Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Dn 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Korošba 5.
Telefon 2113.
Cene insaratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/§ strani Din 250—, '/m strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=%
Petnajstletnica koroškega plebiscita.
Petnajstletnico koroškega plebiscita so pretekli četrtek v Celovcu obhajali z velikim sijajem. Iz cele dežele je prispelo v glavno mesto Koroške kakšnih G000 heimverovcev in številčno močna zastopstva drugih obrambnih organizacij. Število militantnih udeležencev proslave se je cenilo na 12.000 mož. Prisostvoval je zvezni podkancler, voditelj domovinske fronte knez Star-hemberg, iki mu je bilo v spominski dar poklonjeno častno bodalo. Pozdravne brzojave sta poslala državni predsednik Miklas in zvzeni kancler dr. Schuschnigg. Glavni govornik je bil deželni glavar general Htilgerth, ki je začel svoj govor z ugotovitvijo: »Doba 15 let nas loči od 10. oktobra 1920, ki je za vedno odločil nedeljenost Koroške in s tem usodo naše dežele.« Konča. pa je s pozivom: »10. oktobra je zmagala ideja skupne domovine. Naj bi 15. obletnica tega najvažnejšega spominskega dneva naše dežele k temu pripomogla, da bi v naši lepi koroški deželi zopet oživel duh one dobe.«
Tudi zvezni podkancler knez Star-hemberg je ob tej priliki spregovoril. Rekel je med. drugim te-le čudne besede na naslov koroških Slovencev: »Pripravljeni smo z vsemi sosedi Avstrije na jugu in na jugo-vzhodu živeti v miru ter v pametni obliki sodelovati za izgraditev Evrope in ohranitev miru. Smatram za pravično, ako se ob tej priliki spomnim onih, ki so pred 15 leti, čeprav priznavajo slovenski jezik za svoj materni jezik, pokazali svojo zvestobo do Avstrije in ki so s svojim glasovanjem doprinesli do tega, da je velik del Koroške ostal avstrijski. Tej slovenyki manjšini ni zagotovljena posebna zaščita in posebna briga samo koroške deželne vlade, temveč tudi avstrijske zvezne vlade. Vendar pa pričakujemo od njih in jih prosimo, naj se ne udajo nezdravemu šovinizmu (narodni zagrizenosti). Naj se tudi ne dajo hujskati od ne popolnoma odgovornih elementov. Mi hočemo ohraniti mir. Današnja Avstrija priznava politične in kulturne pravice drugo-rodne manjšine, toda današnja Avstrija hoče živeti in bo živel? ter se bo znala braniti proti vsakemu nasprotniku.«
Nas je 15. obletnica koroškega plebiscita spomnila na težko in skelečo rano, ker je bil z njim od našega narodnega telesa odrezan ud, ki je naj-
prej začel živeti svoje lastno življenje, vsled česar se Koroška z vso upravičenostjo imenuje zibelka slovenskega rodu. 100.000 ljudi slovenske krvi prebiva onstran Karavank, ki jim je po naravnih zakonih in po mednarodnih pogodbah ustanovljena in zajamčena pravica, da kot narodna manjšina najdejo priznanje in spoštovanje svojega jezika in svoje kulturne samobitnosti. Oni sami to izpovedujejo. Njihovo glasilo »Koroški Slovenec« je o 15. letnici plebiscita med drugim tOrle zapisal: »Prebivalstvo spodnje Koroške izpričuje vsak dan od zore do mraka že celih 15 let po svojem jeziku, svoji pesmi in svoji molitvi in vsem svojem delu, in sicer svobodno, da 10. oktober 1920 nikakor in v ničemer ne pomeni menjave narodne pripadnosti.«
Ko premišljamo dejansko stanje slovenske narodne manjšine na Koroškem, je povse pravično in tudi potrebno, da gaVzporedimo z dejanskim stanjem nemške narodne manjšine v Ju-
