Posamezna Številka 10 vinarjev.
Siev. 181.
v Milani, v m, u. avonsla 1914.
Leto XLH
Velja po pošti: s
K 26--„ 2-20
Za celo leto naprej . , za en meseo „ ■ • sa Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
. n i« —• . „ 35--
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . , za en meseo „ . ,
V	opravi preleman mesečno
Sobotna izdaja: =
ia celo leto....... V—
■a Nemčijo oeloletno . „ B*— za ostalo Inozemstvo „ 12'—
dom i
K24-— 2"-n P70
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 M
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna petitvrsta po 20 vin.
enoBtolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red
VJC (Jrednlštvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne e=s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =	1	'olititen list za slovenski naroi!	1.	Opravnlštvo je v Kopitarjevi nlioi št. 8. - Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511 bosn.-hero. št. 7563. — Bpravnlškega telefona št. 188.
Besede ljubljanskega knezo dr. A. E. Jegliča voli
V usodepolnih zadnjih dneh je daroval prevzvišeni ljubljanski kne-zoškof vojakom sv. mašo, ter je po sv. maši vojake tako-le nagovoril:
Slovenski, krščanski možje, zbrani ste, da pred obhodom na bojno polje pred Bogoin vsevednem, neskončno svetem in pravičnem zaprise-žete neomahljivo zvestobo svojemu presvetlemu cesarja, svoji prelepi avstrijski domovini, in sicer zvestobo do zadnjega zdihljeja, zvestobo do smrti. Zato v tem nenavadno resnem trenutku nekoliko spodbudljivih besedi v luči krščanskih resnic.
Več let je presvetli cesar v svoji krščanski ljubezni vojsko zaustavljal, zavedajoč se svoje odgovornosti pred božjim sodnikom za blagor in življenje svojih narodov. Toda ravno ta ljubezen je Njega sedaj kar naravnost prisilila, da sovražnikom svojim, našim in božjim napove pravično vojsko.
Možje, kliče Vas cesar, da v imenu božjem z orožjem v roki kaznujete hudodelstvo umorstva našega prestolonaslednika in njegove soproge, kakor se je v peklenski hudobiji zasnovalo in podpiralo v srbskem kraljestvu.
Možje, kliče Vas cesar, da z orožjem v roki maščujete skrajno krivična, že večletna prizadevanja, razkosati in uničiti krasno našo Avstrijo pod žezlom naše starodavne habsburške cesarske rodovine, da maščujete zvijačno zapeljevanje naše mladine na izdajstvo domovine in cesarja, da, na črno, sramotno izdajstvo!
Možje, kliče Vas cesar, da z orožjem v roki branite katoliško Avstrijo, katoliško našo cesarsko rodovino zoper zaklete sovražnike samega Jezusa, pričujočega v Zakramentu ljubezni. Vam je li znano, od kdaj se naše cesarstvo, se presvetli vladar prav posebno sovraži, od kdaj so napori zoper cesarstvo in cesarsko rodovino posebno brezobzirni in posebno divji postali? Od septembra leta 1912., od onega slavnostnega kongresa na cesarskem Dunaju, ko smo se s cesarsko hišo na čelu klanjali svojemu Jezusu, svojemu Gospodu in Bogu: zato v boj zoper sovražnike božje, zoper sovražnike katoliške Avstrije, zoper sovražnike katoliške habsburške hiše.
Možje, kako vzvišen, kako svet, kako Bogu dopadljiv je boj, v katerega ste poklicani! Z Vami je pravica, z Vami je Bog, Gospodar voj-skinih trum!
Možje, ne bojte se! Zapustili ste svoje družine; bridkost srca, o-pravičeno bridkost srca ste možato premagali, ker Vas kličejo višje in svetejše dolžnosti. Za dom ne skrbite preveč! V krščanski ljubezni je vse tako urejeno, da delo ne bo zaostalo; mi duhovni, deželni odbor in cesarska vlada si bomo s pomočjo raznih društev prizadevali pomagati Vašim družinam; možje ne bojte se! Trpljenje, težko trpljenje Vas čaka, težek križ Vam je naložen. Pa saj ste krščanski možje, pa gledate Kristusa, ki je s svojim svetim križem odrešil svet. Vsaki dan zadenite težki križ na rame, in sicer tako, da Vam zaleže za Vašo dušo, zaleže za Vašo večnost. Zato vsaki dan zjutraj in v kaki nenavadni bridkosti vzdih-nite: nO presladko Srce Jezusovo, vse bridkosti in križe današnjega dneva Ti darujem na Tvoje svete namene in v spravo za razžalitve, katere Ti v presvetem Zakramentu trpiš." Samo to vzdihnite in vsako trpljenje Vam zaleže za večnost.
Možje, ne bojte se! Morebiti nekatere od Vas na bojnem polja čaka smrt? O, junaška smrt, o sveta, o srečna smrt! o mučeniška smrt! Pa kaj pravim smrt: ne, ne, ne čaka Vas smrt, ampak čaka Vas posmrtno življenje, preblaženo, nebeško življenje, po katerem koprnimo vsi. Da bo morebitna smrt tako zaslužna, vzdihnite vsaki dan k Bogu, rekoč: o moj Bog, iz Tvojih rok, rad sprejmem tudi smrt kakršnokoli, kjerkoli in kadarkoli. Taka žrtev celo vice izbriše.
Možje! V srednjem veku se je po Evropi razlegal klic: „Tako hoče Bog!" in tisoči so zapustili dom ter šli osvajat Jeruzalem iz rok nevernikov. Klic: „Tako hoče Bog!" je dvignil tudi Vas v sveti boj za katoliško Avstrijo, v pravičen boj za predobrega cesarja, v kaznovalen boj zoper brezvestne hudodelce. Torej naprej: z Vami je Bog; naprej za izvrstnimi vojskovodji; naprej k slavni zmagi!
Možje, vzdihujte: „Pod Tvoje varstvo pribežimo, o sveta božj? Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej iz vseh nevarnosti!"
Sedaj pa prisezite, prisezite pred Bogom zvestobo, popolno zvestobo, da s tako sveto prisego posvetite svoj boj, da s tako sveto prisego počastite Boga, da si s tako sveto prisego zagotovite zmago. Amen, amen, amen!
To so krasne apostolske besede, ki naj bi spremljale vse slovenske vojake v pravičnem boju. Priobčujemo jih, ker nam patrijotična dolžnost veleva, da se splošno razglase.
W B «
tretje rns Odbornica „ Rdeče
| O G&	(£»
66
liscih sil Ml® pesi
belgijski načrti v vodo padli.
Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) »Kreuzzeitung« piše, da so Belgijci imeli namen z obrambo Lutticha nemško armado najmanj tri do štiri tedne zadevati. Zaradi tega je zavzetje Liitti-ci»a junaško delo prve vrste nemške armade.
XXX
RUSKA LAD1JA »ANDREA« NASEDLA.
Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Nemški listi pišejo: Nemci, došli iz Finske, poročajo, da je ruski dreadnought »Andrea« nasedel in da leži do polovice dolgosti na suhem. Rusi s0 zaradi tega že v skrbeh za varstvo finskih voda.
XXX
PRI MOHLHAUSNU PORAŽENI 7. FRANCOSKI ARMADNI ZBOR. Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Wol-rov urad poroča 10. t. m.: Sedmi francoski armadni zbor in ena pehotna divizija bel-tortske posadke sta v zgornji Alzaciji prodrli do Miihlhausna. Danes so jih vrgle naše čete iz neke utrjene postojanke za-
hodno pri Miihlhausnu. Sovražnik se je umikal proti jugu. Naše izgube niso znatne, sovražnikove izgube so velike.
XXX
TRETJA RUSKA KAVALERIJSKA DIVIZIJA VRŽENA ČEZ RUSKO MEJO.
Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Tri obmejne stotnije, podpirane po na pomoč došli artiljeriji, so vrgle nazaj tretjo rusko kavalerijsko divizijo, ki je poizkušala pri Romeichnu in Schleubnu prodreti čez mejo.
XXX
GROFICA CHRISTALNIGG USTRELJENA V AVTOMOBILU.
Celovec, 10. avgusta. (Kor. ur.) Grofica Litci Christalnigg, rojena grofica Belle-garde, žena graščaka v Svincu, nadporoč-nika grofa Oskarja Christalnigga, se je peljala sinoči zvečer v avtomobilu čez Predli v Gorico kot odbornica »Rdečega križam. Groiica, ki si je preskrbela za vožnjo dovoljenje deželne vlade, je bila v Bovcu na Goriškem ustreljena. Podrobnosti niso znane. Grofica je za > Rdeči križ« zelo
delovala in je bila v celi deželi priljubljena. Poročilo o njeni žalostni smrti se je povsod z veliko žalostjo sprejelo.
Dunaj, 11. avgusta. (Kor. urad.) Groiica Christalnigg je bila v Bovcu ustreljena od vojaške straže, ker šofer ni ustavil avtomobila na klic straže.
Grof Christalnigg, soprog ponesrečene grofice, je zaveden koroški Slovenec. Ur.
XXX
POSVARJENI AVTOMOBILIH.
Dunaj, 10. avgusta. (Kor. urad.) C. kr. korespondenčni urad prosi časopise, naj objavijo sledeči opomin: Avto-mobilisti sc opozarjajo, naj na klic žan-
darjev, vojaških patrulj in drugili varnostnih organov takoj svoje vozove ustavijo, da ne pridejo v nevarnost življenja. Tem organom je strogo naročeno, da posvečajo vozovom te vrste največjo pozornost.
XXX
Z NAŠIH BOJIŠČ.
Dunaj, 10. avgusta. (Kor. ur.) Na južnem bojišču ob Drini in ob Savi je splošno mirno. Včeraj so poizkusili črnogorski oddelki vpasti čez hercegovsko mejo. Črnogorci so tudi v oddelku Teodo včeraj živahno, a brezuspešno streljali iz topov. Ob ruski meji ni bilo bistvenih dogodkov.
Vež ruskih generalov odstopilo radi Korupcije v rusKi armadi.
Krakov. Tukaj se jc izvedelo, da so mnogi ruski generali odložili svoje časti, ker se ni v skladiščih našlo niti polovico tega, kar jc bilo vpisanega v inventarju.
Ruska doma.
RUSKI CAR NAGOVORIL RUSKO DUMO.
Peterburg, 10. avgusta. (Kor. urad.) Ruski car je včeraj v zimski palači ob navzočnosti glavnega poveljnika ruske armade velikega kneza Nikolaja Niko-lajeviča in vseh ministrov sprejel rusko dumo in državni svet. Ruski car je navzoče nagovoril; V teh pomembnih dneh razburjenja in nemira, katere preživlja Rusija, izročam svoj pozdrav in upam, da bo vsa Rusija vojsko, katero
sem dolžan Gospodu, vodila do srečnega konca. V tem soglasnem viharju ljubezni in gorečnosti vseh, ki so odločeni tudi življenje žrtvovati, črpam moč za bodočnost, v kateri gremo nasproti slavi in časti. Ne borimo se samo za čast in ugled naše države, ampak bojujemo sc tudi za naše slovanske brate in naše brate po veri, s katerimi nas veže krvno sorodstvo. V tem trenotku z veseljem opazujem, kako se združenje vseh Slovanov z Rusijo močno in nerazdružljivo izvršuje,
RUSKI MINISTER SAZONOV V RUSKI DUMI.
Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča o govoru ruskega zunanjega ministra Sazonova v dumi. Ko je Sazonov konstatiral, da jc Rusija predrzno izzivanje Nemčije (!) na vojsko vojno napoved sprejela, jc rekel, da se sovražnikom Rusije nc bo posrečil poizkus zvaliti evropski požar ua Urljejj
Rusiji. Zgodovina bo govorila. Rusija da je hotela mir (!) in cla hoče ohraniti svojo zgodovinsko moč in neodvisno silo v Evropi. Avstrija da je hotela preprečiti zedinjenje Slovanov na Balkanu in pripraviti Rusijo na Balkanu ob vsako veljavo in vpliv. Rusija ni mogla Srbije pustiti pasti in ji je morala zato pomagati. Ne more pa tudi pustiti, da bi nemška država Evropi ukazovala.
V Berolu prijeli ruski oeledi?.
Berolin. V Berolinu je aretiranih mnogo Rusov, ki so osumljeni špijona-že. V Tempelhofu je bil aretiran mlad Rus, ki je nameraval napad na most. Pri njem so našli bombo. Aretiran je bil od nemških častnikov neki Rus, ki je bil oblečen v sivo uniformo ulanske-ga častnika. Razburjeno ljudstvo ga je hotelo linčati. Nadalje je bil aretiran mlad par. Dama je bila oblečena v obleko protestantovske diakonise. Neki Rus, oblečen v obleko katoliškega duhovnika, je nameraval vreči bombo iz četrtega nadstropja na železniško progo. V pravem času je bil še opažen in aretiran. Nadalje so aretirali še več Rusov, ki so bili različno preoblečeni in so nameravali izvesti različne atentate. Napad na kraljevo banko je bil tudi nameravan, pa so ga preprečili in zlikov-ce prijeli. Pri njih so našli bombe.
Nemški zrakoplovi v noju za mm
ZEPPELINOVEC SE PRI LOTTICHU IZVRSTNO IZKAZAL.
Berolin, 10, avgusta. (Kor. ur.) »Ber-tiner Tageblatt« objavlja z dovoljenjem vojaških oblasti v »Kolnischer Volkszeitung«, da se je boja pri Liittichu zelo uspešno udeležil tudi zrakoplov »Z VI«, Iz zrakoplova se je vrgla iz višine 600 m bomba, ki je odpovedala. Zrakoplov se je nato spustil na višino 300 m, nakar so vrgli iz njega 12 bomb, ki so vse eksplodirale in mesto na več krajih zažgale.
SrHi so nameraveli umorili ludl Mlsar-skega kralje.
»Rumunski Lloyd« poroča: V Sofiji izhajajoči list »Čambana« je razkril, da so v Belgradu prišli na sled komplotu, po katerem naj bi postal žrtev kralj bulgarski. Šest Srbov je hotelo kralja umoriti pri posvečanju cerkve Aleksander Nevsky.
Bolgarija.
BOLGARSKI KOMITAŠI.
Solun, 10. avgusta. (Kor. urad.) Iz Soluna poročajo, da se bolgarski komi-taši zbirajo, da uderejo v srbsko Makedonijo. Prebivalstva v Makedoniji se je polastila velika panika.
BULGARIJA NEVTRALNA DO KONCA EVROPSKE VOJSKE.
Soiija, 10. avgusta. (Kor. ur.) Bulgarski uradni brzojav poroča: V sobranju je šef bulgarske vlade, Radoslavov, proglasil nevtraliteto Bulgarske do konca evropske vojske. Če bo pa napadena, bo znala napadu ost odbiti s silo. Da se Bulgarija vsem eventualnostim izogne, jo proglašeno povsod vojno stanje.
Bevoluciioirni pojavi v Novi smili.
