Leto LXVI
ToStnlna plačana v gotovInL
1 Ljubljani, v četrtek, dne 15. septembra 1938
Stev. 212 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
SOS za radiorelejno postajo v Mariboru
Pred 15 leti je nastopil radio zmagoslavno pot po vsem svetu. Ta najnovejši izum sodobne tehnike je postal v nekaj letih velesila, ki se je enakovredno postavila ob stran vsem drugim kulturnim velesilam, ki so se razvijale morda stoletja. Skoraj čez noč je prebolel svojo otroško dobo in je danes po vsem svetu tovariš knjigi in časopis j\u. Njegove značilnosti, ki ga ločijo od drugih kulturnih činite-ljev, pa še prav posebno ustrezajo današnjemu času, ki je ves prežet z naglico. V 15 letih je radiotehnika napravila iz radiofonije nahitrej-šega poročevalca in najbolj zanimivega govornika, dala -mu je pečat najcenejšega zabavnega sredstva in mu omogočila, da je postal najvplivnejši širitelj umetnosti, kulture in izobrazbe. Vseobsežnost radiofonije in velikansko število naročnikov v vseh kulturnih državah sta nujno privedla do tega, da je danes radio — poleg vseh samo ob sebi umevnih nalog — postal tudi najvažnejše orodje propagande tako v gospodarskem kakor tudi v političnem pogledu. Radiofonija ni več le zabavno, poučno in vzgojno sredstvo, ampak je tudi orožje, s katerim se vsakdo, ki ga ima v rokah, lahko brani, in če hoče — tudi napada.
Nima smisla izgubljati besed nad pomembnostjo radiofonije v vseh teh momentih, saj jo dovoli nazorno dokazujejo številne vojne v etru, ki smo jih doživeli med političnimi vihrami zadnjega časa v Evropi. Dejstvo, da v etru ni bilo mogoče postaviti carinskih mejnikov in žičnih ovir, je že marsikateri državi delalo in še dela preglavice. Zato smo v zadnjih letih skoraj po vsej Evropi doživeli kakor v oboroževanju, tako tudi v radiofoniji pravo tekmovanje. Jakost postaj se je večala skokoma, in skoraj ni bilo videti konca temu tekmovanju. Lahko rečemo, da je na srečo pametnega razvoja radiofonije preveliko ojačevanje postaj v precejšni meri preprečil v zadnjem času naraven pojav, ki mu sodobna fizika in tehnika še nista kos. Vendar pa ojačitev radijskih postaj v številnih državah še ni bila zaključena: ker ni šlo več na visoko, so začele države organizirati radiofonske mreže na široko. Tako imamo danes skoraj v vseh državah poleg nekaj največjih centralnih oddajnih postaj celo mrežo, ki veže vse predele v lepo enoto. Za mejami samimi pa opažamo, da skoraj povsod raste še druga meja, meja radiofonskih postaj, ki naj tudi v etru omogočijo carinske mejnike in žične ovire. Težnja držav v tej smeri je razumljiva in njihovo delo pravilno.
Če gledamo razvoj radiofonije pri nas, tedaj vidimo, da smo v zadnjih 10 letih, ko so pri nas začele delovati prve radiofonske postaje, ostali skoraj pri starem. Res omembe ivredna je le okrepitev belgrajske radiofonske postaje in zgradba državne kratkovalovne postaje, ki bo omogočila stike z našimi izseljenci ■v čezmorskih deželah. Sicer pa so ostale radijske postaje v glavnem takšne, kakor smo jih dobili pred 10 leti. Ves razvoj in vsa velikanska tekma pri sosedih je šla mimo nas. Za primer, da bi sedanje stanje radiofonije tudi zadoščalo najnujnejšim potrebam postajnih območij in željam njihovih naročnikov, bi stvar še no bila tako usodna. Tako pa je naša radiofonija hudo zaostala v rasti in od tega imamo dvojno škodo. Prva in gotovo najobčutnejša je v tem, da v vseh pokrajinah naše države prebivalstvo zaradi slabotnosti postaj sploh ne more poslušati domačih oddaj. Druga, ki se še najbolj odraša v majhnem številu naročnikov, pa leži v tem, da zaradi tega naše radio postaje ne dobivajo zadostnih sredstev za izboljšanje svojih naprav in svojega programa.
Šele sedanja vlada je pokazala voljo, prekiniti z mrtvilom, ki jc vladalo v naši radiofoniji. Stara misel, naj bi za vso državo zado ščale le tri oddajne postaje, je končno pro padla. Veseli smo, da je napovedana graditev nove postaje za Južno Srbijo v Skoplju, kjer naročniki domačih postaj niso sprejemali tako dobro kakor tujih. Iz prav istih razlogov je ze neštetokrat poudarjala naša javnost nujnost zgraditve relejne oddajne postaje v Mariboru. Defst-ro je namreč, da skoraj ves štajerski dol Slovenije ljubljanske oddajne postaje no more sprejemati. Vzrok za to leži v fizikalnem pojavu, in zato ne zadene odgovornost radijske postaje v Ljubljani, ki sama z vsemi silami ■stremi za tem, da se ji čimprej omogoči zgraditev relejne postaje v Mariboru. Da je sedanje stanje neznosno, nam ni treba posebej dokazovati, opozorili bi le na nad vse važen moment. Ugled naše države zahteva, da tudi v radiofoniji izpeljemo to, kar smo začeli pri drugih javnih delih na cestah in železnicah. Prav Slovenija je izrazito tujsko-prometna dežela, in kakšen vtis morejo odnašati od nas številni tujci, ki morejo v vsem štajerskem delu Slovenije opaziti, da done iz radijskih aparatov le inozemske postaje, da govore le tuji jeziki. Nasprotno pa vidimo, da je vsa naša soseščina opremila svoje obmejne oddajne postaje kar najsodobneje. Ali ni žalostno, da morejo radijski naročniki na Štajerskem poslušati z detektorjem 40 k\v postajo v Gradcu in 100 kw •postajo v Budimpešti, medtem ko Ljubljane in drugih jugoslovanskih postaj ne morejo sprejemati niti na dragocene aparate. Če nadalje upoštevamo, dn leži slovensko ozemlje prav na mestu, kjer se križata vzhod in zahod, in tla jc postavljeno ob meje treh držav, ki so do viška organizirale svojo radiofonijo in jo vpregle v veliki meri tudi v politično propagandne namene, tedaj nastane za nas nujna dožnost, da čimprej izpolnimo to vrzel, ki zmanjšuje naš državni ugled na zunaj in ki nam izpod jeda našo samozavest na znotraj.
Bridko pa mora zadeti slehernega še posebej dejstvo, da so domačih radijskih oddaj v štajerskem delu Slovenije oropani prav tisti, ki so skozi stoletja v žilavi borbi bili te/,ik, a uspešen boj proti raznarodovanju s severa in vzhoda. Z osvoboditvijo je zatirana slovenska beseda prišla do pravice, pritisk je odnehal. in narod si je oddahnil. Z razvojem radiofonije pa je nastopilo nemogoče stanje, da radio v štajerskem delu našega ozemlja ne go-
ČSR ob obletnici Masarykove smrti
Pogajanja ustavljena
V	vladi dve struji: zmerna in radikalna
V	sudetskih pokrajinah veliki nemiri
Po Hitlerjevem govoru v ponedeljek, 12. t. m. zvečer, je zavladalo po svetu dokaj ugodno razpoloženje, ker vodja nemške države, dasi jc v zelo odločnih in deloma ostrih besedah poudaril stališče vsega nemškega naroda, da morajo Nemci v Sudetih dobiti prav vse narodne pravice, ki jih zahtevajo, ni stavil češkoslovaški republiki nobenih konkretnih zahtev, tudi ne zahteve po plebiscitu, kakor se je svet bal. Toda kakor hitro je minul v sudetskih pokrajinah prvi vtis Hitlerjevega govora, ki so ga tamošnji Nemci očividno razumeli tako, da so popolnoma svobodni, naj storijo pod zaščito Fuhrerja karkoli hočejo za dosego svojih narodnih zahtev, se je razbesnel vihar ljudskih strasti do viška. Tako v ponedeljek kakor v torek je prišlo po celi vrsti sudetskih krajev med Nemci, ki so manifestirali za svojo narodno svobodo in za Nemčijo, in poliejo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih veliko Nemcev in tudi Čehov ter so padle tudi smrtne žrtve, katerih število .vsaka stranka navaja drugače. Nato je češkoslovaška vlada proglasila po vseh sudetskih pokrajinah obsedno stanje in nagli sod, po katerem se vsakdo, ki hudo krši javni red in mir, pred vojnim sodiščem lahko obsodi na smrt. To je dalo vodstvu nemške stranke povod, da je v torek popoldne poslalo ministrskemu predsedniku republike dr. Hodži ob 5.30 ultimatum v 4 točkah, v katerih zahteva, da se mora do pol 12 opolnoči obsedno stanje preklicati, število policije in orožništva ter vojaštva znižati na normalno stanje in policijska oblast izročiti županom.
Češkoslovaška vlada, ki se je o tem posvetovala dve uri, je še pred potekom ultimatuma vodstvu sudetske stranke odgovorila, da njegove zahteve odklanja, nikakor pa noče zapreti vrat za nadaljnja pogajanja ter Nemcem prepušča, da sami po svojih delegatih zopet začnejo razgovore z vlado v svrho končnega sporazuma. Obsedno stanje, je izjavila vlada, bo ona sama ukinila, kakor hitro bo vzpostavljen popoln red in mir, ako pa hočejo sudetski Nemci, da se ukine takoj, morajo jamčiti, da se ne bo zgodil noben incident več. Dočim je zavladalo v Evropi, ki se je bila seveda zaradi takega naglega preobrata položaja hudo vznemirila, po tej izjavi češke vlade, ki pušča odprta vrata za nadaljnja pogajanja, boljše razpoloženje ter je poskočilo upanje na končno mirno poravnavo, je vodstvo sudetske stranke, ki se je zbralo v sredo dopoldne na posvetovanje, sklenilo, da se delegacija sudetskih Nemcev, ki se je do sedaj pogajala z dr. Hodžo pod vodstvom poslancev Francka, Kundta in Sebekovvskega, razreši svoje naloge, Nemci pod svojim vodjem Henleinom pa zaradi odklonitve svojega ultimata vsaka pogajanja s češko vlado odklanjajo ter odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov prepuščajo Pragi.
Tako se je položaj zopet poslabšal, medtem ko v češkoslovaški republiki povsod vlada sedaj popoln mir in red in je avtoriteta državnih oblasti v sudetskih krajih povsod vzpostavljena. Kar se tiče Henleino-vega koraka, ki je podrl most med Nemci in češkoslovaško vlado, so evropski diplomatski krogi slejko-prej mnenja, da zadnja beseda ni rečena in da upanje na mirno rešitev še nikakor ni izginilo. Angleški posredovalec lord Runciman se je s svojimi sodelavci odpeljal v Sudete, da stopi z nemškimi poslanci v stik in jih pregovori, da odnehajo od svojega stališča ter se zopet začno s Prago razgovarjati.. Zato v Pragi sodijo, da se je položaj zopet nekoliko popravil in da se bo mogoče ogniti spopadu, ki ga ne želi ne ena ne druga stranka.	,
Dasi so vse prizadete države samo po sebi umevno pripravljene za vsak primer, pa nikakor ne gre verjeti izmišljotinam, ki jih širi zlasti Moskva in njeni pomagači po Evropi o nekakih »strahovitih načrtih nemškega generalnega štaba« in podobno, kakor tudi ne drugim alarmantnim vestem, ki imajo samo namen, ustvarjati razpoloženje za vojno v prid svetovne komunistične revolucije. Stališče naše vlade je izraženo v »Samoupravi«, ki ugotavlja, da pri nas vlada med ljudstvom popolnoma mirno razpoloženje, da nihče pri nas ne misli na vojno in da je vse ljudstvo Jugoslavije veselo, da ima vlado, id dela na gospodarskem napredku države ter je znala zagotoviti na naših mejah popoln mir. Maloštevilni vojni hujskači od skrajne levice pa so pri nas hvala Bogu brez vsakega pomena in vpliva na miroljubno jugoslovansko ljudstvo.
I
Praga, 14. septembra. (ČTK) Danes je poteklo leto, odkar je umrl predsednik osvoboditelj T. G. Masaryk. Vsa Češkoslovaška proslavlja današnji dan ter z vso pieteto slavi spomin na velikega državnika. Na vseh javnih poslopjih v Pragi in v notranjosti države so razobešene zastave na pol droga. Na Vaclavskem trgu v Pragi so postavili velik kenotaf, pregrnjen s češkoslovaškimi zastavami ter |>osut s cvetjem. Zjutraj je zvonilo po vseli praških cerkvah. Predsednik republiko dr. Beneš, minister za narodno obrambo, predstavniki obeh domov ter mnogoštevilne druge osebnosti so odšle danes v Lany, da počaste spomin predsednika osvoboditelja T. G. Masaryka. Vse časopisje brez razlike prinaša dolge članke o življenju velikega državnika in filozofa Češkoslovaške, ter slavi veliko moralne vrline tega plemenitega demokrata, katerega geslo je bilo »Resnica zmaguje«. Istočasno češko časopisje objavlja tudi poročila o današnjih težkih dogodkih, ki ogrožajo vse tisto, kar je ustvaril veliki pokojnik Masaryk.
Berlin, 14. sept. KTS. Zjutraj je prišla iz Ascha, kjer je sedež Konrada Hemeina, naslednja vest: Henlcin je včeraj proučil položaj z zastopstvom sudetske stranke, ki je bilo določeno za pogajanja s češkoslovaško vlado. Ker pa se je v zadnjih 48 urah dogodilo toliko spopadov in ker zahtevo sudetskih Ncmccv, ki so bile sporočene snoči, niso bile izpolnjene, je bilo ugotovljeno, da ni več pogojev za nadaljevanje pogajanj v smislu mandata, ki ga jc imelo zastopstvo stranke. Zato je Henlcin zastopstvu stranke odvzel mandat za pogajanja, poslancem Kundtu, Petcrsu, Roseju in Sebekowskcmu pa sc jc zahvalil za dosedanje požrtvovalno delo.
Češkoslovaški poslanik v Londonu Masaryk je zjutraj izjavil sotrudniku Reuterja, da je Henlein ob 0.15 zjutraj sporočil Hodži, da se v sedanjih okoliščinah ne more dalje pogajati.
Nemška poročevalska služba (DNB) potrjuje vest, da je Henlein zastopstvu sudetske nemške stranke odvzel mandat za nadaljnja pogajanja s češkoslovaško vlado.
Pragu, 14. sept. Sudetsko-nemška stranka je sklenila ustaviti svoje glasilo »Die Zeit«, prav tako pa tudi uradni list stranke »Die Su-detisehe Korrespondenz«, in sicer zato, ker je oblast zahtevala, da tudi ti listi objavljajo vladne odloke. Stranka je preselila sedež vodstva v Henleinovo stanovanje.
Plebiscit kakor v Avstriji — naknadno
Berlin, 14. sept. c. Berlinski večerniki obravnavajo položaj v CSR in soglasno poudarjajo, da ne gre več za karlovarske točke. Sudetski Nemci morajo dobiti pravico samoodločbe. Listi ironično pišejo, da se je sedaj tudi v Parizu in v Londonu začelo govoriti o plebiscitu za sudetske Nemce. Toda »Nachtausgabe« pravi, da se v CSR plebiscit nc bo izvedel tako, kakor si to mislijo v Parizu in Londonu. Plebiscit pri sudetskih Nemcih bo izveden kakor v Avstriji, to je n a k n a d n o , ko si hodo sudetski Nemci že priborili pravico samoodločbe.
Runciman obveščen
Praga, 14. sept. AA. (DNB) Tajništvo misije lorda Runcimana je danes ob 14.30 izdalo tole sporočilo: »Člani misije lorda Runcimana so se danes ob 11.45 sestali s Konradom Henleinom v Aschu. Henlein jim je sporočil, da je uradno zastopstvo sudetsko-nemške stranke za pogajanja s čehoslovaško vlado razpuščeno, ker po njegovem mnenju z ozirom na dogodke zadnjih 48 ur ni vet- pogojev za nadaljevanje pogajanj v smislu prvotnega mandata. Poleg Henleina so bili na tem sestanku tudi narodna poslanca Frank in Kinzel od nemške strani, Ashton Gwatkin, Peto in llenderson pa od strani misije lorda Runcimana.«
Danes dopoldne je Henlein sprejel v Aschu člane angleške misije. Smatrajo, da bo poslanec Kundt, ki se je napotil iz Ascha v Prago, zaprosil za sprejem pri predsedniku vlade dr. Hodži.
Needinost v praški vladi
Budimpešta, 14. sept. c. Dopisniki madžarskih listov poročajo iz Prage, da sta se v vladi stvorila dva bloka, ki zagovarjata vsak svoje stališče o postopanju s sudetsko stranko. Zastopniki agrarne stranke zagovarjajo stališče, da vlada po Hitlerjevem govoru Nemčije ne sme izzivati, dočim zastopajo drugi ministri stališče, da se ne sme prav nič popuščati Tega mnenja je tudi dr. Beneš.
Vse madžarska časopisje posveča veliko pozornost dogodkom na Češkoslovaškem, ter poudarja, da nadaljni razvoj dogodkov zavisi od dab-re volje, ki jo bodo pokazali v Pragi.
Berlin, 14. sept. c. Tudi v Berlinu so poučeni o tem, da si člani češkoslovaške vlade niso edini glede postopanja s sudetskimi Nemci. V češkoslovaški vladi sta dve stranki, in sicer zmerna in radikalna stranka. V Berlinu pravijo, da bi tedaj, če bi v Pragi prevzeli vlado zmerni elementi, lahko bilo sudetsko vprašanje urejeno na ta način, da bi Sudetija med Češkoslovaško in Nemčijo tvorila nekaj sličnega, kakor Ulster (severna protestantska Irska, ki pripada Angliji, ne pa Irski) med Irsko in Anglijo. Seveda bi morala nova zmerna vlada v Pragi zunanjo politiko Češkoslovaške spremeniti. Če bi pa v Pragi zmagali radikalni strujarji — v Berlinu mislijo, da bi v tem primeru v Pragi prišla na oblast vojaška diktatura —, tedaj bi Nemčija lahko izjavila, da je bila izzvana in bi lahko posegla v sudetske zadeve.
Praga, 14. sept. c. Češkoslovaška vlada stalno ves dan zaseda.
Mussolini stalno v telefonski zvezi s Hitlerjem
Rim, 14. sept. c. Iz Rima tuji časnikarji poročajo, da je Mussolini v stalni telefonski zvezi s Hitlerjem. Mussolini je baje prepričan, da so razmere v ČSR neznosne, da je položaj sudetskih Nemcev strašen in da je vso zadevo treba radikalno in hitro urediti.
Posvetovanja v Parizu in Londonu
London, 14. sept. c. Danes popoldne je bila redna seja angleške vlade. Dopoldne pa so se nadaljevali številni sestanki med glavnimi angleškimi ministri v predsedstvu vlade. Ob 13 je prišel na ta sestanek v predsedstvo vlade tudi ameriški veleposlanik KeiieHy.
Do sedaj še ni bilo mogoče nič izvedeti o tem, kaj se ie govorilo na seji vlade. Pač pa poudarjajo, tla se je največ govorilo o ureditvi sudetskega vprašanja in o tem, kako naj se poskrbi za obrambo Anglije. Prav tako izjavljajo, da je Chamberlain poučil ostale člane vlade o včerajšnjih razgovorih vodilnih članov vlade z zastopniki angleškega generalnega štabu.
Pariz, 14. sept. c. Predsednik vlade Daln-dier jc popoldne ob 15 sprejel najprej vodilnega člana desničarske opozicije Pietria, nato
vori za to, kar nam je dala Jugoslavija. Iz zvočnikov doni hvala nam tujim idealom, zveni propaganda sosednjih držav in se oglaša pesem, ki je tuja našim narodnim čustvom Nc smemo se čuditi, ee ob takih razmerah redki narodni odpadniki, ki so kri naše krvi iu ki jim tudi sicer diši beli kruh naše zemlje, izkoriščajo to dejstvo. Ali ni ob vsem tem upravičen strah vseh tistih, ki zaman čakajo naše besede iz zvočnika, du smo pozabili nanje. Malomarno grešimo nad našim narodnim telesom, ki ga prepuščamo tujim vplivom. Ali ne dokazujemo s tem naše narodne nezavednosti, ko po toliko letih nc rešimo prav ozemlja, ki je v zgodovini bilo tako trd boj zn svoj narodni značaj, iz dušečegu vpliva najrazličnejših trenj v etru.
Za nujnost radijske relejne postaje v Mariboru ne govore le gornji razlogi, ampak tudi enostavni gospodarski račun. Število radijskih naročnikov je merilo kulture naroda; res pa je tudi. da se v številu radijskih naročnikov točno odraža blagostanje naroda. Kljub temu. da je v Sloveniji po večini le siromašno prebivalstvo. ima ljubljanska radijska postaja ven-
dar nad 16.600 naročnikov. Sorazmerno ima Slovenija med vsemi pokrajinami v državi največ naročnikov, kljub temu, da ni najbogatejša. To dokazuje, da je našemu prebivalstvu postal radio vsakdanje potreba, du mu je že isto kot knjiga in časopis. S postavitvijo relejne postaje v Mariboru bi gotovo lepo naraslo število radijskih naročnikov, s čimer bi bilo omogočeno postaji v Ljubljani obogatiti svoj program ter hkrati pri relejni postaji v Mariboru skrbeti zu oddaje, ki bi ustrezale željam in svojstvenosti naročnikov, ki bi bili navezani na relejno postajo. Prepričani smo, da bi se dala urediti vsaj 5 kw relejna postaja v Mariboru z licprevelikimi stroški, od katerih bi verjetno nosila precejšen del postaja sama. Zaradi tega zahteva po relejni postaji v Mariboru ni nič takega, kar bi zahtevalo posebne ogromne izdatke.
Vprašanje radijske relejne postaje v Mariboru je tako nujno, da nc sme niti več debate o njeni zgraditvi. Naš državni ugled, naše obmejno ozemlje in prebivalstvo na njem, ki je bilo toliko let navezano le na radijske oddaje iz tujih držuv, to zahtevajo.
pu predsednika socialistične stranke Leona liluma.
Neki pariški list jc zjutraj objavil vest, rla sta se malo pred polnočjo telefonsko pogovarjala Chamberlain in Daladier. V teku tega razgovora nuj bi bilo baje sklenjeno, da se bodo danes začeli razgovori med angleškima generalnima štaboma. Vlada izjavlja, da je ta vest popolnoma neresnična.
London, 14. sept. c. Kralj Jurij se bo še nocoj vrnil iz Balmorala in bo jutri dopoldne sprejel predsednika vlade Chamberlaina.