goslaviji. Nemci v naši državi imajo okoli 30 časopisov in raznih listov, imajo 154 osnovnih šol s 570 oddelki. Na teh šolah poučuje 572 učiteljev. Poleg teh šol imajo Nemci 38 otroških vrtcev z 49 oddelki, 6 meščanskih šol s 24 oddelki in gimnazijo s 4 oddelki. Pred tremi leti je vlada dovolila Nemcem otvoritev zasebnega učiteljišča in dopustila, da na tem učiteljišču pod-učujejo celo profesorji iz Nemčije. Ko-liiko pa je na slovenskem Koroškem slovenskih šol? Vseh Korošcev je okoli 100.000 in nimajo niti ene slovenske šole. Obstojajo sicer utrakvistične (dvo^ jezične) šole, ki, pa so samo ponemče-valnice za našo mladino. Slovenska narodno-zavedna učitelja sta samo dva, vse drugo učiteljstvo je nemško ali nemštypTmisleče ter odločno nasprotno slovenski vzgoji in slovenski kulturi (prosveti). To vzporejanje kaže, da je nemška manjšina v naši državi v polni meri deležna vseh med-narodno-pravno ji zajamčenih pravic, koroška slovenska narodna manjšina pa ne. Ali je to izvajanje načela: Ena-,ka pravica za vse?! In vendar mora to načelo- zmagati. Naša dolžnost je, da mu pripomoremo do zmage.
V NAŠI DRŽAVI.
Dan prve obletnice smrti viteškega kralja Aleksandra I. je bil proslavljen z žalnimi prireditvami 9. oktobra po ceii državi. Na Oplencu, kjer počiva kraljevo truplo, je bila ta dan slovesna žalna služba božja, katere .se je udeležil kralj Peter II. in cela kraljevska rodbina, ki je položila šopke na kraljev grob in ob grobu mclila. V Beogradu samem je bila žalna slovesnost v saborni cerkvi in v katoliški katedrali. Službi božji so prisostvovali kraljevi namestniki in vsi člani vlade. Popoldne 9. oktobra so obiskali Oplenac člani narodne skupščine in sicer okrog 300 poslancev in senatorjev, ki so se mudili v Beogradu. Govorila sta predsednika skupščine in senata. V Zagrebu so odkrili na dan žalostne obletnice spominsko ploščo pred kolodvorom, kjer je počivala na potu v Beograd krsta s truplom pokojnega kralja. — Kakor Beograd in Zagreb, je tudi Slovenija dostojno počastila spomin nezab-rnga kralja in so se vršile posebno ganljive, velike in svečane žalno človečnosti v Ljubljani ter v Mariboru.
Po ustavi določeno redno zasedanje narodne skupščine bo otvorjeno dne 20. oktobra. Ob tej priliki bo izvoljeno novo predsedstvo skupščine in posamezni odbori.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Nekrvav preobrat na Grškem. Na zahtevo grških generalov in monarhistov je odstopila Tsaluarisova vlada. Novo vlado je sestavil podpredsednik vlade general Kondilis. Novi ministri so mo-iiarhistično usmerjeni in so vzeti iz vrst skrajne desnice. — Takoj po sestavi je imela nova vlada sejo, na kateri je sklenila, da bo prisegla pred parlamentom, ki se Je sestal k rednemu jesenskemu zasedanju 10. oktobra. Seja skupščine je sprejela naslednje sklepe: 1. Na Grškem se ukine republikanska vladavinska oblika. 2. Uveljavi se monarhistična ustava iz leta 1911. 3. Plebiscit o monarhiji ali republiki se bo vršil 3. novembra t. 1. 4. Dotlej bo predsednik ministrskega sveta general Kondilis kraljev namestnik ali regent. Dosedanji predsednik grške republike Zaimis je bil takoj odslovljen. Na prestol pozvani bivši grški kralj Jurij je izjavil, da se bo odzval povabilu po plebiscitu dne 3. novembra. Do tega časa ostane v Londonu.
