TRIGLAVSKA MUZEJSKA ZBIRKA Za začetek so urejene le štiri sobe pr vega nadstropja v prenovljeni Jozlnovi hiši v Mojstrani. Hišo je zgradil leta 1905 Jože Jakl-Jozl (letnica je na prvotni fa sadi izstopala na desnem vogalu proče lja). Bil je ovčar, triglavski vodnik, nade- lovalec gorskih poti in zaupnik PD. Nje gov sin Jože pa je bil najmočnejši tri glavski nosač. Na Kredarico je za stavo nesel nekoč 106 kg težak tovor? Padel je kot partizan na Oblici na pragu svobode leta 1945. Stari Jozl je imel v spodnjih prostorih vaško gostilno »Peričnik«. Po nacionalizaciji je hiša prešla v upravo okrevališča beograjskih študentov medi cine »Sonja Marinkovič«, pozneje je bila priključena hotelu Triglav v Mojstrani kot depandansa okrevališča ZB. Stavba je sedaj preurejena ter je v njej prikaza na Triglavska muzejska zbirka PD Dov- je-Mojstrana. V prvi sobi je ponazorjen začetek goro- hodstva. Pastirji, lovci in divji lovci so bili prvi pristopniki v naš visokogorski svet ugotavlja že Valvasor v svoji knjigi »Slava Vojvodine Kranjske«. Sledili so jim raziskovalci, turisti, planinci in alpi nisti, kar spoznavamo v nadaljnji zbirki: poskus organiziranega planinstva in pro dora avstrijskega in nemškega planinstva v naše gore. Prikazani so Valentin Sta nič, naš največji, svetovno znani in pri znani alpinist, prvopristopnik in razisko valec v vzhodnih Alpah; Ivan 2an, orga nizator prvega slovenskega planinstva že leta 1872, ki je napisal pravila za »Gor sko društvo Triglavski prijatelji«; nadalje Žiga Zois in Marko Pernhart, slikar pa norame s Triglava, ki domujejo v tej so bi. V drugi sobi so predstavljeni Franc Ka- dilnik, starosta slovenskega planinstva; Franc Orožen, prvi predsednik SPD; Pi- parji; Jakob Aljaž, vztrajni borec za slo venski značaj Triglava: Požganec, Alja ževa desna roka pri gradnji planinskih objektov; dr. Henrik Turna in drugi. Gorske triglavske vodnike srečujemo v tretji sobi kot. Pečarja, oba Jaklnova, Skumavca, Ribača, Urbasa, Laha, Hleba- njo in druge. V četrti sobi pa se sezna njamo z začetki ustanavljanja in dela prvih podružnic na zgornjem Gorenj skem: radovljiško, češko, ki je delovala v Alpah, podružnico za kranjskogorski sodni okraj s takratnim sedežem na Jese nicah. Tu se seznanimo tudi z ustanovi telji in začetki gorske reševalne službe leta 1912 v Kranjski Gori. Med ustano vitelji je bil tudi rojak iz Železnikov dr. Jernej Demšar. V vseh sobah vidimo tu di takratno osebno opremo gorohodcev, gorskih vodnikov, pa dokumente, znake in zapise ter nekatere izbore iz literature. Triglavska muzejska zbir ka, del razstave v tretji sobi 271 Pa kaj bi? Zbirka govori tako nazorno o dogajanjih in zapuščini, da jo velja obis kati in si jo ogledati. V zbirki bi bilo treba nekaj stvari še očitneje prikazati. Za mojstransko-dov- ški teritorij je tudi važno, da Triglav ni samo gora, pač pa tudi pojem staroslo- vanskega božanstva in slovenski simbol vseh časov. Se več, Triglav je bil naravni mejnik treh katastrskih občin (Bled, Dov je, Bela Peč) že v 17. odnosno 18. stolet ju. Tako omenja Jože Rus v svojem zapi su oziroma razpravi pod naslovom »Tri glav« (Geografski vestnik, 1926, str. 89), za kar navaja tudi edino ohranjeni 19. list Ločnikarjeve (Matej Ločnikar, župnik v Gorjah pri Bledu) panorame iz leta 1701: »Veliki Terglau« iz doline Krme. Dokaj obdelano in pripravljeno za raz stavo je tudi gradivo iz časa med obema vojnama, med NOB in povojno obdobje. Pripravljajo tudi tematiko za gorsko — turno smučanje, ki bo postopno predstav ljena v gornjem nadstropju v za ta na- Triglavska muzejska zbir ka, del razstave v četrti sobi men prapravljenih prostorih. Dočim bo v levi pritlični sobi že ob začetku leta 1985 predstavljen Triglavski narodni park, propagandno gradivo, posnetki nagraje nih planinskih panoramskih fotografij. Tu bo moč kupiti planinske vodnike in literaturo, razglednice in značke. Na vo ljo bo tudi spominski žig. V knjigo vpisov in vtisov se je vpisalo že v prvem mesecu preko 1800 obiskoval cev, ne upoštevajoč otvoritvenega dne. To zgovorno dokazuje pravilno odločitev ustanoviteljev in je priznanje za vztrajno prizadevnost vsem, ki so to zbirko na črtovali in kakorkoli pripomogli k pri kazu te zvrsti naše kulturne dediščine. Opomba Slike v prispevkih o Planinskem mu zeju in Triglavski muzejski zbirki v Moj strani so iz fotoarhiva Tehniškega muze ja železarne Jesenice. Foto Irena Kučina Ivan Jenko 272