812 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 medsebojnim stikom. Udeležilo se ga je okrog 60 poslušalcev, zgodovinarjev z mari­ borske univerze, iz muzejev in arhiva. Z referati so nastopili Vladislav St'âstny: Vloga kulture v razvoju češkega narod­ nega gibanja v drugi polovici 19. stoletja, Vasilij Melik: Kulturno-poliučna gibanja pri Slovencih v drugi polovici 19. stoletja, Miroslav Sestâk: Vloga kulture pri obliko­ vanju češke buržoazne politike v prvi polovici 19. stoletja do 50-tih let, Hrvoje Ma- tković: Idejna in politična orientacija Svetozarja Pribićevića na koncu 19. stoletja, Jasna Fischer: Medsebojni vplivi kul turno-poli tičnih gibanj delavskih izobraževalnih društev, posebej tiskarjev, Gane Todòrovski: Boj za makedonsko nacijo v 19. stoletju (kulturno-politični pregled), Eva Holz: Češki uradniki na Slovenskem, Orde Ivanoski: Makedonija v zgodovinah Srbov in-Bolgarov Konstantina Jirečka, Vinko Rajšp: Vpliv češkega mišljenja na slovensko taborsko gibanje, Josef Harna: Češka kultura in poli­ tika v prvi svetovni vojni, Tünde Polomik: Prispevek k vlogi Čehov pri oblikovanju glasbeno-kulturnega življenja Bosne in Hercegovine za časa avstro-ogrske uprave 1878—1918, Blaže RistovskL: Stur in Misirkov (kulturno nacionalne vzporednice med Makedonci in Slovaki), Roman Holec: Gospodarska prosveta v letih 1848—1918 kot del kulturno-političnega gibanja Slovakov, dr. Dragutin Pavličević: K hrvaško-slova- škim odnosom v drugi.polovici 19. stoletja, Jaroslav Pânek: Ludvik Kuba in njegov pomen pri kulturnih stikih med Čehi in Jugoslovani, Lojze Penič: Boj za severno mejo v okvirih kulturno-poliučnih gibanj 1918—1919, Ibrahim Kemura: Vloga društva Gaj- ret v kulturno-prosvetnem življenju bosanskohercegovskih Muslimanov do 1918, Perko Vojinovič: Črnogorska inteligenca in ideja slovanske vzajemnosti, Danica Petrovič: Srbsko narodno gledališče v Novem Sadu v prvem desetletju, France Kresal: Vpliv kulturno-političnega razvoja na odnos države do delavskega vprašanja, Michal Elias: Vloga slovaške Matice v slovaškem življenju in v razvoju slovaško-jugoslovanskih sti­ kov, Nenad Uric: Češka in slovaška pomoč Srbiji v prvi balkanski vojni. V celoti je bilo 22 referatov in 17 diskusijskih prispevkov. Udeležence zasedanja sta sprejela rektor mariborske univerze Lojze Križman in predsednik zbora občin Maribora Pavle Leban. Udeleženci so si pod vodstvom prof. Sergeja Vrišerja ogledali staro mariborsko mestno jedro, v četrtek 13. oktobra pa so bili na strokovni ekskurziji Kidričevo, Ptujska gora, Ptuj, Ormož, Jeruzalem, Ljuto­ mer, Radenci, Zavrh. < • , Dne 12. oktobra 1988 je bilo interno zasedanje komisije. Prisotni člani češkoslo­ vaške in jugoslovanske sekcije so ocenili znanstveni del 22. zasedanja komisije kot zelo uspešen. Prebrani referati so bili na znanstveni ravni. Referenti in diskutanti so se skoncentrirali na osnovne probleme proučevanja vloge kulture v zgodovini narodov Češkoslovaške in Jugoslavije. Pozornost je bila prav tako posvečena metodološkim in terminološkim vprašanjem. Izbrana tema se je ugodno povezovala s problematiko 17. zasedanja v Brnu 1983 in 18. zasedanja v Beogradu 1984. : Referati so upoštevali rezultate dosedanjih raziskav v obeh državah, izhajali iz študija virov in prinesli vrsto novih spoznanj. Diskusija je pokazala potrebo globljega študija nekaterih problemov in je ponovno poudarila potrebo širokega uveljavljanja komparativne metode pri študiju zajetih pojavov. Glede na znanstveno vrednost pre­ branih referatov bo jugoslovanska stran