Pariz se zalaga s peskom
Pariz, 14. sept. c. Pariška prefektura je objavila proglas vsemu pariškemu prebivalstvu, v katerem pravi, da je nabavila dovolj peska, ki naj služi prebivalstvu za zaščito pred zračnimi napadi. Jutri bodo morali vsi hišni lastniki začeti prijavljati svoje potrebe peska. Za vsako hišo mora biti javljeno, kako je poskrbljeno zn zaščito v kleteh in kako se naj v vsakem poslopju raz-sipljejo potrebne plasti peska. Vsi hišniki v Parizu bodo jutri dobili o tem potrebna navodila, prav tako pa mora vsaka hiša imeti na priročnem mestu dovolj lopat in drugega orodja za posipavanje in prenašanje peska.
Belgija preklicuje
vojaške dopuste
London, 14. sept. b. Kakor javlja »United Press« iz Bruxellesa, je belgijska vlada preklicala vse dopuste oficirjem belgijske vojske. V trdnjavi Lies, neposredno nu nemški meji, so bili pozvani vsi oficirji, ki stanujejo pri privatnikih v mestu, da sc takoj vrnejo v svojo vojašnice.
Zemunska vremenska napoved. Po večini jasno. Zjutraj megla v dolinah in kotlinah. Čez dan se bo v zahodnih in severnih krajih nekoliko pooblačilo. Temperatura bo nekoliko zrasla. Noči bodo še dosti hladne.
Dunajska vremenska napoved. Še jasno in toplo, počasi se bo pooblačilo, zjutraj megla.
Orožje in smrtne žrtve
na obeh straneh
Praga. 14. sept. A A. (Havas) V nočnih urah ie je po praških ulicah razvil sprevod, ki je gotovo štel 80.000 ljudi. Policija je prejela vojaške okrepitve iz okoliških mest. Mobilizirali so nekaj letnikov meščanske garde, ki naj hi pomagala vzdrževati red. Policija je razganjala vse skupine, ki so štele več ko pet oseb. Vse nemške hiše v Pragi so zaprte, posebno pa tiste, ki pripadajo nemškemu poslaništvu. Vse nemške hiše stražijo močni oddelki policije.
V	Habersbirchu pri Falkenauvu ob reki Cheb je češko orožništvo včeraj dopoldne in proti večeru streljalo na prebivalstvo. Trije sudetski Nemci so mrtvi, mnogo pa je težko ranjenih.
V	Hodauvu pri Karlovih varih so Čehi streljali na nekega sudetskega Nemca. V Tefkerutzu so češki orožniki iz oklopnih avtomobilov streljali na zastave s kljukastim križem, ki so visele na oknih, vendar ni bil nihče ranjen. Tudi v Alt-wasserju pri Marjanskih Lažnih so streljali iz vojaških avtomobilov, vendar ni bil nihče ranjen.
Praga, 14. sept. c. Vodstvo sudetske stranke je objavilo popoldne poročilo, v katerem pravi, da je prišlo do krvavega spopada pri Falkenovu, kjer da so sudetski Nemci zavzeli orožniško postajo ter tam zaplenili dve strojnici in mnogo orožja in 14 zabojev streliva. Ko je nato prišla češka orožniška četa na pomoč, se je razvila prava bitka, v kateri bi naj bilo padlo 10 do 15 orožnikov, na sudetski strani pa bi bilo število žrtev še večje.
V	Pragi te vesti še ne potrjujejo.
V	Kraslicah so češki finančni stražniki včeraj popoldne streljali na 200 sudetskih nemških delavcev, ki delajo na nemškem ozemlju v Sachsenbergu in Geor-genthalu. Streljali so nanje, ko so se vračali domov v Svvaderbach. Financarji 60 utemeljili svoje postopanje na ta način, da so trdili, da so delavci na nemškem ozemlju nosili zastavo s kljukastim križem. Delayci so se branili, napadli financarje ter jih prisilili, da so se morali umakniti v carinarnice. Nato so financarji poklicali orožnike, ki so prišli in brez predhodnega opozorila streljali na delavce. Več delavcev je bilo ranjenih, neki češki financar pa ie padel, zadet od krogle, ki je prebila okno orožniške postaje. En strel je zadel tudi poslopje nemške carinarnice onstran meje. Orožništvo je hotelo nato delavcem preprečiti odhod v njihovo vas. Zato je prišlo do novega spopada med delavci in orožniki. En orožnik je bil hudo ranjen. Nazadnje se je rediteljem sudetsko-nemške stranke posrečilo pomiriti množico.
Ponoči je v Kraslice prišla vojska, ki je zasedla vse mesto, posebno klube, v katerih se drže sudetski Nemci. Včeraj so češkoslovaške oblasti policijo in obmejne straže poklicale nazaj.
Cheb, 14. septembra. AA. (DNB) Snoči je bil položaj v Chebu še zmerom izredno resen. Prebivalstvo si ne upa iti na ulico. Železniški promet je skoraj ves ustavljen. Tudi poštne in telefonske zveze so popolnoma prekinjene, tako da 6e neprestano mešajo točne in netočne vesti.
V	Hassenbachu so češki financarji streljali na avtomobil, v katerem so se vozili sudetski Nemci, nc da bi prej pozvali avtomobil, da naj se ustavi, Ubit je bil en sudetski Nemec, ostali pa so zbežali na bližnji travnik. Financarji 60 za njimi streljali približno pol ure, vendar se je beguncem posrečilo1 pobegniti v bližnjo vas.
V	okolici Waldmiinchena je 120 sudetskih Nemcev pred češko državno policijo zbežalo na>ozemlje nemškega rajha. Izjavili so, da v Hassel-bachu in okolici življenje nemških prebivalcev ni več varno. Redarji in financarji streljajo brez predhodnega opozorila na vsakega, ki pride iz vasi. Financarji so večkrat vdrli v nemške domove, streljali iz objestnosti ter na ta način hoteli preplašiti prebivalstvo. Redarji in financarji govore prebivalstvu, da je končno prišel čas, da se Nemci na češkem ozemlju iztrebijo.
DNB poroča tudi iz Johangeorgenstad-t a (Saksonska), da je skoraj vse prebivalstvo obmejne vasi Breitenbach zbežalo preko meje na ozemlje Nemčije.
Medtem pa poročajo o incidentu v Slanden-bachu, kjer so sudetski Nemci zavzeli policijski komisariat in še neko drugo poslopje. Oboroženi sq s strojnicami, puškami, samokresi in bombami. Obkoljeni od državne policije, so dobili ultimat, da se v roku 24 ur vdajo. V Komatauu in Jaki-fošu sta bila pri nekem spopadu 6 sudetskimi Nemci ubita dva Čeha.
V	zvezi s spopadi v Tahauu poročajo, da je vojaški oddelek zasedel vse dohode v poslopje mestnega poglavarstva ter z bajoneti na puškah preprečil zastopstvu sudetskih Nemcev dohod v poslopje. Ko je zastopstvo kljub temu hotelo v poslopje, so češki vojaki udarili po njih z bajoneti in puškinimi kopiti ter streljali med ljudi, dasi je komisar državne policije izdal obratno povelje. Tudi tedaj, ko so se ljudje razšli, so češki vojaki streljali nanje. En sudetski Nemec je ubit, sedem pa je ranjenih.
Ob koncu dneva: 23 mrtvih
Praga. 14. sept. c. Zvečer so javili, da so dosedanji spopadi v sudetskih pokrajinah zahtevali 23 smrtnih žrtev in sicer je mrtvih 13 Čehov in
1(1 Nemcev. Ranjenih jc 75 oseb in siccr 14 težko. Od teh pripada 37 oseb varnostnim organom.
Ob 19. uri zvečer je bilo objavljeno vladno poročilo, ki pravi, da vlada v vsej ČSR popoln red in mir.
lleb, 14. septembra. AA (DNB). Sudetski Nemci so ugotovili, da je bilo pri včerajšnjih spo»
padih ubitih 13 sudetskih Nemcev ter štirje Čehi. *
Praga, 14. septembra. AA. (Havas.) Češkoslovaški radio je podal opoldne pregled splošnega položaja. Po teh poročilih vlada v okrajih, ki so pod obsednim stanjem, popoln red. Nocoj in danes dopoldne ni bilo nikjer nobenega incidenta. Ukrepi, ki jih je podvzela češkoslovaška vlada, so zapustili globok vtis med prebivalstvom ter mu potrdili vero v mirno rešitev spora. Zmerni in lojalni elementi v obmejnih pokrajinah se počutijo popolnoma varne. Vznemirjajoče vesti, ki jih je objavilo tuje časopisje in gotove radijske postaje, so brez vsake podlage. Nasprotno. Napetost sc jc v vsej državi kakor tudi na zunaj precej polegla. Na koncu svojega poročila poziva češkoslovaški radio vse prebivalstvo, da se drži mirno ter da ohrani hladnokrvnost.
Poziv praškega župana
Praga, 14. septembra. A A. (Havas.) Praški župan Peter Zenkl je naslovil na praško prebivalstvo apel po radiu. V njeni med drugim pravi:
Češkoslovaški narod se je vedno zavzemal za to, da vzpostavi lojalno sodelovanje s svojimi nemškimi sodržavljani, toda v težkih časih je tudi pripravljen, da se brani. Meščani! Pragu zahteva od vas, da pokažete svojo ljubezen do domovine! Doprinesite svojo žrtev za okrepitev narodne obrambe. Denar, ki ga boste dali v ta namen, boste dali sami sebi. Dokažimo skrajno požrtvovalnost in Češkoslovaška bo večna.
Slovaki zahtevajo avtonomijo
Bratislava. 14. septembra. AA (DNB) Predsedstvo slovaške ljudske stranke je včeraj zasedalo. Predsedoval jo podpredsednik dr. Tiso. Ugotovilo se je, da češkoslovaška vlada noče začeti z urejevanjem slovaškega vprašanja. Predsedstvo je ponovilo zahtevo po slovaški avtonomiji. .To zahtevo bo posebno zastopstvo stranke izročilo dr. Benešu.
Priznanje banu
dr, Natlačenu
Belgrad, 14. septembra, m. »Samouprava« od 15. t. m. prinaša velik članek ob triletnici dela bana dravske banovino dr. Marka Natlačena. Med drugim pravi: Ob triletnici banovanja je dobil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ne samo iz Slovenije, ampak iz vse kraljevine neštevilne čestitke, v katerih se pjoudarja njegovo delo jn trud za dobro naroda. Posebno sc poudarja inciativa g. bana v vseh panogah javnih del v poslednjih treh letih. V tem času so se izvršila velika dela na ba-novinskem cestnem omrežju, brezštevilna dela na terenu in regulacije. Posebno pozornost je posvetil banovinskim bolnišnicam- Izpq?loval je posojilo 43 milijonov din. Pomagal je pri gradnji vodovodov, od katerih se gradita med drugim tudi dva pokrajinska vodovo,da, za Belo Krajino in Suho Krajino, ki bosta veljala po proračunu 40 milijonov din, Z velikim uspehom deluje v korist skupnosti. V maljših letih je živahno deloval v mladinskih organizacijah, posebno v tedanjem Orlu. Kot predsednik ljubljanske oblastne skupščine je deloval na izvedbi velikega programa ža zboljšanje kmetijstva in kmetijskih potreb. Podpiral je akcijo za elektrifikacijo banovine. G. ban je imel velik program pred seboj in je dosegel velike uspehe na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. Značilni so posebno uspehi, ki jih ie g ban dosegel v poslednjih letih v poljedelski proizvodnji in to na vseh poljih. Za izobrazbo mladinskega naraščaja je ustanovil več poljedelskih, kmetijskih Ln gospodinjskih šol s pomočjo socialnih ustanov. G. ban pomaga tudi industrijskemu delavstvu, čigar stanje se je v poslednjih letih znatno zboljšalo. Posebno se je odlikoval leta 1936., ko je rešil spor tekstilnega delavstva v zadovoljstvo obeh strank jn v mejah zakona.
Francija potrdila
solunski sporazum
Sofija, 14. septembra. AA. (Havas). Francoski poslanik v Sofiji je izročil včeraj predsedniku ministrskega sveta odgovor francoske vlade na sporočilo o solunskem sporazumu, sklenjenem 31. julija letos. Vlada francoske republike izjavlja, da se tudi ona odpoveduje vojaški klavzuli neuill-skega dogovora.
Belgrad, 14. septembra. AA. Prometni minister je odobril polovično voznino na državnih železnicah za proslavo 20 letnice osvobojenja in združenja Vojvodine s kraljevino Srbijo, ki bo 15. septembra v Novem Sadu. Vozna olajšava velja od 13. do 18. septembra.
Uradno stališče Italije: plebiscit
Rim, 14. septembra. »Informazione dipl o m a t i c a«, ki izraža avtentično mnenje državnega vodje Mussolinija, je objavila 13. t. m. sledečo noto, v kateri izvaja, da je Fiihrerjev govor veliko doprinesel h končni razjasnitvi sudetskega vprašanja. Nato italijanska nota označuje Češkoslovaško kot neko »Avstrijo v drugi izdaji«, v kateri živi 7 milijonov Čehov, 3 milijona in pol Nemcev, 1 milijon Madžarov, 2 milijona in pol Slovakov, več stotisoč Ukrajincev in Poljakov. Vse te manjšine so se solidarizirale z Nemci v zahtevi po narodni samoupravi. Predsednik dr. Beneš bi bil, tako izvaja oficielna izjava italijanske vlade, storil dobro, če bi bil takoj in v celoti sprejel točke, postavljene v Karlovih varih. Kakor stara Avstrija pa je tudi on storil napako, da se je zakasnil, in je sedaj po Hitlerjevem govoru sudetsko vprašanje postavljeno na popolnoma novo bazo: na osnovo pravice do popolne samoodločbe sudetskih Nemcev, česar ravno tisti ne morejo odkloniti, ki so ob razpadu Avstrije sami samoodločbo narodov postavili za vrhovno načelo.
Zato — nadaljuje »Informazione diplomatica« — sta zdaj mogoči samo dve rešitvi. Ali se Sude-tom prizna pravica samoodločbe ali pa ne. Ako se Sudetom da možnost, da se odcepijo od Prage, bo s tem zadoščeno načelu samoodločbe narodov in miru, druga rešitev pa bo pripeljala do vojne. Naloga Runcimana je zato sedaj ta, da prepriča merodajne kroge, da državna modrost zahteva odcepitev člena češkoslovaške države, ki se je državi popolnoma odtujil in ne predstavlja več pravega dela njenega organizma. Če tega ne bodo uvideli, bomo imeli, v najboljšem primeru, prisilno sožitje, ki se bo prej ali slej končalo z vojno.
»Toda« — tako končuje italijanska nota — »kaj more pričakovati češkoslovaška republika od vojne? Ali naj se milijoni in milijoni mladih ljudi evropskih narodov vržejo v vojsko samo z namenom, da se vzdržuje nadoblast tujega naroda nad sudetskimi Nemci? Boljševiki na vzhodu in njihovi tovariši na zapadu imajo gotovo interes, da se razbesni svetovni požar. Toda kulturna Evropa in vsi
ostali kulturni narodi sveta nimajo tega interesa.« ★
V inozemskih diplomatskih krogih tolmačijo to izjavo, ki jo je smatrati naravnost kot uradno, za do,kaz, da Rim, ki je edini točno informiran o stališču in namenih Nemčije, smatra, da ni več
nobenega izhoda iz položaja, kakor plebiscit v sudetskih deželah, ako naj se ohrani mir, ker druge rešitve sudetski Nemci in rajh na noben način nočejo več sprejeti.
Italijanski listi pa v 6vojih komentarjih k tej izjavi pravijo, da Čehi in Nemci ne mo,rejo več živeti skupaj in da je potrebna nujna kirurgična cperacija. »Fašistična Italija« — tako piše znani oficiozni žurnalist Rino Alessi — »je s svojo tisočletno politično modrostjo pokazala edino pravo rešitev.«
Japonska:
Dvojne vesti o zvezah med irancoshim in angleškim glavnim štabom
London, 14. sept. AA. (Reuter.) Pomorski in vojaški ataše francoskega veleposlaništva tesno sodelujeta s šefi ministrstev, vojaškimi predstavniki in admi-raliteto. Tako je po svojih odposlancih francosko vrhovno vojaško poveljstvo v stalni zvezi z Londonom.
Pariz, 14. sept. AA. Nek angleški časopis je objavil poročilo, da je imel Chamberlain nov daljši telefonski pogovor z Daladierjem ter da sta se sporazumela glede vprašanja pogajanj med angleškim in francoskim generalnim štabom. Določeno je bilo tudi, kdaj se bodo ti razgovori začeli. Isti list je objavil, da se bodo ti razgovori začeli istočasno, ko bodo na Angleškem podvzeti ukrepi za popolno mobilizacijo angleškega brodovja, za katero se je angleška vlada že odločila. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da te vesti nimajo nikake podlage in da tudi ni bilo nikakega telefonskega razgovora med Chamberlainom in Daladierom.
London, 14. sept. A A. (DNB.) Z ozirom na vesti, ki jih je objavil del angleškega časopisja, da bo danes prispelo gotovo zastopstvo francoskega generalnega štaba v London, je član francoskega veleposlaništva v Londonu izjavil, da je zelo malo verjetno, da bi zastopniki francoske vojske le dni prišli v London.
Diplomatski sotrudnik Dailv Maila« je zvedel, da je Chamberlain imel okoli polnoči daljši rnzgovor po telefonu s francoskim ministrskim predsednikom Daladierjem ter da sta se oba državnika dogovorna gjeae vseh priprav za veliko
konferenco šefov generalštabov obeh držav. Ti razgovori šefov generalštabov se bodo začeli takoj in to istočasno z definitivnimi ukrepi za izvedbo popolne mobilizacije angleške mornarice, za katero se je angleška vlada odločila. To poročilo objavlja »Daily Maik v svoji zadnji izdaji.
Vaje prve nemške armade
Berlin. 14. septembra. A A. (DNB) Letošnjih manevrov prve armade na vzhodnem Pruskem, ki bodo trajali od 13. do 18. septembra, se bodo udeležili tudi tuji vojni odposlanci, ki so akreditirani v Berlinu. Vse skupaj je to 30 častnikov. Vojaški odposlanci se bodo udeležili vaj 11. in 21. divizije. Prirejen bo tudi obisk angleških častnikov na grob general-feldmaršala v. Hindenburga v Tanne-bergu. Vojaški odposlanci bodo položili venec na grob nemškega vojskovodje. Masaryk
DNB objavlja naslednjo objavo: V tujini so se razširile vesti o neki delni mobilizaciji v Nemčiji. Pristojni krogi izjavljajo, da je nesmiselnost takih vesti bila šele nedavno ugotovljena. Dovolj jc, če se opozori nn dejstvo, da se sedaj v Nemčiji kakor tudi v skoraj vseh ostalih evropskih državah vrše jesenske vojaške vaje. Le da se letos teh vaj udeležujejo prvič tuui rezervisti.
Tokio, 14. septembra. Zastopnik zunanjega ministrstva je dal o priliki Hitlerjcvga govora v Nurnbergu veliko izjavo, v kateri je med drugim dejal:
»To, kar je Fiihrer v svojem govoru, polnem pravega domoljubja, zahteval, jc pravično. Nemci so že ob ustanovitvi Češkoslovaške zahtevali ureditev vprašanja sudetskih Nemcev ter vprašanja njihovega narodnostnega statuta na podlagi načel samoopredelitve narodov. Ta njihova želja je bila žrtvovana na ljubo saintgermanske pogodbe in na ta način jc bilo vsejano seme današnjih težav. Glavno odgovornost za sedanje težkoče ima kom-interna in njene mahinacije, ker za češkoslovaško vlado stoji kominterna. Mi Japonci imamo veliko skušnjo, kar se tiče podtalnega dela kominterne v našem sporu s Kitajsko. Stališče Češkoslovaške, ki služi za bazo kominterni pri boljševiziranju Evrope, odgovarja točno položaju Kitajske. Japonska je pripravljena v boju proti delu rdečih vsak čas združiti svoje sile z Nemčijo in Italijo v duhu pakta proti kominterni. Sedanje krize so krive intrige boljševikov. Nadejamo se, da bosta velesili Britanija in Francija tudi sami prišli do tega spoznanja, in da bosta v bodoče ravnali po tem spoznanju v interesu miru na svetu.«
.V dobro poučenih krogih smatrajo, da pomeni izjava zastopnika zunanjega ministrstva, da bo Japonska glede češkega vprašanja, če bo šlo samo za ureditev odnošajev Nemčije do zahodnih velesil ostala p,b strani. V primeru spopado med Nemčijo in Rusijo pa bi Japonska posredovala.
Sprejemi pri dr. Stojadinoviča
Belgrad, 14. septembra. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu italijaskega poslanika na našem dvoru Maria Indelia, belgijskega poslanika Romre de Viche in našega poslanika v Parizu dr. Božidarja Puriča.
Letalski miting v Celju
Celje, 14. septembra.
Veliki letalski miting v Celju bo nepreklicno v nedeljo 18. t. m. Sodelovali bodo naši najboljši civilni in vojaški piloti. Mitinga se bo udeležilo 12 motornih in 8 jadralnih letal. Akrobacije bo izvajal najboljši skakač s pado-brariom ^ajič iz Belgrada. Vršile so bodo zračne borbe, dopoldne pa bo letanje občinstva.
Samomor na Viču
Ob 19. uri je bila obveščena uprava policije, da leži ob železniškem prelazu poleg pokopališča na Viču mrtvo moško truplo. Na lice mesta sta se podala policijski zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kete. Zdravnik je ugotovil, da je bil samomor izvršen s tem, da je dotičnik skočil pod vrhniški vlak. Po dobljenih informacijah je samomorilec Jakopila Josip, rojen 12. aprila 1920 v Ljubljani in pristojen v Pulj.' Bil je samski, mehanikarski pomočnik, uslužben pri mehaniku Kopaču v Ljubljani, Bleiweisova cesta 52. Po zdravnikovi odredbi je bilo truplo prenešeno v mrtvašnico na Viču. Samomor je baje izvršil zaradi nesrečne ljubezni. Pisma, iz katerega bi se mogel razvideti pravi vzrok samomora, ni zapustil nobenega.
Osebne vesti
Belgrad, 14. septembra, m. Novo postavljeni so diplomirani absolventi filozofije za učitelje meščanskih šol: g. Bizjak Alojzij na I. deški mešč. šoli v Mariboru; Koc Jože na mešč. šoli v Črnomlju; Trobej Matija na mešč. šoli na Jesenicah; Gnezda Josipina na mešč. šoli v Ormožu.
Za generalnega konzula v Hamburgu je bil postavljen g. Vojislav Jakovljevič, dosedanji svetnik zunanjega ministrstva v Belgradu.
Napredovali so v 5. skup.: Neržin Aleksander, šolski nadzornik v Murski Soboti; Pahor Slavica, učiteljica na šoli za defektno deco v Mariboru levi breg.
Upokojen je inšpektor 5. skup. pri direkciji drž, železnic Rok Fabjan.
Premeščena je ga. Mesesnel Adela, učiteljica za ročna dela iz Skoplja na II. dekl. mešč. šolo v Mariboru.