»Albanska korespondenca« poroča iz Soluna: Vsa poročila, ki prihajajo sem iz srbskega dela Macedonije, so polna naraščajočega razburjenja med prebivalstvom proti Srbom. Splošni poziv k orožju, katerega je izdala srbska vlada na prebivalstvo novoosvobojene-ga ozemlja, je pokazal zelo pomanjkljiv uspeh. Tako albansko kakor tudi bulgarsko prebivalstvo je odklonilo slediti pozivu. V tem delu smatra prebivalstvo, da je prišel čas, ko se otrese osovražene srbske vlade. Obsežna in z nasilnimi sredstvi izvršena rekvizicija živine in živil za srbsko armado je v Macedoniji povišala razburjenje, tako da so v nekaterih krajih naravnost odklonili izročitev taistih. Z ozirom na grozeče postopanje bulgarskega prebivalstva v Macedoniji izročajo srbske oblasti mohamedanskemu prebivalstvu orožje in ga izkušajo nahujskati proti Bulgarom. V mnogih krajih se je izvršilo več aretacij. V okolici Bitolja beži prebivalstvo s svojo živino v gorovje.
Mila.
,1 proti tripelenthnti.
Gasigrad, 10, avgusta. (Kor. urad.) Turški listi pišejo vsi za Nemčijo in Avstrijo in so zelo hudi na Anglijo, ker je Osmanom ugrabila dva drednota. Pravijo, da hi poraz Anglije in Francoske zelo razveselil vse prave Osmane.
VOJNI KREDIT V TURČIJI.
Cariflrad, 10. avgusta. (Kor. urad.) Turški uradni list prinaša irade (dekret), po katerem se odkažejo turškemu vojnemu ministru 3 milijoni funtov kredita.
HMh grozi flnoiežem, i pofierc svoie nasipe.
Pariz, 8. avgusta. Iz Amsterdama se poroča, da je nad 240.000 ljudi mobiliziranih. Nadalje se poroča, da so Nizozemci vse pripravili, da lahko odpro nasipe in tako poplavijo defenzivno cono. Kakor znano, je velik del severne Nizozemske med Severnim morjem in Zuydrskim morjem, to je ozemlje med Amsterdamom do Heldera, ljudska roka iztrgala morju z velikimi nasipi, ki zabranjujejo, da morje zemlje ne more poplaviti. Pred poplavo zavarovana zemlja tvori najrodovitnejši del Nizozemske, ki leži pod morsko gladino, Večkrat že so Nizozemci preprečili francosko invazijo tako, da so odprli nasipe in poplavili svojo zemljo.
Ruski Kozaki.
ŠTEVILNE DEZERTACIJF, KOZAKOV.
Lvov. »Dilo« poroča iz Černovic: Semkaj je prišlo mnogo kozakov-dezer-terjev. Dezertacije se ponavljajo vsak dan.
»JUNAŠTVO« KOZAKOV.
Berolin. V mali obmejni vasi Skot-ten je bil umorjen od kozakov neki posestnik majhnega posestva s svojim sinom in hčerjo.
Vroča poljska tla.
Dežela, ki ima veliko preteklost, izobrazbe zmožno viteško ljudstvo, polno žarečega patriotizma, ki se rado vname za ideale in je sposobno za nesebično navdušenje, stoji pod pritiskom azijskega nasilja, pod zasmehljivo samovoljo moskovitskih oblastnikov, ki brezpri-merno višjo inteligenco s knuto kozaških tolp pritiskajo k tlom. V pregovor je prišla domovinska ljubezen nesrečnih Poljakov in vedno in vedno zopet vidimo v zgodovini, kako se to impul-zivno ljudstvo dviga proti svojim bai'-barskim zatiralcem.
Debel zvezek v krvi se topečih dogodkov je poljska zgodovina od razdelitve kraljestva leta 1772. in 1793. Brez pomoči je takrat ležala Poljska med tremi velesilami. Leta 1794. je ruska carica Katarina ukazala, da se razpusti narodna brambna moč Poljske, in lahko se reče, da se od tega časa začenjajo poljske vstaje. Tadej Kosciusko je padel kot prva žrtev. Po prvih uspehih proti Rusom je leta 1794. izgubil Krakov in Varšavo in po krvavi bitki pri Macejewicah svobodo in življenje; zmaga je bila na strani Rusov pod generalom Suvarovom. Po tem porazu je Rusija končno anektirala Poljsko v sedanjem obsegu.
Pod Napoleonom se je zdelo, da bodo napočili lepši časi za poljsko ljudstvo. jPo miru v Tilsitu leta 1807. je hotel Korzikanec ustanoviti varšavsko vojvo-clino in Poljska se je s svojo pehoto in konjenico pod knezom Poniatowskim, ki je kasneje padel v bitki pri Lipskem, postavila v boj proti staremu dednemu sovražniku pod Napoleonovo zastavo. Po Napoleonovem padcu je iz varšavske vojvodine nastalo poljsko kraljestvo z ruskim velikim knezom kot kraljem! Ta je uvedel vlado nezaslišane samovolje, katere uspeh je bila vstaja v Varšavi leta 1830. V petih bitkah so bili Poljaki potisnjeni nazaj in po bitki pri Ostrolenki in krvavi osemmesečni podrobni vojni so izgubili svojo svobodo in pravice. Težje nego kdaj prej je ležala carjeva roka na njih. Preganjanja in usmrtitve so bile na dnevnem redu. Dosledno in s strašno strogostjo so se uničile vse predpravice in svoboščine Poljakov, poljske ob'asti odpravile, uprava, pošta, šola in finance rusifici-rale; celo ime so vzeli nesrečni deželi. Z vsemi nasilnimi sredstvi carskega de-spotizma se je krvavo zatrlo vsako pa-triotično gibanje. Katoliška cerkev se je s silo zatrla. Ruski oblastniki so se s svojim priveskom vsepovsod razšopirili in popolnoma iztisnili poljsko inteligenco. Tudi deželni jezik je bil v zasebnih in javnih zavodih prepovedan. Ta pritisk na Poljake je rodil mnogo manjših vstaj in atentatov na vodeče osebe ruskega režima. To je trajalo do najnovejšega časa. Zlasti po neslavni rusko-japonski vojni je upor znova zaplamenel. Takrat je s sodelovanjem revolucionarne socialistične stranke na vseh straneh ruskega orjaka izbruhnila revolucija: v Kijevu, Odesi, olj Kaspiškem morju, Kronštatu in Sebastopolu. Tudi Poljska je doživela dneve groze. Od 22. do 24. junija 1905 so v Lodzu divjali po-
ulični boji, v katerih je nastopilo šest vojaških polkov z artiljerijo ter je bilo ubitih nad 2000 vstašev. Tudi v Varšavi in ostalih pomembnih krajih so se vršili ljuti boji. Leta 1906. so končno bajoneti in topovi upostavili mir, mir pod vislicami 1
Predaleč bi vodilo, ako bi hoteli le površno opisati vse stiske, ki jih je moralo od tedaj od rusovst.va pretrpeti poljsko ljudstvo in zlasti inteligentni krogi. Zato je razumljivo, cla vse hrepeni po rešitvi, ki jo prinašata Nemčija in Avstrija. Glasom zadnjih vesti Rusi naravnost beže iz poljskega ozemlja, tla so jim postala prevroča in vedeli so, da ako bi se še res kje upali upreti nemški armadi, tega ne smejo storiti na poljskih tleh, kjer bi jim poljska ljudska armada padla v hrbet.
Huniui® na sireni irozveze.
Bukarešt, 10. avgusta. (Kor. urad.) »Seara« piše: Ako bi Rumunija na lastno željo ali pa vsled spremenjenih razmer morala svojo nevtraliteto prekoračiti, je gotovo, da bo njena najugodnejša pozicija na strani trozveze.
OH poginilo angleške KrižsrSce Jiir.
Med najuspešnejše orožje, s katerim se branijo obmorska obrežja, spadajo pomorski podkopi (mine). Pod-kop se nahaja pod vodo; ko zadene ladja, nanj, se razpoči in preluknja ladjo, ki se nato navadno potopi.
Razločujemo: opazovalne pomorske podkope, podkope, ki se pogojno zažigajo in takozvane kontaktne podkope.
Opazovalni podkopi so bolj redki. Z njimi so zaznamovana francoska pristanišča. Približno pred enim letom je razpočil tak podkop neposredno pred nekim nemškim parnikom. Opazovalni podkopi so podobni krogli; premer znaša 2 metra, nabite so s 300 do 500 kg di-namita. Podkop je tako globoko položen, da lahko čezenj vozijo največje ladje bi-ez nevarnosti. Podkop, ki tehta nad 1000 kg, se zasidra z velikim sidrom, ki se uravnava v morju in se obrežje zato ne more kar tebi nič meni nič čez noč zapreti s takimi minami. Opazovalni poclkopi se zažge s postaje na kopnem, ki mora imeti natančne načrte o njih razpostavnosti. S pomočjo merila za oddaljenost se podkop zažge v tistem trenutku, ko sovražnikova ladja čez podkop vozi. Pritisk na električen gumb, električna iskra zažge podkop in ladja se potopi.
Opazovalni podkop ima to slabo stran, ker se izgubi za polaganje veliko časa; lahko se poškoduje tudi žica, po kateri je zvezana opazovalna postaja, neuspela pa povzroči največkrat odvisnost od obrežja. Podkop mora biti tako globoko podložen, da lastne ladje čezenj brez nevarnosti vozijo. Zato se polagajo do 12 metr. globoko razdalja ocl ladjine stene znaša 3 do 4 metre, kar pa oslabi učinek. Težavno je tudi natančno poznati kraj, kjer se podkop nahaja, ker ga valovanje morja premika. Težko se določi tudi natančno trenutek, ko se vozi ladja čezenj. Zgodi se lahko in se je že tudi zgodilo, da se je razpočil podkop nekaj metrov pred ali za ladjo in jo zato ni čisto nič ali jo je pa le neznatno poškodoval. Za opazovalne podkope pa govori to, da se lastne ladje brez skrbi vozijo čeznje.
Podkope s pogojnim zažiganjem zasidrajo približno 4 metre pod vodno gladino. Podkop se užge v trenutku, ko se ga ladja dotakne. Lahko se pa tudi ta razstrelitev s kopnega prepreči, zlasti takrat, kadar se vozijo lastne ladje. Teh podkopov je več vrst. Najobičajnejši so tisti, ki so preskrbljeni z malo baterijo, ki se izproži, ko zadene ladja nanje.
Tudi ti podkopi niso popolni, ker vpliva lahko na žice vreme in pa tudi sovražnik; boljši so pa kakor opazovalni.
Najbolj moderen je kontakten podkop. Zasidra se 4 metre pod vodo, razstreli tudi male ladje in ni odvisen od zunanjih učinkov. Kontaktni podkop ne potrebuje toliko razstrelilne snovi kakor drugi podkopi. Kontaktni podkopi se zelo hitro raztresejo in se tudi z izurjenim moštvom lahko hitro zopet odstranijo.
Kako vplivajo podkopi, nam pojasnjuje zgodovina. Rusi so izgubili ob japonsko ruski vojni eno vojno ladjo, en podkopni parnik, dve mali križarici in eno topničarko, ki so zadele na podkope. Japonci pa dve vojni ladji, dve obrežni oklopnici, dve mali križarici, eno topničarko in 2 torpedna rušilca. Nevarno poškodovali, in sicer tako, cla so bile ladje več mesecev za boj nesposobne, so pa podkopi Rusom dve vojni ' ladji, 1 oklopno križarico in eno topni-
čarko, Japoncem pa 1 vojno ladjo, 1 oklopno križarico in dve mali križarici.
Proti podkopom se nekatere države poslužujejo vrvi, ki se napne med ladje in tako odstrani podkope, da morejo velike ladje naprej voziti. Najboljša obramba je pa, da se spodnji deli ladij razdele v več oddelkov, tako da ladja še plava, četudi je en oddelek razrušen. Kljub temu uničita še danes dva podkopa tudi najmogočnejši nad-dreadnought.
Švica korektna.
VILJEM PRITISNIL NA ŠVICO.
Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.)' WoIffov urad poroča sledečo vest milanskega »Secolo«: Da je zvezni svet postavil švicarski armadi poveljnika Wil-lya, je pripisovati pritisku nemškega cesarja Viljema, ki je poskrbel, da ima Švica poveljnika, na katerega korektnost se lahko zanese. Prejšnji poveljnik, ki ga je bila določila švicarska vlada, se je moral umakniti.
ŠVICARSKI VRHOVNI POVELJNIK.
Združeni švicarski zvezni zbor je povodom mobilizacije švicarske armade imenoval poveljnika W i 11 e j a za generala in vrhovnega poveljnika armade. Imenovanje se izvrši po volitvi. Kandidata za generalsko mesto sta bila polkovnik Wille in polkovnik Sprecher pl. Bernegg. Od 192 glasov jih je dobil prvi 122, drugi pa 63. K temu pripomnimo: V švicarski armadi je najvišja šarža v miru ona polkovnika. Tu imajo oberst-kornega poveljnika, oberst-divizijonarje in oberst-brigadirje. Le v slučaju izbruha vojne ali bližajoče se vojne nevarnosti se izvoli pri mobilizaciji armade general. Zadnja večja mobilizacija Švice je bila za časa nemško-francoske vojne 1. 1870,/71. in je imela namen, da varuje nevtraliteto dežele. Ko so se koncem le vojske operacije po bitki na Lisaine bližale švicarskemu ozemlju, je stala švicarska armada pod generalom Herzogom na zahodni meji pripravljena. Kakor znano, je morala od Werderja potolčena francoska vzhodna armada pod Bourbakijem, zasledovana po Mantenflu, pri Verrieresu prestopiti na švicarska tla, da bi ušla vojnemu vjetništvu. Vsa Bourbakijeva armada, okrog 80.000 mož, je bila takoj, ko je prestopila švicarsko mejo, po četi Herzoga razorožena in so jo imeli do mirovnega sklepa med Nemčijo in Francijo internirano.
Eglpl v vojnem slanju.
Kairo, 9. avgusta. V Egiptu je proglašeno vojno stanje. Pričakovali smo, da bo pred kratkim objavljena novica o nevtraliteti Egipta de-inentirana in da bo khedive kmalu sledil vojnemu razpoloženju Anglije. Državni in mednarodni ustroj Egipta je po ustavi in po mednarodnih pogodbah tako sestavljen, da je dežela podrejenea suvereniteti Turčije in potemtakem pristoji vrhovno poveljstvo turškemu sultanu. Državi nače-luje khedive, knez. Po značaju suvereni-tetc pogreša khedive ono neodvisnost, svobodo in pravice prave samovlade, katero imajo suverenne države. Suvereniteta Egipta pride med drugim tudi v tem v po-štev, da plačuje Turčiji vsakoletni tribut. Poleg te omejitve suverenitete pa ima Egipet na vratu še Anglijo, ki ga ovira v neodvisnosti. Od leta 1882. povodom angleške okupacije datira markant-na določba, po kateri je egiptovska armada podrejena komandi angleškega generala.