Društvo narodov v Ženevi je sklenilo 10. oktobra kazenske odredbe pro-
ti vojskujočima državama i tali ji in Abesmiji. Kazenske odredbe ali san'K-eije so bile sprejete z 51 proti 1 glasu. Proti je glasoval zastopnik Italije, baron Aloisi. Sankcije, ki bodo po sklepu in sporazumu med Angleži in Francozi/predložene v odobritev Društvu narodov, bodo obsegale naslednje točke: 1. Prepoved vseh Inozemskih kreditov Italiji. 2. Delna omejitev uvoza iz Italije s pomočjo kontingentov ali dovoljenih količin. 3. Omejitev izvoza v Italijo in sicer za blago, ki služi izdelovanju vojnega materijala. 4. Ukinitev prepovedi, izvoza orožja v Abesinijo v vseh državah, ki so to prepoved izdale v zadnjem času. — Angleži so že začeli izvajati sankcije in je angleška vlada odredila, da se ustavi ves izvoz orožja in sirovin v Italijo in se prične z izvozom orožja v Abesinijo. Romunski zunanji minister Titulescu je izja-
vil v Ženevi, da bosta Romunija in Jugoslavija trpeli veliko škodo, ako prekineta z Italijo trgovinske zveze. V sled tega je potrebno, da prejmeta ti državi nadomestilo za izgubljeni italijanski trg-
Angleški parlament bo sklican krog 22. oktobra. Nove volitve bodo koncem novembra. Vladna stranka in zlasti konservativci računajo z veliko zmago.
Novo vlado na Poljskem je imenoval predsednik republike Moscicki.
Izid volitev v deželni zbor v Klaj-pedi. Obširno smo poročali v uvodnem članku o volitvah v Klajpedi na Lit-vanskem, ki so se vršile 29. septembra. Radi zamotanosti volilnega načina so bili izidi proglašeni šele 10. oktobra. Klajpeda je volila nemško. Nemški stranki pripade 23 mandatov in litvanske liste so dobile skupaj samo 5 mandatov.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec	6oi
FIS ANZ JOSEF
naravne
grenčice.
ffiwtfit.rll'anri od Min. soc. pol. in
■ ■■■II I HIIMIIIIIM* I "Tli I I MI— "II" i
nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Političen katolicizem? Narodni socialisti v Nemčiji se poslužujejo metode, da vsak pojav katolicizma v javnosti proglasijo ter žigosajo kot politiko. Vse, karkoli nemški katoličani podvzemajo v javnosti, vse velja kot »politični katolicizem«. Nemški škofje so v svojem najnovejšem pastirskem listu take hudobne nakane protivni-kov katoliške vere ostro zavrnili. Če je vse političen katolicizem, tako poudarjajo škofje, je političen katolicizem tudi to, če gre kak kaplan bolnika pre-videt, če zvonijo zvonovi, če se kakšna procesija pomika okoli, cerkve itd. Nedavno je o tej frazi, ki se je radi poslužujejo tudi naši liberalci, spregovoril tudi g. dr. Gfollner, škof v Lincu (na Zgornjem Avstrijskem). Na skupščini duhovščine je 4. oktobra podal v tem oziru praktične smernice. Spodbujal je duhovščino, naj zvesto in iskreno kakor doslej opravlja svojo du-šno-pastirsko službo. Hkrati je izrazil svoje veselje, da so odnošaji med gor-nje-avstrijsko deželo in linško škofijo prav dobri, kar se je zlasti pokazalo o škofijskem jubileju. »To ni političen katolicizem«, je naglasil gospod škof, »marveč to je katoliška politika. Obračam se na duhovščino z željo in s pozivom, naj v zaupanju do katoliško-mislečih mož, ki so v vladi, z optimizmom naprej delujejo v blagor domovine.«