Odlikovanja
Belgrad, 14. septembra, m. Odlikovani so z redom sv. Save 4. stopnje: Jovanovič Mihajlo, šef mestne kontrole pri blagajni glavne carinarnice v Ljubljani; Korošak Krešimir, šef mestne kontrole pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani; Magolič Srečko, šef mestne kontrole pri dir. državnih železnic v Ljubljani; z redom sv. Save 5. stop.: Valentin Fuchs, računski kontrolor mestne kontrole fin. direkcije v Zagrebu, Vitorin Ksaver, računski kontrolor pri finančni direkciji v Ljubljani; Gruden Joško, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. /lirekciji v Ljubljani; Zidarič Joško, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. direkciji v Ljubljani; Mikuš Ivan, rač. kontrolor mestne kontrole pri blagajni glavne carinarnice v Ljubljani; Petrin Franc, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. direkciji v Zagrebu; Prinčič Vladislav, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. direkciji v Ljubljani; Tratnik Davorin, rač. kontrolor blagajne glavne carinarnice v Skoplju; Česnik Mirko, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. direkciji v Ljubljani; šiška Ivan, rač. kontrolor mestne kontrole pri direkciji drž. železnic v Ljubljani.
O taboru v Črensovcih
Vsi večji časopisi v državi so obširno poročali o nedeljskem taboru v Črensovcih. Belgrajski listi, zlasti »Samouprava«, »Vreme«, so prinesli poročila že takoj v izdajah naslednjega dne, v ponedeljek; govor dr. Korošca so vsi listi prinesli skoraj v celoti, med temi tudi »Politika« in hrvatski listi. »Vreme« objavlja lepe slike posameznih prizorov s tabora. V poročilih se zlasti poudarja, da je bila ta proslava 20 letnice, odkar so se ti kraji priključili Jugoslaviji, združena s 25 letnico »Novin Slovenske krajine«. Listi v velikih naslovih navajajo, da se je na taboru zbralo nad 18.000 ljudi.
Belgrad, 14. septembra, m. Danes dopoldne je kmetijski minister Cvetkovič odobril pravila Glavne zadružne zveze, ki so bila sprejta na ustanovnem občnem zboru Glavne Zadružne zveze 1. septembra t. 1. v Belgradu.
Varšava, 14. septembra. AA. (Pat). Poljski balon »Varšava« se je spustil v Iionibniji, drugi poljski balon pa je pristal na Bolgarskem.
London, 14. septembra. AA. (ITavas). Lord Halifax je nekaj po 10. dopoldne prispel v Fo-reigen Ofice. Vlada se je sestala ob 11. na sejo.
6. novembra volitve
v po jski parlament
Varšava, 14. septembra. AA. (Havas) Po novem ukazu predsednika republike, ki je bil snoči objavljen, bodo volitve v sejm 6. novembra, v senat pa 13. novembra. Fronta narodne edinosti, ki jo vodi maršal Smigly-Rydz, je snoči že objavila proglas, v katerem poziva vse državljane na tesno sodelovanje z vlado.
Varšava, 14. septembra. AA. (Pat). V zvezi z razpustitvijo sejma smatrajo v političnih krogih, da je bilo vprašanje spremembe volilnega režima za zakonodavno telo že davno aktualno. Vprašanje novih volitev že dalj časa proučujejo in o njem temeljilo razpravljajo. Novi zakonodajni telesi bosta začeli pravočasno zasedati. Ne predvidevajo nikake spremembe v strukturi režima, ki je sedaj na vladi. Notranja in zunanja politika bosta ostali nespremenjeni.
„Grol Zeppelin"
na poizhusni vožnji
Friedrii-hshafcn, 14. septembra. KTS. Zračna ladja »Grof Zeppelin je danes dopoldne pod vodstvom dr. Eckenorja odplula na svoj prvi polet nad Bodenskim jezerom. Polet bo trajal nekaj ur. Na Zeppelinu je 74 ljudi, med njimi 8 članov posadke, člani nemškega instituta za zračna potovanja in nekaj predstavnikov ministrstva za zrako-plovstvo. Zračna ladja je dolga 245 m. Največji premer znaša 41.2 ni. Plinske celice imajo 21)0.000 kubičnih metrov prostornine. »Grof Zeppelin« more nositi skupaj 200.000 kg tovora. Zunanja
stran je zgrajena iz močne tkanine. Zeppelin gonijo štirje motorji sistema Daimler Benz-Diesel. Vsak od njih more razviti silo 800 do 850 konjskih sil. Največja hitrost je preračunana na 135 km na uro, povprečna hitrost pa znaša 125 km.
Angleški komunisti protestirajo
London. 14. septembra. AA (Havas) Snofi je zastopstvo komunistov izročilo Chainbcrlainu pis-sino, v katerem komunisti zahtevajo sklicanje parlamenta in protestirajo proti Hitlerjevemu govoru. Na nemško poslaništvo je odšla posebna deputa-cija. da izroči protestno pismo proti Hitlerju.
Angleški kralj se je vrnil v London
London, 14. septembra. ■ A A. (Reuter.) Zaradi mednarodnega položaja jo nocoj angleški kralj Jurij VI. odšel iz Balmorala in 90 vrnil v London.
Seja romunske vlade
Bukarešta, 14. septembra, b. Kakor javlja »United Press«, je kralj Karel sklical za danes sejo ministrskega sveta v Sinaji. Ministrski svet bo razpravljal o mednarodnem položaju, posebno pa o Hitlerjevem govoru v zvezi s češkoslovaško krizo.
Francoski poslanik v Bukarešti je obiskal ministra za zunanje zadeve Kantisa in 6c je z njim delj časa razgovarjal.
London, 14. sept. b. »Daily Express« javlja i/. Pariza, da je nemško poslaništvo pozvalo vse nemške državljane, ki so v Franciji, da se takoj vrnejo v Nemčijo;
l
Kralj Peter II. v Ljubljani
Ni. Vel. kralj Peter II. s svojim spremstvom se pelje izpred Gregoričeve trgovine ter prijazno pozdravlja
Ljubljana, 14. septembra.
Danes dopoldne nekako po deseti uri so prišli z Bleda trije dvorni avtomobili. V enem izmed njih se je pripeljal Nj. Vel. kralj Peter II. s polkovnikom Ko-kaljem in svojim angleškim učiteljem, v drugem pa sin Nj. Vis. kneza Pavla, Aleksander, v tretjem pa je bilo spremstvo. Avtomobili so se ustavili pred drogerijo Gregorič v Prešernovi ulici, kjer dvor že nekaj časa kupuje razne fotografske potrebščine in je tvrdka zaradi tega pred kratkim dobila naslov kraljevega dvornega dobavitelja.
Kralja je pozdravil šef tvrdke g. Gregorič in mu nato tudi stregel. Kakor nam je g. Gregorič pripovedoval, je kralj vse predmete izbiral in kupoval sam in jih tudi sam plačal. Izbral je nekaj fotografskih potrebščin. V trgovini so se visoki gostje zadrzali dobre pol ure. G. Gregorič je pripovedoval, da zlepa se m videl tako prijaznega kupovalca in da ,e mladi kral) marsikateremu mestnemu fantiču za zgled; Ub odhodu je g. Gregorič, ki se je čutil zelo počaščenega, da je imel priliko streči tako imenitnemu gostu, izročil kralju krasen šopek cvetja.
Medtem pa se je zunaj zbrala številna množica
ljudi, ki je prepoznalad vorske avtomobile in čakala kraljevega prihoda. Ko je kralj stopil na prag trgovine, ga je mnoižca navdušeno pozdravljala, kralj pa je prav tako prijazno odzdravljal Nato so se dvorski avtomobili odpeljali proti Krisperjevi trgovini na Mestni trg. Tudi tukaj se je kralj s svojim bratrancem zadržal precej dolgo. Kupil je razne dele za električno železnico, orodje za rezljanje in še nekaj drugih tehničnih priprav in dva nova tipa avtomobilčkov. Njegov bratranec Aleksander je prav tako izbral nekai sebi primernih igrač.
Vsa množica ljudi, ki je kralja przdravila že pred Gregoričevo trgovino, se je ponovno zbrala na Mestnem trgu. Tem se je pridružilo še nešteto drugih, zlasti mladine, ki se je postavila po vseh stopnicah pred magistratom in pred Robbovim vodnjakom v želji, da vidi svojega mladega kralja, ki tako rad zahaja v naše mesto, V teku dobre četrt ure se je nabralo tam okrog dober tisoč ljudi, ki so kralja ob odhodu navdušeno pozdravljali in mu vzklikali. Kralj je smehljaje se odzdravljal in se z roko zahvaljeval za pozdrave. Avtomobili 60 nato odšli nekoliko pred poldnevom iz Ljubljane.
Moderni Delavski dom v Celja
bo odprl in slovesno oddan namenu v nedeljo 18. septembra
Colje, 14. septembra.
Med velika in krasna poslopja, ki dajejo Celju Se posebno lepo in privlačno sliko, moramo šteti tudi novi Delavski dom, ki stoji poleg palače Mestne elektrarne na Vrazovem trgu. V nedeljo bo v navzočnosti mnogih odličnikov odprt in izročen svojemu velikemu namenu. Z naraščajočim številom delavstva, ki prihaja v naše Celje, se je povečala tudi skrb celjske mestne občine, kako zgraditi v Celju javno delavsko poslopje, kjer bi delavci našli toplo zavetje in prenočišče. Celjska mestna občina je pod agilnim vodstvom požrtvovalnega župana g. Alojzija Mihelčiča realizirala zamisel in dobila za gradnjo tega doma 2 milijonsko brezobrestno posojilo pri Borzi dela. Najetje posojila je bilo zelo ugodno, saj se bo dolg odplačeval v obrokih v 25 letih.
Razumljivo je, da Delavski dom, kakor vse javne socialne ustanove, ne bi bil rentabilen, niti se ne bi krili najnujnejši stroški, če ne bi celjska mestna občina odlično rešila tega perečega vprašanja. Zgradila je Delavski dom in izrabila podpritličje za moderno kopališče, ki je bilo zaradi dosedanjega starega kopališča že iz časa Marije Terezije nujno potrebno, pritličje pa bo uporabila za pisarno Javna borza dela, ki je do sedaj bila v tesnih prostorih Delavske zbornice v Razlagovi ul.
Stavba je stala 2.8 milijona dinarjev
Trinadstropna stavba Delavskega doma s 5420 kubičnih metrov zazidane prostornine, zidana z železobetonskim skeletnim sistemom in železobe-tonskimi stropi, ki so zračno izolirani s hera-klitom, z zidovjem po večini z votlo opeko, s toplimi izolacijami, ki so izvršene s plutovino, bakreno pločevino in delno z lesocementom, je zahtevala 28 vagonov cementa, 3 vagone betonskega železa, 200.000 opeke, 2000 kubičnih metrov peska in gramoza, 1200 kvadratnih metrov keramičnih ploščic za oblaganje, 2000 m cevi za instalacije, je stala 2 milijona 800 tisoč dinarjev.
Načrte za Delavski dom je naredil inž. arh. g. Novak Franc iz Murske Sobote.
Nadzorna dela pri gradnji novega Delavskega doma v Celju sta skrbno vodila gg. inž. Brodnik Jože in inž. Pristovšek. G. inž. Brodnik je poročevalcu »Slovenca« razkazal vse poslopje od pritličja do podstrešja ter dal pojasnila:
Moderno kopališče
V podpritličju sva si ogledala tri moderne kotle, ki bodo proizvajali 145.000 c. Tu so tudi trije boylerji po 1200, 2500 in 3500 litrov vode, ki 6e sproti greje. Ker je vse kopališče v suterenu, je v njem umetna ventilacija s toplo zračno kurjavo. Vsi ti stroji in naprave ter delo v kopališču so stale z vodovodom 910.000 din. Kopališče ima .javno kadno, pršno, parno in toplo zračno kopel. Že vhod v podpritličje je prav čeden. Stene vhoda so bložene z zelenimi keramičnimi ploščicami. Takoj za vhodom je velika čakalnica s klopmi. Tu je tudi prostor za blagajno, kjer se bodo dobile karte za kopališče. Vse stene in tla kopališča so obložene s keramičnimi, belimi ploščicami, kar nudi zelo prijazen in pri jeten vtis, kljub temu, da je celotno kopališče nameščeno v spodnjih prostorih. Povsod je topla in mrzla voda, v čakalnici še posebej pitna voda s higiensko napravo. Kopališče je razdeljeno na štiri oddelke s posebnimi hodniki. V prvem oddelku je 12 moških kabin s prhami, v drugem oddelku 7 kabin s prhami in 5 kabin s kadnimi kopelmi. Vse kabine so zelo udobno in čedno opremljene. Zaradi boljšega zračenja so vse kabino zgoraj odprte. V tretjem oddelku so 4 moške kabine s kadno kopeljo, v četrtem pa parna in topla zračna kopel. Tu je velika soba z otomanami za 16 oseb. Preden bo prišel kdo v parno ali toplo zračno kopel, pride pod pršno kopel, nato polagoma v parno ali toplo zračno, kjer bo do 70 stopinj vročine. Tu bodo prišli na 6voj račun revmatični. V podpritličju bo tudi frizerski in brivski salon. Cene kopanja liodo še precej primerne: prhe 4 in 3 din, kadne kopeli 9 in 7 din, parne 16 in 14 din.
Borza .dela
Pročelje in vhod je izdelan iz umetnega kamna, fasada pa z žlahtnim umetnim kamnom. Do
pritličja vodijo lepe stopnice. Tu bodo javni uradni prostori Borze dela, pisarne za uradništvo, šefova soba, velike ločene čakalnice za ženske, moške in delodajalce. Posebno veliko je vhodno stopnišče, ki je dolgo 10 m in pomaknjeno v stavbo, da daje velikopotezni poudarek zunanjosti; praktično zelo udobno za obiskovalce Borze^ dela v deževnih dneh. Prav tako sta veliki tudi čakalnici, kjer bodo lahko delavci čakali v toplih prostorih ,ne pa kakor do sedaj, ko so morali prezebati na hodnikih in pred Delavsko zbornico v Razlagovi ulici. Pisarne so okrogle oblike v sredini čakalnic, od katerih so ločene s steklenimi stenami. Ker je pisarna krog in krog obdana s čakalnicami, je dohod svetlobe usmerjen od zgoraj z veliko, trikrat zastekleno železno nadsvetloho, kar daje vsem prostorom svetel, prijeten in nepričakovano ugoden izraz.
Nadstropja
Prvo nadstropje, kjer sta dve lepo urejeni stanovanji, je določeno za upravitelja in hišnika.
V	drugem nadstropju so skupne spalnice, ločeno moški in ženski oddelek. Moški oddelek ima 22 postelj, ženski pa 15. Pri vsakem oddelku je poseben predprostor, po 3 slačilnice, umivalnica, po 2 prhi, desin6ekcioner in stranišča. Tu bodo dobili prenočišča vsi oni delavci, ki potujejo skozi Celje ali iščejo delo v Celju. Vsak bo moral j>o-}K)lnoma sleči svojo obleko in obuvalo, prišel bo pod tuš in desinsekcijo, nato bo dobil spalno srajco, brisačo in še copate. Prenočnina bo znašala prvi dan 5 din, vse naslednje dni 3 din. Ino-zemci bodo morali poleg pristojbine za policijsko prijavo plačati še 2 din.
V	tretjem nadstropju je 20 sob. Dve izmed njih z eno posteljo, druge z dvema posteljema. Vse sobe 60 opremljene z železnimi posteljami, s posteljnino, vzidanimi omarami, centralno toplo vodno kurjavo in s parketnim tloin. Ker je ločen
moški in ženski oddelek, sta dve umivalnici s toplo in mrzlo vodo.
Podstrešni prostori 60 določeni za pralnico, sušilnico, likalnico in shrambo za perilo. Pralnica je moderna in zvezana s kopališčem in ostalimi nadstropji z električnim dvigalom, ki bo prenašalo perilo.
Delavski dom ima tudi električno uro.
Vabimo vso celjsko javnost, zlasti pa delavstvo, da pride v nedeljo ob 9 dopoldne k slavnosti, ko bodo odprli novi Dom, nakar si bo lahko od 10—12 ogledalo vse te zanimive notranje prostore novega Delavskega doma.	S. S.
Smrtna avtomobilska nesreča ob Savi
Rajhenburg, 14. sept.
Nocoj v ponočnih urah se je na oni strani Save nekako v sredi med postajama Blanca in Rajhenburg zgodila velika avtomobilska nesreča. Po cesti na kranjski strani ob Savi je vozil tovorni avtomobil, ki je iz Vojnika vozil les proti Krškemu. Nasproti je privozil luksuzni avtomobil, ki pa ni močnih žarometov ugasnil ter prižgal slabših luči, kakor veljajo cestno-policijska določila. Zaradi tega je bil šofer tovornega avtomobila docela oslepljen. Ker se je šofer tovornega avtomobila v tisti bleščeči se luči bal, da se ne bi zadela, se je preveč izognil v stran. Tisti hip pa 'je tovorni avtomobil že zdrčal v podcestni jarek, kjer je obležal.
Neznani avtomobilist, ki je vse nesreče kriv, je kratkomalo ponesrečenca pustil v jarku ter odpeljal. Šofer tovornega avtomobila je laže ranjen, njegov sopotnik pa je mrtev obležal v avtomobilu.
Ta nesreča je znova glasen opomin vsem av-tomobilistom, da morajo ob vsakem nočnem srečanju na cesti žaromete ugasniti, ker sicer je nasproti vozeči se avtomobilist, kolesar ali pešec v
. •• 'i '•■•ž-H • '•.
.-•V. ..'
Sargov
KALODONT
nevarnosti, da pade ali v jarek ali pod avto. Tako se glase oblastvena določila, ki pa se jih nekateri še vedno nočejo držati. In žrtve takih brezobzirnih divjakov so potem morda njihovi tovariši, ki so drže navodila. Taka brezobzirnost je vredna vso obsodbe in hude kazni.
Roparski napad na duhovnika pod Sv. Katarino
Ljubljana, 14, septembra.
Neki duhovnik se je v torek napotil k Sv. Katarini nad Medvodami, obiskat ondotnega župnika, svojega prijatelja. Z brevirjem v roki se je dvignil že visoko v hrib, ko sta ga na samotni poti v gozdu pričakala dva človeka, stara 20—30 let. Planila sta nanj in ga podrla na tla. Ker se gospod ni branil, sta mu hladnokrvno iz žepov pobrala srebrno uro z verižico, denarnico s 85 din in listnico. Ta je bila sicer debelejša, navidez napolnjena z bankovci, ni pa bilo v njej nikakega denarja. Odvzela sta mu tudi — zavojček bonbonov. Sicer sta se pa »obzirno« obnašala: nista ga udarila; vrnila sta mu vse legitimacije, pisma in druge papirje; tudi denarnico z enim dinarjem drobiža sfa mu dala nazaj; vse drugo sta mu pustila, le za denar jima je bilo in za srebrnino. Tudi brevir sta preiskala; ko v njem nista našla bankovcev, sta ga vrnila z vsemi podobicami vred. Zbežala sta v
Kmečki dan na Lešah pri Prevaljah
Prevalje, 12. septembra. Prosvetno društvo na Prevaljah in sadjarska zadruga na Lešah sta preteklo nedeljo priredili na Lešah lep kmetski dan. Do[X)l(iiie je bila blagoslovljena in odprta velika moderna sušilnica za sadje ob veliki udeležbi ljudstva. Zahvala za to koristno napravo, ki bo poleg tega, cla bo prinašala gospodarsko korist, tudi vzgojno vplivala na ljudi in jih odvajala od pijančevanja, ker bo pomagala odpravljati preobilo pridobivanje sadjevca, gre zavednim prosvetnim in gospodarskim delavcem, posebej pa še kraljevski banski upravi, ki ima v osebi tukajšnjega kmetijskega referenta zelo delavnega in spretnega tolmača svoje skrbi za napradek kmetijstva v tem obmejnem okraju.
Popoldne pa je bila uprizorjena sedaj že po vsej mežiški in dravski dolini znana igra »K m e t-ska o vse t«, ki jo je pozorno gledalo in poslušalo skozi tri ure okroglo 1000 ljudi. Nekateri prizori iz te igre, ki je posneta iz resničnega življenja in skuša ohranili najlepše narodne šege in navade, so poslušalce agnili do solz. Vreme je postreglo s krasnim sončnim dnevom, kar je vtis igre, ki so jo igrali na prostem, še povečalo, ker ji je dalo za kulise vso to krasno naravo, ki je vsa v soncu padala v doline na eni strani, na drugi strani pa se dvigala v črne vrhove uršlegorskega pogorja.
Sedemstoletnica Marijine božje poti v Velesovem
V Velesovem najbrž še nikdar ni bilo takih slovesnosti in tu se najbrž še nikdar ni zbralo toliko ljudi kot na letošnji Mali Šmaren, ko so bile pri nas sklepne slovesnosti ob sedemstolet-nici tukajšnje Marijine božje poti in nas je počastil s svojim obiskom tudi prevzvišeni gos|k>d škof dr. Gregorij Rožman. Že k zgodnji sv. maši je prišlo izredno veliko ljudi, nabirali pa so se šo vse dopoldne: prihajali so peš, mladina se je pripeljala na kolesih, oddaljenejši so napregli konje v »zapravljivčke«, s tržiške plati in iz Tržiča samega pa so se pripeljali kar v avtobusih. Ob desetih, ko je prevzvišeni gospod škof pridigal in maševal, je bila prostorna velesovska cerkev nabito polna. Naravnost ogromno ljudi pa se je sešlo popoldne k zaključni procesiji. Od ene naprej je bilo na ccsti od Trate proti Adergasu ljudi, kot hi se pomikala k božji Materi 1'redklošter procesija brez konca in kraja. Cerkev, ki je vendarle med največjimi v škofiji, je mogla sprejeti komaj polovico zbrane množice.
Ob pol treh je stopil na prižnico g. ravnatelj Jagodic, po pridigi pa se je razvila veličastna procesija. Na čelu so fantje nosili farno bandero, za njimi se je vila dolga dolga vrsta moških častilcev božje Matere, potem je šla šolska mladina s svoj zastavo, nato so korakali slovenski fantje in dekleta v krojih, za njimi velika skupina narodnih noš, fantovske in dekliške Marijine družbe z zastavini, godba, pevci, blizu tridesel duhovnikov in hogoslovcev s prevzvišeni m gospodom škofom, za temi so štirje bogoslovci na pozlačeni in z venci oplcleni nosilnici nosili nad sedem sto let stari Marijin kip iz trona v velikem oltarju, spremljale so ga pa belo oblečene deklice z lilijami v rokah. Za Marijinim kipom so stopali zastopniki oblasti, zadaj pa so se razvrstile ženske. Vseh ljudi v sprevodu je bilo po malem dva do tri tisoč. Vsi so poliožno molili ali peli. Mnogo ljudi pa je ostalo še pred cerkvijo in po poti v špalirju. Procesija je bila zares veličastna. V Ve-
lesovem smo navajeni lepih procesij, saj pridejo k našim velikonočnim procesijam ljudje z vseh strani in nočna procesija na Veliki Šmaren za uvod letošnjih slavnosti je bila tudi lepa, a ta je presegla vse naše pričakovanje.