objavila prispevke deloma v Zgodovinskem časopisu, deloma v Časopisu za zgodovino in narodopisje. Komisija je priporočila naslednje teme za prihodnja zasedanja: 1990; splošne in specifične poteze protifašističnega in narodnoosvobodilnega gibanja narodov Češko­ slovaške in Jugoslavije 1933—1945, 1991; protifevdalna in heretična gibanja na ozem­ lju Češkoslovaške in Jugoslavije, 1992; vloga šolstva v razvoju narodov Češkoslovaške in Jugoslavije. Za naslednja leta prihaja v poštev tema: predstave narodov Češkoslo­ vaške in Jugoslavije drugega, o drugem in o sosedih (eno ali dve zasedanji). F r a n c e K r e s a l 23. ZASEDANJE CESKOSLOVASKO-JUGOSLOVANSKE ZGODOVINSKE KOMISIJE 23. zasedanje češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije je bilo v Brnu na rektoratu Univerze J. E. Purkyne. Na češkoslovaški strani so sodelovali : Vladislav St'âstny, predsednik sekcije, Kveta Kučerova, podpredsednica sekcije, Ladislav Hlad- ky, tajnik sekcije, Josef Harna, Milan Krajčovič in Miroslav Sestâk, vsi stalni člani sekcije. Poleg njih so z referati sodelovali še: akademik Miloš Tomčik, Pavel Cibulka, Ladislav Deâk, Zdenek Deyl, Ivan Dorovsky, Michal Eliaš, Vladimira Grycovâ, Olga Kotikovâ, Viktor Kudelka, Martin Nechvâtal, Arnošt Skoupy. Z jugoslovanske strani so sodelovali: France Kresal, predsednik jugoslovanskega dela sekcije, Orde Ivanoski, Tomislav Kraljačić, Hrvoje Matković, stalni člani sekcije, z referati pa so še sodelo- ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 613 vali: akademik Blaže Ristovski, Ivan Katardžijev, Zoran Lakić, MIlan Vukmanović Janko Prunk, Jure Perovšek, Eva Holz. Zasedanje se je začelo v ponedeljek 9. 10. 1989 ob 14. uri s slavnostnimi govori predsednika češkoslovaškega dela komisije Vladislava St astnega in gostitelja Lubomira Slezâka. V imenu jugoslovanskega dela komisije je prisotne pozdravil France Kresal. Ob tem so objavili tudi personalne spremembe, ki so se zgodile v tem letu. Mesto tajnika češkoslovaškega dela komisije je prevzel Ladi­ slav Hladky, ki je nadomestil dolgoletnega zaslužnega tajnika Miroslava Sestaka. Ni­ kola Petrovič je skoraj dve desetletji, od leta 1970, vodil jugoslovansko sekcijo. To svoje delo je opravljal z veliko zavzetostjo in požrtvovalnostjo. Zasedanje mu je iz­ reklo posebno zahvalo za velike zasluge pri uspešnem delu komisije. Novi predsednik jugoslovanskega dela komisije je France Kresal z ljubljanskega Inštituta za sodobno zgodovino. Tema 23. zasedanja je bila: Kulturnopolitična gibanja Cehov, Slovakov in narodov Jugoslavije ter njihovi medsebojni stiki do leta 1945. Ze referati, ki so bili napovedani za ponedeljek popoldne, so obljubljali veliko zanimivega pa tudi občutlji­ vega gradiva. Josef Harna je spregovoril v referatu Češka kultura in državna kulturna poli­ tika po letu 1918 o problemih, ki jih je na občutljivem področju kulture prinesel na­ stanek nove države. V začetku je bila državna kulturna politika precej liberalna kljub temu pa se je že pojavila ideja o enotnosti obeh narodov, Cehov in Slovakov V tem -sporu-K je vse bolj prevladovala češka stran, kljub temu ali pa prav zato se je vse bolj razvijala tudi slovaška kultura, kajti zaradi razmaha masovne kulture so bile take zamisli nevarne in je bilo nujno odgovarjati nanje z delovanjem, ne pa le z govorjenjem. Referat Franceta Kresala Medsebojni vplivi socialne politike in kul­ ture med obema vojnama je prav tako načel občutljivo temo. Tudi stara Jugoslavija se je po 1. svetovni vojni znašla pred novimi problemi in v novih