak dan. Trenira pa v Atlantic City, najbolj modernem kopališču Severne Amerike Več tisoč ljudi . ga gleda, njegovi ljudje pa pobirajo vstopnino. V Ameriki ni tako kot pri nas, ko pišeš in delaš papol zastonj ali pa čisto zastonj, ker si idealist. V Ameriki moraš zahtevati in pobirati, sicer se ti pa smejejo in ti pravijo, da nisi normalen. Tudi Lloyda Georgea ni bilo prav nič sram, ko 6e je v Ameriki botal za vrstice. Tik ob morju, v svežem obmorskem ozračju trenira Dempsey. Plačaš in ga vidiš, kako dela, kako se pripravlja. Ne na videz: zares. In koliko dela imajo njegovi partnerji, da uidejo njegovi strašni desnici. 187 cm je visok, 88 in pol kg težek, nič masti, sama mišica. Vstane ob pol 7 zjutraj in teče najprvo pol ure. Potem zajtrkuje. Nato pršna kopel in masaža, potem pa spanje (dopoldne!) in branje. Prej, ko še ni bil poročen, je bral vsak dan poleg časopisa pismo matere, ki ga je po navadi mati zmeraj svarila, naj pazi. Ob polene obed. Nato branje in spanje do treh, in potem šele pravi trening, s sledečo kopeljo in masažo. Prvi pridejo ob treh partnerji, sobojevniki. Sami orjaki, vsi težji kot Dempsey, kar bal bi se jih. Nato Dempsey sam. Najprvo trenira z vrečo, napolnjeno s peskom, nato punchball in medicin-ball. Nato boksanje s prvim partnerjem, z drugim, tretjim. Kot žoge Letijo orjaki sem in tja. Kako je močen! Zadnjič enkrat je šest nasprotnikov brez odmora zdrobil z k. o.; samo eden od njih je prišel v drugo rundo, vsi drugi so bili že v prvi drugi k. o Dempsey se smeje in izgine. Dobre volje je. Spet malo spat. Po večerji in masaži pa čisto spat, ob pol develih, vsak dan. Spanja je torej prav dosti. Težje kot boksanje je za Dempseya govorjenje; govor v družbi je zanj muka. Hrvatom bi pač ne bdi všeč. Nokač bi bil moral govoriti na-pitnico, neki prijatelj na jo je sestavil in Dem-psey se je je na pamet naučil. Ta napitnica, za vse prilike pripravna, se takole glasi: »Vselej, kadar mi rečejo, naj javno govorim, se spomnim na velikega Irca, ki je nekoč dejal: Nisem velik govornik, a gentleman; če hočete, da Vas vržem ven. Vas bom vrgel, govoriti pa ne znam. Vidite, takšen sem tudi jaz.« Drugič nekje je bilo spet treba govoriti. Neki njegov prijatelj ga je spravil v veliko zadrego in je povedal vso njegovo napit-nico, še preden je prišel Dempsey na vrsto. Ko bo dali Dempseyu besedo, se je po vsem telesu tresel in ni mogel spraviti besede iz sebe. Slednjič je jeeljaje dejal: »Moj predgovornik je že vse povedal, kar sem Vam jaz hotel povedati.« In se je usedel, ves poten. DEMPSEY-TUNNEY. Danes popoldne se bosta udarila. Oba pravita, da bosta zmagala, oba sta fit. Od vsote dveh mili-onov dolarjev, ki jo pričakuje Tex Rickard, bo dobil brez ozira na rezultat Dempsey 450.000 dolarjev, Tunney 150.000 dolarjev. Stave se glasijo po večini za Dempseya, v razmerju 2:1 in 12:5. .Jef-■fries in drugi se pritožujejo, da bokserji danes premalo delajo in premalo nakopajo. Ima prav Par let prej se prerekajo, preden nastopijo. Paolino je pozval zmagovalca iz boja Dempsey-Tunney. Wie sich der kleine Moritz die Geschichte vorstellt. OLIMPIJSKE IGRE 1928 IN PRIPRAVE NEMCEV. Nizozemski olimpijski odbor dela neprestano. Posebna pisarna s številnim osobjem ima vse polno dela, da rešuje in odgovarja na vprašanja in želje iz vseh dežel sveta. V kratkem bo obiskala pisarno nemška komisija, da na licu mesta preštudira stanovanjske razmere za nemško ekspedicijo. Nemško ekspedicijo bodo vodili generalni tajnik državnega odbora dr. Diem, predsednik veslaške zveze Sy-dow, zastopnik športnega urada Waitzer in drugi. Glede nastanjenja pridejo štiri možnosti v poštev: hotel v Amsterdamu, olimpijska vas pri Amsterdamu, ladja — Amerikanci so se že za ladjo odločili —, kakšno kopališče blizu Amsterdama. Tudi glede prehrane se bodo odločili; mislijo na to, da bi vzeli nemško kuhinjsko osobje s seboj. Kako }ažno je vprašanje prehrane, nam kaže zgled Nur- mijev, ki pripisuje svoja dva poraza v Berlinu nenavadni in sanj nepripravni nemški hrani. NURMI. V včerajšnjem poročilu o Nurmiju je pomotoma izostala ena vrstica. Nurmi je tekel najprvo na Dunaju 3000 m v 8:27.6, nato je pa v teku proti štafeti hotel zboljšati svoj lastni rekord v teku na 5000 m 14:28.2 (ne 14:28.6). Kakor pravi poročilu sledeča brzojavka, se mu namen ni ]x>srečil, tekel je 5000 m v 14:34; pač pa je napravil nov rekord v teku na tri milje s 14:07.4. Ena milja je 1609.33 metrov, tri m L'je torej skoraj 4828 m. Vsekakor krasen uspeh, kljub temu, da tekališče Nurmiju ni ugajalo. Dejil je, da bi bil sicer trotovo zboljšal rekord na 5000 m, če bi bilo tekališče tako, kakor jih je sicer navajen. O Peltzerju in Wideju pravi, da se jima bo prav gotovo revanžiral. Turi&iilza Pogodba m obmejni turisti! promet med Jugoslavijo in Končno je izdelana prepotrebna pogodba za turistični obmejni promet med našo državo in Italijo. Pogodba sicer ni širokogrudna, toda vsaj nekaj ugodnosti nudi turistom. Da naše planince s pogodbo takoj seznanimo, jo v prevodu priobčujemo na tem mestu: Čl. 1 Društvenikom obeh pogodbenih strank, kateri sta vpisani najmanj le'o dni v društva ene teh držav, katerih ciij je, da organizirajo izlete v planine, in katerih seznam imajo pravico obe pogodbeni državi, da ga priobčijo druga drugi, se lahko izdajo na zahtevo zainteresiranih društev Specialne obmejne izkaznice, ki morajo biti enake spodaj priloženemu obrazcu ir> to tudi za slučaj, da državljani, o katerih se tukaj govori, nimajo svojega stalnega bivališča na teritoriju obmejnega pasa. Te izkaznice bodo izdajale oblasti one pogodbene stranke, na teritoriju katere se nahaja sedež omenjenega društva in katere so v smislu že obstoječih predpisov pristojne, da izdajajo obmejne izkaznice, dolečene v prilogi E. Ugovora o trgovini in plovbi, podpisanega v Belgradu 14. julija 1925. 1. Čl. 2. Da postanejo izkaznice, določene v prejšnjem členu veljavne, morajo biti vidirane od oblasti one države, na teritoriju koje se dovoljuje kre-tanje in katere so pristojne za izdajo takih izkaznic. Te oblasti lahko vidiranje odbijejo ali pa izjavijo, da že dano vidiranje ne velja več v slučaju, da gre za osebo, katere zadržanje ne izgleda miroljubno in korektno ali katera ne garantira, da se bo posluževala omenjene izkaznice samo v določene svrhe. Te oblasti morajo v takem slučaju druga drugi sporočiti ukrepe in odvzeti taki osebi obmejno izkaznico. Čl. 3. Specijalne obmejne izkaznice, izdane na osnovi predhodnih členov, dajo njihovim posestnikom pravico, da se kretajo tudi izven potov v mejah obmejne cone druge države, in to pod pogojem, da morajo oditi iz te Ocne edino tako, da gredo na najbližjo železniško postajo. V nobenem slučaju izkaznice ne dajo pravice posetnikom, da se kretajo izven mej provinci je, v kateri je sedež oblasti, ki je vidirala obmejne izkaznico. Ena in ista obmejna izkaznica je lahko vidi-rana od pristojnih oblasti več provincij. Čl. 4. V slučaju izletov, organiziranih v skupinah več kakor po deset članov, se bode moralo to javiti obmejnim oblastem države, v kateri je sedež društva, katfirega člani so izletniki. Ti bodo lahko šli na teritorij druge pogodbene stranke samo, ako so opremljeni z izkaznicami, določenimi v čl. 1. Ta prijava mora obenem omeniti osebo, odgovorno pred omenjenimi oblastmi, kateri oblasti bo izdal potrdilo o izvršeni prijavi. Ta odgovorna oseba bo istotako