Ta procesja n množice Ijud, k so bili v špalirju, dokazujejo, da je slovenski narod ohranil krščansko vero prednikov, ki nam je zanjo dokaz prav ta neznatni, grobo obdelani kip božje Matere iz Velesovega. Druga cerkev je zdaj v Velesovem in drug samostan, od začetkov božje poti se nam je ohranil edinole ta leseni kip, ki so ga nosili pri procesiji in ki nam predstavlja njo, ki je čuvala nad našim narodom in ga varovala skoz stoletja in stoletja, ki je skoz sedem vekov posredovala milosti romarjem v Velesovo, ki »hude ure grozni, strašni čas po priprošnji njeni gre od nas«, ki »sušo, močo, slano zadrži, če se ji prosilec vreden zdi«, ki »milosti iz nebes po nji rose, radosti se polni nam srce (velesovska Marijina pesem)«, ki nas bo varovala in čuvala nad nami tudi še za naprej, če bomo le zvesti njenemu Sinu. Ta procesija je bila zahvala božji Materi za vse milosti, ki nam »iz nebes |k> nji rose«, in kot prisega zvestobe katoliški veri tudi za naprej. In zato smemo pričakovati Marijinega varstva, saj Marija bedi in ščiti' pred hudo uro, pred močo in sušo in slano ter vsako nesrečo, telesno in zlasti še dušno, ljudi, ki so njenemu Sinu zvesti.
Ko se je po procesiji odprl v velikem oltarju tron in se je spet pokazal Marijin kip, so se začele slovesne litanije. Trideset duhovnikov in hogoslovcev s provzvišenim gospodom škofom je pelo pred oltarjem, odpevala pa je vsa cerkev in tudi množica, ki ni mogla v cerkev, je spoštljivo sodelovala. To so bili pač trenutki, ki jih ne bomo zlepa pozabili: ne domačini in tudi ne romarji, ki bodo prav gotovo radi prihajali v Velesovo tudi še v osmem stoletju tukajšnje Marijine božje poti.
smeri proti Toškemu čelu. Ali ne bi varnostne oblasti strožje nadzorovale »brezposelne«, ki v trumah hodijo po deželi, nadlegujejo ljudi, kradejo in ropajo, da še življenja nisi varen?
Pouk angleščine
na srednjih šolah
Lani je prosvetno ministrstvo odredilo, da so lahko začne v največjih mestih v državi (med njimi tudi v Ljubljani) v 3. razredu ene realno gimnazije poučevati angleščina namesto nemščine, če se priglasi zato dovolj učencev. Namen je bil pač, da se nauči vsaj del naše mladine tudi tako važnega svetovnega jezika, kot je angleški, in so na ta način dosedanja enoličnost nekoliko popravi.
Značilno pa je, da se kljub prigovarjanju lani za ta pouk na vseh ljubljanskih zavodih ni prijavilo učencev niti za en dober razred ter je zaradi tega dobra slvar morala pasti v vodo. Pa smo včasih tako radi pozabavljali čez togost šolskega ustroja, ki da ne dopušča nobeno proste izbire; ko pa jo prišla lepa priložnost, je nismo uporabili.'
ln vendar ni nič bolj prirodnega in potrebnega kot ta odredba. Angleščina' je res svetovni jezllt, kf"se v-Vsakem oziru ne le meri z nemščino,. ■ ampak jo tudi prekaša. Če greste kani dalje v široki svet, boste najlaže shajali z angleščino. Če se hočete uveljaviti v svetovni trgovini ali gospodarstvu, politiki ali znanosti, vam bo brez nje zmeraj nekaj manjkalo. Kaj čuda, da se je Nemci' ali Francozi in drugi v prvi vrsti uče, ker se predobro zavedajo njenega pomena. Pri nas pa ja podoba, da velika večina celo med izobraženci računa v svoji negibčnosti še vedno le z nemščino. Sorazmerno redki so še pri nas taki, ki so so povzpeli nad te ozke vidike in se sami seznanili s tem jezikom. Pa bi si tudi med nami v marsičem ravno z angleščino lahko pomagali.
Ne gre za to, da bi na vsej črti hoteli zamenjati pri pouku angleščino z nemščino, ki se l>o že zaradi dolge tradicije in neposredne soseščine pri nas držala. Za lo gre, da se vsaj nekaj di jaštva seznani z angleščino že v šoli, da se ne bo moral vsak, ki hi se rad, učiti je le s težavo in stroški zasebno. Pri tisočih srednješolcev v Ljubljani bi se vendar moralo najti nekaj desetin takih, ki bi pokazali malo več poguma in dalekovidnosti. Saj za lega ali onega morda res pridejo v poštev pomisleki, kakor morebitna premestitev v kako drugo mesto itd., ki pa tudi niso tako nepremagljivi, toda za mnoge je v splošnem vseeno, kateri jezik si izberejo: laže kot angleščine se bodo naučili v naši sredini privatno nemščine, če žo menijo, da jo bodo res potrebovali. Je pa dosti takih, ki bi jim bolj prav prišla prva kot druga: treba bi bilo le začeti, oziroma poskusiti.
Sploh je lo nezanimanje za angleščino čudno, ko pa imamo toliko izseljencev v Severni Ameriki. Čudno tudi, ko pa se v državi angleški vpliv močno čuti in so ludi angleški obiski čedalje pogostejši.
Čudno pa je to posebno, ko naš položaj veleva, da so vodilno izobraženstvo pelfR francoščine v večji meri seznani z angleščino. To neznanje nam je že veliko škodovalo in nam bo še. Pri vsakem narodu obvlada danes lep del inteligenco angleščino, ker je to koristno in potrebno, zakaj bi se mi lega ne zavedali? In najlaže se temeljito ,-riučiš jeziku, če imaš priliko za lo že v šoli. da dobiš v njej trdno podlago. Kasneje in privatno gre to dosti težje, zlasti če je jezik tako oddaljen, kot je angleški.
Upajmo, da bo lelos zopet dana priložnost za vpis k angleščini in da to pot ne bo popolnoma zavrnjena.
Slinavke in parkljevke v Vuzenici ni!
Vuzenlca, 13. septembra.
zadnji čas se pogosto širijo vesti, da se je pojavila na področju občine Vuzenica, okraja dravograjskega, slinavka in parkljevka. Take vesli, navadno plod nepoznavanja bolezni ali pa stremljenja po senzaciji, lahko gospodarskim interesom občine in sploh celega okraja občutno škodujejo. Da so zaprle avstrijske (nemške) oblasti promet na meji, so krive samo neresnične govorice o postanku slinavke in parkljevke.
Da se ne povzroči še večja škoda in da so ne begajo živinorejci in drugi interesenti po nepotrebnem, se prebivalstvo opozarja, da lažnim govoricam ne verjame in jih ne raznaša. Če hi se bolezen res kdaj pojavila, se bo pravočasno tudi službeno naznanilo. Ako pa bi še eden ali drugi le razširjal neresnične vesti, je dolžnost vsakega, da ga naznani oblastvu zaradi kazen* skega postopanja.
•t
Drobne novice
Koledar
Četrtek, 15. septembra: Marija 7 žalosti. Niko-med, mučenec.
Petek, 16. septembra: Kornelij, papež; Ljudmila, vdova.
Novi grobovi
T V Višnji gori je umrla ga. Ana G r o z n i k. Pokopali jo bodo v petek ob 9 dopoldne na višnje-gorsko župno pokopališče. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
- - Na Državni dvorazredni trgovski šoli v
Ljubljani je z dekretom ministrstvu trgovine in industrije nastavljen za suplenta honorarni nastavnik, dipl. filozof Janež Stanislav.
/fi Specijalna Turška
nova Meinlova mešanica. Z njo pripravljena turška kava bo ostala Vašim gostom v dobrem spominu.
JULIO HEINL
Specijalna trgovina kave
—	Nagradno tekmovanje modelov priredi ljubljanski oblastni odbor aerokluba v nedeljo 25. septembra ob 3 popoldne na ljubljanskem aerodromu. Tekmovali bodo jadralni in motorni modeli. Tekma bo zanimiva zaradi vrst modelov kot tudi zaradi borbe za nagrade. Modelarji, ki se žele udeležiti tekmovanja, naj takoj s|x>roče ljubljanskemu oblastnemu odboru število modelov, njih velikost in tip (jadralni ali motorni model).
—	Večerni tečaji za nemščino, stenografijo, strojepis, knjigovodstvo, trgovsko računstvo in korespondenco na Trgov. učil. in stenogr. institutu Robida. Ljubljana, Trnovska ulica 14. Tudi posamezni predmeti!
—	Za obrtno razstavo v Belgradu potrebujem nujno fotogrufične posnetke iz vajenske ikolonije na Lomu lansko leto in od letošnjega taborjenja vajencev na Možkanici in od letošnje počitniške kolonije vaienk pri Sv. Jo-štu. Jože Berdajs, OUZD, Miklošičeva cesta 20, II. nadstr., soba 365,
— Italijanščino in italijansko korespondenco se lahko učite v posebnem tečaju na Trg. učil. in stenografskem institutu Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15.
—	Priznanje slovenskemu obrtniku v Belgradu. Te dni so bile od belgrajske občine sporočene nagrade in ocene gostinskim obrtom. Slovenska gostilna in restavracija Rifer v Cetinjski ulici je dobila tretje mesto. To priznanje je važno še bolj, če pomislimo na konkurenco velikih restavracij in na to, da je bila komisija sestavljena iz domačinov. Toda čistoča lokalov je vprašanje zase in Slovenci smo na to priznanje v Belgradu ponosni. Gospodu Riflu čestitamo k častnemu uspehu, posebno še, ker vemo, da se sna-.ga v lokalih v Belgradu malo rentira in pomeni le žrtve. Podjetni g. Rifel je odprl še en lokal ob Bajlonovi pivovarni in ga preuredil v lepem slovenskem slogu.
I— Trgov učil. in stenografski institut Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 14, obvešča, da , se prične poseben tečaj za stenografijo v petek 16. t. m. ob 3 popoldne.
—	Prijavite se za izlet s posebnim vlakom v Trst, ki se vrši dne 16. oktobra, pravočasno pri vseh hiljetarnah 1'utnik-a.
—	Nove šolske knjige; V zalogi Jugoslovanske knjigarne sa izšle letos sledeče nove učne knjige: Bohinec-Miklavčič-Savnik, Zemljepis za 4. razred srednjih šol, 34 din; Kolarič-Pacheiner, Nemška vadnica za srednje Sole, II. letnik, 32 din; Kolarič-Pacheiner, Nemška vadnica za meščanske šole II. letnik, 32 din; Južnič, Latinska čitanka za 3. razred klasičnih in 6. razred realnih gimnazij, 28 din; Pečjak, Zgodovina za 2. razred meščanskih šol, 32 din; Čermelj-Lapajne, Geometrija za 3. razred meščanskih šol obrtno industrijske smeri ter za 3. in 4. razred meščanskih šol kmetijske in trgovinske smeri, 28 diri; Fakin, Državoznanstvo za 4. razred meščanskih šol, II. del, 25 din,
Ljubljana
Zanimiva hiša
na Tržaški cesli
Pred kratkim je zrastla na Tržaški cesti nasproti tobačne tovarne nova trinadstropna stavba, ki je last Kane Karle in njene sestre Štrekelj Mare z gradu Lože pri Vipavi. Hiša je zgrajena zelo ekonomično in praktično. V vsaki etaži so na sorazmerno prav majhnem prostoru po štiri stanovanja, ki imajo vsa kopalnice. V kleteh je poleg drvarnic in pralnic tudi shramba za kolesa. Po vseh stanovanjih je plinska napeljava in v vsako stanovanje je izpod strehe napeljana antena za radio. Za hišo pa bo precej velik park, ki bo dostopen vsem stanovalcem.
Posebnost zase pa je pročelje te hiše, ki je v bistvu zelo posrečena arhitektonska rešitev skladnosti med okni stanovanja in stopnišča. Projek-tantka arch. Kanc-čučkova je to dosegla na ta način, da je razvrstila po vsej dolžini stopnišča na zunanji strani različne slikarije in postavila med okna posameznih stanovanj učinkovite okraske. Tako je dobila fasada značaj enotnosti, slike same po nudijqo še posebej odličen estetski učinek.
Slike so tri in sicer v vsakem nadstropju po ena. Predstavljajo kralja Matjaža, ki spi v gori, lepo vilo na morski obaii in Martina Krpana s kobilo. To so zgrafiti, ki jih je odlično izvršil akademski slikar Saša Šanteij
Način tega slikanja temelji na principu različno barvanih plasti, ki jih mora slikar toliko časa odstranjevati, da pride do želene barve. Zaradi tega je njihova trpežnost mnogo večja kot fresk in podobnih načinov slikanja, ki «o se ponekod pri nas kaj slabo obnesli.
Podobne zgrafite ima tudi nova hiša v Pra-žakovi ulici, ki jih je izdelal tržaški slikar Črni-goj, seveda le v eni sami barvi. Ta slikarija vzbuja zelo veliko zanimanje. Želeti bi bilo, da bi takih slik, ki so hiši in njeni okolici v lep okras, dobili še več, kajti Ljubljana bi tako mnogo pridobila na svoji lepoti.
Dr. Kramarič Alojzij
šef-zdravnik sanatorijn šlajmerjev dom
zopet redno ordinira od 16. t. m. dalje.
1 Sv. maša za umrlo gospo Jelo Lozar. V soboto, dne 17. t. m. bo ob 7 zjutraj v stolnici sv. maša za pok. g. Jelo Lozar.
1 Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo društveni izlet, združen s farnim izletom Trnovčanov na Trško goro. Odhod z jutranjim turistovskim vlakom ob 5.22 do Novega mesta.
I
KINO SLOGA Telefon 21-30
Veliki filmski igralec Paul Mlini kot Louis Paste ur v filmu
Rešitell človeštva
= Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri -
I
—	Dijakom, ki odhajajo v Belgrad. »Klub Slovenskih katoliških akademikov v Belgradu« obvešča tovariše akademike in zlasti abituriente, ki nameravajo študirati na belgrajski univerzi, da so naši klubovi prostori v Jovana Rističa ulici 34, kjer dobite vse potrebne informacije glede študija v Belgradu pismeno, takoj po prihodu v Belgrad pa se zglasite osebno. Predsednik.
—	Vsak dan do vključno dne 9. oktobra, sprejemajo vse biljctarnc Putnik-a prijavo za poseben vlak v Trst. ki vozi dne 16. oktobra t. I.
—	I. mednarodni kongres za umetna gnojila v Rimu. Kakor smo že poročali, bo od 3,—6. oktobra mednarodni kongres za umetna gnojila v Rimu. Udeleženci kongresa so deležni 70% popusta na italijanskih železnicah za dopotovanje na kongres in povratek in tudi za vsa potovanja in izlete po kongresu po južni in severni Italiji do 21. oktobra. Kdor se želi udeležiti tega kongresa, naj se pismeno obrne na docenta g. dr. Stevo Nikoliča, glavnega sekretarja narodnega odbora kongresa za umetna gnojila v Zemunu, kjer bo po nakazilu 100 lir prejel izkaznico za znižano voznino in legitimacijo za udeležbo na kongresu.
Zobozdravnlk-špectjalist
za zobne in ustne bolezni
m. u. Dr. V. Čerček
je otvoril privatno ordinacijo •v Ljubljani, Gajeva ulica St. IO
—- Vremenska napoved. Jugoslavija: Razvedrilo se je po vsej kraljevini razen v moravski banovini, kjer je jako oblačno in deževno. Temperatura se je zvišala. Najnižja je zabeležena v Novem Sadu 6, najvišja pa v Splitu 28 stopinj. — Napoved za danes: Pretežno jasno z jutranjimi meglami v dolinah rek in v kotlinah. Povečanje oblačnosti v zahodnih in sever-nozahodnih krajih. Temperatura sc bo zvišala. Noči pa bodo precej hladne.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« erenčice.
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 74. kosu od 14. septembra uredbo in navodilo o dopolnilnem zapisniku in kompenzacijskem sporazumu z dne 22. avgusta 1936 med Jugoslavijo in Grčijo, podpisanem v Atenah dne 29. junija 1938; uredbo o opravljanju manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obratov; navodila za pobiranje izrednega cestncga prispevka od čezmernih uporabnikov javnih cest; uzance za trgovanje z re-pico na ljubljanski borzi.
—	Zahtevajte spored in informacije za posebni vlak v Trst. ki se vrši dne 16. oktobra t. I., j vseh hiljetarnah P»!nik-a.
Ob 10 bo imel na Trški gori sv. mašo trnovski' župnik g. Janko Cegnar, p« maši kosilo. Popoldne si ogledamo kmetijsko šolo na Grmu in če bo časa dovolj, tudi bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. V Ljubljano se vrnemo ob 22.40 Vabljeni vsi člani in prijatelji. — Odbor.
1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja, da se bodo sprejemali priglasi za gledališki abonma 1938/39 še do sobote, dne 17. t. m. v veži dramskega gledališča od 10 do 12 in od 15 do 17. Uprava opozarja na izredno nizke cene za abonma, ki omogočajo pač vsakomur stalni obisk Narodnega gledališča. Abonenti bodo dobili 20 dramskih ter 18 opernih in operetnih predstav. Abonma Sreda in Četrtek sta posebno primerna za izven ljubljanske prebivalce, na kar uprava še prav posebno opozarja Največji kader abonentov ima Narodno gledališče iz vrst državnih in privatnih nameščencev. Med abonenti pa zelo pogrešamo industrijce, trgovce, obrtnike, proste poklice itd. Iz njihovih vrst je do sedaj jako malo prijav, prosimo jih da se prijavijo kot stalni obiskovalci našega Narodnega gledališča.
I Dobrovoljec s koroške fronte, ki je zaradi hude bolezni postal za težje delo nesposoben, prosi za primerno službo. Prevzel bi vsak posel; šel bi za kanc-lijskega slugo, vratarja ali kaj podobnega, Naslov v uredništvu »Slovenca«,
1 Diplomirane filozofe-pedagoge pozivam na važen razgovor o našem položaju dne 18. t. m. v pedagoškem seminarju ob 10 dopoldne.
1 Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v četrtek 15. septembra 1938 ob 18.30 promenadni koncert Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloge« v Zvezdi pod vodstvom dirigenta Svetla Herberta.
1 Dolenjski tramvaj ne ho ves počival. Listi so objavili vest, da 15. t. m. začno na Dolenjski cesti demontirati tračnice zaradi obnovitve vse dolenjske tramvajske proge. Kakor je javnost to novico pozdravila, *ako je pa druga vest, da bo od četrtka dalje ustavljen promet na dolenjski progi, dokler ta dola ne bodo končana, zbudila precej pomislekov. Da se pa javnost ne bo rnz-burjala po nepotrebnem, moramo takoj ugotoviti, da mestna uprava upošteva interese trgovine iti obrti tor sploh vsega prebivalstva ln je zato tudi sklenila, da bo električna železnica z Mestnega trga vozila vsaj do cerkve sv. Florijana. V četrtek 15. t. m. prično izkopavati tračnice na progi od dolenjskega kolodvora proti mestu in bo zalo tramvaj ves dan vozil redno z Mestnega trga pa do Karlovskega mosta. V petek 16. t. m. se bomo lahko peljali vsaj še do Samasse, prihodnje dni pn pač samo še tako daleč, do koder bodo napredovali z delom. Od dolenjskega kolodvora do florijanske cerkve bo mestna občina takoj pričela tudi z noveliranjem ceste in preureianieni plinovodov, vodovoda in kanalizacije, od florijanske
Danes nepreklicno zadnllhroft
Žal Vam bo, če si ne boste ogledali še danes ob 16, 19'15 ali 21'15 naše res smešne burke
NINO UNION BBJS2I
HorajZnl ženin I
i.................................................................................................................B
H. Rtlhmann - H. Moser - Th. Lingen - G. Huber |
cerkve dalje do Mestnega trga bo pa dela nadaljevala najbrž šele prihodnje leto v mrtvi sezoni, da bodo trgovina in obrt ter sploh vse prebivalstvo čim manj občutili neprijetne posledice teh Rrepotrebnih del. V prvi vrsti se je pa mestna občina pri tej odločitvi ozirala tudi na šolsko mladino in na naše gospodinje, da jim pozimi ne bo treba gaziti po razdrtih cestah in se bodo lahko vsaj od florijanske cerkve dalje še vedno udobno vozile s tramvajem nakupovat v mesto in po vseh drugih svojih opravkih. Prebivalstvo šentjakobskega okraja bo pač moralo nekoliko potrpeti, saj gre predvsem za korist vse dolenjske strani našega mesta.
1 Davek je vedno neprijetna stvar, ker ga moramo plačevati. Mestna socialna davščina, ki jo stalna zbira mestna občina, pa ni prisilna, temveč čisto prostovoljna dajatev, ki jo vsak po svoji moči plačuje. Občina zbira prispevke, da jih bo v zimskem času porabljala za kritje delavskih mezd pri javnih delih, ki jih bodo vršili brezposelni delavci. Vsakdo naj pazi, da izroči denar le pooblaščencu mestne občine, ki mora za vsak prispevek izdati potrdilo in ohraniti za urad prepis potrdila.
1 Z odra sta padla. Včeraj popoldne se je zgodila huda nesreča delavcu Skobetu Jožetu, ki je bil rojen leta 1912 in stanuje v Vodmatu. Zaposlen je kot delavec pri stavbeniku Ledlu Ivanu. Na Tyrševi cesti je padel z odra pri stavbi in si zlomil roko in nogo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. — Podobna nesreča pa se je dogodila tudi Maroltu Ivanu, mizarju iz Dravelj, ki je delal pri tvrdki Naglas v Celju. Prav tako kakor Skobe je tudi ta padel z odra in si pri padcu zlomil roko in nogo. Z vlakom so ga prepeljali v Ljubljano, z glavnega kolodvora pa ga je reševalni avtomobil prepeljal v splošno bolnišnico.
1 Stenice uničuje zanesljivo in varno s strupenim plinom edino desinfekcijski zavod mestnega fizikata.
Sestanki
Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob 8 svoj redni sestanek pri »Zagoreli«. Bratje, vabim vas, da se ga točno in polnoštevilno udeležite! — Predsednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta; mr. Bo-hinec ded,, Cesta 29. oktobra 31.