razmerah, kjer je bilo potrebno marsikaj spremeniti ali pa vsaj prilagoditi. Pomembni so bili dosežki na socialnem področju, ker so ti lahko kakovostno vplivali na kulturo v najširšem smislu. Ker dr. Magdalenove ni bilo, je njen referat Kulturna politika češkoslovaške države na področju slovaškega šolstva v medvojnem obdobju 1918—1939 prebral La­ dislav Deak. Tudi v tem referatu je bilo govora o tem, da nova oblast ni priznala dveh narodov in dveh jezikov, pač pa je govorila o češkoslovaškem narodu in jeziku kot o enoti. Slovaška se je poleg tega znašla še pred poskusi pritiskov madžarizacije, kajti madžarska iredenta je bila v prvih povojnih letih dokaj močna. Vse to je vplivalo tudi na zasedbo učiteljskih mest. Akademik Blaže Ristovski je v prispevku Nacionalni program Makedonskega kluba v Beogradu leta 1902 spregovoril o problemih pri obli­ kovanju makedonskega naroda. Za razumevanje nacionalnih in političnih problemov makedonskega naroda pred 1. svetovno vojno je potrebno razumevanje in poznavanje nacionalnih in političnih programov v drugi polovici 19. stoletja. Zanimiva je bila reakcija v Srbiji na program lista Loza, še preden je sploh izšel. Ideologi gibanja so zaradi prepovedi delovanja odšli v Petrograd in tam postavili osnove makedonske aka­ demije. Ideje tega gibanja so se nadaljevale še v čas med obema vojnama. Vladimira Grycovâ je v prispevku Spremembe v upravi (vodstvu) češkega šolstva po letu 1918 predstavila novosti, ki jih je bilo treba uvesti v šolstvu, ki ga je bilo treba prilagoditi novi republikanski ureditvi. Ob koncu vojne so bili prepričani, da se bo uveljavila demokracija, da bo prišlo do odcepitve cerkve od šole. Ob tem je nastalo vprašanje, kako uvesti moralko. Verouk naj bi učili laiki ali pa naj ga sploh ne bi bilo. Zagovar­ jali so enotno osnovno šolo, ki naj bi bila obvezna za vse. Vprašanje pa je bilo, kdaj naj se začne srednja šola. Referat je tako zajel probleme osnovne, srednje in visoke šole (tudi univerze). Po končanih referatih je sledila obsežna in bogata diskusija. Po­ membnejše misli, ki so se v njej izoblikovale, bi lahko strnili v mnenje, da dosedanja dela naštevajo le fakta, da ob vsej obsežni in zelo občutljivi problematiki manjka neko obče gledanje, ki bi povezovalo psihološko ozadje ob nastanku slovanskih držav z ekonomskimi problemi, kulturno zgodovino in vsemi drugimi elementi, da bi končno lahko govorili o neki zaokroženi sliki tega pomembnega časa. Drugi problem, ki se je pokazal pri oblikovanju Češkoslovaške in Jugoslavije, je bilo porajanje različnih na­ cionalizmov, ki so sicer nastali iz podobnih vzrokov (prizadevanje večinskega naroda, da si podredi druge), imeli v času med obema vojnama različno usodo, so pa na nek način vplivali na vzdušje v državi. Poseben problem je bilo vprašanje šolstva in vpra­ šanje malih narodov ali narodnih manjšin po 1. svetovni vojni. Prvi dan konference sta predsedovala Vladislav St'astny in France Kresal. V torek 10. 10. se je zasedanje začelo ob 9. uri. Predsedovala sta Kveta Kučerova in Hrvoje Matkovič. Zasedanje je začel Arnošt Skoupy z zanimivim referatom Pro­ blemi koncepcije in realizacije češkoslovaško-jugoslovanskih kulturnih stikov v 20. in 30. letih. Sledil mu je referat Ivana Katadžijeva Programsko politični cilji makedon­ skega revolucionarnega gibanja med obema vojnama. Michal Elias je v svojem pri­ spevku Sodelovanje Matice slovaške s kulturnimi ustanovami Jugoslavije v letih 1919—1945 predstavil najprej probleme, pred katerimi se je Matica znašla po vojni. Po eni strani