obvestila o izletu najbližje obmejne oblasti države, na koje ozemlje se izvrši izlet in sicer najmanj tri dni pred izletom. Ta prijava se mora izvršiti s priporočenim pismom. Čl. 5. Osebe, opremljene z izkaznicami, omenjenimi v či. 1., bodo lahko nosile s seboj turi-stovsko opremo in hrano, potrebno za čas izleta. Ne smejo pa nositi predmete ali stvari, ki spadajo pod carino v večji količini od one, ki je po predsodku zadostna za dobo 48 ur. Omenjene osebe bodo morale dopustiti na vsako zahtevo carinski oblasti, da se jih osebno preišče kakor tudi njihovo prtljago. Na vsako zahtevo se morajo legitimirati organom pristojnih oblasti one države, na katere teritoriju se nahajajo. Denarja ne smejo nositi več s seboj, ne kvantitativno in ne kvalitativno, kakor je to dovoljeno po predstoječih predpisih dotične države. Osebe, opremljene z omenjenimi izkaznicami, se ne morejo nahajati več kakor tri dni na teritoriju druge države. Po izteku tega roka, izvzevši posebnega odobrenja od pristojnih oblasti, se bo smatralo, da take osebe nimajo uradnega dovoljenja in se bodo podvrgle občim predpisom. Čl. 6. Obmejne izkaznice, določene v čl. 1., se bodo izdajale brezplačno. Gorenjemu besedilu sledi nato obrazec za »Specijalno pogranično karto«, ki mora biti opremljena s fotografijo. Ker bo planince gotovo zanimalo, pripominjamo k gorenjemu sporazumu še to, da znaša obmejni pas 10 km o globino sosedne države. Po katerih polih in na katere postaje se bo lahko hodilo v sosedni državi obojestransko, priobčimo, kakor hitro bo to definitivno določeno. MAU OGLASI Vsaka drobna vrsti c« I SO Din >11 vsaka besedo SO par. Najmanfil og'as 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo više. Za odoovor snaraito! Na vprašan|a brez znamke ne odgovarjamo! ailHIllllRIRIIIIIBIRliliB Mesto HIŠNIKA »čem. Za plačilo želim stanovanje. - Ponudbe na upravo lista pod »UUnik«. Čista, mirna SOBA, posebni vhod, se odda s 1. oktobrom. Gospuska ulica 10, I. nadstr., levo. TpiSARNršOBr v bližini sodišča, se od-dasta takoj. Naslov pove upravništvo pod št. 6480. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 22. septembra 1926. Višina barometra 308-8 m Opazovanja Barometer Toplota T C1 Rel. »laja« Veler In brzina » 1B Oblačnost Vrsta padavin m M krni r os 0- 10 ob opazovanju mm do 7» IS 7 7676 9-4 90 N 1 0 megla 19-5 8-9 8 767-7 9-8 91 SW 1 0 megla Liol»l|ana (dvorec) 14 765'3 18-4 53 NE 2 0 19 764-7 16-9 70 S 1 7 21 765-2 15-1 77 N 1 7 Maribor 767-4 10-0 86 NW 2 0 17 fi Zagreb 767-0 12*0 85 SW 2 \ 0 megla 19 * 9 Belgrad 8 766-6 9-0 88 N 1 5 17 7 Sara|evo 766-9 9-0 92 mirno 9 18 5 Skoplfe 765-1 14-0 53 WNW 1 0 21 4 Dubrovnik 753-5 16-0 41 mirno 0 30 n Split 7 761*1 20-0 34 N 3 0 ?6 Praga 767-6 7-0 — mirno 5 19 5 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za 23. september: Nadaljnih motenj lepega vremena ni pričakovati. PERICA se priporoča za pranje perila in ribanje. Naslov v upravi pod Stev. 6477. Agilne zastopnice sprejmemo za prodajo j Jamskega perila privat. I strankam. Ponudbe pod: ! »Perilo« na upravo lista, j Krojno učilišče Ljubljana, Stari trg »t. 19. Pozor, krojači, šivilje, go-?pe, irospodične. uradnico, dijakinje itd. Večerni tečaj moSkctra in damrkojra krojenja za krojače in Šiviljo. Poseben večerni trčaj za gospe, Kiir.podične, urad-n ce, dijakinjo, privatnice, ki se želijo izobraziti v samostojnem izdelov. oblek. Izdelovanje najmodernejših damskih in mo~kih krojev. Izdaja modnih krojaških listov za krojače z veliko stensko tablo in priloženim učnim poukom. Krojni pouk potom poŠte s slovenskimi učnimi Jeziki. I'ri-četek večernega tečaja dne 1. oktobra t. t. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. -Revnejšim tečaj ceneje. flustro-Daimlep OSEBNI AUTO 35 HP v izvrstnem stanju z ele. gantnd odprto in zaprto karoserijo, z električna Boschevo razsvetljavo s starterjem, se takoj proda za Din 57.000. — Pojasnila podaja iz prijaznosti g. Franc Dolenec v Planini pri Rakeku. 64247 V Mariboru na Kralja Petra trgu se oddajo v najem prostorni s skladišči in kletjo, in posebej še 4 velika skladišča s kletjo. — Pojasnila daje: Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. 6482 Nc VIII 154/26—2 elegantno, blizu glav. kolodvora, se odda solid. gospodu. - Naslov pove uprava lista pod St. 6445. Prodam POSESTVO hiša z gospodarskim poslopjem, kar je zemlje okoli 20 mer. posojanja, ter do 4 orale gozda, eno uro od Kranja, pripravno za Amerikance. Cena se izve pri lastniku Adoliu Kern, trgovcu v Kranju. vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, K ar lovska cesta 22. 6432 L BREGELJ trgovina z lesom in premogom na drobno in debelo — se priporoča po solidnih cenah. Maribor, Koroška cesta št. 49. pozor! Lastniku srečke št. 3777 Izobr. društva Breznica plačam 200 Din A. Robič, Moste 35, Žirovnica. Lorenz - Selektor aparat s 4 žarnicami, popolnoma nov, s prvovrstno opremo in rezervnimi deli, ceno prodam. Naslov: Gassner v Tržiču. 6458 Proda aH zamenja se graščinsko posestvo, 100 oralov, pri Celju, za posestvo, podjetie ali hišo v Avstriji. - Karol Breznik, Celje, Dolgopolje 1. | Kupujem sta-■ re moške obleke, čevlje, pohištvo itd. Plačam najboljše. Dopisnica zadostuje — Pridem tudi na dom, — Dramč, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 6466 Jabolka se dobe od 1. do 5. ure pop. kg po 3—5 Din v zabojčkih od 10—50 kg v skladišču pri vrtu restavracije MIKLIČ pred Južnim kolodvorom. 6442 Proizvajal, pare do 4 atm. največ 6 do 10 m! gorljive površine, z vsemi pripadajočimi deli, se takoj kupi. - Ponudbe pod: »Parni kotel 6435« na upravo »Slovenca«. za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dtda dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4. PRODAM v Trbovljah zraven cerkve na trgu novozidano KOVAČNICO z vso opremo; zraven je tudi kolarska delavnica, vse v najlepšem stanju, pripravno tudi za vsako drugo obrt. Cena ugodna. Več se izve pri lastniku Ivanu Orešnik, posestniku v Trbovljah 67. Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 4845 Stavbno podjetje ACCETT0 & drugovi družba z o. z Maribor, Frančiškan. ul. špinačo '^ffi hiacinte, tullpe, narcise in krokuse smo pravkar prejeli. SEVER & CIE., Ljubljana, Wolfova ulica. iti. hiša v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. - GALE — Rožna dolina cesta V, št. 24. 6110 f* T. RABIČ Dne 6. septembra ob 9 dopoldne se vrši pri podpisanem sodišču v sobi št. 37 prostov. javna dražba zemljišč vi. št 111, 112, 113 in 114 d. o. Sp. Pirniče, spa-dajočih v zapuščino po Vinku Majdiču, veleindu-strijalcu v Kranju. — Prodaja se kot gospodarska celota, obstoječa iz hiše, gospodar, poslopja, mlina, vodnih sil in zemljišč. Izklicna cena znaša 125.000 Din, vadij 12.5C0 Din zamore kupec položiti pred dražbo. — Dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati v sobi štev. 33. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 16. septembra 1926. Inserati v »Slovencu, imajo vedno uspeh? Znižane cene in na - večje skladišče dvo-J koles, motorjev, šivalnih strojev, otro-škdi vozičkov, vsa-kovrstnih nadome-f stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno poprovo, emaj« liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, j šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki j franko. »TRIBUNA" - F. B. E., tovarna ' dvokoles in otrošk b vozičkov, Liubliana Knrlovska 4 V globoki žalosti sporočamo vs