Maribor
m Posestne izpremembe. Paško Zorič, posestnik v Šibeniku, je prodal polovico hiše Meljska cesta št. 1 Perini Zorič v Mariboru za 550.000 din; Vinko Lašič je prodal Zdenku Pipušu parcelo s hišo in pritiklinami na Tržaški cesti 98 za 200.000 din; gimn. ravnatelj v p. Ivan Brgič je prodal hišo s parcelo v Prisojni ulici 2 (Meljski hrib) zasebnici Frančiški Selec in prodajalki Mariji Babič za 150.000 din,
m Iz orožniške službe. V poročnika je napredoval orožniški podporočnik Minič R. Milorad,. poveljnik orožniškega voda za okraj Maribor levi breg. Čestitamo!
m Kaj je z revizijo Privredne zadruge. Med članstvom Privredne zadruge vlada veliko zanimanje, kdaj bo banska uprava odredila revizijo za-druginega poslovanja. Za to revizijo je mariborsko okrožno sodiče banske uprave že trikrat zaprosilo. Potrebna bi bila zlasti sedaj, ko je prejšnje vodstvo Privredne zadruge prevzela likvidacijske posle.
m Iz železniške delavnice. Nesreča, ki ie zadela na žerjavu zaposlenega delavca Jožefa Cvah-te — poročali smo o njej v včerajšnjem »Slovencu« — se ni zgodila na koroškem kolodvoru, temveč v želez, deslavnicah v montažnem oddelku. Na žerjavu, ki je stri Cvahteju lobanjo, so bili včasih zaposleni le stari, izkušeni delavci. Cvahte pa je šele nedavno prišel k temu poslu, pa ni bil dovolj previden. — Delavci se še vedno razburjajo, ker jim postaja na kor. kolodvoru zvečer ob zaključku dela postavlja tik pred izhod iz delavnic tovorni vlak, da se morajo plaziti pod vagoni na prosto. Včasih vlak nenadoma krene in je res čudež, da se še ni dogodila usodna nesreča.
m Poročila sta se šef oddelka kontrole mer v Mariboru g. Miroslav Puc in gospodična Elizabeta Kavčič. Poroka se je vršila v frančiškanski baziliki. Iskreno čestitamol
m Nič se ne izmikamo — kakor nam to očita »Delavska po.litika« glede vprašanja zaposlitve inozemskih nameščencev v Mariboru. Res pa je, da se je dosedaj edino še naš list zavzemal za nastavitev naših ljudi, dočim socialistov in »Delavske politike« inozemski nastavljenci nikoli niso razburjali, saj so vedeli, da imajo v njih najboljše priga-njače za svoje organizacije. — Tudi bi lahko »Delavski politiki« postregli z imenom socialističnega generala, ki je izdal tovarnarju ime njegovega uradnika, ker se je pritoževal zaradi inozemskih nastavljencev. Povedali bi ji lahko celo o balah platna, ki jih ti »generali« včasih dobivajo. Tudi za to bo še prišel časi
m Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek na odru. Tudi novi člani dobrodošli!
m Šolarske maše se prično s prihodnjo nedeljo zopet v frančiškanski baziliki. Sv. maša za šolarje bo vsako nedeljo ob 8.30 ter bo najprej kratka pridiga, nato pa služba božja. Ta šolarska maša bo za vse ljudske šole frančiškanske župnije.
m Dvakrat jo je pičil modras. Žrtev nenavadne nesreče je postala 41 letna posestnica gospa Ana Urbas iz Slemena pri Selnici ob Dravi. Na njivi jo je pri delu pičil modras, in sicer io je vsekala razdražena kača, na katero je slučajno stopila, dvakrat v desno nago. Prepeljali so jo takoj v mariborsko bolnišnico.
m Umrl je v mariborski bolnišnici upokojeni železničar Ivan Legiša, star 68 let. Naj počiva v
m Najtežji mariborski zvon je ulit. V torek so ulili v Biihlovi livarni v Račah najtežji zvon, ki bo pel v Mariboru. Zvon, ki bo tehtal okrog 5500 kg, je namenjen za frančiškansko baziliko ter ga bodo namestili v severnem stolpu ob Aleksandrovi cesti, kjer sedaj ni zvonov. Dosedaj je imela najtežji zvon mariborska stolnica. Ta tehta 3400 kg, novi frančiškanski ga bo tedaj za dobrih 2000 kg prekosil. Prejšnji največji frančiškanski zvon, ki so ga rekvirirali za časa svetovne vojne, je tehtal 4400 kg. Novi zvon, ki so ga v torek ulili, bo ostal ves teden v oklepu svojega modela, da se ta velika masa polagoma ohladi.
m Nevarna cirkularka. Pri žaganju drv sc je ponesrečil 56 letni Žagar Leopold Krajnc z Ruške ceste. Cirkularka mu je odžagala dva prsta na desni roki.
m Na splošno željo ponavlja Ljudski oder v nedeljo, dne IS. t. m. popoldne narodno igro »De-
seti brat«. To pot se bo skrbelo, da bodo odmori
krajši.
m Večerne cene za abonma. Kako velik popust napram večerni vstopnini nudi abonma, pokaže tale primerjava: neabonenta bo stalo 14 dramskih ter 7 glasbenih predstav in 1 koncert v III. do V. vrsti v parterju 400 din, dočim dobi abonent-uradnik popolnoma iste prireditve, v istih vrstah za 8 obrokov po 28 din, to je skupno 224 din. (Abonent si torej na ta način prihrani 176 din, to je več ko 44%).
m Najceneji sedež v mariborskem gledališču se dobi v abonmaju že za 8 din na mesec. Ker velja ta vsota za tri predstave povprečno, stane torej ena predstava abonenta niti ne celih 3 din.
m »Slov. narod« sporoča »veselo« vest, da bo zopet nekdo odpadel od katoliške cerkve. V svoji torkovi številki »Slovenski narod« ginljivo poroča o ginljivem slovesu starokatoliškega župnika in meščanskošolskega učitelja Segule od Maribora in njegove starokatoliške družine. Med drugim pravi »Narod«, da je iz Šegulovih člankov, ki jih je objavljal v mariborskem Večerniku Jutra, prihajal pravi, nepotvorjeni Kristusov nauk, proti koncu poročila pa pravi, da je Šegula svojim vernikom sporočil veselo vest, da bodo dobili novega duhovnika, ki bo odpadel od katoliške cerkve.
Celje
c Celjska dijaška Marijina kongregacija je včeraj popoldne obiskala romarsko svetišče v Pe-trovčah. Številnim zbranim dijakom je spregovoril o duhovnem življenju med francosko katoliško mladino g. dr. Emil Hodnik. Lep sestanek se je zaključil z lavretanskimi litanijami z ljudskim petjem in zakramentalnim blagoslovom.
c Prosvetni tabor z javnim mladinskim telovadnim nastopom priredi v nedeljo 18, septembra Katoliško prosvetno društvo v Grižah in obenem proslavi 45 letnico svojega društva. Ob 9 dopoldne bo na križišču banovinskih cest v Migojnicah sprejem, nato pa v župnijska cerkev sprevod skozi vas. Po službi božji bo slavnostno zborovanje, ob 3 popoldne pa javni telovadni nastop. Vabljenil
c Danes nastopi v Celju 1. moštvo table tenis sekcije Herrnesa iz Ljubljane z državnim prvakom Kosmino in Marinkom proti table teni6 sekciji SK Jugoslavije v telovadnici okoliške šole.
c Celjska mestna občina oddaja v zakup opremljeno brivnico v novem kopališču na Vrazovem trgu. Pojasnila se dobe v pisarni Delavskega do,ma na Vrazovem trgu. Ponudbe je vložiti na mestnem poglavarstvu soba št. 9 do vključno 17. septembra do 11 dopoldne.
c Okrožno nagradno tekmovanje. V soboto popoldne in v nedeljo ves dan je bilo na strelišču strelsko tekmovanje celjskega strelskega okrožja. Tekmovanja, na katerem je nastopilo 160 strelcev, iz vseh krajev celjskega okrožja, se je udeležil okrajni načelnik g. dr, Ivan Zobec, celjski župan g Al. Mihelčič, pomočnik komandanta 39. p. p. polkovnik Defer in podpolkovnik Krasnik. Tekmovali so posamezniki in pa tričlanske ekipe iz Celja, Trbovelj in Vojnika. Zmagala je celjska ekipa, ki si je priborila 257 točk in novi prehodni pokal celjskega strelskega okrožja, dočim si je teden prej pribo.rila na Vranskem tudi pokal tamkajšnje strelske družine. Rezultati so bili sledeči: 1. Blumer (Celje) 126 točk imed 150 dosegljivih: Blumer je postal s tem okrožni prvak, 2. Keblič (C) 113, 3. poročnik Tkalčec (C) 101, 4, Aman (C) 99, 5. Lakner (C) 99. Mladinsko tekmovanje: 1. Krulc (C) 61 točk izmed 100 dosegljivih, 2. Keblič (C) 51, 3. Čepin (C) 47 točk. Razdeljenih je bilo 15 nagrad, poleg tega pa tudi diplome, ki jih je razdelil predsednik strelskega okrožja g. podpolkovnik Krasnik. Sedem članov celjske strelske družine je odpotovalo v Belgrad na državne strelske tekme. Celjskim strelcem iskrena častitamo k uspehu.
KINO UNION »Demoni zraka« (Peter Lorre)
c Odmev kolektivne pogodbe. 3. sept. je bila med mizarskimi mojstri in mizarskimi pomočniki v Celju podpisana kolektivna pogodba, ki velja nepreklicno za dobo 6 mesecev. Zadnji čas pa je prišlo med mojstri in pomočniki do nesporazumov, tako da so celjski mojstri odpustili več svojih pomočnikov. Te dni se pripravlja zo,pet ponovni sestanek mizarskih mojstrov in pomočnikov.
c Veliki aeromiting pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla bo v nedeljo 18. sept. na Ježovnikovem travniku na Levcu. V Soboto prilete lovska vojaška in brezmotorna letala. V nedeljo popoldne ob 2 blagoslovitev brezmotornih letal, nato akrobacije lovskih letal in pad s padalom z aeroplana. V soboto in v nedeljo poleti občinstvo. Vabljeni!
Nevarna tatova
prijeta v Celju
Celje, 14. sept.
V torek popoldne sta prišla v modno trgovino g. Zabukovška Maksa v Cankarjevi ul. dva boljše oblečena gospoda. Eden od teh je prosil mojstra, da mu prišije na sukno gumb, ki mu je manjkal. Mojster je sam šival gumb, medtem pa je drugi gospod izmaknil balo moškega sukna in pobegnil.
G. Zabukovšek je takoj obvestil dva policijska agenta, ki sta bila storilcu takoj za petami in ga tudi izsledila v Kovaški ul. ter ga aretirala. Moški ni imel več sukna, ker ga je vrgel v klet davčne uprave. Nekaj časa je zanikal tatvino, končno pa je priznal. Nato sta aretirala še njegovega kompanjona.
Pri zasliševanju se je dognalo, da sta to neki Podkrajšek iz Siska, ki je po poklicu krovec, in Toplak Franc, zidar, oba stara po 31 let. Po daljšem zasliševanju sta priznala, da sta skušala na isti način kakor pri g. Zabukovšku poizkusiti svojo srečo tudi pri krojaškem mojstru Selišku, kjer pa se jima je ponesrečilo. Oglasila sta se tudi pri Allmosleciinerju, kjer sta zahtevala boljšo zlato uro z nekim posebnim črnim vložkom, da bi tako dalj časa lahko izbirala uro in si tudi kaj vtaknila v žep. Trgovec pa je bil seveda previden in nakana se jima ni posrečila. Nato sta se oglasila tudi pri urarju Loibnigger, kjer se jima tudi ni posrečilo, da bi lahko kaj izmaknila. Toplak ima popolnoma nov plašč, katerega je najbrž dobil na ljubljanskem velesejmu. Pred dnevi sta se namreč potikala po Ljubljani. Imena, pod katerimi sta danes bila aretirana, sicer nista zanesljivi, ker se je pri aretaciji Podkrajšek najprej izdajal za Nikoliča in šele nato je dejal, da se piše Podkrajšek. Začasno so ju oburžaii še v zaporih celjske poiicije.
Dr. Janko Grampovčant
Neenaka obremenitev
prog in osebja naših železnic
Ravnateljstva:
Belgrad: potn. 2,452.000,000, prtljažni 162.400,000, blagovni 4,087.560.000; skupaj 6,701.960.000 (zaokroženo v % 17).
Ljubljana: potn. 1,844.000.000, prtljažni 168.800.000, blagovni 5,161.200.000; skupaj 7,174.000.000 (zaokroženo v % 18).
Sarajevo: potn. 1,173.000.000, prtljažni 89.600.000, blagovni 4,589.880 000; akupaj 5,152.480.000 (zaokroženo v % 15).
Subotica: potn. 3,172.000.000, prtljažni 165,600.000, blagovni 5,315.760.000; skupaj 8,653.360.000 (zaokroženo v % 21).
Zagreb: potn. 2,959,000.000, prtljažni 213,600.000, blagovni 8,445.600.000; skupaj 11,618.200.000 (zaokroženo v % 29),
Skupaj: potniiki 11,600.000.000, prtlj. 800,000.000, blagovni 27,600.000.000; skupaj 40,000.000.000 (zaokroženo v % 100).
Gornji deleži, kot smo to že prej poudarili, niso absolutno točni, ker niso barčmi enaki in ker je tudi klasifikacija blaga različna. Vendar pa ustrezajo skupni deleži ravnateljstev: Ljubljana, Sarajevo, Subotica in Zagreb v glavnem rentabilnosti prog po stanju iz predvojne dobe, kakor tudi dohodki prog ravnateljstva Belgrad onemu stanju iz leta 1919 z ozirom na kilometrsko dolžino prog. Gornje deleže bi morali vse-kako popraviti v toliko, v kolikor so nam podatki z ozirom na tranzitne in direktne promete poznani. Po podatkih uradne statistike znašajo deleži teh pro-metov povprečno (za 20 let računano): (vzeti so za podlago jadranski tranziti iz Poljske, Češkoslovaške, Avstrije in Ogrske in narobe, ter prometi obmejnih postaj)
Belgrad	2%
Ljubljana	90%
Sarajevo	—
Subotica	5%
Zagreb	5%
Skupaj 100%
Upoštevajoč dohodke jugoslovanskih železnic od inozemskih prevozov in porazdelivši jih po gornjem ključu, odnosno odbivši jih od gori izračunanih deležev, bi dobili:
d e 1 e ž i J	dinarjev
Belgrad	17% 6,800.000.000,—>
Ljubljana	21% 8,400.000.000—
Sarajevo	14% 5,600.000.000,—
Subotica	20% 8,000.000.000,—
Zagreb	28% 11,200.000.000,—
Skupaj 100% 40,000.000.000,— Iz razčlenjeuja sledi, da obstoji v posameznih ravnateljstvih neenaka rentabilnost prog, neenaka obremenitev prog in neenaka obremenitev osebja. V pogledu rentabilnosti prog stoje posamezna ravnateljstva v sledečem redu: Rentabilnost proge: din 222.222.— na 1 km proge Ljubljana	+ 158 %
Zagreb	i+ 114 %
Sarajevo	»- 83.6 %
Subotica	>~ 78A %
Belgrad	>- 66.2%
presek: 100 % (tablica I.) din 33.333 na 1 uslužb. Ljubljana	+ 140.2 %
Zagreb	+ 123.5 %
Subotica	[+ 109.1 %
Sarajevo	<— 76.2%
Belgrad	>— 67.5 %
Baza: Število osebja: obremenitev 1 uslužbenca Obremenitev osebja: (Tablica I.) Blago (tone)
Ljubljana	+177 %
Zagreb	,+ 118.8 %
Sarajevo	— 84.4%
Subotica	«- 78.4%
Belgrad	>- 63.6%
100 % = presek. Potniki
Ljubljana	+ 156.1 %
Subotica	+ 131.0 %
Zagreb	+ 102.0 %
Belgrad	— 70.4%
Sarajevo	67.7 %
Baza: Kilometrska dolž.: obremenitev 1 km proge
Obremenitev prog:	A (Tabl.I.) Blago (tone)
Ljubljana	+ 221.4 %
Zagreb	,+ 123.0 %
Sarajevo	— 93.5%
Belgrad	- 66.0%
Subotica	56.9 %
100 % =
Ljubljana
Zagreb
Subotica
Sarajevo
Belgrad
presek. Potniki
+ 185.6 %
—	97.5 %
—	91.2 %
-	71.2%
-	68.3%
Baza: Kilometrska dolž.: obremenitev 1 km proge Obremenitev prog: B (Tabl. II.) tonski - potn. km
Blago (tonski km)
Ljubljana	+ 146.7 %
Zagreb	+ 130.8 %
Sarajevo	+ 104.2 %
Subotica	— 78.5%
Belgrad	— 60.3 %
	Potniki (potniški k
Ljubljana	+ 119.4 %
Subotica	+ 112.5 %
Zagreb	+ 104.3 %
Belgrad	- 82.5%
Sarajevo	— 60.3 %
Baza: Število uslužbencev: obremenitev 1 uslužb. Obremenitev osebja. (Tabl. II.) Blago (tonski km)
Zagreb	+ 133.0 %
Ljubljana	+ 126.0 %
Subotica	+ 105.0 %
Sarajevo	— 99.9%
Belgrad	— 56.4%
Presek =	100%. Potniki (potn. km)
Subotica	+ 151.5 %
Zagreb	,+ 108.7 %
Ljubljana	.+ 105.6 %
Belgrad	— 85.5%
Sarajevo	— 63.1%
Iz gornjhi tablic	se jasno vidi socialno-eko-
nomska neenakost v postopanju napram preobremenitvi osebja ravnateljstva Ljubljane in Zagreba. Na podlagi gornjih podatkov, ki so vzeti iz uradne statistike, bi se moralo povečati, odnosno znižati osebje pri ravnateljstvih:
Ljubljana za Zagreb za
+ 45 ! .+ 10!
Sarajevo za — 22 Belgrad za — 22
(=4.110 uslužb.) (= 1.432 uslužb.)
5.542 uslužb.
(=2.271 uslužb.) (=3.271 uslužb.)
5.542 uslužb.
S tem bi se socialno-ekonomska obremenitev izravnala, zagotovila večja varnost prometa in zaščitilo osebje prvih dveh ravnateljstev pred naravnost kričečo nepravičnostjo, ki ima za posledico fizično in duševno propadanje osebja, kar je v neprecenljivo škodo same železniške uprave, predvsem pa naroda.
Popolnoma je gotovo, da se vse to ne dogaja zavestno, marveč enostavno zato, ker ne-dostaja v sami organizaciji železniške uprave prepotreben stalni organ, ki bi, ne s političnega, marveč s strokovnega in socialno-ekonomskega stališča proučeval probleme železniške službe in prožil upravi neobhodno potrebne rezultate svojih socialno-ekonomskih dognanj. Kajti, po tej poti bo sama uprava slejkoprej po težkih izkušnjah prišla do spoznanja, da mnogoštevilno osebje, ki se je nakopičilo zadnja, leta, y nekih delih države, predstavlja vse prej kot njene interese.
Uzance ljubljanske borze za blago in vrednota.
Minister trgovine in industrije je potrdil uzance za trgovanje z repico na ljubljanski borzi za blago in vrednote kakor tudi določbe glede mixed-koruze. Te uzance so sedaj objavljene v Službenem listu naše banovine z dne 14. septembra 1938.
Mestna trošarina v Belgradu za predmete, razstavljene na državni obrtni razstavi v Belgradu. Po sporočilu obrtne zbornice v Belgradu je predsednik mesta Belgrada oprostil vse predmete, ki so namenjeni za državno obrtno razstavo v Belgradu, mestne trošarine. Vendar ta oprostitev ne bo veljala za primer, če bi se blago prodalo, v tem primeru bo treba trošarino plačati, Razstavljale! naj vse svoje predmete,
namenjene za razstavo v Belgrad, opremijo s primerno etiketo »Razstavno blago — Izložbena roba —, prosta mestne trošarine z odločbo G. br. 18582-38 z dne 31. avgusta 1938«. Obrtni zbornici v Belgradu pa je posebej poslati obvestilo z navedbo točne količine in vrste blaga, imena in priimka ter kraja, odkoder se blago uvozi.
Vam bo potrdilo iz lastne skušnje:
najboljša nega za dragocene perilo je zares dobro milo, kakor je SchicMovo terpentinovo milo. To milo odpravi temeljito in prizanesljivo vso nesnago, Pe rilo je bolj trpežno in vedno bleščeče belo.
SCHICHT™ TERPENTINOVO MILO
pere
|| v v v
bleščeče belo
Dobave: Gradbeni oddelek ravn. drž, železnic v Ljubljani sprejema do dne 23. septembra ponudbe za dobavo razne železnine, signalnega materiala, lepenke in bitumena ter 1000 kg mila za pranje.
Licitacije: Dne 24. septembra bo v pisarni inže-njerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za instalacijo in montažo avtomatske telefonske centrale v vojašnici »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. — Dne 17. septembra bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo svežega govejega mesa za ljubljanski garnizon. — Dne 17. septembra bo v pisarni štaba 39. pehotnega polka v Celju licitacija za dobavo mesa za celjski garnizon.
Bibliograiija jugoslovanske gospodarske književnosti. Zagrebška Trgovinska industrijska zbornica je izdala že tretjič hvalevredno publikacijo o bibliografiji jugoslovanske gospodarske književnosti. Že po obsegu tega dela se vidi, kako se pri nas veča število publikacij, ki se peča z gospodarskimi zahtevami. Že sam seznam publikacij, izkoriščenih v bibliografiji, obsega tri strani. S to publikacijo, ki je bila izdelana v knjižnici Trgovinsko-industrijske zbornice v Zagrebu, je zelo veliko pomagano vsakemu, ki se peča s študijem gospodarskih vprašanj v naši državi.
Nova delniška družba. Minister trgovine in industrije je odobril osnovanje Gradjevina, jugoslovanska d. d. v Belgradu z glavnico 1. milij. din (1000 delnic po 1000 din imenske vrednosti).
* Borza
Dne 14. septembra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpre-menjen: v Ljubljani na 238 blago, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80,
Nemški čeki 60 popustili na naših borzah na 13.90—14,10, nadalje so beležili v Zagrebu konec septembra, sredo in konec oktobra 13.85—14.05.
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 30.40—31.10.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,742.903 din, v Belgradu je bilo prometa v efektih 1,077.000 din.
Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 h. gold. ■ ■ Berlin 100 mark . . ■ ■ ■
Bruselj 1(K) belg.....
Curih 100 frankov ■ • ■ ■ London 1 funt . . . ■ ■ . Newyork 100 dolarjev , ■ , Pariz 100 frankov ^ . ■ a ■ Praga 100 kron ■ ■ ■ ■ ■ Trst 100 lir.......
s p r i m o m :
,	2376.65—2391.25
.	1767.02—1780.90
,	744.4.5— 749.51
.	996.45—1003.52 , 211.66—213.72
,	4386.01—4422.32 , 118.56— 120.— , 151.83— 152.94
,	231.45— 234.53
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.93, London 21.27, Newyork 443.25, Bruselj 74.70, Milan 23.30, Amsterdam 238.40, Berlin 177.40, Stockholm 109.70, Oslo 106.90, Kopenhagen 94.975, Praga 15.24, Varšava 83.10, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3,25, Helsingfors 9.385, Bucnos-Aires 111.50.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko' posojilo 97.50—98.50, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 468—470, begluške obveznice 90—91, dalm. agrarji 90—91, 8% Blerovo posojilo 95—96, 7% Blerovo posojilo 89—90, 7% posojilo Drž. hip< banke 98—99, 7% stab. posojilo 97.50—98.50. —i Delnice: Narodna banka 7200—7300, Trbovelj-, ska 170—180.