je nanjo pritiskalo meščanstvo, po drugi strani pa je morala pomagati, 614 ZGODOVINSKI ČASOPIS ÌZ . i989 . i ker je bilo v tem obdobju občutno pomanjkanje šol. Pojavljal se je tudi problem čeho^ slovakizma. Matica se je morala ukvarjati z vsemi dejavnostmi na področju kulture, od izdajanja knjig do gledališča in opere. Podpirala je narodno emancipacijo in obe­ nem igrala tudi integralno vlogo. Idejo o slovanskem sodelovanju je razumela na de­ mokratičen način, ne pa tako, da bi vse strpali v eno vrečo. Naslednji referent Milan Krajčovič je v svojem delu Začetki organizacije manjšinske kulture Slovakov v Voj­ vodini (1918—1919) spregovoril o položaju Slovakov na tem ozemlju ob koncu 1. sve­ tovne vojne. Pomagali so pri razbijanju Avstro-Ogrske in se s to opredelitvijo pri­ ključili Srbom in Hrvatom v boju proti monarhiji. Tomislav Kraljačić je z, referatom Sarajevski časopis Pregled o kulturnem dogajanju na Češkoslovaškem med obema voj­ nama predstavil zelo zanimivo področje, kako je neki jugoslovanski časopis gledal na dogajanje v prijateljski deželi. Časopis je bil v 30. letih protifašističen, levo usmerjen, sodelovali so dopisniki iz domovine in tujine, kar mu je dajalo določeno širino. Zvesto je spremljal dogajanja na Češkem, posebno ob pripravah na vojno. Poročal pa je tudi o vplivu čeških kulturnih razmer na razmere v Jugoslaviji. Zdenek Deyl je predstavil delo in pomen Plečnika v referatu Josip Plečnik — primer sodelovanja čeških in jugo­ slovanskih arhitektov in umetnikov. V glavnem je bilo govora o tem, kaj in koliko je Plečnik naredil za Prago. Temu je sledil Jure Perovšek z referatom Kulturna poli­ tika jugoslovanskega unitarizma pri Slovencih (1918—1920). Tudi pri nas se pojavljajo zahteve po popolnem zlitju, nastane nekakšen jugoslovanski asimilacijski program, Jugoslovanska demokratska stranka pa je bila glavna nosilka tega. Na-ta referat se je navezal referat Janka Prunka Kulturna politika Sodobnosti (1933—1941). Diskusija je bila preložena na popoldanski del zasedanja. Popoldanski del se je začel ob 14. uri, predsedovala sta Miroslav Ses tak in Orde Ivanoski. Najprej je bil na vrsti akademik Miloš Tomčik, ki je v referatu • Nekatere paralele v slovaški in jugoslovanski medvojni literaturi spregovoril o skupni proble­ matiki literature malih narodov. Sledil je referat Viktorja Kudelke Zlati-vèk sodelo- vanja. Ceškoslovaško-jugoslovanski odnosi v medvojnih letih 1918—1939. Mednarodne razmere so bile v tem času še najbolj v znamenju ognja in meča, delo proti tem pri­ tiskom je bilo podobno tako v Jugoslaviji kot na Češkoslovaškem. Ivan Dorovsky je misli tega referata dopolnil s prispevkom Snovatelji v zgodovini češkoslovaško-jugo- slovanskih odnosov v medvojnem času, ki so bili doma v obeh deželah. Predvsem je poudaril vlogo in pomen Otona Berkopca. Eva Holz je z referatom Vidnejši kulturno- politični delavci češkega rodu na Slovenskem v času med obema vojnama nadaljevala to temo. Zoran Lakić je z referatom Narodnoosvobodilna vojna in revolucija v parti­ zanski pesmi prekinil to celoto. Spregovoril je o kulturnoumetniškem delovanju med vojno, o tem, da so na tem področju sodelovali tudi uveljavljeni kulturno-umetniški delavci. Izdajali so časopise, zbirke pesmi, opremljene tudi z notami. K prejšnji tema­ tiki, ki je zajemala sodelovanje in dopolnjevanje na kulturnem področju med obema vojnama, je poslušalce privedel referat Milana Vukmanovića Vplivi Čehov in Slova­ kov na gospodarski in kulturni razvoj Bosanske Krajine med obema vojnama. Po­ memben je bil