Kraljevec, 5. avgusta. Iz Eyatkuhnen& se glede na boj pri Kibartyju še poroča: Takoj, ko se je izvedelo, da so prekinili diplomatične zveze med Nemčijo in Rusijo, jc tukajšnja mala posadka odkorakala proti meji, Zdi se, da ruska obmejna straža še ni vedela, da se je že pričela vojska. Vojaki so mirno izvrševali službo in bili zelo iznenadeni, ko smo otvorili z naše strani ogenj nanje. Ko je pačilo nekaj strelov, so pobegnili; naša kavalerija je mogla, brez ovire čez mejo. V bližnjem Wirballnu so pa morali biti Rusi že obveščeni, da se jc pričela vojska. Večji oddelki ruske kava-lerije, ki jim je sledila pehota, so zasedli Kibarty in nekaj valovitega ozemlja, kjer so se prvi boji uneli, Rusi so zelo slabo streljali, njih kroglje so brenčale visoko nad nami. Ogenj pehote je trajal na obeh straneh približno eno uro, ko smo se pripravili na naval, ker smo dobili mala oja-čenja. S hura-klici je navalilo naše desno krilo v središče in prodiralo naprej, levo krilo je pa z brzoslrelnim ogniem podpiralo naš sunek naprej, Rusi niso na nas čakali, marveč so v begu zapustili svoje postojanke in se umaknili v Kibarty, ki bi bil moral biti po načrtih ruskega generalnega štaba nekoliko utrjen, a utrdbe so bile le slabe. Po kratkem boju, med 'katerim se ie /nnpi izkazalo, da v streljanju
Rusi niso dovolj izurjeni, smo navalili na kraj. Našli smo zdaj hujši odpor. Ruska pehota je pokazala v bližnjem boju veliko bravuro, osobito središče se je krepko držalo; a ker smo obkolili obe krili, smo jih končno vrgli. Naše čete so se sijajno držale in z velikim elanom šle na sovražnika. Na ruski strani je bilo veliko mrtvih in ranjencev, naše izgube so bile neznatne. Ruse v smeri proti Wirballnu je zasledovala naša kavalerija, ko je že prej očistila ozemlje sovražne kavalerije. Zasedii smo nato Kibarty kakor tudi dvotirno železniško progo, ki vodi v Kovmo, oziroma v Peterburg. V Kibartyju je ostal ruski okrajni načelnik na svojem mestu, ko smo si zajamčili, da ne bo ničesar podvzel proti našim četam.
Zi roiine rezervistov i
POZOR!
Razlaga zakona iz leta 1912. radi državne
podpore rodbinam rezervistov se ne sme vršiti samo po mrtvi črki, temveč po duhu zakona in tako, da je državna pomoč kolikor mogoče obsežna in izdatna.
Kar se zlasti tiče kmečkih družin, je napačno mnenje, da gre podpora izključno samo onim družinam, kjer nimajo ne hlapca ne dekle pri hiši, Vobče je to gotovo resnica, toda glavna stvar je obseg posestva, t, j. če posestvo ni večje nego je zamore obdelavati v normalnih razmerah kmet s svojo rodbino, če ima ta rodbina normalno število glav. Če sta tedaj na malem posestvu mož in žena brez otrok ali z malimi za delo nezmožnimi otročiči in morata zato, ker nimata delazmožnih otrok in dokler jih nimata, držati si deklo ali hlapca — imajo sedaj žena in otroci vojaka vseeno pravico do preskrbe. V tem smislu je posredoval g. deželni glavar pri vladi in je gospod deželni predsednik popolnoma pritrdil temu stališču. — Opozarjamo na to zlasti gg. župane in pa člane tozadevnih okrajnih komisij.
Pismo vojaškeia Škofa.
Vojnim kuratom je dal apostolski vojni vikar sledeče navodilo:
»Predvsem naj pazi duhovnik, ki je pozvan na vojsko, da njegovemu varstvu in duhovnemu vodstvu izročeno moštvo prepoji z verskim zaupanjem na božjo Previdnost, da vojake navdušuje in utrjuje v zvestobi in vztrajnosti v vseh okoliščinah; tolaži naj ranjence, močno ranjenim in umirajočim pa naj ali na bojišču ali pa na pomožnih postajah podeljuje tolažila svete vere ter izvršuje požrtvovalno tucli telesna dela ljubezni in usmiljenja. Že ob nastopu mobilizacije jc njegova dolžnost, da vojake opominja in jim prigovarja, naj vredno prejemajo svete zakramente; naj jim bo na uslugo bodisi ponoči ali podnevu, da morejo opraviti sveto spoved. Ko je njegov oddelek poslan v ogenj s sovražnikom, naj opozori moštvo, da obudi kesanje, in da se trka na prsi v znamenje notranje žalosti nad grehom. Nato naj podeli odvezo z besedami: »Ego vos absolvo a.b omnibus censuris et pecca-tis in nomine Patris etc.«
Vsled prošnje me je sv. oče pooblastil, cla smejo vsi moji duhovniki samo z znamenjem sv. križa blagosloviti katerikoli, križec s »toties-quotis« (ko-likorkrat-lolikokrat) odpustki. Umirajoči vojaki zamorejo dobiti popoln odpustek, ako tak križec poljubijo, ali se ga vsaj dotaknejo in ako vsaj obude kesanje ter sprejmejo smrt iz božjih rok kot spravo za grehe in izgovore ime Jezus, če ne z jezikom, pa vsaj v srcu.
Vsak vojni duhovnik mora imeti vedno pri sebi sledeče predmete: Što-lo, križ, posodico s svetim oljem, mal rituale (obredna knjižica) in na rokavu bel našiv z rdečim križem. Hostije za sveto mašo mora vsak duhovnik s seboj vzeti.
Nikakor pa ni dovoljeno, da bi imel pri sebi posvečene svete hostije, da najsvetejše ni izpostavljeno kakemu onečaščenju. V sili bo ljubi Bog podelil svojo milost vsakemu vojaku, da le prejme sveto odvezo in sveto poslednje olje.
Glede službe božje sc je ravnati po razmerah, želim pa, cla se opravi vojaška služba božja s kratkim in tehtnim nagovorom, kolikorkrat je možno, koli-korkrat dopušča služba in je vse potrebno na razpolago. Vojnim kuratom po poklicu strogo naročam, naj bodo svojim rezervnim tovarišem v vsem na roko.
S to naredbo je obvestiti vse v vojsko uvrščene duhovnike.
Zapleiia ruskega državnega imetja v Kemčii1. Okrca m mioiiov mark.
Kakor že omenjeno, se je pri berolin-skih velikih bankah zaplenilo ruski državi pripadajoče imetie kot lastnina sovražne
velesile. Poleg banke Mendelsohn 8i Co. pridejo v poštev nekatere velike banlce, vendar ima imenovana banka kot največja upraviteljica Rusije pretežni del tega ruskega denarja. Znano je, da služijo taiste v glavnem kot varstvo za izdajo kuponov vseh v Nemčiji se nahajajočih ruskih za-dolžnic. Natančni znesek tega imetja se nikdar ni mogel natanko dognati, vendar je resnica, da presega višina imetja daleč vse potrebe najetja posojil. V zadnjem času je Rusija potegnila znatne vsote iz prometa, pa vseeno znaša v Berolinu se nahajajoča zaloga denarja okrog 100 milijonov mark ali vsaj ne veliko manj.
Dnevne novice,
-f Povsod na delo sa pomožno akcijo kranjske dežele' Kranjska dežela je bila prva v Avstro-Ogrski, ki je organizirala podeželno pomožno akcijo. Po vseh županstvih oziroma župnijah se sestavljajo krajevni odbori, ki nabirajo prostovoljne prispevke in organizirajo tudi drugo pomožno akcijo. Potreba je res velika, zato je trdno pričakovati, da bo gotovo vsak prispeval po svojih močeh. Od krajevnega odbora nabrani denar se bo načeloma porabil le za potrebe dotičnega krajevnega okoliša. Izrecno pa povdarjamo, da bo deželni odbor porabil centralna sredstva le za tiste kraje, kjer bodo z uspehom delovali krajevni odbori. Zato je nujno potrebno, da se nemudoma ustanove krajevni odbori, kjer jih še ni in da gredo takoj na neumorno delo. Darove in nabrane zneske naj se pošilja kranjski deželni blagajni s pristavkom: »Pomožna akcija«. Rojaki, usmilite se zapuščenih rodbin, ki trpe pomanjkanje in olajšajte po ^svojih močeh njihovo bedo. Vsi na pomoč centralni deželni pomožni akciji, da bo po taki centralno organizirani pomožni akciji mogoče storiti kaj resnično uspešnega.
-f Za rodbine rezervistov. Pozor! Pomožna akcija deželnega odbora. Ponovno opozarjamo na to centralno deželno akcijo za rodbine vpoklicanih vojakov. — Ustanovili so se lokalni odbori v smislu te akcije: v župniji Domžale, politični okraj Kamnik, za občini Domžale in Depaljavas; v občini Radovljica; v občini Vič, politični okraj Ljubljanska okolica; v občini Preddvor, politični okraj Kranj; v občini Stara-cerkev, polit, okraj Kočevje; v občini Pod-rečje, polit, okraj Kamnik in v občini Višnja gora. — Povdarjamo še enkrat, da bodo centralne akcije deležni samo tisti kraji, kjer se ustanove in uspešno delujejo krajevni (lokalni) odbori, občine in župnije. Koder tega ni, se ne bo centrala prav nič ozirala. — Namen centrale je, izpopolniti državno akcijo, ki se vrši na podlagi zakona iz leta 1912.; kajti v premnogih slučajih ta zakon sploh ni uporaben ali pa le nezadostno.
-f Osrednja pisarna S. K. S. Z. v Ljubljani (Ljudski dom) vsak dan od 6. do 8. vire zvečer brezplačno dela prošnje in vloge za državno podporo vsem, kojih očetje oziroma možje so odšli k
vojakom.
-f Vsa naša društva, p. n. zapne in občinske uratJe nujno prosimo, da takoj sporoče »Osrednji pisarni S. K. S. Z.« v Ljubljani (Ljudski clom), koliko delavcev bi rabili za poljsko delo v do-ličnem kraju. Sporoče naj natančno kake vrste delavce (za košnjo, žetev itd.) rabijo in kako visoka dnina je običajna v dotičnem kraju.
-j- Poziv. Vse tiste, ki bi bili pripravljeni proti primernemu plačilu prevzeti poljsko clelo po deželi, pozivamo, da se osebno ali pismeno zglase v Osrednji pisarni S. K. S. Z. v Ljubljani (Ljudski dom). Pisarna uraduje vsak večer od 6. do 8. ure.
-j- Vinceneijeva družba. Centralni svet Vincencijeve družbe ima jutri, v sredo, ob pol šestih sejo v Kat. tiskarni (I. nadstropje). Ker gre za n u j n e z a -d e v e , je potrebna polnoštevilna udeležba.	, + Naročnikom »Dom in Sveta«!
Zaradi tehničnih težkoč izideta 9. in 10. številka »Dom in Sveta« skupaj meseca septembra. — Uredništvo.
-f Imenovanje in odlikovanje v sodni službi. »Wiener Zeitung« objavlja: Njegovo ces. in kralj. Apostolsko Veličanstvo je z najvišjim sklepom od 31. julija 1914 imenovalo predsednika okrožnega sodišča v Gorici, Henrika Cazafura, opremljenega z naslovom in značajem dvornega svetnika, podpredsednikom višjega deželnega sodišča v Trstu, in je milostno blagovolilo podeliti predsedniku trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu, dr. Antonu,Perišiču, prosto taks, naslov in značaj dvornega svetnika.
— Vič. V Društvenem domu smo imeli predvčerajšnjim času primeren shod. Najprvo sc nam je podala slika s sedanjih bojišč, kakšna, je situacija bojujočih se velesil in kakšni so dosedanji uspehi. Nato se nam je opisala potreba in korist društva »Rdečega križa«. Po govoru se je takoj pokazalo, cla ljudstvo pojmuje važnost tega karita-
tivnega društva. Vpisalo se je in plačalo članarin 36 oseb. Sestavil se je pripravljalni odbor z g. županom na čelu. Ko bomo imeli vse potrebne informacije, se bo ustanovila podružnica »Rdečega križa« za tukajšnjo župnijo. Županstvo je že odposlalo v Ljubljano sto kron. Pomožni odbor za podporo ubogih družin vpoklicanccv je včeraj s pomočjo sotrudnic po vsej župniji pobiral prostovoljne darove. Kakor se čuje, so pobirateljice povsod dobro došlc in našle odprte roke v tolažbo trpečih, stra-dajočih družin.
—	Ureditev civilnotožbenega postopanja za časa moratorija. Ponekod so se sodniki zedinili za takole uradovanje: Naroki v nekaterih pravdnih stvareh, za katere velja § 1. moratorija, se imajo uradoma preklicati in razpisati na termin, ki pade najmanj 14 dni do treh tednov po preteku moratorija. To ne velja za razprave v drugi instanci. Nanovo vložene in že sprejete tožbe, tičoče se terjatev, za katere velja § 1. moratorija, naj se toži-telju vrnejo z ozirom na moratorij, ako moratorijski rok za iztožene terjatve še ni potekel. To velja zlasti tudi za mandatne tožbe s predlogom na izdano plačilno povelje in za opomine. Stranke, ki hočejo vložiti na zapisnik tožbe (opomine), naj se primerno pouče. Ako vseeno vstra-jajo na sprejemu tožbe, tedaj naj se taista sicer sprejme, toda strankama se mora naznaniti, da se z ozirom na moratorij o tem ne more odločevati. Odlokom justičnega ministrstva od 1. in 2. avgusta 1914 glede menjic in glede eksekucij se ustreže. Točka 1. in 2. velja tudi za predloge po § 63, eksekucijskega reda.
—	Umrl je gospod Otmar Berger, prior benediktinske opatije v Admontu v starosti 80 let.
—	Iz Ribnice poročajo, da je neka dama izročila »Rdečemu križu« zlato dam-sko uro in alijačni prstan.
—	Rezervni častnik ustreljen. S Predila poročajo graški listi, da je bil ustreljen rezervni nadporočnik 4. infan-terijskega polka A d o 1 f R o g 1 e r, ko je hotel ustaviti mimo vozeči avtomobil. Rogler je bil nadučitelj v Fregistu.
—	Avtomobilisti naj bodo oprezni. Dogodilo se je, da se vozeči avtomobili za opetovane klice javnih varstvenih organov niso zmenili, vsled česar se je na nje streljalo. Da se v bodoče kaj takega več ne pripeti, se občinstvo, posebno pa avtomobilisti kar na j resne je opozarjajo, da se ima vsako vozilo, posebno pa avtomobili na klic javnih varstvenih organov, kakor stražnikov, orožnikov, patrulj, postaj na vsak način takoj ustaviti, ker so inače vozeče se osebe v nevarnosti, da se jih ustreli.