Zagreb. Drž. papirji: agrarji 59 den., vojna! škoda promptna 470 blago, begluške obveznice 90 blago, dalm. agrarji 89.50 blago, 7% Blerovo posojilo 88.50 blago, 7% stab. posojilo 98.50 denar. —' Dclnice: Trboveljska 175 denar, Tov. sladkorja: Bcčkerek 600 blago, Osjcška livarna 180 denar, Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicij-* sko posojilo 99 blago (99), vojna škoda promptna 467 blago (469, 467), begluške obveznice 88j50»bl. (90, 88.50), dalm. agrarji 88 bi. (88.50), 8% Blerovo posojilo 96 bi (95.50), 7% Blerovo posojilo 87 da 88.50 (88.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 98.50 den. (99). — Dclnice Narodna banka 7300 bi,
2itni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad in! okol. Som bor do 79 kg 2% 152—154. Koruza! bč. in srem. 136—138, ban. 134—136. Fižol; bč. in srem. beli brez vreče 325—330. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Promet sreden.
Živina
Živinski sejem v Ptuju dne 7. septembra, in svinjski sejem, dne 9 septembra 1938. —i
Dogon: 82 volov, 219 krav, 12 bikov, 33 juncev, 57 telic, 4 teleta, 69 konj, 60 svinj in 72 prascev. Prodanih: 13 volov, 64 krav, 4 biki, 4 junci, 22 telic, 1 tele, 12 konj in 23 prascev. — Cene so bile naslednje: voli 3.25—5 din, krave 2.50—5 din, biki 4—4.50 din, junci 3.75—4.25 din, telico 4.25—4.75 din, teleta 6 din, pršutarji 7.50—8 din, plemenske svinje 6 75—7.25 din za kg žive teže. Konji so bili od 1200 din do 4500 din, in mladi pujski 6—12 tednov stari 90 do 150 din za rep.
Kulturni obzornik
Binter -Štrukeljt Zgodovina Jugoslovanov
To je zgodovinski učbenik za III. razred srednjih šol. Cena vezani knjigi je 40 din. V Ljubljani 1938. Založilo Jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, odobrilo pa ministrstvo za prosveto v Belgradu dne 12. avgusta 1938 z odlokom IV., br. 13387.
S pričujočo zgodovinsko publikacijo smo dobili učno knjigo, ki jo bodo strokovni učitelji in učeča se mladina z veseljem pozdravili. Dosedanji zgodovinski učbeniki so namreč bili ali goli prevodi srbskih piscev, ki — umevno — niso v zadostni meri upoštevali naše slovenske politične in kulturne preteklosti, ali pa so bili sestavljeni od slovenskih avtorjev, toda tako, da so oblikovno sicer odgovarjali novemu učnemu redu, snovno pa so se še vedno gibali v okviru podedovanih šablonskih tradicij. In tako so imeli s knjigo težavo učitelji, ki so sproti morali nove stvari dostavljati in stare napake popravljati, in učenci, ki so na lastni koži okušali pomanjkljivosti zastarele učne knjige. Vsem tem nedostatkom sta zdaj odpomogla Binter in Štrukelj z zgoraj navedenim učbenikom.
Resnici na ljubo moram priznati, da sem še malokatero učno knjigo prečital s takim zadovoljstvom kot to. Knjigi se vseskozi pozna, da je plod solidnega dela, da je sestavljena premišljeno in pretehtano po natanko določenem načrtu in pisana s temeljitim znanjem in vsestranskim upoštevanjem tudi najnovejših zgodovinskih ugotovitev. Poseben poudarek zasluži tudi globoka objektivnost podane učne tvarine, ki se prav v šolskih knjigah, žal, tolikrat pogreša. S tenden-cioznimi opazkami in namigavanji se prečesto-krat potvarjajo zgodovinska dejstva, v mlada srca pa seje dvom, omalovaževanje, nezaupanje in slednjič nebrižnost in celo sovraštvo. Takih in podobnih pedagoških grehov Binter - štrukljev učbenik nima. Dostikrat kočljiva in za nedozorelo
mladino težko umljiva vprašanja so rešena dosti jasno in dostojno. Kako človeško umljivo n. pr. je naslikan spor, ki je pod hrvaškim kraljem Tomislavom (910—928) nastal zaradi hrvaškega in latinskega bogoslužnega jezika! Isto velja o delikatnem investiturnem boju za papeža Grego-rija VII. (1073—1085) in o potrebi cerkvenih reform. Slog je lahek in prikupljiv, izrazi pretehtani in izklesani, jezik čist in l)rez običajne tuje navlake. Nejasnosti, ki so pa bržkone večinoma tiskovne napake, je razmeroma malo. Nek nemški duhovnik — bolje neki nemški duhovnik (str. 20). Udanost (str. 25) — pravilno vdanost. Od tedaj, to je od poraza pri Makarski 887, so morali Benečani nad sto let plačevati hrvaškim vladarjem odškodnino za prosto plovbo na vzhodni strani Jadrana (str. 34). Zagrebški vseučiliški profesor dr. Grga Novak meni, da je to samo pobožna izmišljotina starih hrvaških kronistov, ki pa se tudi v modernih hrvaških zgodovinah vzdržuje in brani, kar je on skušal dokazati v svoji inavguralni disertaciji Slaveni i Venecija I,—II. že leta 1913. Slučaj je hotel, da se je glede tega vprašanja leta 1932., ko je g. profesor kot ministrski odposlanec nadziral višji tečajni izpit, celo med izpraševanjem vnela živahna debata. Na strani 48: Kot poglavar krščanske cerkve je papež Henrikovo prošnjo uslišal. Boj pa je trajal daije. Tu bi bil na mestu kratek vzročni stavek: — ker pa cesar ni držal dane besede, je boj trajal dalje — ki na mah pojasni takratni položaj in ves nadaljnji potek. Pri ustanovitvi zagrebške škofije bi kazalo navesti letnico 1094, kakor je pozneje pri nadškofiji v Baru 1089.
Toda ne glede na to, je knjiga skrbno in z ljubeznijo do mladine in domovine pisano delo. Kar mi na njej še posebno ugaja, je jasnost in preglednost ter vseskozi dosledno razvrščena in tudi temu primerno obdelana učna snov, kar bo dijaku znatno olajševalo razumevanje in memo-riranje. Problemi, ki so Se danes na dnevnem redu — teženje po politični skupnosti jugoslovanskih narodov in stremljenje Nemcev po dohodu do Adrije — kakor rdeča nit prepletajo vse pripovedovanje. Čeprav je glavni namen knjige naša jugoslovanska preteklost, so vendar vsi važni dogodki jasno in pregledno naslikani tudi na obširnem ozadju univerzalne zgodovine. Omembe
vreden napredek tega učbenika je tudi ta, da je v njem izredno malo številk. Le na čelu poedinih glavnih razdobij so v četverooglatem okviru vodilne osebnosti in dogodki .označeni s številkami, ki so potrebne za splošno orientacijo, sicer pa teče besedilo gladko in brez raznih, dostikrat nejasnih, opredelbnih motenj. S tem sta se avtorja izognila običajnemu očitku, da ni zgodovinski pouk drugega kot grmedenje duhomornih številk in neštetih številčnih odstotkov.
Po oblikovnem in idejnem namenu knjige utesnjeno besedilo je dobilo bogato dopolnilo v 48 prav srečno izbranih slikah in enem diagramu. Slike so jasne in razločne, ker je papir razmeroma dober, in kar je posebno hvalevredno, slike so v neposredni bližini teksta, na katerega se nanašajo. Kot nekako sinhronistično zrcalo k splošni slovanski orientaciji sta primerno ob koncu knjige dodala še kratek zgodovinski pregled Češke, Poljske in Rusije v srednjem veku. Zaključujem z željo, da bi čim prej izšel tudi drugi del zgodovine Jugoslovanov, namenjen za četrti razred, da se bodo dijaki, ki bodo že letos uporabljali prvi del, lahko na podlngi obeh pripravljali na nižji tečajni izpit.	Dr. Fr. Trdan.
Baragov rokopis indijanske slovnice najden
Muzejski restavrator in slikar Maksim Gaspari je prejel zanimivo pismo našega slovenskega rojaka arch. I. Jagra iz Minneapolisa v Ameriki. Med drugim vsebuje pismo podatke o naSem velikem misijonarju in kulturnem delavcu Fr. Baragi, ki bodo gotovo zanimali našo kulturno javnost.
Med drugim piše g. Jager, da je imel pred par dnevi v rokali največji plod indijanskega jo-zikoslovstva, t. j. prejtrasen rokopis Očijpne — angleške slovnice našega Kr. Barage. Našla ga jc v Londonu miss Grace Lute in sedaj je last min-nesotskega zgodovinskega društva. Mogoče se mi posreči, da s časom pridohim fotostatistične po-snemke tega velikega dela (okoli 240 str.). Baraga je bil umetnik ... rokopis je kot vrezan ...
Biografa in kulturnega zgodovinarja bo ta vest gotovo zanimala. Menda tudi naš muzej.
S. M.
»Katoliški verouk za I. razred strokovno-nadaljevalnih šol« (Salezjjanske knjižice 115 a)< Z velikim veseljem sem čital v »Slovencu«, da je izšlu knjižica za verouk na obrtno-nadalje-valnih šolali; še z večjo radovednostjo sem jo vzel v roke. In ko sem jo pregledal, sem vzkliknil: To je, kar smo dozcfnj tri leta pogrešali! Dobili smo učni načrt, pa brez učbenikov. Reklo se jc sicer, du se naj poučuje liturgika in cerkvena zgodovina, toda obe določeni knjigi sta previsoki in preučeni za mnoge obiskovalce obrtnih šol; vrhu tega ni v njih dogmntičnega nauka. Zato smo veroučitelji na obrtnih in kmetijskih šolah in tečajih iz srca hvaležni g. župniku litijskemu: Vinku Lovšinu, da se je lotil velikega dela in izdal priročno knjigo za verouk; hvaležni smo pa tudi Salezijnncem nn Rakovniku, da so njegov verouk izdali kot »Knjižico« in s tem omogočili veroučiteljem, da jo bodo lahko dali vsakemu učencu v roke zastonj — saj stane samo 2 din. Knjiga je zrastla iz prakse, to se vidi na prvi pogled. Združuje lepe nauke o Bogu, zgodbe, cerkveno zgodovino in kot sad vsake ure najpotrebnejše molitve ali nauke iz katekizma, /.a te dostavke smo izdajatelju posebno hvaležni. Edino, kar pogrešam v knjižici, je, da za 25. uro nima tudi zgodovine lavantinske škofije," ampak samo za ljubljansko škofijo. Drugače pa velja o knjigi: Tolle, legel Da bi le kmalu izšla se drugi in tretji zvezek. Tako bomo dobili za verouk cenene slovenske knjižice, kakor jih je izdal v nemškem jeziku katehet dr. Jiiger (Leben mit Gott, Leben nacli Gott, Leben aus Gott) in založilo dunajsko katehetsko društvo. Z njimi bo katehetom delo zelo olajšano. Če je namreč katehet dozdaj samo razlagal, je večina učencev do drugega tedna vse pozabila; če so pa učenci snov pisali, se jc s pisanjem preveč časa izgubilo in snov je prepočasi napredovala. Mnogi so zvezke pozneje izgubili ali raztrgali in konec je bil, da ni bilo zaželenega uspeha. Vse navedene ovire zanaprej odpadejo; zato bo tudi verouk na obrtnih šolah po zaslugi gosp. pisatelja zavzemal zasluženo častno mesto. — ilvala mu! Knjižice pa nuj kupi učencem šola ali kak dobrotnik.	Pšunder,
Novi, lepi London.
Jzvrsten posnetek novih poslopij, ki so v okolici starega Adelphija, zraven poslopja Shell (na desni).
Po dolgi dobi odkopavanja so zdaj v Rimu povsem spravili na dan zgodovinsko slavni Avgustov.
tempelj.
Jako nerodna južina.
skozi okno zaobljubila, sta 1. 1623 nadaljevala zidanje in ga dokončala. Med 30 letno vojno so podobo milosti ugrabili Saši pod Arnimom (1632); kneginja Katarina Lobkovdčeva jo je dobila nazaj z odkupnino, in cesar Ferdinand jo je dal 1. 1638, torej pred 300 leti, prenesti v Staro Boleslavo. Pozneje je morala slika večkrat menjati svoj kraj.
Staroboleslavska podoba milosti, paladij, je shranjena na miniaturnem oltarju nad velikim oltarjem Marijine cerkve. Ta podoba je prav majhna, kakih 18 cm visoka in 12 cm široka Marijina podoba v reliefu korintskega sloga. Videti je, da je zares častitljive starosti.
Tolažba iz Irske
(Živi palčki)
Iz Londo.na poročajo: Če piše kak časopis o tem, da so sc tam in tam pojavili živi palčki, je kaj čudno slišati. Če sc pa to zgodi na Irskem, tedaj ni to prav nič posebnega. Zakaj, med Irci jih je mnogo, ki verjamejo, da živijo v njih deželi »majhni, dobri ljudje«, ki se časih člaveku prikažejo. Dublinski list »Irish Press« pripoveduje, da je iskanje palčkov nenadoma postala priljubljena zabava v West Limericku. Zvečer se zberejo množice ljudi na križpotjih v pričakovanju, da zagledajo zastopnike malega ljudstva. Baje so dečki in moški po.dili palčke, »ki so urno ko hrti skakali preko jarkov.« Stari ljudje pravijo, da je to slabo znamenje, ko se palčki ne pojavijo samo v temi, marveč tudi pri belem dnevu, in dekleta se bojijo, da bi po son-čnem zahodu šc šle iz hiše, »Irish Press« poroča- o posebnem dogo.dku: »Šolar John Keely je v torek videl palčka. Planil je proč, da bi to drugim povedal. Ti so mu rekli, naj malega gosta kaj vpraša. In palček je povedal, da je doma v hribih, a da šolarčka nič ne briga, kaj zdaj počenja. Drug dan sta sc podnevi prikazala dva pal; čka na križpotju med Ballingaryjem in Kilfinney-jem z vrvjo za skakanje. Ro,bert in John Mulligan in drugi so ju videli. Palčka sta pustila, da se jima je približal Keely, in prvi palček je Keelyju celo dovolil, da ga je prijel za roko in šel malo z njim. Ko sta pa palčka opazila, da so drugi ljudje skriti za grmovjem in ju opazujejo,, sta se prestrašila in sta tako urno zbežala ko veter.« Poročevalcu du-blinskega lista so še povedali, da so palčki približno 60 cm veliki, da imajo trde, kosmate o,braze, a da so brez ufiljev. Oblečeni so v rdečo obleko in imajo kratke hlače. En palček je imel tudi belo kapuco.
Vidimo torej, da so bili ti »dobri, mali ljudje« tako oblečeni, kakršni so opisani v zgodbah in pravljicah. Pokrajina, kjer 60 se pojavili, je ob vznožju hriba Knockfierna, kjer je, pa ljudskem mnenju, palača kralja palčkov,
Da ugledni irski list resno poroča o živih palčkih iz tistih krajev, je, kakor je v nekem pismu na »Times« pravilno omenjeno, zato razveseljivo za te čase, ker je ta vendar nekaj drugega kakor same grozotne vesti iz Španije, Kitajske, Rusije in iz drugih krajev sveta.
Drug i časi, druge navade
Janezek je bil na obisku pri svojem šolskem tovarišu. Ko sc je vrnil do.mov, se je pričel pritoževati, da se ni imel ravno najlepše, ker mu Karl-ček ni pustil igrati se z njegovimi igračkami.
»Ko sem bil jaz v tvojih letih,« reče oče, »nisem kaj takega potrpel. Vzel bi bil klobuk in odšel.«
»E, v mojih časih je to sedaj drugače. Jaz sem mu prisolil dve klofuti, pa je an vzel klobuk in odšel,«
Nevarna meja in njene težave
Zaradi obojestranskega trdnjav-skega pasu med Francijo in Nemčijo sa nastale prave pravcate družinske in gospodarske žaloigre.
V spodnji obleki čez mejo
Mirovni sklepi' so z novimi,, časih precej težavno sestavljenimi mejami, povzročili precej ža-loiger v življenju mno,gih družin. Vendar obstojajo tudi meje, ki že sto let povzročajo čudne zaplet-ljaje in smešne situacije. Na saško-češki meji stoji prav blizu Warnsdorfa Burgsberg, znak tega mesta. Gostišče na vrhu tega hriba je tik na meji. En del poslopja stoji prav na saških tleh. Še bolj čuden je patek demarkacijske črte na vrhu Lausche, severnovzhodno od Warnsdorfa, Ondi stoji mogočno, povsod radi dobre kuhe znano restavracij-
Dr. Seyss-Inqnart in Konrad Henlein na niirnberškem zborovanju
ska poslopje. Prav skozi hišo teče mejna črta, ki deli Češkoslovaško in Nemčijo. Tako se more zgoditi, da kak gost hotela, ki hoče iti pred spanjem še po cigarete, na poti iz gostinjske sabe in nazaj v spalnico, prehodi državno mejo dvakrat, pa brez listin in brez carinske revizije in kar v spodnji obleki.
Nova obmejna slena
Zaloigra pa je nastala na meji med Alzacijo in Badenska na eni, in Pfalzo na drugi strani. Ondi že od nekdaj bivajo krepki kmečki rodovi in lesni trgovci, ki so opravljali svoje posle in niso poznali nobenih drugih problemov kot hišne in družinske. Pa je prišla svetovna vojna in versaillski mir, pa so prišle nove meje. Reka Ren med Alzacijo in Badensko, reka Lauter med Pfalzo in Alzacijo. Kar cele vasi so bile raztrgane na dvoje. A tudi zaradi nove meje še ni bila težavnih ugank. Sicer je bilo treba v mnogih vaseh iti čez mejo, če si šel na svoje njive, in marsikak oče je moral potovati v inozemstvo, pet minut daleč, če je hotel obiskati svoje otroke; vendar to ni bilo še težavno. A z nastopom Hitlerjevega režima, z zasedbo renskih provinc in slednjič z utrjevanjem nemško-francoske meje, so pa zrastle nerazrešljive težave iz tal, nastale so resnične žaloigre, in obmejna črta je postala nevarna. Več ka ducat krajev je bilo na mah vrženih v nešteto problemov, ki so 6e zazdeli, da so nepremostljivi. Več družin je sklenila, da proda svoja posestva v Nemčji in se omeji sama na posestva v Franciji. A dvoje vasi je, ki si s tako razrešitvijo ne moreta nič pomagati; dve majhni vasici sta to, ki živita že leta dolgo na robu prepada, ki ju radi meje ogroža po-popolcn pogin; to sta vasi Scheibenhard in Rhcinau.
Žaloigra v Rheinauh-u
Nekako 45 km od Strassburga jc Rheinau na bregu Rena, ki nima po reki le ime, ampak mu je tudi za življenje potreben. Desetletja hudega, žilavega dela je stalo prebivalce tega kraja, da so 6i odščipnili plodno zemljo njenim močvirnatim bregovom. Izsušili so precej barja in si pripravili plodno orno zemljo; tako so v desetletjih pridobili kakih 1200 hektarov zemlje. Vas je na levem, njive pa so na desnem bregu Rena. To je šlo svojo pat brez težkoč, tako je živel oče in za njim sin in naprej leta in leta. Nato jc prišla vojna, za vojno pa mir. Nenadoma so bila vsa posestva v sosednji Nemčiji, a hiše v Franciji. (Tudi slovenski domovi ob italijanski meji doživljajo isto.) Treba je bilo iti po ladijskem mostu tja na polje, treba je bilo skozi carinsko revizijo, če 6i šel po paljske
Po 300 leti h iz Stare Boteslave
Zmagoslavni vhod paladija, podobe Matere milosti v Prago
Prejšnji teden so v prisotnosti visokih cerkvenih iu državnih osebnosti na najslovesncjši način prepeljali starodavni paladij, ščit Češke, milostno podobo Matere božje, iz Stare Boleslavo v Prago. Na Staromestnem trgu so je pričakovali kancler praške nadškofije dr. A. Bo-rck-Dohalskv, dekan višehradskega kapitlja prelat dr. Wiinsch. prelat Jan Paulv; kanonik dr. Gebert, prelat Iialka-Ledochowsky, in skupine duhovnikov in častna <traža češkega Orlu in katoliških legionarjčv.
ko so se pripeljali avtomobili, so zadonele fanfare, vse duliovnistvo in ljudstvo po praških cestah je popadalo na kolena in tako sprejelo častitljivi ščit Češke, milostno podobo Matere božje. Čez nekaj dni so jo iz Marijine cerkve v Pragi v veličastnem spremstvu odpeljali nazaj v Staro Boleslavo.
Kaj jc ta paladij? Stara Boleslava je najstarejša in zato najbolj častitljiva romarska pot Češke. I u je bil umorjen sveti Venčeslav dne 28. septembra 929, in zato roma na tisoče romarjev na kraj smrti svetega deželnega pa-trona. Stara Boleslava je pa hkrati tudi Mari-
jina božja pot Postanek Marijine podobe milosti moremo zasledovati tja nazaj do svete Ljudmile, ki je bila babica svetega Venčeslava. Legenda poroča, da je dala sveta Ljudmila, ko jo je sveti Metod sprejel v krščansko vero, pretopiti ves svoj nakit in vso kipe malikov in je dala iz te kovine narediti Marijino podobo. Podobo je nato podarila svojemu vnuku, svetemu Venčeslavu, ki jo je imel na prsih, ko je bil umorjen, zato je bila oškropljena z njegovo krvjo. Morilci so jo pokopali na njivo, kjer jo je našel kmet, ko je oral. In na tem mestu so nato sezidali cerkev in dali vanjo dragoceno podobo.
Podobo milosti je doletela marsikaka zla usoda. Odkar so jo leta 1609. v slovesni procesiji prenesli iz Prage spet v Staro Boleslavo, so si jo Čehi izbrali za paladij, varnostni ščit vsega kraljestva. Kraljica Ana, soproga cesarja Matije (16t"—1619), jc dala za podobo sezidati baročno cerkev, .kakršna je še zdaj. Njen stavbenik je bil Italijan Jacobo Devacannis. Oba državna namestnika, Slavata in Martinitz, ki sta se bila pri zgodovinskem praškem skoku
pridelke in mrvo, treba je bilo plačati carino in izročati obmejne dajatve. Tudi to so prenašali prebivalci, življenje je potekala dalje, sosedje so bili mirni, govorica ie bila slična, vse je bilo dobro.