vpliv češkega in slovaškega kapitala, pa tudi kulturno sodelovanje. Martin Nechvâtal je v prispevku Jugoslovani in ustvarjanje češke kinematografije pred letom 1939 nakazal poskus kozmopolitizma pri malih narodih. Na Češkem sta postala slavna Ita Rina (Ida Kravanja) in Zvonimir Rogoz. Podrobneje je o kulturnem sodelovanju med Slovenci in Čehi spregovorila v svojem referatu Perspektive študija češko-slovenskih odnosov v likovni umetnosti Olga Kotikovâ. Govorila je predvsem o sodelovanju in vplivanju na področju slikarstva, kjer sta s slovenske strani igrala pomembno vlogo zlasti Mesesnel in Stele. Od upodabljajočih umetnikov sta na obliko­ vanje češke umetnosti vplivala brata Subie, po prvi svetovni vojni pa oba Kralja, Pilon, Males in drugi. Po referatu je sledila precej burna diskusija. Predlagali so, da bi bilo zelo primerno, če bi en'simpozij posvetili češkoslovaško-jugoslovanskim odno­ som, kajti iz referatov tega drie se je videlo, kako se razmere tu in tam dopolnjujejo in kako polagoma izginjajo bele lise, vendar je to za sedaj le na.posameznih področ­ jih; potrebni bi bili še prispevki,, ki bi osvetlili tako delovanje posameznikov, ki so živeli in delali v obeh deželah, potrebno bi bilo podrobnejše primerjanje nastajanja nacionalizma v eni in drugi državi in primerjanje in raziskovanje idej o enotnem na^ rodu, o t. i.- čehoslovakizmu na češkoslovaškem in o unitarizmu v Jugoslaviji, za kar sta dala zelo dobro iztočnico na jugoslovanski strani referata Prelovška in Prunka, na češki strani pa referati Harne, Grycove, Krajčoviča in Deâka. V sredo 11. 10. se je zasedanje prav tako začelo ob 9. uri. Predsedovala sta Milan Krajčovič in Tomislav Kraljačić. Ladislav Deâk je v referatu O političnih bojih jugo­ slovanskih študentov v Pragi na začetku 30. let spregovoril o dovolj zanimivi tematiki, kajti spori med jugoslovanskimi študenti na Češkoslovaškem, ki so bili politično zelo različno opredeljeni, od konservativcev do liberalcev, so bili globoki in obsežni. O ju­ goslovanskih študentih, na Češkoslovaškem, predvsem v Brnu, je spregovoril tudi Pa­ vel Cibulka v referatu Dejavnost jugoslovanskih visokošolskih študentov v Brnu v medvojnem času. Značilneje, da so študirali predvsem na tehniki; med študenti je Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 . i989 . 4 615 bil kar precejšen delež študentov iz Slovenije. Organizirali so se v skupine, medse pa niso sprejemali Židov, tako, da so ti morali ustanavljati svoje organizacije. V referatu je naveden tudi odstotek študentov, ki so študije uspešno zaključili. Hrvoje Matković je v svojem referatu Politična dejavnost dr. Ante Trumbića v jugoslovanski državi predstavil to zanimivo in problematično osebnost, ki je dala pečat določenemu, in to precej težavnemu obdobju pri oblikovanju in utrjevanju jugoslovanske države. Zase­ danje je zaključil referat Ordeta Ivanoskega Tito o osvobodilni borbi makedonskega naroda. Najprej je spregovoril o težavah pri oblikovanju makedonskega naroda, ki se ni mogel osnovati niti ob koncu 19. niti v začetku 20. stoletja, razdrobljen je ostal tudi po 1. svetovni vojni. Moral je nadaljevati borbo za svojo samobitnost, v komuni­ stičnem gibanju je videl in našel edino možnost za svoje konstituiranje. Nato se je začela diskusija, ki se je najprej vrtela okoli makedonskega problema, okrog vpra­ šanja, kako določiti število makedonskih študentov v svetu, če niso smeli uporabljati svojih priimkov. Tako je diskusija spet pripeljala na nedorečeno vprašanje unitarizma v Jugoslaviji in čehoslovakizma