—	Lastnikom konj. Kakor se čuje, se je zanesla v zadnjem času med lastnike konj, ki so svoje konje povodom mobilizacije pri konjskih naborih vojaški upravi prodali, govorica, da se jim kupna cena, za katero so svoje konje prodali, ne bo, oziroma ne bo v dogled-nem času izplačala. V pomirjenje vseh prizadetih krogov se naznanja, da so take govorice vseskozi neutemeljene in da je vsaka bojazen v tem pogledu popolnoma oclveč. Kupnine za konje, ki so bili prodani vojaški upravi, se bodo na vsak način tekom šestih tednov po izvršeni oddaji konj potom c. kr. poštne hranilnice izplačaie.
—	Pazite na sleparje I Dogodilo se je, da so trosili brezvestni ljudje neresnične vesti, češ da so bankovci avstro-ogrske banke izgubili na vrednosti, z namenom, da bi odvzeli lahkovernim ljudem bankovce pod njihovo vrednostjo. Že nekaj dni se je opažalo, cla zahtevajo ljuclje kovan denar, kar je seveda gori omenjeni vesti še pospeševalo. Proti takemu sleparskemu postopanju gotovih brezvestnežev je treba z vso odločnostjo nastopiti. Občinstvo se poživlja, da vsakega, kdor bi take vesti raznašal ali pa poskušal, bankovce pod njihovo vrednostjo zamenjati, takoj orožnikom ali oblasti naznani, cla bo mogoče proti takim sleparjem sodnijslco postopati.
—	Vsem občinam v okrožju podružnice »Rdečega križa«, kmečki okraj Celje. Cesarjev manifest z dne '28. julija 1914: »Jaz zaupam svojim narodom, ki so sc v vseh viharjih vedno složno in zvesto zbii-ali okoli mojega prestola in bili vedno pripravljeni žrtvovali se za čast, velikost in moč domovine.« Udejstvimo takoj ta cesarjev izrek v vseh občinah in krajih! Ustanov-ljajmo komiteje v naslednjih občinah: Okolica Celje, Vojnik, Dobcrna, Št. Pavel in Št. Peter S. d., Žalec, •Št. Jui*ij juž. žel., Šmarje, Teharje, Laški trg, Trbovlje, Loka pri Zid. mostu, katerim se naj pridružijo tudi sosedne občine. Ti komiteji naj bodo povsod naj-delavnejši člani naše organizacije. Njih naloga je sledeča: 1. Nabrati kolikor mogoče veliko število udov v navedenih in sosednih občinah, ki bi plačevali po
2 K članarine na leto. 2. Nabirati darove za pomanjkanje trpeče družine k vo-;akom pozvanih rezervnikov, in sicer v denarju ali pa v pridelkih in blagu, to ]e v živilih (riž, krompir, moka, vino itd.); nakaznice za kruh pri pekarjih itd. kot ponudbe. 3. Za naše rezervne bolnišnice, ki se bodo ustanovile, poste-ljino kakor: žimnice, blazine, postelje itcl. kot ponudbe. 4. Ponudbe za osebno delovanje kakor: postrežba bolnikom v društvenem okrožju ali zunaj istega. —-Vsi dobrosrčni prispevki naj se pošljejo in ponudbe naznanijo poslovodstvu podružnice »Rdečega križa« za kmečki okraj Celje. (C. kr. okrajno glavarstvo v Celju, II. nadstropje, št. 7, označeno s tablico »Rdečega križa«, vhod in stopnice na dvorišču.) — Predsednik: Staro-grof Salm 1. r. — Poslovodja: C. kr. namestil. svetnik baron Miiller - Horn-stein 1. r.
—	Srbofil morilec. Povsod v slovenskih deželah ljudstvo proti vsakemu sr-bofilu, kjerkoli se upa pojaviti, ogorčeno nastopi. Ljudstva se srbofilska agitacija ni niti najmanj prijela. To jc v čast Slovencev, ki ne puste niti najmanj omadeževati stare zgodovinske slovenske zvestobe. To je pokazalo nedavno tudi ljudstvo na Rakeku. V Ster-žajevi gostilni je 27. julija pilo več domačinov ter sc pogovarjalo o svetovnih dogodkih. Možje in fantje so ogorčeno obsojali srbske morilce in srbske izzivalne predrznosti ter se navduševali ob odločnem nastopu Avstrije. To pa ni bilo prav delavcu Trelcu, ki je pričel v grdih besedah zabavljati proti Avstriji. Komaj je par stavkov izpregovoril, že so vstali možje in fantje, zagrabili ne-sramneža in ga vrgli vun. Trelc jc zunaj preklinjal in grozil. Možje so nato v gostilni nadaljevali svoje domoljubne pogovore. Eden prvih se je poslovil od družbe, nad 60 let stari posestnik Andrej Petrovčič. Komaj pa je Pctrov-čič stopil čez prag gostilne, že je skočil besni Trelc pred starega moža ter mu zasadil nož v srce. Petrovčič je bil takoj mrtev. Tako je čestit slovenski mož prelil svojo kri za svoje sveto prepričanje. Morilca Trelca so prijžli in odpeljali v Ljubljano, kjer pride pred eno prihodnjih zasedanj porotnega sodišča.
—	Iz Sevnice poročajo: Dne 6. avgusta se je igralo več otrok, med njimi tudi enajstletna Angela Sober iz Šmarja pri Sevnici, ob potoku blizu Save. Deklica je pri tem padla v globoko vodo in utonila. Drugi otroci so, videč to nesrečo, zbežali. Truplo jc potem našel posestnik Ludovik Ivranič.
—	Iz pleterskega samostana so bili k vojakom klicani: P. Ferdinand Knorzer kot vojaški kurat, doma iz Bavarskega, k nemški armadi; fr. Viktor Zentko, fr. Dominik Gradišnik, fr. Metod Peršak pa k avstrijski armadi. Samostan in njegovi prebivalci so pa Rdečemu križu na razpolago.
—	Brzovozno blago se od danes naprej lahko pošilja na vse postaje južne železnice.
—	Dijakom! Knježje oskrbništvo Snežnika opozoruje vse dijake, ki nameravajo potovati peš, naj ostanejo raje doma, ker se take ljucli v tem času navadno pridrži in imajo tudi mnoge druge sitnosti.
—	Strašen detomor. Dne 5. avgusta je povila 201etna dekla Jožefa Matauš, uslužbena pri gostilničarju Janezu Ba-tej v Vojniku pri Celju, v senu živega otroka moškega spola. Takoj po porodu je tolkla z otrokom tako dolgo po zidu, da je bil otrok mrtev. Nato je skrila otroka v neki kot. Ljudem pa se je cela reč malo čudna zdela. Obvestilo se je orožništvo, ki je po daljšem iskanju našlo truplo otroka. Detomor je bila priznala, nato pa je bila odpeljana v Celje v zapore okrajnega sodišča.
—	Zaprli in oddali so deželnemu sodišču uslužbenca Gossove zaloge v Kranju po dom. Grofa, ki je poneveril onclotni zalogi piva okrog 2000 K.
—	Medveda ustrelil. V petek, dne 7. avgusta t. 1. ob 8. uri 15 minut zvečer je šel g. Miha Černe, hotelir na Bledu, v svojem lovskem revirju Lancovo na Jelovici iz srnakovega lova proti lovski koči. Približno 50 korakov pred kočo zasliši težke korake, postoji ter zagleda kosmatinca ravno, ko preskoči posekano smre-čevje. Ko je hotel medved pot križati, mu pomeri in kosmatinec samec, okrog 80 kg težak, je obležal v ognju. Pač redek lovski blagor.
—	Socijalistični poslanec — prostovoljec v armadi. Kako globoko je prodrlo med socialnimi demokrati spoznanje o potrebi državne obrambe, priča dejstvo, da se je javil prostovoljno za vojaško službovanje tudi socialistični moravski deželno-zborski m bivši državnozborski poslanec Niessner.
—	Ogenj. Laze pri Planini: Pretekli četrtek je nastal v naši vasi okoli 11. ure dopoldne pod kozolcem posestnika Fr. Krmavnerja hud požar. Naenkrat se je
zbrala velika množica žena in mož, ki so res junaško gasili in zabranili, da se ni ogenj razširil na tik gorečega poslopja stoječe hiše. V tem oziru čast onim, ki so gasili. Kozolec sam je sicer pogorel do tal, ker je bil ves poln suhega sena, a neustrašeni gasilci so rešili gotovo še pet drugih poslopij. Škoda je večinoma krita z zavarovalnino. Okoli 12. ure je bil ogenj pogašen in vsaka nevarnost odstranjena. Zažgali so po mnenju večine otroci. Dolžnost, otroke nadzirati, gre staršem. Zato pa, glejte starši, s čim se igrajo vaši otroci!
—	Mesto poštnega nadkontrolorja. Razpisano je mesto poštnega nadkontrolorja pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Ljubljana s plačo VIII. čin. razreda državnih uradnikov. — Prošnje je vložiti v teku štirih tednov.
—	Plemenito delo hrvaških tiskarjev. Veliko hrvaških tiskarjev je moralo v vojake. Mnogoteri so zapustili doma ženo in otroke brez vsake pomoči in podpore. Doma ostali tiskarji so pa sklenili deliti svoje plače s temi družinami.
—	Dunaj brez mestne železnice. Mestna železnica je dne 6. t. m. opolnoči ustavila na vseh progah svoj promet.
—	Nesreče. Brezovšek Terezija iz Dola pri Borovnici ze včeraj gnala na verigi kravo past. Ko je došla na pašnik, je hotela kravi odvzeti verigo. Krava je poskočila, pri tem se je Brezovšek zapletla med verigo, ki ji je utrgala palec desne roke. — Na državnem kolodvoru v Šiški je pri lokomotivi počila cev in padla kurjaču Francu Markehj na desno roko ter mu prerezala žile. — 2-letna Ivana Smrtnik v Podolnicah pri Horjulu je šla včeraj s svojo 4-letno sestro na pod, kjer je bila slamoreznica, s katero ste se igrali. Pri tem je dobila mlaiša sestrica hude poškodbe na desni roki.
—	Pasja steklina v kamniškem okraju se ie pojavila že pred 4 tedni. Iz neumevnih razlogov se je pojav te grozne bolezni potlačil, namesto da bi se takoj storili energični koraki — že je padla človeška žrtev te nepopisne lah-komišljenosti. Naj bi se vendar sedaj storili energičneji koraki, da bi se v teh žalostnih časih še druge nesreče ne pripetile. Ker je gotovo že veliko živali ogrizenih, naj bi se takoj proglasil po celem Kranjskem najstrožji pasji kon-tumac, ker samo po okrajnih glavarstvih nimajo te odredbe nobenega pomena. Stekel pes preteče v najkrajšem času celo deželo.
Noben pes ne sme prosto letati okoli, mora biti ali doma, ali pa na vrvici z nagobčnikom, če ga gospodar vzame seboj na cesto. Vsacega prosto se naha-jajočega psa mora konjač brezpogojno ujeti in pokončati. Varstveni organi naj kontrolirajo javne lokale, in se naj do-tični, ki pripelje seboj psa v javen lokal najstrožje kaznuje. Red mora vladati v tem oziru po celem Kranjskem, ker nevarnost je velika, da se steklina ne prenese tudi na druge domače živali, posebno mačke. Zakon o naznanilu kužnih bolezni stopil je ravnokar v veljavo, in so se oddale stroge naredbe. Ali morebiti te naredbe ne veljajo za to grozno bolezen, za pasjo steklino? Tako se ne sme postopati z človeškim zdravjem. Pričakujemo od c. kr. deželne vlade najstrožje odredbe in preiskavo, da se dožene, kdo je kriv zgoraj omenjene malomarnosti.
LjuDllaoske novice.
lj Fredsedništvo deželnega in ženskega pomožnega društva »Rdečega križa« za Kranjsko naproša vse one dame, ki so voljne prevzeti šivalna dela
za »Rdeči križ«, da prevzamejo ta dela od srede, dne 13. avgusta naprej v Aloj-zijevišču, Poljanska cesta št. 4, I. nadstropje.
lj Odlikovanje. Prošlo nedeljo popoldne se je zbralo službe prosto urad-ništvo in služabništvo poštnega urada Ljubljana mesto in poštnega urada Ljubljana glavni kolodvor v vožnje-poštni dvorani tukajšnjega glavnega poštnega urada, da prisostvuje slovesnemu odlikovanju g. c. kr. poštnega poduradnika Franca S p i 11 e r j a. Dvorana je bila svečanosti primerno z zelenjem in z zastavami v cesarskih ter v deželnih barvah ozaljšana in slavnostno razsvetljena, med zelenjem pa je bila nameščena soha Njegovega Veličanstva, okrašena s srebrnim lavor-jevim vencem. Slovesnost je otvoril g. višji poštni upravitelj Josip Flere z odbranim nagovorom, v katerem jc obrazložil pomembnost slavlja, ki se ima zvršiti in kakršnih ni mnogo zapisanih v analih glavnega poštnega urada ljubljanskega. Zbrali smo sc, je izvajal, da počastimo moža, čegar delovanje je obsijalo Najvišje odlikovanje, odlikovanje, ki je v čast in ponos odli-kovancu, nič manj pa tudi nam, ki se čutimo z njim vred ude enega telesa. Priznanje vzbuja vero v samega sebe
in vera v lastne sile je tako obsežnemu in odgovornosti polnemu uradu, kakor je ljubljanska glavna pošta, zdrava in čvrsta kri, ki pomenja moč, vztrajnost in zavest. Nato se je obrnil do slavljen-ca in mu po naročilu dvornega svetnika in predstojnika gospoda Hermana Pathaya na prsi pripel od Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva najmi-lostneje podeljeni mu srebrni zaslužni križec s krono, izražajoč iskreno željo, naj bi mu bilo dodeljeno, da bi visoko odlikovanje zdrav in čvrst nosil šc mnogo let. Ko je odlikovancu izrazil svoje odkritosrčne čestitke, je gospod upravitelj svoj govor skončal z besedami: Ko mu čestitamo na visokem odlikovanju, treba, da se v iskreni vdanosti spomnimo Njega, iz čegar rok ga je prejel. Zato naj se v tem slovesnem trenutku zedinijo naša srca v enem samem vzkliku: Bog nam ohrani našega gospodarja in vladarja Franca Jožefa I.! Slava mu! Hoch! In po dvorani je v navdušenju zaoril trikratni »Slava!« in »Hoch!« Njegovemu Veličanstvu. Ko se je bil g. odlikovanec z ginjenimi besedami zahvalil na izkazanem mu po-češčenju in g. nadupravitelja zaprosil, naj blagovoli na Najvišje mesto sporočiti njegovo najiskrenejšo in prevdano zahvalo, je slavljencu g. poštni pod-uradnik Martin Gruden čestital v imenu poduradništva. Za tem jc gosp. poštni kontrolor Josip H o 1 d kot oddelkov predstojnik g. Spillerja slavil kot moža najčistejšega značaja, ki se je bil duha neomajljive zvestobe do službovanja in brezpogojnega izpolnjevanja vseh dolžnosti navzel v vojnem letu 1866. G. poštni poduradnik Franc Spiller da je bil ves čas svojega službovanja svetal zgled vsem svojim tovarišem. Gospod poštni višji oficijal Ivan Po d gornik je slavljencu kot njega neposredni predstojnik tolmačil čestitke vsega poštnega uradništva in v daljšem vznesenem govoru izvajal, da je Spillerjev častni dan praznik dela, vztrajnosti in zvestobe do poklica. Kakor je slavljenčeva osebna čast vsik-dar ostala neomadeževana, tako je ostala nedotaknjena tudi njegova službena čast. Ta vzor vestnega, samo svojemu poklicu živečega poštnega uslužbenca brez madeža in brez graje, da je zgledna moč urada, kateremu služi že dolgo, dolgo vrsto let. Končno je g. Josip K u-r e n t, nadupravitelj poštnega urada na ljubljanskem glavnem kolodvoru, slavljencu čestital v imenu uradništVa in služabništva kolodvorskega poštnega urada. S tem je končalo vznašajoče slavlje, ki bi se bilo spričo pomembnosti odlikovanja izvršilo še vse sloves-neje, ako bi bili časi drugačni.