............. ...» A.t^i..,.*.,,,,.	...... , 4 ,
.. ... Desni breg Rena je dobil utrdbe, svet se je zopet začel aboroževati; Nemčija je v smeri proti Franciji gradila orjaške trdnjave. V Rheinauu »o nastale zmešnjave. Polja so bila last Francozov; začeli so se pogajati. Tudi tu so morali napraviti red, kakor po mnogih obmejnih krajih, kjer so Al-začani svojo zemljo pravkar odbili. Deželni odborniki so vedeli, kaj jim je storiti. Povabili 60 Rhel-nauce na pomenek. A stvar ni bila tako lahka. Panudena vsota je bila le del resnične vrednosti. Pa tudi za celotno ceno ne bi Rheinauci prodali zemlje, zakaj, na levem bregu Rena niso mogli dobiti nadomestila, ker ondi ni plodne zemlje.
Sovražnih na lastni zemlji
Razgavor se je pletel dalje. In ker je župan vedel, da Nemci ne patrebujejo zemlje za to, da bi jo obdelovali, je nekega dne prišel po daljšem preudarjanju in težkega srca, k deželnemu svetu. »Od svojih njiv vam odstopimo toliko sveta, kolikor ga potrebujete za svoje utrdbe. A svaj svet moramo imeti; živeti moramo!« Seveda ni prišlo do nobenega zaključka. Damoklejev meč še zmeraj visi nad glavami Rheinaucev, ki že dolgo ne marejo mirno spati,.
Rheinauci še nadalje plačujejo dvojnate davke, delajo v Nemčiji in spijo v Franciji. Nič ne vedo, kaj še bo. V trepetu mslijo na bodočnost...
En kraj v dveh državah
Znana nam je zgodba o tešinski zadevi. Ta avstrijsko šlezijski kraj, ki je bil nekač v bujnem razmahu, so z novo mejo na dvoje razparali. Zdaj imamo poljski in češki Tešin, iz velikega kraja so naredili dva manjša, most med obema pa je vojaško zastražen.
Od Weissenburga dalje je pritak Rena, Lauter, za mejo med bavarsko Pfalzo in Alzacijo Lo-rcno. Na obeh bregovih Lautere, ki je le nekaj metrov široka in plitva, je kraj z imenom Scheibenhard. Lauter tvori državno meja in je pretrgala vas kar po sredi na dva dela. Tako, na primer, prebiva oče v Franciji, hči v Nemčiji; otroci iz Francije gredo v nemško, oni iz Nemčije v so-
sednjo francoska šolo. Razmejitvena črta, meja imenovana, poteka kar po sredi skozi družine, kar čez sredo src. Skladanice lesa lesnih trgovcev na francoskih tleh stojijo v Pfalzi; mnogo Nemcev ima svoje njive na francoskem svetu. Mali most veliko trpi, graničarji in cariniki imajo dosti opravka.
Zdaj pa so v Nemčiji jako stroge odredbe in težko je priti čez ta mo6t	' . . ~
1' - i . - ♦ •
Zgovorni molk
Zato so se obmejni prebivalci priučili molku. Zmeraj so bili veselo ljudstvo in na večere so se zbirale družine v krčmah, ali doma, kjer so vse prerešetali, kar jih je zanimalo. Zdaj je to vse drugače. Brez vzroka ne stopi nihče čez meja, ker je nevarno. Vse je tako zastraženo, vsakdo je že osumljen. Človek ne ve, ali kdo pri sosednji mizi prisluškuje. Politika? Nihče ne govori o njej. Prapaganda? Nič se ne zmenijo zanjo, ne na tej ne na oni strani. A to, česar ne izgovarjajo, na ves glas kriči v nebo. Oče ne sme povedati sinu, kar mu srce para, in otrok ne sme materi zaupati, kako mu je v duši. Le oči govorijo, in vez ljubezni nareja veriga preko meje, ki je ne bo moči pretrgati.
Oba župana
Če obiščeš načelnika obeh občin, ki sta tvorili prej en sam kraj, če vprašaš ta dva priletna možakarja, ki upravljata sicer majhen kraj, a imata tem večje skrbi, kakšno je razmerje med tu in lam, povesta oba enako. »Prosim vas, razmerje je taka prijateljsko, kolikor le more biti. Kjer ima srce besedo, kjer govori kri, ondi politika molči! Naši občani nikoli ne govorija o njej. To smo se domenili in ta dogovor bolj drži ko vse mirovne pogodbe. Tudi to reko ne imenujemo s pravim imenom. Pravimo ji Tišje, ker je vse postalo tišje. Le en glas jc kričeč in to je glas srca. Tega glasu ne bo nobena meja zatrla, pa če bo še tako nevarna!«
Tako je povedal vrli maire v Alzaciji, prav tako je go.voril župan v Nemčiji... Glas srca? Ali ga je še slišati v današnjem času, ko je vsepovsod eno 6amo rožljanje z orožjem in eno samo baha-štvo propagande? Ljudje na meji bi nas mogli naučiti govorice 6rca ...
V Rimu so odkrili v prisotnosti mladinskih orga nizacij Italije, Španije, Nemčije, Litve, Luksem-burške, Ogrske, Albanske in Grške tale spomenik v počast vojakom, ki so padli v Španiji.
ne ^
fjtim 5
Cene ža Trily$in in Trilysin-nr>ast£n so. iste.
Huda eksplozija v Rušah:
Enega je raztrgalo, drugega pohabilo
Maribor, 14. septembra.
V Rušah se je zgodila danes dopoldne v tamošnji tovarni za dušik strašna nesreča, ki je pretresla ves kraj. Tovarna za dušik ima tudi oddelek za polnjenje valjev za kisik, kar Se uporablja pri varjenju železa. Velike jekleno ..valje polnijo v posebnih strojih s kisikom pod pritiskom 300 atmosfer. Dunes dopoldne pa je hotelo nesrečno naključje, da sta eksplodirala dva taka valja. Učinek eksplozije je bil strahovit. Dvignilo je streho nad tem t>d<felkqm ter jo vrglo daleč v stran, porušilo je zldovje in razbilo vse šipe na oknih Delav-
stvo, ki je bilo zaposleno v oddelku, je popadalo zaradi silnega pritiska po tleh. Dva delavca, ki sta bila v bližini eksplozije, pa sta po-
-t _A______I — 1__.._ X T "1 1	__ .	___1. „ ' 1
stala žrtev eksplozije. Najbliže se je nahajal delavec Ivan Sternad, katerega je popolnoma raztrgalo, tako da so morali potem pobirati
posamezne kose telesa. Drugi delavec, Hinko Ditmajer, je bil nekoliko dalje vstran. Njega so zadeli nešteti drobci jeklenih valjev, zdro-
bilo mu je levo nogo in roko. ima poškodbe po glavi in telesu ter je njegovo stanje zelo resnos Poklicani so bili mariborski reševalci, ki so ponesrečenca nemudoma prepeljali v mariborsko l>olnišnico.
Kako se je nesreča zgodila, še ni ugotovljeno. Strnad in Ditmajer sta bila zaposlena vsak pri svojem stroju za polnitev jeklenih valjev s kisikom. Eksplozija je nastala pri STrnadovem stroju, in si-
cer verjetno iz dveh razlogov, da se je namreč Strnad zmotil, pa je z napolnjenim valjem vnovič pristopil k stroju, ker ga je hotel vnovič napolniti. Še verjetneje pa je, da mu je pri polnjenju padel po tleh, kar je povzročilo eksplozijo, ki je v istem trenutku imela za posledico še eksplozija drugega valja, ki je bil v kotu nekaj korakov proč. Strna-da je popolnoma raztrgalo, Ditmajer pa je bil zaposlen pri drugem stroju nekoliko stran. Imel je srečo, da ni epslodiral tudi njegov valj. Ostal je tako živ, dasi se je ponesrečil. Strnad zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Tudi Ditmajer je oženjen, pa nima otrok.
Ostanke pokojnega Strnada so položili v krsto ter ga bodo pokopali na ruškem pokopališču. Eksplozija je bila tako močna, da je na ruški tovarni in okoli stoječih stavbah razbilo vse šipe. Pok se je čul en kilometer v okolico. V Rušah so se vsi močno prestrašili, kajti na vseh hišah so šipe žvenketale. Mislili so, da je nesreča še mnogo večja.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Blagoslovitev dijaškega konvikta sv. Cirila in Metoda v Celju
Oe>>J, 14. septembra. Danes ob pol 4 popoldne je bil slovesno blagoslovljen dijaški konvikt sv. Cirila in Metoda v Celju. Pred blagoslovitvijo je gvardijan celjskega kapucinskega samostana p. Mavricij Teras pozdravil okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca, mestnega župana Alojzija Mihelčiča, gimn. ravnatelja g. Mravljaka Franca, g. Rudolfa Hanželiča, mestna svetnika g. Jagodica, g, Golobranca in vse ostale. Blagoslovitvi je prisostvovalo 56 dijakov zunanjega in notranjega konvikta s prefektom p, Jakobom Vučinom in p, Robertom Torgverjem. Po opravljenem obredu je p. gvardijan govoril o pomenu konvikta, ki naj bi vzgajal mladina k delu in krepil značaje. Sv. Cirilu in Metodu je posvečen ta kon-i vikt, da bi bila slovanska apostola zaščitnika, pri-prošnjika in vzornika našim dijakom. Vzgoja v konviktu bo slonela na krščanski in nacionalni podlagi. V imenu dijakov je pozdravil goste pe-tošolec Jurij Jerič in se zahvalil kapucinskemu redu, da jc ustanovil v Celju tako potreben konvikt. Vodstva konvikta je pripravilo v jedilnici kapucinskega samostana vsem gostom prigrizek. Tu 60 se oglasili k besedi okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, g. župan Mihelčič, gimn. ravnatelj Mrav-ljak. Vsi so častitali kapucinom k tako lepi in potrebni ustanovi v Celju. Naj bi sv. Ciril in Metod izprosila plemeniti ustanovi trajnega blagoslova!
Dobrovnik
T. ozirom na notico, ki je bila objavljena dne 11. septembra 1938 v 209 štev. kot dopis iz Dobrov-nika — Slovenska krajina, pod naslovom »Pohujšanje«, v katerem se graja obnašanje nekega učitelja med šolako mašo, blagovolite v toliko popraviti, da pri tem ni prizadet noben učitelj ljudske šole v Dobrov-niku, (Priča g. župnik in kaplan!) Ker ima ljudska šola v Dobrovniku poleg 4 učiteljic le dva učitelja, t. j. 1 upravitelj in 1 učitelj, pada vsa obsodba neinformirane javnosti na omenjeni dve učni moči. Pripominjam pa, da se šolske maše v Dobrovniku ne udeležuje le šolska deca tukajšnje šole, ampak tudi iz bližnje okolice župnije s svojim učiteljstvom, tako šola: Kobilje, Rad-možanci in Genterovci, torej naj se zadeva precizira.
Trbovlje
Ni res — je res! Na tisti popravek naše občine v torkovem Slovencu povemo, da očem nismo verjeli, da si upa kdo tajiti stvari, ki so znane celim Trbovljam. Postregli bomo z imeni in številkami, kakšne so bile tiste ponudbe. Sicer je nedeljsko zborovanje obrtnikov en sam ugovor zoper občinsko gospodarstvo. Ali bo občina tudi poslala popravek, da obrtniki niso zborovali in ugovarjali zoper občinsko gospodarstvo? Najbolje pa je, da pride uraden revizor in ugotovi, kako te stvari stoje.
Veliko gasilsko vajo so priredile vse štiri gasilske čete v trboveljski dolini zadnjo nedeljo. Nastopilo je točno 100 mož z vsemi pripomočki in orodjem. Na znak z bitjem plat zvona so bile v nekaj minutah motorke na mestu in začele z delom. Tudi samarijani so se dobro izkazali. Vaja je nad vse dobro uspela in sta bila poveljnika Rozman in Bregar javno pohvaljena od župnega starešine. Navzoč je bil tudi tajnik gas. zajednice iz Ljubljane, g. Mežek, ki je bil navdušen nad lepim nastopom naših gasilcev in jim čestital.
Novo mesto
Najdena monštranca. Nad kamnolomom v Birčni vasi je našel železniški uslužbenec Twrdi vso razbito monštranco, ki je bila ukradena 1. 1931. v tuk. frančiškanski cerkvi. Tat jo je razbil in v ognju preizkušal, če je zlata. Ko je videl, da je navadna pozlačena kovina, je pobral samo ponarejene umetne kamne.
V	Šmihelu pri Novem mestu je daleč naokrog znana dekliška meščanska šola, ki je vzgojila odločna slovenska dekleta in dobre matere. Zadnje čase so nekateri ljudje začeli o tem zavodu širiti vesti, ki mu škodujejo. Tako se je razširjalo, da morajo plačevati vse učenke meščanske šole šolnina Celo starše otrok ljudske šole so vznemirjali s temi govoricami. Na ljudski šoli se ne plačuje ni-kaka državna šolnina, ker je zasebni zavod te prost. Resnica je ta, da plača le polovica učenk meščanske šole 200 din za vse leto in to za tiskovine, učila in za vzdrževanje cele šole. Revne učenke sploh nič ne plačajo. Od države učiteljice ne dobivajo nikake plače in prav nič za vzdrževanje šole. Tisti, ki namenoma raznašajo lažnive vesti, delajo šoli krivico. Ugotovili pa smo, da je v lanskem šolskem letu na zavodu dobilo 70 deklic meščanske šole za Božič obleko. Skozi vse leto je dobivalo obed 35 učenk, zajtrk 15 učenk, malico 25 učenk, in to vse brezplačno! Vrhu tega je zavod vzdrževal 6 gimnazijcev, 3 dijakinje, ki so dobivali brezplačno celodncvno hrano.
Ptui
Redna soja mestnega sveta bo v četrtek, dne 15. t. m. ob 18 v mestni posvetovalnici, Pri poročilu upravnega odseka se bo razpravljalo tudi o določitvi prispevkov za zgraditev telefonske proge Ptuj, Polenšak, Sv. Tomaž.
Glasbena Matica v Ptuju sporoča, da ho prva pevska vaja v četrtek, dne 15. t. m. ob 20. Stari člani so naprošeni, da se zanesljivo udeleže, novinci dobrodošli.
Smarjeta
V	nedeljo, dne 18. sept. t. 1. bo ljudski tabor na Vinjem vrhu pri Šmarjeti. Ob 9 bo sv. maša, nato javno zborovanje. Govorila bosta g. minister v pok. in senator dr. Kulovec ter banski svetnik g. D. Weble.
Crešnjevec pri Slov. Bistrici
Blagoslovitev novega Slomškovega doma. Nedelja, 18. sept. bo za našo katoliško prosveto in vso župnijo velik praznik. Odprli bomo naš nov prosvetni dom, ki smo mu dali Slomškovo ime, ter s tem dali novo, močno podlago našemu ljud-sko-prosvetnemu delu. Ob tej priliki priredi naše prosvetno društvo s sodelovanjem pevskih odsekov iz Slov. Bistrice in Laporja popoldne ob treh koncert narodnih in umetnih pesmi. Vabimo vse od blizu in daleč, posebno naša društva, da ta dan prihitijo v Crešnjevec.
Spoti
Drugi dan balkanskih tekem
V soboto, 17. t. m. se bodo spet pomerili bal-kanskrnatrkOStleti. Na VfStrfb discipline, v katerih so Grki boljši kot mi. Spored obsega sledeče discipjme: t£.k na 200 nj, njet ,diska (prosti slog), tek na 400 m s preponami, skok v daljavo, tek na na 5000 m, met kladiva in balkanska štafeta. Borbe bodo tod hude.
Tek na 200 metrov
Romunija bo postavila: Jordake 21.9. Dejena-rin 22.4. — Jugoslavija: Kling 23. — Grčija: An-dreadis 22.4, Pilavidis 22.7. Kakor vidimo, imajo v tej disciplini Romuni in Grki boljše rezultate; toda tudi naš Kling je zelo hiter in se utegne
Konči Ahačič:
10
Bumček in Bunkica
Potem sta ga Vladko in Metka spremila na dvorišče, v hlev in na vrt. Razkazala sta mu vsakovrstno orodje, živali, cvetlice in igrače in mu povedala njihova imena. Vse je bilo lepo, a niti na dvorišču, niti v hlevu, niti na vrtu ni bilo nobenega medvedka. Bum-čku je postajalo pri srčku vedno teže in teže. Izza strehe so zdaj še pokukale iglaste smreke in mu s svojimi zelenimi usti pošepeta-vale: »Bumček, Bumček! Kaj bo zdajl Nikdar več ne greš nazaj 1 Očka in mama sta se domenila, da bosta drugega Bumčka kupila. Sinka, ki ju vedno uboga, in ni kakor ti, le nadloga. Bunkica, revica se je zgubila, žalost veliko doma naredila. Mama ves dan za hčerkico joče, očka pa jezno sosedom stoče: ,Vsega zla je le Bumček krivi Jojme! To ga bom po hlačkah nabili* — Bumček! Ti si pa res falotl Medvedek majhni, sram te bod'1« Bumeku se ulijejo solze in so tekle in tekle, dokler se ni izpraznilo iz glave celo gorje. Tedaj je Bumček sklenil, da ne joka več, ker mu to itak nič ne pomaga.
Odprl je svoje še mokre oči, pogledal okrog sebe in videl, da sedi med Vladkotn in Metko. Listala sta po knjigi, ki je imela čičke-čačke in slike. Cičk-čačk Bumček ni razumel. Otroka pa sta govorila: »I-i-i, u-u-o-o, v začetku je težko!« Nenadoma zagleda Bumček preko Metkine rame nekaj, kar ga je tako vzradostilo, da se je od samega veselja postavil na glavo. Kaj je videl Bumček? Majhnega medvedka, ki je bil naslikan v knjigi. Zraven tega medvedka je bil naslikan še drugi medvedek — gotovo Bunkica. »Joj! Ah, sreča! Zdaj nisem več sam! Medvedka v knjigi! Rad ju imam k
Vladko in Metka sta brala. Bumček je skušal ponavljati glasove. Najlepša pa je bila za njegova ušeska črka »b«, ki se je tako milo prilegala njegovemu brundajočemu glasku: *Be-be-be«, Bumček mnogo ve! Ba-ba-ba, kje je Bunkica? Bo-bo-bo, Butnčku je hudo! Bi-bi-bi, ker ni pri Bunkicik
Knjiga se mu je sploh nad vse priljubila. Toda prečudne čičke-čačke so mu ostale ne-rešlj iva uganka. Le nekatere slike je skušal i velikim trudom in v potu svojega kocina-stega obrazka z vejico narisati v pesek. In še te slike je razumel skoraj le Bumček sam.
zgoditi, da bo Jordakeju presenetljivo prekrižal račune: Vzemimo pa rajši pesimistično prognozo: Romunija 1 in 5, Jugoslavija 2 in 4, Grčija pa tretje mesto. Točke bi dale sledeč^sliko: Romunija 6, Jugoslavija 6, Grčija 3, skupno Jugoslavija 46V,, Grčija 28, Romunija 22.
Met diska
Grčija: Silas 47.32 m, Floros 45.50 m. — Romunija: Havaletz 42.50 m, Borkman 40.17 m. — Jugoslavija: Kovačevič 43.90 m, Kleut 43.37 m. Zdi se, da je Silas tudi letos siguren favorit. Velika pa bo borba za drugo mesto, za katero se bodo udarili naši z Grkom Florosom in z dobrimi Romuni. Po rezultatu je Floros favorit, toda naš Kleut na treningu stalno meče po 45 m. Kljub temu pa vzemimo najneugodnejši rezultat: Grčija 1. in 2., Jugoslavija 3. in 5., Romunija pa 4. mesto. Točke: Grčija 9, Jugoslavija 4, Romunija 2. Skupno: Jugoslavija 50Grčija 37, Romunija 24. Grčija bi se nam s tem že nekoliko približala.
400 in s preponami „,
Grčija: Mantikas 55.4, Skiadis 55.2; Romunija: Krupka 57, Lapusan 58; Jugoslavija: Ehrlich 57.8, Pletersek 57.8. Zdelo bi se, da je Mantikas z&nesljiv favorit, toda Mantikas ni več mlad ter se mu utegne zgoditi, da ga letos kdo premaga. Lansko leto je bil sijajni Georgakopulos poražen na 800 in 1500 m, kjer je bil prej vedno nepremagljiv. Pa vendar, tudi tod vzemimo rajši pesimistično prognozo. Grčija 1. in 2., Romunija 4., Jugoslavija 3. in 5. mesto. Točke: Grčija 9, Romunija 2, Jugoslavija 4. Skupaj Jugoslavija 54>£, Grčija 46, Romunija 26 točk.
Skok v daljavo
Grčija: Lambrakis 7.30 m, Kapsalis 7.01, Pa-terakis 6.88 .tn
Romunija: Stoicescu 6.93 m, Caklantt 6.78 m.
Jugoslavija: Lazarevič 7, Vučovič 6.82 m, Nikolič 6.78 m.
Prognoza: Grčija 1. in 2., Jugoslavija 4. In 5., Romunija pa drugo mesto. Točke: Grčija 8, Jugoslavija 3, Romunija 4. Skupaj: Jugoslavija 57J4, Grčija 54. Romunija 30 točk. Grki se nam bodo tod po vsem videzu že zelo nevarno približali. Seveda smo spet vzeli najnepovoljnejšo prognozo. Lazarevič si je zadnje čase že povsem opomogel od dolgotrajne bolezni, tudi Vučevič je odličen; konec krajev lahko računamo, da se bosta naša reprezentanta odrezala bolje, kot mislimo.
Tek na 5000 m
Grčija: Arvanitis 15.46,3, Nizaš 15.48, Romunija: Christea 15.37,2, Kiss 16.25,9, Jugoslavija: Kotnik 15.29,08, Krevs 16.15,2. Na 5000 m bo velika borba med štirico najboljših atletov. Pričakovati je, da bo padel stari balkanski rekord, ki ga je bil postavil leta 1933. Grk Frankalov. Naše upanje je Kotnik; prepričani smo, dn bo ta naš nad vse talentirani cjolgoprognš premagal Christeo, čeprav je tudi Romun v odlični, vprav rekordni formi. Ni pa dvoma, da ho v to borbo posegel tudi Krevs, ki je v bleščeči kondiciji. Prognoza (seveda pesimistična): Jugoslavija 1. in 4., Grčija 3. in 5., Romunija 2. mesto. Točke: Jugoslavija 7, Grčija 4, Romunija 4. Skupno: Jugoslavija 64K, Grčija 58, Romunija 34 točk. Kakor vse kaže, bomo v tej disciplini spet nekoliko ušli Grkom.