na Češkoslovaškem. Obe gibanji imata nekaj skup­ nega, namreč to, da sicer govorita o enakopravnosti narodov in jezikov, si pa večinski narod le prizadeva prevladati na vseh področjih. Teoretično bi na primer morali Čehi znati slovaško in obratno in bi morali biti tudi učbeniki temu primerno prirejeni, v praksi pa se je vse bolj uveljavljala češčina, in bili so celo poskusi, da bi slovaščino degradirali na raven folklore. To je nato privedlo na diskusijo o učbenikih in na ide­ jo o medsebojni primerjavi le-teh tako v medvojni Češkoslovaški kot v stari Jugo­ slaviji. V zaključnem delu sta se oba predsednika Vladislav St'astny in France Kresal zahvalila vsem sodelujočim. Govora je bilo tudi o tem, da bo 24. zasedanje jugoslo- vansko-češkoslovaške zgodovinske komisije naslednje leto v Crni gori, tema pa Zna­ čilnosti protifašističnega in narodnoosvobodilnega gibanja narodov Češkoslovaške in Jugoslavije. Zborovanje češkoslovaško-jugoslovanske komisije je bilo že tretjič v Brnu. Sploš­ no mnenje je bilo, da komisija dobro dela, saj se ji je posrečilo že 23 let zapovrstjo pripraviti dovolj zanimiva zasedanja, obenem pa se je v diskusiji pokazalo, da je na razpolago še izredno veliko prav tako zanimivih tem. Na zborovanju prav tako ni bila zanemarjena družabna stran prireditve. Tako. je 10. 10. ravnatelj Ûstavu slavistiky CSAV doc. dr. Lubomir Slezâk priredil slavnostno večerjo v čast jugoslovanskim zgo­ dovinarjem. 11. 10. popoldne je bil pri njem tudi sprejem. 12. 10. je bila strokovna ekskurzija v Narodni kulturni spomenik Mikulčice, kjer so udeležencem predstavili velikansko delo, ki so ga opravili arheologi. Udeležence ekskurzije je nato vodila pot naprej čez zanimivo moravsko pokrajino v dvorec Lednice in nato še v regionalni muzej v Mikulovu, kjer je posebno poudarjena zbirka o vinarstvu in vinogradništvu. Odpadel pa je del ceremoniala, ki je bil doslej posvečen družbenopolitičnim struktu­ ram. E v a H o l z NOVE METODE V ZGODOVINOPISJU A U PO SOL NA SOLNOGRAŠKO (Salzburg 17. — 26. 9. 1989) Če hočemo razumeti in razložiti preteklo družbeno stvarnost, moramo v prvi vrsti rekonstruirati procese njenega nastajanja, potrjevanja in spreminjanja, hkrati pa vedeti, da družbena stvarnost nastaja v interakcijskem odnosu, t. j . na podlagi inter- subjektivnega delovanja njenih akterjev, točneje skozi njihovo ozaveščanje (reducira­ nje, tematiziranje) oziroma njihovo vsakokratno interpretacijo preteklega v sedanjosti. Ali rečeno drugače, tako kot je to formuliral že Droysen; predmet zgodovinske vede ni abstraktna preteklost, temveč ostanki preteklosti oziroma spomini na preteklost Zato tudi zagovorniki »objektivne hermenevtike«, s tem, ko znova poudarjajo, da je prvotno delovanje, konkretni dogodek, na podlagi katerega je nastalo neko priče­ vanje, nepreklicno minil, nimajo namena odkrivati že znanega, temveč opozarjajo na pomanjkljivost določenih neopozitivisučnih principov sodobne historične interpreta­ cije. Sprašujejo se namreč, ali je mogoče zaobiti stališče, po katerem je predmet zgo­ dovinarjevega proučevanja v prvi vrsti samo »zapisnik« oziroma »protokolirano delo­ vanje«,1 artikulirano v jezikovno objektivirani obliki, in prezreti dejstvo, da le tako pojmovan »tekst« s svojo objektivno strukturo lahko predstavlja izhodišče in verifika- cijsko merilo znanstvene interakci je. . . 1 Hans-Georg soeffner: Statt einer Einleitung: Prämissen einer sozialwissenschaftlichen Hermeneutik, zbornik Beiträge zur einer empirischen Sprachsoziologie, Narr, Tübingen 1982, str. 14.