lj Človekoljuben čin. Gospa Roza Rohrmannova, posestnica v Ljubljani, je odpustila najemščino za mesec avgust ženam petih pod orožje poklicanih rezervistov, oziroma črnovojnikov delavskega stanu, v skupnem znesku nad 120 kron. Ta blagi čin naj bi našel mnogo posne-malcev!
lj Sladkorni podkartel v Ljubljani. Od
druge strani smo prejeli: Z ozirom na tozadevno vest v Vašem cenjenem listu z dne 7. t, m. treba še povdariti to-le: C. kr. deželna vlada mora vpoštevati tudi okol-nost, da se je lanski dobiček v znesku 77.000 K razdelil le med 10 veletržcev in ravno ta desetorica si bo razdelila med sabo tudi dobiček letošnje kampanje, ki je v znesku 304.500 K prenizko proračunan, medtem ko imajo ostali trgovci pri tem blagu še izgubo, ker so izročeni na milost in nemilost subkartelu in si ne morejo drugje preskrbeti cenejšega sladkorja. Kako sladkorni podkartel postopa, je bilo že povedano. Posebno značilni pa so slučaji, ko so nekateri odjemalci vsled znane podkartelove zahteve plačali stare fakture in denar za promptno blago založili v Jadranski banki. Kljub temu pa sladkorja niso dobili, ker se je došlo blago predvsem oddalo podkartelni desetorici, ki izvršuje tudi nadrobno prodajo, a konsumenti kupujejo tudi ostale potrebščine le tam, kjer dobe sladkor. To početje mora ostale trgovce popolnoma uničiti in je zares skrajni čas in nujna potreba, da c. kr. deželna vlada energično nastopi v brambo trgovcev, stoječih izven subkartela in konsu-mentov. Sladkorni podkartel naj se čimprej razpusti, ker je njegovo delovanje absolutno škodljivo širšim interesom in v smislu zakona z dne 1, avgusta 1914 tudi nezakonito.
lj Učenci IV. In V. razreda III. mestne deške ljudske šole na Vrtači, ki sc do zdaj še niso prijavili, pa so vendar sposobni ob sedanjem resnem času prevzeti kako delo v mestu ali na kmetih, se lahko zglašajo z dovoljenjem staršev vsak dan od 10. do 12. ure v vodstveni pisarni.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Vidic, c. kr. finančne straže respicijent v pok., 60 let. — Marija Jelovčan, hlapčeva hči, 4 mesece. — Angela Novljan, postreščko-va hči, 34. let. — Ivan Colusi, rezervnik, utonil v Gruberjevem prekopu. — Martin
Klemenčič, hlapec v mestni klavnici, 64 let. — Anton Kramar, delavec, 77 let. — Ivan Knez, dninar, 51 let.
lj Zopet pes ugriznil. Pasja popadlji-vost se je začela tudi v Ljubljani razširjati in zadnji čas se pripeti skoro vsak dan kak slučaj, in tako je bilo tudi včeraj popoldne. Ko se je mizarski mojster in hišni posestnik iz Jenkove ulice g. Simon Pra-protnik peljal s kolesom po Prulah, ga nenadoma in brez vzroka naskoči nek pes ter ga na desni nogi poškoduje, da je moral takoj k zdravniku, da mu je dal prvo pomoč. Pes, kojega lastnik je znan, bode preiskan in ako se pokaže kaj hujšega, bo moral g. Praprotnik prej ko mogoče oditi v Pasteurjev zavod na Dunaj.
lj Dolgoprstna služkinja iz Ljubljane v Trstu aretovana. 201etna Ana Weberjova, doma iz Ljubljane, ki jc služila pri družini g. Amodeo v hiši št. 329 v ulici Commercialc v Trstu, je vzela iz žepa gospodarjevega jopiča, ki je bil obešen na hodniku, listnico, v kateri je bilo 180 Ii denarja. Ko so prišli temu njenemu početju na sled, so jo dali takoj aretirati. Na policiji je sama vrnila ukradeni denar. Služkinjo so aretirali.
Rezi poročilo.
SV. OČE PIJ X.
Rim, 10. avgusta. K llletnici, odkar je sveti oče zasedel papeško stolico, je dobil sveti oče polno brzojavnih čestitk. »Tribuna« zanikuje vse vesti o lahki in-fluenci sv. očeta in pravi, da je sprejel več oseb v avdijenci.
PROTI PREDRZNIMA GOVORIMA
RUSKEGA CARJA IN SAZONOVA.
Dunaj, 11. avg. (Kor. urad) Časopisje se ostro obrača proti carjevemu govoru in proti govoru ruskega zunanjega ministra v ruski dumi. »Fremdenblttftt« pravi, da car javno proklamira zaščito onih Slovanov Srbov preko svojih mej, ki so nas po umorih izzvali. Skrajni čas je že bil, da proti panslavizma, ki je mislil da je že sedel na prestol, nastopimo z orožjem v roki. Sazonov je govoril še ostreje. Odločno je povedal, da je bil njega cilj pri ustanovitvi Balkanske zveze združitev Slovanov t. j. razrušeni e Avstroogrske. Slovani in tudi pravoslavni v tej državi pa so ravno zadnji čas pomandrali panslavizem ter so soglasno pokazali najlipšo skupnost z državo. Združenje Slovanov z Rusijo, katero vidi ruski car izvrševati, se izvršuje v resnici močno in nerazdružljivo z Avstroogrsko monarhijo.
O FRANCOSKIH IN ANGLEŠKIH ČASNIKARSKIH LAŽEH.
Berlin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Wol-fov biro poroča: Veliko razširjanje laži od strani angleških in francoskih brzojavnih uradov, napravlja tu humori-stičen vtis. Francozi so tudi leta 1870. z brzojavkami in časnikarskimi poročili toliko časa zmagovali, da so Nemci prišli pred Pariz. Prav tako bo tudi sedaj. Tu se zelo veselijo prvih uspehov armade in mornarice in trdno upajo, da bodo sledili še večji uspehi. Mi ne potrebujemo laži. Inozemstvo lahko vsako uradno nemško vojno poročilo smatra kot brezpogojno resnično.. Pogumno vožnjo in polaganje min malega parnika »kraljice Lujize« se visoko ceni kot sijajni tretji huzarski nastop nemške mornarice. »To je duh, ki mora voditi k zmagi,« piše »Kreuzzeitung«. »Tagliche Rundschau« meni, da bo napravilo na Angleškem močan vtis, cla si je tako mala ladja upala z uspehom tako daleč v sovražnikovo območje. Zelo važno morsko okrožje je sedaj posejano z nemškimi minami, ki ogrožajo angleške ladje. »Lokalanzeiger« piše: Nemški polagalec min je uničil trikrat večjo angleško ltrižarico s posadko vred in je posejal glavno angleško trgovsko cesto s smrtjo.
ZAVIJANJA RUSKE VLADE.
Berlin, 10. avg. (Kor. urad) Wolfov biro poroča: Ruska vlada je objavila rumeno knjigo o diplomatičnih pogajanjih pred izbruhom vojske. V tej knjigi zatrjuje, da je Nemčija zadnji posredovalni predlog Edvarda Greya zavrnila. Ta trditev je neresnična. Nemčija je nasprotno zadnji predlog Greya, da bi Av-stroogrska po zavzetju Belgrada in srbskega teritorija pričela pogajanja, na Dunaju toplo podpirala. To posredovanje je pa vsled ruske mobilizacije postalo iluzorno. Nadalje trdi ruska vlada, da je nemška vlada, mecl tem ko so bila pogajanja v najboljšem teku, odredila mobilizacijo, stavila ullimatum in napovedala vojsko. Tudi ta trditev je napačna. Ruska vlada postavlja vsa dejstva direktno na glavo. Že v četrtek 30. julija je nemški poslanik sporočil ruskemu zunanjemu ministru, da se posredovanja cesarske vlade nadaljujejo in da še pričakujejo odgovora dunajske vlade na zadnji korak, ki ga je storil
berlinski kabinet. Naslednji dan razglašena mobilizacija celokupne ruske armade in mornarice je morala pri teh razmerah v Nemčiji vplivati kot provo-kacij a tembolj, ker je malo dni prej na-čelnik ruskega generalnega štaba zagotovil nemškemu vojaškemu atašeju, da bo Rusija v slučaju, čc prestopijo avstrijske čete srbsko mejo, mobilizirala le vojaške okraje ob avstrijski, ne pa tudi ob nemški meji.
ANGLEŠKI LISTI O ZAVZETJU KOLO, NIJE TOGO.
Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Anv gleski listi registrirajo osvojenje nemške kolonije Togo na obrežju zahodne Afrike cisto hladno. Sprejem angleških čet v pristaniškem mestu Lome je bil čisto hladen. »Lokalanzeiger« primerja zavzetje nezavarovane kolonije po Angležih z junaškim nastopom ene same nemške ladije »Kra-Ijica Luiza«, ki je ob angleškem obrežju spravila na noge cel oddelek angleške mornarice,
ZA VOJNO PRIPRAVLJENOST MESTA' PULJA.
C. kr. okrajno glavarstvo v Pulju je razposlalo in nabilo oklic, ki se glasi: »Politični položaj nas sili, da moramo misliti na vse možnosti, do katerih bo moglo priti. Ena teh možnosti je, da bi se moralo staviti trdnjavo Pulj v popolno vojno stanje. Znano je, da zahteva vojna pripravljenost trdnjave, da se mora civilnemu prebivalstvu ukazati, naj zapusti mesto, kateremu ukazu se mora prebivalstvo takoj podvreči, izvzemši onih oseb, ki so po svojem poklicu ali radi drugih vzrokov potrebne v, trdnjavi. Osebe takih poklicev se morajo že sedaj zglasiti na okrajnem glavarstvu, da dobe posebne legitimacije. Če pa bo izaan ukaz, da je treba mesto zapustiti, bo dan le kratek rok za izvršitev tega ukaza. Okrajno glavarstvo vrši torej svojo dolžnost s tem, da opozarja že danes pulji sko prebivalstvo na to možnost, a obenem svetuje najnujnejše vsem onim družinam, ki se bodo temu ukazu podvrgle le s težavo, naj se privadijo na to misel in naj že sedaj računaj na možnost, da bodo morali v bližnji bodočnosti bivati izven trdnjave,«
NAPAČNE VESTI O POTOPU NEMŠKIH VOJNIH LADIJ V ČRNEM MOR« JU IN OB ALŽIRSKI OBALI.
Carigrad, 8. avgusta. (Koresp« urad.) »Tasvir Efkiar« obsoja razširje-valce napačne vesti, da ste bili nemški križarki »Goben« in »Breslau« na obrežju Alžirije, 17 nemških vojnih lan dij pa v neki bitki v Črnem morju potopljenih. List pravi: Vsled svoje hitrosti, patrijotizma in hrabrosti moštva se bo prikazala križarka »Goben« še večkrat, sedaj na levi, sedaj na desni, in bo potopila več francoskih in angleških ladij. Le če bi jo napadlo angleško in francosko brodovje v premoči, bi zapadla poginu, braneč čast nemške zastave. Vlada napoveduje najstrožje odredbe proti razširjevalcem napačnih' vesti.
XXX
VELIKO NAVDUŠENJE V BEROLINU,
VSLED ZMAG NAD FRANCOZI.
Berolin 11. avg. (Kor. urad) Ko so včeraj prišle vesti o zmagah nad Francozi v Zgornji Alzaciji, je nastalo tu nepopisno navdušenje.
PRVI FRANCOSKI UJETNIKI.
Enajst mož francoskega pešpolka: št. 16, katere so pri zavzetju Brieyja vjeli, je dospelo v Metz. 60 francoskih lovcev, ki se nahajajo v zelo žalostnem položaju, so nastanili v Frankobrodu ob Meni. Ujetniki so določeni za trans-« port v kako nemško trdnjavo.
FRANCOZI PODILI LAŠKE PODA* NIKE Z REVOLVERJI.
Dunaj, 10. avgusta. (Koresp. urad.)] Laški list »Trentino« poroča o grdem postopanju Francozov nasproti laškim delavcem o priliki mobilizacije na Francoskem. Laški delavci, ki so pribežali v Brescio, pripovedujejo, da so jih fran-coski vojaki podili vse lačne in sestradane v najslabšem položaju z revolverji in bajoneti po cestah na kolodvore. Zgodili so se prizori, ki so v sramoto hvalisani francoski kulturi in v nečast narodu, ki se hoče smatrati za »bratski« narod!
PRINC BONAPARTE IN HERVE V FRANCOSKI VOJSKI.
Roland Bonaparte, ki se je v času, ko je izbruhnila francosko-nemška vojska, nahajal v Berolinu, se je vrnil s prvim vlakom v Francijo. Ker pa na meji Belgije ni dobil vlaka, jc šel čez mejo peš. Ko je prišel v Pariz, je poslal predsedniku republike pismo, v katerem ga ie prosil, naj mu dovoli, da stopi v vojsko. Obenem mu je dal na razpolago v bolniške namene svojo palačo. Princ Bonaparte je sedaj star 56 let. V mislu zakona, kot član pretendentske dinastije, jc izgnan iz domovine, sedaj
se je pa op dolgih letih zopet vrnil. — Glasoviti Gustav Herve, vodja francoskih antimilitaristov, kateri je odsedel v ječi že več let zai^adi svoje antimili-taristične agitacije, je prosil pismeno vojnega ministra Messiny, da ga uvrsti v prvi pehotni polk, ki gre na bojišče. S Hervčjem gre v boj silno veliko francoskih časnikarjev in literatov. Tako bratje Cassagnac, izdajatelji »Autorite«, potem uredniki »Lausanne«, »Journala« in »Matina«. Znani nacionalistični pisatelj Maurice Barrčs je tudi prosil vojnega ministra, da ga uvrsti v vojsko, s to opazko, da želi služiti kot priprost
XXX
POVELJNIK ANGLEŠKE MORNARICE.
Wolffov biro poroča iz Londona: Admiral Sir John Jellicoe je imenovan za vrhovnega poveljnika angleške mornarice, admiral Maddon pa za šefa mornariškega vojaškega štaba.