Met kladiva
Grčija: Dimitropulos 42.45, Kalsafapulos 38.61 metra. Romunija: Biro 45.55, Katono 43 m. Jugoslavija: Gojič. 48.20111, Stepišnik 47.57 m. Ze. dve leti jo na balkanskih tekmah redno zmagoval Dimitropulos z metoma 50.22 m 48.0(1 m. Letos pa odlični lahkoatlet ni dosegel niti približno takih rezultatov. Precej upanja imamo torej, dn bomo dosegli prvo in drugo mesto. Bolje pa je lc, da
nismo preveliki optimisti. Računajmo takole: Grčija 1., Jugoslavija 2. in 3., Romunija 4. in 5. mesto. Točke: Grčija 5, Jugoslavija 7. Romunija 3. Skupno točke: Jugoslavija 71>a, Grčija 63, Romunija pa 37 točk.
Balkanska štafeta
Samo enkrat je jugoslovanska štafeta osvojila halttansko prvenstvo (800 —400—200—100 m). Leta 1930. je v Atenah naša. štafeta pretekla v. 3.24*/io. Po tej naši zmagi pa je redno vsako leto zmagovala grška štafeta. Dosedanji zmagovalci so bilir 1930. Jugoslavija 3.24,2
1931.	Grčija
1932.	Grčija
1933.	Grčija
1934.	Grčija 1935; Grčija
1936.	Grčija
1937.	Romunija
3.28.1
3.28.2 3.28.9 3.28,8 3.25 3.24,7 3.24,2
Lansko leto je romunska Stafela izenačila naS rekord. Lelos ima naša ekipa največ upanja, da si osvoji prvo mesto. Naš tekač Goršek bo na 800 m brez dvoma prišel prvi na cilj ter bo prinesel precej prednosti našemu tekaču na 400 m. Ekipa še ni dokončno postavljena, vendar smo lahko mirni, ker bo ta štafeta prišla kot prvi v cilj. Prognoze: Jugoslavija 1., Romunija 2., Grčija 3. Točke: Jugoslavija 5, Romunija 4, Grčija pa tri točke. Potemtakem 1k> ]k> drugem dnevu balkanskih tekem še vedno vodila. Imela bo 76MI, Grčija 66, Romunija pa 41 točk. Grki bodo zmanjšali razliko 15ih točk na 10<4 točke. Tretji dan balkanskih tekem bo odločil vprašanje letošnjega zmagovalca v teh tekmah.
Celjski Šport
• V noiloHo,>».■ t. m. proslavi SK Olimp 10letni«® svojega obstoja. Ob tej proslavi bo priredil olimpijski dan k sledečim sporedom: dopoldne prodaja cvetlic in spominskih znakov. Oh !> tablo-toni« turnir v prostorih pri JuirAšToVftiiu v Gaber ju. Oh lil lahka tatlAtfka: tro-i boj v skokih, skok v daljavo, višino in ob palici; tro, boj v inotih: in nt krogle, diska in kopja. Prvo pla.sk, rani prejmejo diplome.
Ob i>ol 2 popoldne na olimpovom Igrišču v O:* berju prvenstvena nogomot.na tekma med SK Jugoslan vijo iu Olimpom. Ob pol .1 popoldno prvenstvena tulu ma med JugoBlnvijo in Olimpom.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Planinske postojanke SPIl ho Se oskrbovnne. .Ioh «onska doba jo najprikladnej.ša za posot naših planin. Do 27. t, m. bodo stalno oskrbovana Češka koča na Ravneh, Aloksandrov dom pod Triglavom. Stan i črva koča in Vodnikova koča, iln jo so vsakomur omogo-čon posot Triglava. Oh nedeljah iu praznikih ter ilmi prej bodo oskrbovano od 27. septembra do 31. oklobra koča na Jermanovih vratih (Kamniško sedlo), Cojzova koča in Orožnova koča, do 27. t. in. pa bodo redno oskrbovnno, tako da ima posetnik Kamniških planin dovoli zavetišč. Koča pri Triglavskih jezerih in Trii glavnin doin na Kredarici bosta zaprta šolo 4. oiktobra, do toga dno pa sla oho poslojnnki stalno oskrbovani. Do 4. oktobra ho redno oskrbovana tudi Erjavčeva koča na Vršiču, ki bo šole od 5. 1(1. daljo oskrbovana v omejenem obsegu ob nedeljah in praznikih ler dan prej. Aljažev dom v Vratih 1)0 redno oskrbovan do 1(1. oktobra. V jesenskem času in vso zimo pn so stalno oskrbovane postojanke osrednjega društvu, in sicer Dom na Koinni, »Zlatorog« ob lloh. jezeru, Doin v Kamniški Bistrici, Don) na Krvnven in koča na Vpm liki Planini. — Itohlekov dom na llegunjšeiei jo od-, slej oskrbovan oh nedeljah in praznikih ter dan prej. V logarski dolini ho Aleksandrov dom oskrbovan do 2(1. !)., Piskernikovo zavetišč pn vso leto. Doin na Ko-rošici in Frischaufnv dom na Okrešlju bosta stalno oskrbovana clo .1. 1(1., pozneje pn le ob nedeljah in praznikih ter dan prej do vključno 1. novembra. Mo-zirska koča na Oolleh in Celjska kočn nad Celjem sta oskrliovnni vso leto. Planinci, pohitito v naravo, ki vas pričakuje odeta v čar pestrih jesenskih barv. Podrobno informacijo o raznih turah in o oskrbi planinskih postojank prejmete v pisarni SPIl, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
SVINJSKO MAST
čisto, topljeno, znamke PREDOVIČ, d. d., ima stalno v zalogi in jo prodaja v orig. zabojih od 25 kg dalje Janko PredovK, Ljubljana, Poljanska c. 73. Telefon 21-30	Zahtevajte ponudbe!
Programi Radio Llubljanat
Danes predava v okviru nacionalne ure ob 19.30 časnikar g. Janko Hafner o »Modernizaciji cest v Sloveniji«. Opozarjamo radijske poslušalce na zanimivo in danes nad vse aktualno predavanje, ki seznanja poslušalce z najbolj perečim problemom našega tujskega prometa z najnovejšimi podatki in informacijami iz prvih virov.
Četrtek. IS. sept.: 12 Oporni napevl (ploščo) 12.45 Poročila — li) Napovedi — 13.20 Harmonika solo, igra g. I.0J7.0 Kokalj — 14 Napovedi — 1» lz Leharje-vih operot (koncert Radijskega orkeslra) — 18.411 Slo-venščiun za Slovence (g. dr. Rudolf Koiarlč) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. urn — 10..M) 10 minut zabave — 20 Koncert povskogn zbora Olasheue Matice — 20.45 Poskočne in vesela (plošče) — 21 Koncert Radijskega orknstra — 22 Napovedi, poročilu — 22.15 Koneert lahke glasbo. Sodelujeta: g. Ilrago Žagar in Radijski orkester.
DrugI programlt
Četrtek, 15. septembra: Relprart: 20 Ruske romanco; 20.50 Simfonični koneerl; 21..K) Narodne pesmi. Varšava: 22 Poljska komorna glasba. — Sofija: 20 Soio-spevi. — Pragu: 20.18 Koncert Radijskega orkestra, —, Budlmpeltai 90.2S Pesmi; 31.30 Simfonični koncert; 22.45 Cigani, — Milan: 21 Narodne pesni i. — Rim: 21 Verdi: Kulslaff (opera). — Hamburg: lliindcl: Coni corto grosso U-dur,
Moli oglasi
V P"1!"1 »srlaslh velja vsaka beseda I din; ienltovanjskl otrlasl J din Debelo tiskane naslovne besede se računalo dvojno. Najmanjši inesek za mali ojrlas 15 din. . Mali oelasl se plačujejo takoj pri naročilu. • I'rl oglasili reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službodobe
Abiturienta
'(ali stažista) iz premožne hiše sprejmem v lekarniško prasko. Mr. Miro Rožraan, apotekar — Beograd, Terazije B. (b)
Natakarico
pošteno, z dobrimi spričevali, položiti mora kavcijo, sprejmem v dobro in pošteno gostilno. Josip Oražem, Predovičeva ulica 5, Ljubljana.	(b)
Pekovskega pomočnika
(mišarja) takoj sprejme pekarna Pučelik, Fram.
Mizarskega pomočnika
takoj sprejme mizarstvo Ludvik Venturlnl-, Urši-čev štradon št. 50, Barje, Ljubljana.	(b)
Predilnica v Mariboru
išče večje število lzvež-banih delavcev (moških in ženskih) za krilna vre-tena. Ponudbe v upravo »Slovenca« Maribor pod »Flyer 1-120«.	(b)
Služkinja
ki zna kuhati ln vsa gospodinjska dola — dobi službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.644. b
Dobro kuharico
sprejme avstrijska oficirska družina v Albaniji. Plača 700 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kuharica« 14.605. (b)
Razpis
župnl urad Polšntk pri Litiji razpisuje mesto or-ganlsta in cerkvenlka. — Ponudbo na župnl urad Polšnik, p. Sava. (b)
Žena
ki jo vajena dela ln zna kuhati, išče službo go spodlnjo. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1107.	(a)
Prostovoljna javna dražba
Dne 29. septembra 1938 ob 15 bo naprodaj na licu mesta na prostovoljni javni dražbi
enostanovanjska hiša z vrtom (vila) v Ljubljani, Mišičeva ulica 2
obstoječa iz kleti, pritličja, 1. nadstropja in raansarde. V kleti; ki se nahaja pod vso hišo, je poleg drvarnice lepa pralnica. V pritličju je velika predsoba, kuhinja, tri sobe in pritikline. V prvem nadstropju so štiri sobe in velika, moderna kopalnica. V mansardi stu dve sobi, ostalo je podstrešje. Zazidane ploskve je 178 m2, vrta 1022 m5. Na vrtu je lesena garaža.
Dražbeni pogoji in vsa pojasnila se dobe v odvetniški pisarni dr. Stanka Juga, Ljubljana, šelcnburgova ulica 3/II.
Zvezke, beležke, mape, radirke, svinčnike, špičala, navadna in nalivna peresa, šolske torbe in nahrbtnike, risalno orodje, sploh
vse za šolo
kupite najceneje v trgovini
H. Ničman, LJubljana
Kopitarjeva ulica 2, telefon 40-01
cm
ZAHVALA. Ob bridki izgubi moje nepozabne, drage, ljubljene soproge, gospe
TEREZIJE KRAJNC
se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, sočustvovali z menoj ter ji poklonili vence in cvetje. Posebej izrekam svojo prisrčno zahvalo častiti duhovščini stolne župnije, ki so spremili blago pokojnico k večnemu počitku. Nadalje se zahvaljujem pevskemu društvu »Poštni rog« za ganljive žalostinke.
Maribor, dne 14. septembra 1938.
ŽALUJOČI SOPROG.
SPECIJALNA OLJA IN MAST ZA USNJARSKO INDUSTRIJO DE-GRAS, RIBJE OLJE, LIKER OLJE TIPE »NORGINE« ITD.
prolzvafa In prodafa:
HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA S:
ZAGREB, Kadnička 29. Tel.23-255 i 23-250 ZEMUN,Tvornička ul.70. Tel.37-317
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, teleton 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Parcela v Mariboru
ca. 1200 m" (ali razdeljena) naprodaj po 30 din. Lepa loga. - Ponudbo na upravo »Slovenca« pod št. 13.437.	' <p)
VEČ
STAVBNIH PARCEL
v bližini kolodvora v St. Vidu - se pod ugodnimi pogoji proda. • Poizve se: Vižinarje 59.
Sostanovalko šiviljo
sprejmem brezplačno proti mali odškodnini šivanja. Stroj na razpolago. Medvedova 22.	(s)

Dijakinjo (dijaka)
sprejmem v prvovrstno oskrbo. Klavir na razpolago. R. Gallatia, Poljanska cesta 18.	(D)
11»
Dežne plašče, obleke,
perilo itd. si nabavite najboljše ln najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
i
Kam pa kam?
V nedeljo, 18. sept.
vsi v Moravče v gostilno h Klobčarju na virtško trgatev in dobre krvavice in pečenice. Priporoča so Fr. Grošelj.	(o)
llkUMfiifijl
Vsakovrstno
zlato
kupuj«
po najviSjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana .Wolfova ulica št. 3
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana - Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske z ve*ai
Rcsnico govore, ko trdijo,
da prodajamo najboljša ln najcenejša
kolesa
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika Izbira 1
z o. z. et Vid nad Ljubljano
Dotrpela je in odšla za vedno od nas naša ljuba, dobra mama, stara mama, sestra in teta, gospa
Ana Groznik
Pogreb nepozabne mame bo v petek, 16. septembra ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče sv. Tilna. Višnja gora, 14. septembra 1938.
Žalujoče rodbine: Groznik, Prager, Sajovic, Pogačnik, Avsec in Petje.
Kislo zelje, repo
in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnih cenah G. Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. 47, telefon 25-91,	(1)
"Učinek
HRANE ZA KOŽO
ZBIOCELOM
ie bil čudovit"
' Mik Marci!h
Ga. R. Gallatia
prične s klavirskim poukom 15. septembra. Poljanska cesta 18/1. (u)
Moške klobuke
vam hitro ln poceni osna-žl in obnovi trgovina P. JVIagdlč, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. (r)
Že za 10 dir
lahko dobite 3 legltlma-cijske slike. Lelca film. Pavlovčič, Poljanska 12.
7e po nekaj dneh sem opazila, da male brazde In gube izginjajo. V nekaj tednih sem bila videti za 10 let mlajša. »Biocel« — mi je dejal neki zdravnik — je odkritje znamenitega profesorja dunajskega vseučilišča, ter je zdaj v vsaki tubi rožnate kreme Toka-ton. Uporabljajte to kremo vsako noč, belo kremo Tokalon pa zjutraj. S tem boste dosegli, da bo bleda, uvenela polt za^jala v novi živahnosti, koža pa bo postala jasna, sveža in čvrsta ter rešena vseh gub in peg.
Otvoritveno naznanilo!
Vljudno naznanjam, da sem otvoril
v Mariboru, Orožnova ulica štev. 6 trgovino z usnjem in čevlj. potrebščinami
Potrudil se bom, da bom cenjene stranke, predvsem čevljarje, s postrežbo, tako v kvaliteti kakor tudi v cenah, vsestransko zadovoljil.
Se priporočam Gašparič Štefan, trgovina z usnjem.
Zahvala
Vsem, ki ste ob smrti našega ljubljenega soproga, predragega očeta, tasta itd., gospoda
Josipa Turka
okrajnega šolskega nadzornika v pokoju
z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti, naša najsrčnejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, dr. De Gleria Joškotu, ki mu je skrbno lajšal bolečine, primariju dr. Lavriču in dr. Krajcu, ki sta se preko vseli moči in z brezprimerno požrtvovalnostjo zavzela zanj, da bi mu rešila življenje, čč. duhovščini, čč. sestram usmil jen kam v Leonišču za ves n jihov trud in skrb. Naj-iskrenejša hvala dalje g. Jakliču za poslovilni govor ob grobu, zastopstvu občine, Sokola, vrtn. podružnice in obrtn. društva iz Radovljice in raznih drugih društev.
Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, 17. septembra ob 6 zjutraj v farni cerkvi v Radovljici in v ponedeljcR, dne 19. septembra ob 7 pri sv. Petru v Ljubljani.
Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo.
Med kitajskimi teroristi 2
»Fradon in jaz sva se dala zvabiti od nekega gonjača in nastopila sva kot turista ter hotela uživati sladkosti blagodišeče lekarije. l'radonu sc je poznalo, da jc izpil nekoliko preveč »cocktailsa« in delal je pravi direndaj. Tcheng je videl v naju dobra gosta in nama odkazal svojo najboljšo sobo. Toda najtežje je bilo obiskati kraje. .«
»Sprašujem se. kako sta se mogla izmotati!« sem vzkliknil. »Možička nujbrž ni lahko vleči za nos!c
»Gotovo, a midva sva vztrajno nadaljevala svojo komedijo. Fradon, trmast, kakor mora biti vsak pijanec, je prosil, če si sine nekoliko raz-gledati hišo. Tako željo pogosto izražajo turisti, ki iščejo krajevne zanimivosti in Tcheng nama je dal na razpolago onega postreščka, <la naju je vodil po pušilniei. Seveda sva morala za to plačati deset dolarjev. Res, ni naju zanimalo, da bi obhodila vso hišo. ampak da bi le pokukala v one dvorane, kjer se zbira po petdeset Kitajcev h kajenju. Postrcšček naju je vodil, dvigal tapete in se zabaval ob začudenju, ki sva ga vedno kazala. Tako smo prišli do dvorišča in tam sva zagledala kolarnieo, o kateri nama je govoril gospod Martin. Ali, ko bi videli Fra-dona v tem trenutku!«
Arnould je prenehal in se zasmejal.
»Imeniton je bil. Vpregel se je v ojnice dvokolnicc, ki se je tam nahajala, oponašal konjsko rezgetanje in zbijal mnoge druge šale. Postrešeek se je do solz nasmejal in končno smo bili le še dva koraka od kolurnicc. Fradon je tedaj popustil dvokolnico in se pognal proti kuhinjam pušilnice. n postrešeek jo je mahnil za njim, dn bi ga dohitel. Razumel sem njegov trik in takoj sem smuknil v kolarnieo Med čudno stnro ropotijo sem zapazil vreče in eno izmed njih sem prebrskal. Pod plastjo skorij
so bile vojne potrebščine. Vedel sem, pri čem sem. Opravilo je trajalo le nekaj sekund in vrnil sem se, preden se je postreščku posrečilo izgnati Fradona iz kuhinje.«
»Ali vas ni nihče videl, ko ste vstopili v kolarnieo?« je vprašal Leclerc.
»Nihče, načelnik. Postrešček me je dobil na dvorišču in vsi trije skupaj smo šli v neko sobo v prvem nadstropju. Čez četrt ure sem spomnil Fradonn na sestanek, ki bi ga tako rekoč imela z drugimi teroristi, a tovariš, ki je vedno znal igrati svojo vlogo, ni hotel zapustiti sobice. Že poprej sva se domenila, da bi jaz lahko šel po pomoč, medtem ko bi 011 ostal na svojem mestu.«
»Toda,« sem ugovarjal, »kako je mogel vedeti, da ste vi nekaj odkrili?«
»Le en skriven tren z očesom ga je zadostno poučil. Odšel sem torej potem, ko sem se nekaj časa šalil s Tchengom. Po ovinku sem prispel do ravnateljstva. Ko sem vam telefoniral, sem takoj poslal dvajset mož, ki naj bi obkolili hišo, 111 obvestil sem \Vilsona, da bi mogli delati skupno z angleško policijo.«
Mladi nadzornik je bil vidno vesel, tnda čestitanje, ki ga jc pričakoval, jo izostalo. Nasprotno, Leclc re je godrnjal: »Bojim sc, da sta oba delala preveč lahkomiselno«
» Toda načelnik .. .«
»Bolje bi bilo, da bi takoj organizirali oddelek policije, ki bi obkolila Tehengovo hišo.« Užaljeni Arnould je hitro razlagal: »ln če ne bi mori obkolitvijn ničesar odkrili. bi izgubili vsako možnost, dn bi sploh kdaj kaj odkrili.. Ne smemo pozabiti, dn sva ?1a na negotovo, dasi zelo dragoceno opozorilo: sumljive vreče Če ne bi našli orožja — hitro bi gn lnhko skrili v pnšilnico — bi se nntn Tcheng rogal in trgovina bi se nadaljevala na drug način. Medtem ko svn tako pregledovala kraje, sva se lahko prepričala o pristnosti nedovolje-
nih stvari, še preden sem poslal policijo v pu-šilnico.«
»Da,« se je vdal Leclerc, »v enem oziru imate čisto prav, a izpostavila sta se nevarnosti, dragi...«
Vidno zaskrbljen je načelnik še zamrmral:
»Toliko bi dal, da ne bi bil Fradon tam doli. .«
Pravkar smo dospeli do Soockow - Creeka. Blizu Stome Bridgea je čakal nek avtomobil, a motor mu je bil že v pogonu.
»Ilalo! AVilson!« je zaklical Lcclerc. »Za glavo gre. . Hitro moramo delati...«
Naslonjen na nkeckraton je tovariš prevozil reko in zavil v šapej. Sledil mu jc avtomobil angleške policije.
Pet minut pozneje smo se ustavili na uličici, zagrajeni s »Sikksi«.
Leclerc jc skočil na tla, AVilson gn je dohitel Oba sta si stisnila naglo roke. Neki brigadir francoske policije je pritekel
»Kje smo?« je vprašal nučelnik. »So vas zasledili?«
»Ne. Zasedli smo vse sosednje ulice, a hiši se še nismo približali.«
»Uh!« je zagodrnjal Leclerc, »najbrž mislite, da je divjačino treba opozarjati...«
Pokazal je na Kitajce, ki so se sklanjali skozi okna ali pa so radovedno iztegovali glave iz koč.
»Tu se novice hitro razširjajo...«
Angleški nadzornik, mlad mož rdečega obraza, je da jal povelja svojim podrejenim. Obrnil se je proti Lcelcrcu in vprašal;
»Readv ?<*
»Da. Pojdimo«
To se je hitro zgodilo.
Hkrati so zndonelc piščalke in orl vseli strani so vreli policaji in obkolili Tehengovo hišo.
»Pripravljen.«
Leclerc in AVilson sta prišla k vratom. Arnould in nekaj mož so bili za njima. Pridružil sem se jim.
Prijatelj se je pripravljal, da zruši vrata, ko je zapazil, da so le priprta, Butnil jih je z nogo in se pognul z revolverjem v roki naprej.
»Ostanite zadaj, gospod Martin,« mi je svetoval Arnould. »Niste oboroženi. Morda bo notri kaj hudega ...«
Vdal sem se temu modremu nasvetu in šel naprej le skupaj z desetimi policaji.
Le hrup naših korakov je odmeval po hiši in ko so se napadalci v negotovosti ustavili, je vladala mučna in zlonosna tišina.
Drugi policaji so prihajali.
»Hočete paziti na pritličje, AVilson? je vprašal Lecicrc. »Jaz grem brskat po prvem nadstropju.«
Pognal se je po stopnicah.
Zgoraj je majal lahen piš tapete, ki so prikrivale pušilcem vhod v sobe in dobil sem vtis, da smo zašli v past. Pa ni bilo tako. Nihče se ni skrival za tapetami in le sapica jih je majala
»Tukaj sem pusti! Fradona,« je dejal Arnould in so pognal v sobo.
Glas se mu ie tresel. Polovico tapete je raztrgal, da bi hitreje vstopil.
Drugi so ostali na pragu. Čemu bi šli dalje? Soba je bila prazna.
Bojazen je spačila mlademu nadzorniku obraz.
»Gospod!« je zn jecljal.
Lecl ere je že odšel in pregledoval druge sobe. To se jc tiho vršilo. Trajalo je le nekaj minut Zopet smo se sešli na stopnišču.
V hiši ni bilo žive duše.
»Ubogi Fradon,« je zumrmral Leclerc. »Kaj se mu jc pripetilo?«'
Nisem mogel vzdržati drgeta ob misli na tega nesrečnega Tchengovega ujetnika.
»Zbežali so in ga odvedli kot talca...«
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovso
Urednik: Viktor Čenči?