ANGLEŠKI LETAK PROTI VOJSKI.
Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) Wolfov biro poroča: V, Londonu so zadnji ponedeljek v sto in stotisočih izvodih razdeljevali naslednji letak: Angleži, storite svojo dolžnost! Obvarujte svojo deželo pred sramotno in nezmiselno vojsko. Mala, pa mogočna klika bi vas rada zapeljala v vojsko. Vi morate to zaroto uničiti, da ne bo prepozno. Vprašajte sami sebe, čemu bi se vojskovali? Vojna stranka trdi: Mi moramo ravnotežje sil vzdržati. Ako Nemčija Nizozemsko ali pa Belgijo anektira, potem bo Nemčija tako močna, da bo nas ogrožala. Ampak vojna stranka vam ne govori resnice. Resnir ca je, da se bo ravnotežje velesil silno premaknilo, kakor še nikdar tako, ako se bomo bojevali na strani Rusije in Francoske. S tem bi napravili Rusijo za najmočnejšo velesilo na evropskem ozemlju. Vi veste, kakšno silo pomeni Rusija. Vaša dolžnost je, da varujete deželo pred pogubo. Delajte, da ne bo prepozno. Letak je izdala nevtralna zveza, podpisanih je pa od več znanih Angležev in Angležinj.
SLABO STANJE SRBSKE ARMADE.
Sofija. Tukajšnji listi poročajo, da je porušena železniška zveza Niš—Skop-1 je, najbrže od domačega prebivalstva. Srbska vlada je zapovedala, da se železnica takoj popravi in postavila za varstvo železnice eno brigado. Oskrbovanje srbske armade je izpod ničle. Poizkušajo prehraniti vojsko s slanino, kar pa zaradi velike vročine povzroča bolezen. Zato je bilo od srbske vlade zapovedano, da morajo vasi preskrbeti ovseno in koruzno moko. Srbska vlada se je obrnila do vseh sosednjih balkanskih držav s prošnjo, naj ji prepuste tisoč vagonov moke, ovsa in pšenice.
XXX
RUSKI GENERALISSIMUS VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je imenovan za generalissima vseh ruskih vojnih sil. Ruski generalissimus je sin velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, brata carja Aleksandra I. in vodi tisto rusko vojaško stranko, ki od aneksije Bosne sem zahteva vojsko proti Avstro-Ogrski. Nikolaj Nikolajevič je oženj en s črnogorsko princeso Anastazijo in se je od aneksije sem vedno zavzemal za vojsko Rusije proti Avstriji. Takozvane slovanske princese, hčerki črnogorskega kralja veliki kneginji Anastazija in Milica pa hči kralja Petra, Helena, tvorijo družbo, ki vpliva po velikem knezu Nikolaju Nikolajeviču na carja. Po ane-ksiji Bosne je hotel veliki knez Nikolaj Nikolajevič brezpogojno vojsko, a ni prodrl, ker vojna uprava ni jamčila za vojno pripravljenost Rusije in ker je čudodelnik Rasputin na carja proti vojski vplival. Po sarajevskem umoru, ko se je vedelo, da ne ostane Avstro-Ogrska nasproti Srbiji več strpna, so veliki knez Nikolaj Nikolajevič, general Sku-ffanevski, državni svetnik Bašmakov in drugi toliko časa na carja pritiskali, da se je odločil za vojsko.
RAZVRSTITEV RUSKE ARMADE PROTI AVSTRIJI.
»Times« pišejo: Po razvrstitvi ruske armade v mirnih časih se sklepa, da bosta stali nasproti Avstriji dve armadi v fronti m ena rezervna armada. Desno armado, ki ji bo poveljeval general Ivanov, bodo na,brze tvorili 9., 10., 11. in 12. armadni zbor kijevskega vojaškega okraja z glavnimi stani v Kijevu, Harkovu, Rovnu in Vinici. Levo armado, ki ji bo poveljeval general Nikstin, bodo tvorili 7., 8., 16. in 24. armadni zbor. Prva dva zbora imata glavna stana v Siniferopolu in v Odesi, a zadnja dva stojita v kazanskem vojaškem okraju. Rezervna armada pod generalom Plavo obsega 5„ 13., 17. in 25. armadni zbor, ki stoje v Moskvi, razen 5. v Voro-nešu in 13. v Smolensku, — Skupna moč teh armad se ceni na 700,000 mož.
SESTAVA RUSKE ARMADE.
Vojaški službi podvrženi so v Rusiji vsi splošni brambni dolžnosti podvrženi moški, nadalje kazaki in neregularne čete tujih narodov. Služiti mora vsak za orožje sposoben Rus od 21. do 43. leta, in sicer pri vseh delih armade. V pehoti in artilje-riji služi 3 leta, v drugih četah 4 leta, v rezervi služi 15 let, v državni brambi pa 5 let, kazaki služijo 18 let. Finska ne daje rekrutov, zato pa plača vsako leto 15 milijonov rubljev. V miru šteje armada 60.000 častnikov in 1,320.000 vojakov, v vojski pa približno 4,000.000 mož.
Puške so M 1891, repetirke, in se nabijajo s 5 patroni, kaliber znaša 7-62 mm. Posebnost je, da imajo Rusi vedno na puški nasajen bajonet. Kazaki imajo za pasom še bodalce, Municije ima vsak vojak 120 patronov, v vojski se to število poviša na 200 do 250 patronov. Vsak pehotni in strelski polk dobi v vojski tudi 4 strojne puške, vsaka strojna puška razpolaga s 6500 patroni. Strojna puška izstreli vsako minuto 600 strelov.
Vsak kavalerijski polk dobi med vojsko dve strojni puški, Kavalerija je oborožena z repetirnim karabineriem, z bajonetom in s sabljo. Prvi vodi kazaških polkov imajo tudi 3-11 m dolge sulice brez zastav, častniki so oboroženi s sabljami in z revolverjem, vsak kavalerist razpolaga s 40 patroni za karabiner in z 20 patroni za revolver.
Artiljerija uporablja štiri vrste topov, in sicer 8-7 cm topove M 1895, 7 62 cm brzostrelne topove M 1900 in M 1902. Gorska artiljerija uporablja 7 cm brzostrelne topove M 1904. Možnarske baterije so oborožene z modernimi 15 cm Kruppovimi havbicami. Težka artiljerija je oborožena z 10'5 cm in 15 cm havbicami. Častniki in topničarji so oboroženi s sabljami in z revolverji.
SLABA LETINA NA RUSKEM.
Poleg nevarnosti, da nastanejo notranji nemiri, je glavni vzrok potrtosti v ruskem carstvu slaba letina, ki jo ruski uradi sami priznavajo. Jare pšenice bo le 10,624.600 ton, to je za 28% manj nego lani, rži bo 23,847.400 ton, to je za 24% manj, ječmena 10,353.900 ton, t. j. za 15% manj in ovsa 12,342.100 ton, t. j. za 23% manj nego lani. Pri pšenici znaša torej primanjkljaj nad četrtinko. Opravičeno pa je mnenje, da gori navedene uradne številke dejanski položaj še preugodno slikajo. Ker so skoro vse evropske države izvoz žita prepovedale in ga more dobiti Rusija iz svojih azijskih pokrajin vsled pomanjkljivega obdelovanja zemlje le malo, ji preti, če bo vojna dalje časa trajala, grozote, lakote.
Po sklepu listo.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.)
V	Bruslju so morali biti Nemci več dni skriti. Tako je divjala množica proti Nemcem. Med osebami, ki so aretirane radi špijonaže, je tudi princ Croy s svojima nemškima šoferjema. Dolže ga, da je nedavno dal obed, katerega se je udeležilo 10 nemških častnikov. Znani hotelir Weber v Antwerpnu je umorjen. Mnogo znanih Nemcev v Bruslju pogrešajo.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.) Vse vesti, da bi Luttich ne bil v nemških rokah, so neresnične. Belgijci so se pri Liit-tichu slabo borili. Nas je oviralo posebno neugodno ozemlje in zahrbtni napad prebivalstva, celo ženske so se borile proti nemškim četam. Iz gozdov, iz krajev okoli Liitticha so streljale na nemške čete, celo na zdravnike in ranjence. Bili so nepopisno hudi boji. Razrušiti smo morali cele kraje, da smo zlomili odpor in da so naše čete prodrle skozi pas utrdb ter postale gospodar mesta. Res je, da je del utrdb se šc držal, ali streljali niso. Naš vladar ni hotel nepotrebno žrtvovati kapljice krvi.
Lahko smo počakali dohod težkega topništva, da smo utrdbe, drugo za drugo razstrelili, ne da bi pri tem žrtvovali enega moža, ako se utrdbe niso same prej udale. O operacijah seve armadno vodstvo ni smelo ničesar poročati, dokler nismo imeli okoli Liitticha toliko čet, da nam ga nihče ne more iztrgati.
V	tem položaju smo sedaj. Belgijci so imeli za obrambo trdnjave več čet, kot, jih je pri nas nastopilo za naskok. Tudi vesti, da bi bilo pred Luttichom padlo 20 tisoč Nemcev, so neresnične, francoska podelitev križa častne legije mestu Liittichu je pa samo teatralična prireditev.	___
Kardinal Lugari f. V Rimu jc te dni umrl kardinal II. B. Lugari v starosti 68 let. Dasiravno bi bil rad postal duhovnik, jc vendar študiral pravo in se posvetil po izvršeni odvetniški praksi izključno kanoničnemu pravu. Papež Leon XIII. ga je leta 1895. imenoval za konzistorijalnega advokata. Lugari so je 49 let star, odločil, da obleče duhovno suknjo, kar mu je oapež Leon tudi do-zvolil.
Tragična smrt	Fran FeriHa ia Mm soprose
mpiinje Hoiienbem.
Z mnogimi slikami. — Cena 70 v, po pošti 80 v.
Knjižica obsega najnatančnejši popis strašnega zločina, ki je na nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom iztrgal iz naše srede ljubljenega prestolonaslednika ter njegovo zvesto družico in do dna pretresel srca vsega čutečega človeštva. Kar jeknila je vsaka duša bolesti in prvotno osupnjenje se je umaknilo strašni jezi nacl zločinci in njihovimi zavezniki, kajti vsak je čutil v srcu, da je padel prestolonaslednik, ki je ljubil vse narode Avstrijske in bil posebno naklonjen Slovanom. Z njim je legla za dalj časa v grob tudi nada na lepšo narodno bodočnost, katero smo upravičeno videli zasigurano v pokojnem prestolonasledniku. S Fran Ferdinandom je padel mož globoke vere in živega katoliškega prepričanja, pa tudi mož jasnega pogleda in krepke volje, ki je zasnoval velike načrte, po katerih je hotel preosnovati Avstrijo, ki naj ostane mogočna pa tudi srečna mati srečnih narodov. Kdo ve če vstane še kdaj tak mož?
Navedena knjiga, ki vse to podrobno opisuje ima silno nizko ceno 70 v. in nudi nad 40 lepih slik iz preslolonaslednikovega javnega in družinskega življenja, posebno iz njegovih zadnjih dni pred odhodom v Bosno in v Bosni sami. Vsak veren Slovenec naj si nabavi knjižico, katero bo bral z izrednim zanimanjem, po tem naj si jo pa shrani za spomin na tega velikega moža.
Zbirka 16 krasnih slik, ki se dajo odločiti in porabiti kot razglednice, ali pa se v celoti labko hranijo kot lep spomin. Cena tega krasnega albuma je izredno nizka in znaša samo 1 K, tako, da stane torej posamezna slika samo 6 vin. Vsaka slika odnosno razglednica je umetniško dovršena, ter po svoji izvršitvi daleč presega vse podobne slike, kar jih je do sedaj izšlo. Slike združene v tem albumu predooujejo najznačilnejše dogodke iz življenja pokojnega prestolonaslednika, iz katerih je posebno razviden njegov ljudomili značaj, moška moč ter skrb do lastne družine in vseh narodov velike avstrijske
domovine.
Črne gore
se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena mu je K 2'—. Ta zemljevid bo za zasledovanje predstoječih vojnih dogodkov popolnoma zadoščal, ker je srbsko ozemlje podano precizno in skozi in skozi zanesljivo, zadoščal bo pa tudi v slučaju, če bi dvignila Bulgarija svoje orožje proti Srbiji ali Rumuniji, da si zopet pribori pravice, katere ji je odrekel Bukareški mir. Kdor naroči celotno knjigo „Vojska na Balkanu", dobi ta zemljevid
brezplačno priložen.
raoa v
Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. Namen praktične knjige je, zopet spraviti v veljavo naša stara preiskušena domača zdravila, katera je naš moderni čas žal popolnoma pozabil. Bog sam nam je v naravi podaril najboljše leke proti raznim boleznim in ta knjiga nas uči te leke spoznavati in jih pravilno rabiti.
Zdr
Prirejena po nemški knjižici župnika Jan. Kunzle-ja. Cena 60 vin. To knjižico smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi. Knjižica je kratka pa jedrnata in obsega marsikatero tako priprosto domače zdravilo, lii pabolje učinkuje kakor najrazličnejši moderni leki, ki jih naštevajo obširne zdravilne knjige.
Cena 60 vin. Ta knjižica prinaša v naravnih barvah slike raznih zelišč, tako, da bo oni, ki raznih zelišč ne pozna, s pomočjo te knjižice iste lahko spoznai in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto, katera bi morala tvoriti domačo lekarno vsake slovenske hiše.
Sestavila c. kr. profesorja dr. Vinko Šarabon in Anton Sušnik. Z velikim zemljevidom vred velja ta obširna knjiga elegantno broširana K 6'50, elegantno vezana K 8-50. O prednostih te obširne bogato ilustrirane in z vsemi potrebnimi zemljevidi, načrti, skicami' vojnimi slikami itd. opremljene knjige smo že obširno poročali' tako tudi o njeni vsestransko poučni in istodobno zabavno pripovedni vsebini. S to knjigo bo vsakdo zadovoljen, saj nudi za majhno ceno ogromno veliko gradiva. Brezplačno je knjigi pridejen krasen zemljevid Balkana, ki bo najbolje služil vsakemu, ki zasleduje dogodke v Srbiji in operacije Avstrijske armaue na srbskem ozemlju.
"! ?!  
02010023010000
C. kr. ministrstvo za deželno brambo. K dep. XII., 3200 iz 1914.
Dnna\ v avgustu 1914
za c. kr. deželno brambo
Javni ponudbeni razpis.
Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo prvega polletja 1915 dobavo predmetov, navedenih v naslednjem zaznamku, potom javnega razpisa, in vabi k vlaganju pismenih ponudb.
Na ustne, brzojavne in telefonske ponudbe se ne more ozirati.
1.	Pismene ponudbe morajo dospeti najkasneje do 23. septembra 1914 ob 10. uri dopoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo na Dunaja.
Pri imenovanem ministrstvu (Dunaj I., Babenbergerstrasse 5, III. nadstropje, uradna soba št. 128) se bodo te ponudbe dne 23. septembra 1914 ob 10. uri dopoldne komisijonalno odprle Ponudniki ali njihovi pooblaščenci so upravičeni prisostvovati ofertni razpravi.
Odločitev o svoji ponudbi prejme vsak ponudnik od ministrstva za deželno brambo pismenim potom do 1. novembra 1914.
2.	Sklenjena pogodba se objavi s pismenim odlokom, s katerim se je ponudnik obvestil o sprejetju njegove ponudbe.
Formalna pogodbena lista se sestavi le na izrečno zahtevo.
3.	Ponudbeniku je na prosto dano, staviti ponudbo tudi le na posamne vrste (zaporedne Številke zaznamka) in pri vsaki vrsti na manjše množine (kose itd.) kot je razpisano.
Ministrstvo za deželno brambo si pridržuje pravico, sprejeti ponudbo tudi le glede po-samnih od več ponudenih vrst ali glede dela dobavne množine.
4.	Ponudbeniki smejo sami določati cene.
5.	Dobavna množina vsake vrste se mora v polnem obsegu dostaviti med 1. januarjem in 31. marcem 1915 monturni zalogi za deželno brambo na Dunaju.
V okviru tega roka določa domobranska uprava dobavne dneve, oziraje se po možnosti na Seljo podjetnikov.
Tekom prvega polletja 1915 more domobranska uprava zahtevati 10 odstotkov večjo po-/rebščino, katera se v slučaju mobilizacije zviša na 50 odstotkov. Ista se mora dostaviti v teku iveh mesecev po zahtevi.
Vsi predmeti se morajo dostaviti monturni zalogi za domobranstvo na Dunaju na stroško podjetnika.
6.	Ponudbeniki morajo, kolikor še niso oproščeni, vložiti vadij, oziroma kavcije v visokosti 5",o skupne cene za ponujane predmete.
7.	Dobava se odda samo takim ponudbenikom, kateri bivajo v v državnem zboru zasto* panih deželah in kraljevinah in v lastnih tovarnah (delavnicah) istotam izdelujejo (sestavljajo) omenjene predmete.
8.	Ponudbeniki rabijo brezpogojno sledeče v letu 1911 vnovič izdane pripomočke, kakon
a)	„Pogoje", tičoče se dobave izdelanih oblek in upravnih predmetov za c. kr. domobrambo
in c. kr. črno vojsko;
b)	navodilo za sestavo ponudb;
c)	uradne tiskovine za ponudbe.
Razen tega so na razpolago:
d)	navodilo, kako je sestaviti jamstveno pismo;
e)	navodilo za sestavo izjave pri vlaganju rentnih knjižic c. kr. poštno-hranilničnega urada;
f)	dopolnilne določbe glede dobave vadijev in kavcij potom vložnih knjižic hranilnic, rentnih
knjižic c. kr. poštno-hranilničnega urada in menjic.
Ti pripomočki se dobe v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju I., Seilerstatte 24. dobiti jih je v pregled tudi pri intendancah domobranskih ozemskih poveljstev in v vseh avstrijskih trgovinskih in obrtnih zbornicah.
9.	V domobranski monturni zalogi na Dunaju so na vpogled tudi predpisi o prevzemanju, navedeni v poslovniku M—1, II. del, kakor tudi vzorci in popisi glede dobavnih predmetov z eventualnimi posebnimi predpisi o prevzemanju, katerim morajo odgovarjati dobavni predmeti.
Te pripomočke morajo ponudniki vpogledati že zaraditega, ker morajo v svojih ponudbah izrecno izjaviti, da so jim taisti znani.
Sicer se pa vzorci od domobranskega skladišča oblek dobe proti plačilu odpadle cene in se popisi, dokler je kaj zaloge, tudi izposojujejo.
K javnemu ponudbenemu razpisu ministrstva za deželno brambo, dep XII., št. 3200 iz 1914.
Zaznamek dobavnih predmetov:
> «
1600
100
1600 IrOO
3000
500
330 ~500
100
12
13
16
17
23 ~24
25
26 "27
28 ~29
30
31
32 ~33
34 "35 ~36 37 "38
400 800
600
300
300
300
300
50
1200 20000
1200 2500
300
1500 1000 1200 800
100 300 "400
Kosov, parov, metr., garnitur
Označba
s
u
I-
o
N >
O
cu
odobrenem z odlokom ministrstva za dež. brambo iz leta .
klobukov iz navadne klobučevine s pritrdilnim trakom brez vrvice, emblema in peresnega čopa za deželno-bramb. peš čete....................
kosov
istih klobukov za deželne strelce na konjih
vrvic za klobuk, volnenih
emblemov s številkami 1 za klobuk
peresnih čopov za klobuk
čapk s prevleko s pritrdilnim trakom in verižico za žim-nati čop, brez orla in žimnatega čopa.........
kosov
m kom.
orlov z izrezanimi številkami1 za čapko.......	
žimnatih čopov,	črnih, za čapko.....
žimnatih čopov, rdečih, za čapko...........	
port za čapko	stražmojstre itd...........
ali čako za	desetnike ..............
1902
1894
1893
1905
vrvic za čapko ali čako
čak s pritrdilnim trakom, brez orla in brez žimnatega čopa
orlov z zapono k čaki za poljsko topničarstvo
verižic oklopn. z levjo glavico
žimnatih čopov z rozeto za čako za poljsko topničarstvo, črnih ....................
žimnatih čopov z rozeto za čako za poljsko topničarstvo, rdečih ....................
distinkt. portic za narednike in njim enake
distinkcijskih zvezd (iz celuloida)
200 500
200 "300 400
200 30000 300
200
kom.
pozlačenih narokavnikov
širokih
ozkih
narokavnikov za enoletne prostovoljce in prostovoljno dalje služeče......................
narokavnikov za častniške sluge in konjske strežnike
ostrostrelnih
strelskih
ostrostrelskih za konjico
telegraf isto vskih
za topovske mojstre
merilnih
za strelce iz strojnih pušk
za cenitev daljave za konjenico , . .
pijonirskih
odlik
1895
1908
1909
1902
1905
rs 3 d o o.
® -
3 Ž o. w U
lkom
1909
1908
1890
1901
1897
1904 1906
1903 1901
1906
1907
1907
1906
1903
T904 1906 1901
1908
1910
topničarskih voznih znakov
znakov za bolniške strežnike
znakov s planinko znakov za horniste
vrvic za topničarske poddesetnike
1908
1906
1911 1908 1906 1908 1911 1908
19.0
1908
1908
1907
1908
1 m
1 kos
100 k.
1 /n
kom
1 S katerimi številkami naj se dobavijo emblemi, izvedo ponudniki pri c. kr. deželno-brambni monturni zalogi. — * Po naznanilu domobransko monturne zaloge na Dunaju.
39
40
41
42
45
46
47
48
49
50
51
58
61
V)
50000
20000
8000
1500
15000 2000
4^000
20000
30000
1300
3000
20t0
1600
500
100 2000 "Too Too
200
3000
Kosov, parov, garnitur
kom.
parov
kom.
parov
kom.
parov
100
10d
64
68 ~69 70
"n
72 "73 74 "75
76
77
78
79
80
150 150 100
300
100 100
100 Too
500 1000 700 400 1400 1400 1400 900
_Jl_
350 1200 700
200
kom.
Označba
srajc, pletenih
spodnjih hlač, pletenih
golenic
belih usnjatih rokavic
volnenih rokavic
ostrog za dragonce z vijaki
šalov
telovnikov, pletenih, sivo melir.
nogavic
grelnih pasov iz bombaževine
ščitnikov za noge
infanterijskih portepejev
konjeniških portepejev
signalnih rogov (z ustnikom) v F
vrvic za obešanje signalnih rogov
vrvic za obešanje pištol brez vzmetnega kavlja
sekir s cepinom
svetilk z nosilnim obročem
svetilk z nosilnim ročajem
bilježnic
o
Dh
~ s
odobrenem z odlokom ministrstva za dež. brambo iz leta . „-.
1911
1910
1910
1905 1908
1910
1909
1910
1912
1911
1910 1896
1910
1905
1908
1911
1309 (XI t-244-13113)
1910
19011 1901
1909 1903
1903
1902
*
1910
krampov z ročnikom
lopat z ročnikom za pešce
lopat z ročnikom za konjenico
ročnih sekir z držajem
gozdnih sekir z držajem
meril
ročnih žag ,
razperil
dletov
klešč
vrvic .......................
sedel z jeklenimi kobaljami in trdnimi stranicami zavezalnih uzd ...	.
brzdnih palčic brez žvalnih kaveljnov desnih žvalnih kaveljnov levih žvalnih kaveljnov
žvalnih verižic ...........
konjskih odej (belih) ........
konjskih odej (črnili) k. M. 06, jezdne oprave za pehoto .
obešalnih verižic za uzde brez pripenjal........
stremen ...
sedel za vozo"e M. 06, ogrodje brez torbic z jermeni in brez jermen za sedlo.................
1899
1898
1899 1908
1899
1904
1907
1905
1908
1910 1899 1904
*
1902
#
1910
73 3
a o o.
a a
o d
<0
al
lkom
1 par
lkom
1 par
I kom.
1 par
1904 10U0
1907 1904
1907
1907
T905
1908
1907
l kom
81
85
87
88
89
90
90a
91
92
93
94
95
96
97
98
99 100
101 102
>
<u m
200
200
800 "600 "rod "700
3200
1200
2000
3500
300
1000
200
500
200
800
400
1000
50000
3000
3000
2000
800
Kosov, parov, metr, garnitur
kosov
garnitur
kosov
parov
kosov
Označba
podlog iz klobučevine, črne
s sprednjo in zadnjo Čepico iz usnja
desno
levo
klajnih konopcev
količkov za privezavanje konj
bincljev za konje
napajalnih veder
krtač z ročnim jermenom
Česal za konje z jermeni
jermen za vpletanje .
zadrgovalnih jermen
adjustir. jermen z zapono za Capko
naramnih pentelj za kožuhe in kožuhovinaste ulanke, Črno-rumenih, volnenih...............
naramnih pentelj za bluze dalmatinskih dež. strelcev na konjih, travnozelenih.................
pentelj za plašCe,
svetlomodrih
travnozelenih
črno-rumenih
franž za ulanke
trakov iz platenine
gumbov za hlaCe iz aluminija
belih ulanslcih gumbov, velikih
belih ulanskih gumbov, malih ,
gumbov za artilerijo, velikih
gumbov za artilerijo, malih
o ft.

odobrenem z odlokom ministrstva za dež. brambo iz lota . .
•d 9
a o
C.
cd
a
® X
a s
v U

1907
1903
1878
1902
1899
1882
1886 1897
1893
1905
1902
1903
1908
1910
1911
1907
1903
1902
1899 1902
1886
1891
1907
1910
1 kos
1 garnitur,
1 kos
1 par
100 kosov
♦ Po naznanilu domobranske monturne zalogo na Dunaju.
« <n
103
104
105
106
107
108 109
110 m 112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
1000 5000 loo
14000 2000 4000 200
400
100
100
200
200
150
3500
1000
10000
100
3600
22000
3200
Kosov, parov, metr., garnitur
kosov
garn.
kosov
kosov
parov
kosov
Označba
trakov za ušesa za Čevlje
Im
o
o O.
odob.-onom c odloLoi.i ministrstva za dol. brambo ie. leta . .
•a
3
a o
c.
C a o ^ U
1892
vrviCnih pasov za patronsko torbico
ustnikov za signalne rogove
oliv za šotorne stene prenosne šotorne oprave ....
velikih zapon za šotorne stene prenosne šotorne oprave
malih zapon za šotorne stene prenosne šotorne opravo roCne sekire...........
toporiši: 7,si
lopate
gozdne sekire
sekire s cepinom krampe.....
lopate za pehoto
roCajev za dleto
vložkov iz biCastega blaga za tornister
nosilnih kavljev za patronski tornister
vrcic za šotorne stene prenosljive šotorne opravo
lopatastih listov
zapornih kavljev za infanterijski pas
železa za napetnice z 10 žeblji .....
5 0/0 vrsta št. 1
20 % „	2
40 "/o „	»3.........
20 % „	„4.........
1898
1898
1894
1893
1894
1895
1903
1899
1900
1899
1894
1898
1900
1899
1900
1895
1910
1900
1900
1909
1905
5 %
'I"
dvojnatih gumbov, črno lakiranih, za ogrodje tornister
1905
1898
1 m
1 m
1 k.
10 k.
1 k.
10 k.
1 kos
1 gar
1 kos
1 kos
1 par
100
kosov
* Po naznanilu domobranske monturne zaloge na Dunaju.
Od c. kr. ministrstva za deželno brambo.
DRAČ OSAMLJEN.
Drač. Preden so holandski častniki odpotovali, so se s posredovanjem mednarodne komisije obrnili na vstaše v Ši-jaku, da bi izpustili oba vjeta holand-ska' častnika, da bi mogla z njimi vred odpotovati v domovino. Vstaški voditelji zahteve niso odbili, a izjavili, da se morajo prej posvetovati še z onimi voditelji, ki tačas niso navzoči v Šija-ku. Ob tej priliki so vstaši parlamen-tarjem še enkrat odločno izjavili, da se nikakor ne bodo podvrgli knezu. — Izpred Drača so odplule vse avstrijske, angleška in francoska vojna ladja, odpotovali so vsi avstrijski in nemški prostovoljci, Malisori so večinoma odšli v svoje gore, holandski častniki so odpotovali v domovino in v par dneh odidejo najbrž tudi rumunski prostovoljci. Vladna palača je izročena zgolj v varstvo italijanskih mornarjev in poveljnik italijanske bojne ladje »San Marco«, ki je edina ostala v draškem pristanišču, je odredil, da se bo hramba kraljeve palače omejevala na njeno notranjost. Drač je skoro popolnoma prazen.
KAKO SE JE LETA 1870. PRIČELA FRANCOSKO-NEMŠKA VOJSKA.
Zelo poučen in zanimiv za sedanji čas te spomin na začetek francosko-nemške vojske leta 1870.
17.	julija, Francija napove vojsko Pruski.
2. avgusta. Divizija Frossard je v flavzočnosti francoskega cesarja in prin-cev odkorakala proti Saarbriicknu in ga zasedla. Mala pruska posadka — 750 mož — se umakne v največjem redu.
6. avgusta. Armada Mac Mahona jc bila potolčena v bitki pri Worthu in je bežala v največjem neredu. — Nemci osvoje Spicherenberg in vržejo divizijo Frossarda. Cela francoska armada se koncentrira v okolici Metza; nemška vojska ji korak za korakom sledi. Ravno ta cas se širi v Parizu novica, da je ujetih 25.000 Prusov, med njimi sam prestolonaslednik.
11. a v g u s t a. Nemci odrežejo Strass-burg.
14. avgusta. Nemška armada je dospela do Metza, Bazaine poizkuša prodreti, a ga nemške čete v bitki pri Cour-cellesu zadrže pri Metzu.
16. avgusta. Druga bitka pred Metzom pri Mars-la-Tour di Vionville,
18.	avgusta. Tretja velika krvava bitka pred Metzom pri Gravelottu. Bazaine je definitivno vržen nazaj in je zaprt od vseh strani.
19.	a v g u s t a. Tretja nemška armada s prestolonaslednikom na čelu nadaljuje marš proti Parizu.
30. avgust a. Mac Mahon jc potol-čen pri Beaumontu,
31. avgusta in 1. septembra. Bitke pri Sedanu.
2, septembra. Sedan, cela armada Mac Mahona, se uda. Cesar Napoleon vojni vjetnik.
ZRAKOPLOVSTVO V VOJSKI.
Neki strokovnjak izvaja: V zrakoplovu in v aeroplanu se nikakor ne more lahko določiti točka, nad katero se nahajamo. Če se zanesemo na oko, se navadno zmotimo, kakor uči skušnja. Zato je boljše, da se uporablja črta, ki se smatra, da je vertikalna in po kateri se na zemljo meri n. pr. na zunanji strani gondule. V prostem zrakoplovu, ki se sam ne goni, to za nevelike višine zadošča; pri zrakoplovu, ki se sam goni, pa to nikakor ni mogoče. Za višje višine se za merjenje uporablja vrv, ki se rabi pri izkrcanju, a pri najmočnejših zrakoplovih tudi to odpade, ker goni lasten veter vrv od zrakoplova proč. Že to kaže, da se točka, ki se preleti, težko določi in da se težave množe, čim višje plovemo. V višini 1000 metrov se v najugodnejšem slučaju 50 do 100 metrov zmotimo, ker se mora pri merjenju računati s tri- do šeststo-ponjsko napako. A tudi opazovalec na zemlji težko določi, kako daleč da se nahaja zrakoplov in čez katero točko ravnokar plava, kar velja osobito takrat, če vidi, da ni zrakoplov nad njim in se zato lahko pri določitvi daljave za več kilometrov zmoti. Napaka, ki se napravi na zemlji, je navadno še večja, kakor tista, ki jo napravi zrakoplovec.
V NEMČIJI SE NE PROGLASI MORATORIJ.
Državni komisar berolinske borze je uradno izjavil, da ni utemeljena med borzijanci razširjena govorica, po kateri se predloži državnemu zboru postava o moratoriju. Pričakovati je le, da se izda postava, s katero se vsled višje sile zavlačijo dejanja, ki nastanejo vsled pravic menic ali šekov.
Naročajte »Slovenca"!
Za vojake in vojaške novince, ki
niso vešči nemškega jezika, obsega knjiga »Nemščina brez učitelja« veliko tvarine, ki bo vsakemu prav mnogo koristila. I. del obsega slovnico za Slovenca - samouka. II. del pa obsega posebno poglavje za vojake s sledečo glavno vsebino: Razgovori in povelja itd. za vojaške novince. Prihod k vojakom. Najnavadnejša opravila v vojaški službi v obliki povelj. Vojni zbori. Glavna razdelitev armade. Vojna moč države
v miru. C. in kr. armada. C. in kr. vojna mornarica. C. in kr. deželna bram-ba. Vsi razgovori, vsa povelja in vsa razlaga avstrijske vojne moči in njene razdelbe je podana v nemškem in slovenskem jeziku, tako da se vsakdo lahko na podlagi te knjižice uvede v vojaško življenje in dobi glavno podlago za vojaško službo. Knjiga podaja pa tudi razgovore za najrazličnejše druge stanove in razmere, v katerih pride Slovenec v dotiko z Nemcem. Na podlagi te knjige se vsak Slovenec priuči nemškemu jeziku, da bo lahko občeval z Nemcem v navadnem, vsakdanjem življenju. Vsak del sam za se velja 1 K 20 vin., oba dela skupaj vezana pa 2 K 80 vin. in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Prošufa
račrekega pofesialka ob sr&ski meji!
Kje bi se našel dobrodušen Slovenec, kateri bi ubogemu računskemu podčastniku v njegovih težkih dolžnostih v pisarni nekoliko olajšal delo in mu podaril star pisalni stroj, oziroma star pomnoževalnl aparat (šaplrograf aH kak sličen aparat). Poslati je na: Zlatoslav Planine, računski podčastnik, 18. Traindivision, Mcstar, Hercegovina.
Dalmatinsko vino
88 h do 1 K priporoča M. žerjav, Ljubljana, Streliška ulica 32.	2504
ki se razume na parni stroj, se sprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji.	2505 3
Več se izve pri Ivanu Vidmar, Črni vrh.
kupi vsak dan cirkus Charles. Ponudbe pismeno ali ustmeno na obratni biro voz št. 62, 2502
iSANATORIJM^MONAi
J ZA-NOTRANJE • IN- K3RURGIČNE • BOLEZNI?)
■ PORODNIŠNICA.	'
7 LTJUBLTJANA • KOMENSKEGA-ULICA'4 ]
' £^-zDRAVNK:iwi/'raj-DR FR. DERGANC
Mirna stranka (1 oseba) išče za novembrov termi p v Kamniku ali ŠkofjHoki lepo
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin. — Ponudhb pod A. W. poštnoležeče Ljubljana. 2492
li
se sprejme, pridna in poštena v trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem. — Naslov pove uprava lista pod št. 2503. (Znamka za odgovor.)
z dvema sobama, predsobo in pritiklinami v I. nadstropju ob cesti ter z vporabo vrta se oddasta za novembrov termin v Spodnji šiški, Kolodvorska cesta št. 181, Poizvo se istotam

wsmm;sa

Zahvala.
Prijateljem, znancem in sploh vsem, ki so spremili blagega po kojnika	*
Ivana Pogorelca
poštn. pristava v pok,
k večnemu počitku, izrekamo tem potom presrčno ^a 1: V Sodražicl, avgusta 1914.
Žalujoči ostali.
250fi
Tam/mm®
fJm^^mrnmm^^.
Po morskem vojnem pravu sme sovražnik zapleniti tudi zasebne ladje državljanov, s katerimi sc vojskuje. To pravo velja na odprtem morju, v lastnih in v obrežnih morjih. Sovražnikove ladje kakor tudi blago na takih ladjah sovražnikova vojna ladja lahko zarubi. Po načelu, da zasfava blago krije, se sovražnikovo blago na ladji nevtralne države kakor tudi ne blago nevtralne države na sovražnikovi ladji ne sme zarubiti. Nevtralne države se namreč kolikor mogoče malo k vojski pritegnejo. A tudi nevtralna zastava ne krije blaga, če gre za tihotapsko blago. Pojem tihotapskega blaga se je avtentično določil na londonski mornariški konferenci.
Deklaracija razločuje absolutno tihotapsko blago, nadalje relativno konter-bando in pa proste predmete. Absolutno konterbando tvori vojni material. Po konferenci določen seznam lahko vojujoča se stranka razširi, če gre za predmete, ki se izključno za vojsko potrebujejo. Ti predmeti se zarubijo, če so namenjeni v sovražnikovo ozemlje. Relativno tihotapsko blago se zapleni, če se dokaže, da je namenjeno za vporabo vojujoče se države ali za njene upravne oblasti. Ne zarubijo se industrijske surovine in fabrikati, ki se v vojski ne rabijo. Ladja, ki vozi konterbando, se zarubi, če presega konterbanda po vrednosti, teži ali množini več kot polovico naloženega blaga in se v tem slučaju za kazen vse blago zarubi. Nevtralna ladja in njeno blago se lahko zarubi, če ladja potuje, da vozi sovražnikove čete ali da mu posreduje poročila.
Vojne ladje smejo na bojnem pozori-šču vsako trgovsko ladjo preiskati. Trgovski ladji da vojna ladja znamenje, da naj obstoji; če ne uboga, ustreli nanjo slepo. Če ladja obstane, se poda oddelek na ladjo, da dožene njeno narodnost in kakovost blaga. Preiskava izostane, če spremlja trgovsko ladjo vojna ladja pod isto zastavo. Če se hoče trgovska ladja, ki je ne spremlja vojna ladja, izogniti preiskavi in pobegne, se sme s silo ustaviti in celo razstreliti. Če se nevtralna ladja preiskavi s silo upre, se postopa ž njo kakor s sovražnikom.
Zarubljena ladja se odvede v pristanišče države, ki jo je zarubila. Sodišče nato razsodi, ali naj se ladja oprosti ali zarubi. Proti razsodbi je dopustna pritožba na mednarodno razsodišče v Haagu.
Iz življenja Kralja Pelra.
Kralj Peter je zapustil Belgrad, konak je osirotel. Že enkrat prej je moral Peter nenadoma zapustiti Belgrad, in sicer kot 141eten princ. Takrat, koncem leta 1858., so se Srbi zopet enkrat pečali z načrtom, da zapo-de svojega kneza, in ker knez Aleksander, kakor se je imenoval, ni zaupal svojim zvestim podanikom, je najprej rešil svojega prestolonaslednika, princa Petra. Skrivoma ga je odpravil iz Belgrada in poslal v Genf; sam mu je kmalu sledil. Toda Peter ni pozabil Belgrada in še manj knežjega prestola; kolikor starejši je prihajal, toliko bolj se je zavzemal za Obrenoviče, ki so za Karagjorgjeviči zasedli srbski prestol. Nekdo mu je svetoval, naj si skuša pridobiti slavo, potem si bo lažje pridobil Srbe in vladarstvo nad njimi. Ta nasvet je princ Peter poslušal. Ko je leta 1875. izbruhnil bosensko hercegovinski upor proti Turčiji, je hitel Peter, preoblečen v pastirja in z obrito brado, v Belgrad. Toda knez Milan je imel dobre vohune; v ovčji kožuh zaviti knežji pretendent je moral ponoči hitro zbeža-ti. Pobegnil je v bosenske gozde in go-
re, kjer je pod imenom Peter Mrkonjič poveljeval vstaški četi. Toda tudi tu ni bil varen; pojavil se je neki Srb Niko-la, ki ga je prinčev pristaš lvristič smatral za izdajalca. Vstaši so imeli neki lesen top, ki ga je imel preizkusiti Kristič. Kristič je velel onemu Nikoli, naj sede na topovo cev, tla bi je preveč ne vzdignilo. Strel je počil in s topom je bil v kose raztrgan tudi Nikola. Kristič je bil svojega dejanja zelo vesel, kajti našli so se dokazi, tla je bil Nikola res odposlan samo zato, da »Petra Mrkonjiča« spravi s sveta. S »slavo« pa ni bilo nič, kajti na prvi božični dan gori navedenega leta se jc zbralo v šolskem poslopju v Jazurici 80 vstaških voditeljev, ki so prosili Petra, naj takoj zapusti deželo, »ker njegova navzočnost ovira nadaljne vojne operacije«.
Leta 1877. je poizkusil Peter z nekaterimi pristaši iz Oršove vdreti v Srbijo; res je tudi dospel v svojo domovino, toda hitro se je moral zopet umakniti čez Donavo, s čemer je srečno ušel kroglam srbskih mejnih straž. Malo let kasneje je hotel izvesti enak načrt iz Zemuna, kjer je preoblečen stanoval v neki brodarski koči. Ponoči je nenadoma potrkalo, zakrinkan človek mu je podal debelo pismo in hitro izginil. V pismu, ki jc bilo zapečateno z Milanovim pečatom, se je nahajal samo — ko-nopec. Peter je razumel nežni migljaj in takoj odpotoval v Genf, od kjer je mnogo kasneje triumfalno odšel v Belgrad.
Premog

iz premogokopov v St. Janžu in Mirni se dobi v poljubnih množinah pri tvrdki
Richter & Ko.
Ljubljana Trnovska ulica št. 25.
Telefon št. 296.

2496
Meč deklet,
15 ali 16 let starih, hi so dovršile VI., VII. ali VIII., raz. ljud. šole, išče službe v kakem gospodinjstvu ali kaki trgovini na deželi. — Ponudbe naj se pošiljajo vodstva 8 raz. c. kr. rad. dekliške ljad, 2497	šole v Idriji.
165
Sladni čaj znamka »Sladin« je rešil dojenčke, pri katerih so druga otroška redilna sredstva odrekla. Vzgojenje s Sladinom je polovico cenejše. Prihrani se tudi na mleku in sladkorju. >/« kg zavoj stane 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 K franko pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena je vzgojila s Sladinom 8 zdravih otruk. Na stotine mater to vzgoienje, posnema z najboljšim uspehom. Za odrasle je Sladin edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirno živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavne zalogo na Dunaju: v lekarnah Trnk<5czy, SchonbrunnerstraBe 109, Radeckyplatz 4, JoselstadierstraOe 25. V Gradcu: Sack-stralie 4. V Trstu, drogerija I. Camauli Giov di Quardiella 703; v Gorici Mazzoli E. trgovec] v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Hauser' lekarnar; v Mariboru Konig, lekarnar 109'
99£

Če se mirno preudari, se mora priti do izpoznanja, da so
mešanice pražene kave
=----------- Kai o/a Planinska ==
po aromi in izdatnosti najboljše. .	Dobivajo se v pražarni,
vogal Dunajska cesta - Sodna ulica in v špecerijski trgovini Dunajska cesta štev. 6.	1129
Otvoritveno naznanilo!

2488
zavod
u
centrala Frančiškanska ulica štev. 8, telefon štev. 97 prej pogrebni zavod Franc Doberlet
posluje
od dne I. avgusta 1914.
Ustne, pismene ali telefonske prijave smrtnih slučajev sprejema ob vsaki uri zavodova pisarna Frančiškanska ulica št. 8, telefon št. 97.
Da ugodi vsem željam in zahtevam p. n. občinstva, prevzame in oskrbuje mestni pogrebni zavod vsa k pogrebništvu spadajoča naročila in vse kakoršne-koli potrebne dobave.
Mestni pogrebni zavod se usoja hkrati opozarjati na svojo bogato za* logo kovinskih in lesenih krst v najrazličnejši velikosti in kakovosti, mrtvaških prtov, tančic in blazin, mrliških oblek, čevljev in ročnih križcev, naglavnih venčkov, grobnih vencev itd. itd.
Zavodov cenik in obrednik je slavnemu občinstvu na vpogled in na razpolago v pisarni. Frančiškanska ulica št. 8.
Ravnateljstvo mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljani.
	Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd.	Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMHTIEU, delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-flncona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — Avstrijskega Lloyda, Cunard-Line za I. in II. razred.
| trgovska, špedicijskain komisijska delniška družba S podružnica LJUBLJANA B Dunajska cesta 35 (Centrala: TRST) Telefon št. 100		
| Zmerne cene. Naročila spre ema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Točna postrežba.		
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih v	m H
je v zalogi lastne tovarne
3
? i
ro.,
Izdaja konzorcij »Slovenca*..

Cene za gospode	.......K 14'—,	17-	20 —
„ * dame . . .	........ 12--,	15-,	18 —
„ „ dečke 36/39	....... p 10 ,	12 —	
„ otroke . . .	St. 22—25 20	-s	H3—on
	......K 5" — b	T	8 —
Specialna vrsta za moške in ženske samo K 10"—
Garanta kakovost po teli m\i Cenejše vrste od kron 1*53 naprej.
710
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.