Abesinski cesar — učenec katoliških misijonarjev. Cesar Haile Selassie (prej Ras Tafarie imenovan) je bil od-gojen od katoliških misijonarjev, kakor tudi njegov oče Ras Makonnen Tafarie, ki je bil veren in vzgleden kristjan, če tudi ni vstopil v katoliško cerkev. Ko je bil Ras Makonnen na
smrtni postelji, je ¿¿¡^il-£VOjega sina, sedanjega cesarja, očetovski sITrbi katoliškega misijonskega škofa Jaros-seau. Domači katoliški duhovnik, Ab-ba Samuel, ki ga je 1. 1910 posvetil škof Jarosseau za duhovnika, je bil odgojitelj mladega Rasa (sedanjega cesarja); ko se je nekoč ponesrečila ladja, ki se je na njej vozil mladi Ras, mu je duhovnik Samuel rešil življenje, sam pa pri tem našel smrt. Ko je Ras
Tafarie prišel na vlado, je kljub nasprotovanju krivoverske duhovščine in nahujskanega ljudstva vedno podpiral katoliške misijone, če tudi sam ni katoliške vere. Podaril je velike svote za misijonske zavode ter v vsakem oziru pospeševal interese katoličanov. Ko je 1. 1924 potoval po Evropi, je bil tudi sprejet od sedanjega sv. Očeta. V Fras-cati je obiskal grob kardinala Massaia, apostola Abesinije, ki je bil velik prijatelj njegovega očeta. * j
Lobanji sv. Kozma, j® Damijana. Sv,
brata Kozma in Damijan, dOma iz Arabije, sta brezplačno delovala kot zdra? vnika v Kiliikiji (v Mali Aziji). Ob preganjanju kristjanov pod rimskim cesarjem Dioklecijanom sta okoli 1. 300 pretrpela mučeniško smrt za Kristusa, bila sta obglavljena. Ostanki njunih trupel so bili prenešeni deloma v Rim, kjer je papež Feliks IV. (526—530) dal njima na čast sezidati posebno cerkev, lobanji pa sta prišli v Bremen, potem v München, odkoder nju je cesarica Marija, hči cesarja Karla V. in vdova cesarja Maksimilijana II., dala prenesti v samostan Descalzas Reales v Madridu (glavnem mestu Španije). Ob prazniku sv. Kozme in Damijana (27. septembra) je bila v španskem mestu Valenciji skupščina Zveze katoliških Ravnikov iu lekarnarjev z naslovom »Bratov sv.	Si Damijana«, ki
se je je udeležilo okoli 1300 člafrov. Zdravnika dr. Grinda in dr. Sanchez de Rivera sta na tej skupščini ugotovila na osnovi znanstvenih raziskovanj, da se lobanji obeh zdravil i kov-mučenikov, patronov zdravnikov, zdaj shranjujeta v omenjenem samostanu v Madridu.
Osebne vesti.
Obisk g. bana v Mariboru, ob severni meji in njegovo pokroviteljstvo nad L jugoslovanskim sadnim sejmom in vinsko razstavo v Mariboru. Ban dr. M. Natlačen je obiskal zadnjo soboto dne 12. oktobra mariborsko Vinarsko šolo, viničarsko šolo v Pekrah pri Lim-bušu in novo banovinsko posestvo v Svečini ob severni meji. Ban je prevzel pokroviteljstvo nad I. jugoslovanskim sadnim sejmom in vinsko razstavo v Mariboru, ki bosta otvorjena dne 25. oktobra t. 1. Otvoritvene slovesnosti se bo udeležil tudi g. ban.
Brat bana g. dr. Natlačena umrl. — V Petrovčah pri Celju je umrl 571etni vpokojeni župnik g. Peter Natlačen, brat našega g. bana. Rajni je bil iz Goč pri Vipavi. Služboval je kot župnik pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Pred dvema letoma je stopil v pokoj in se je nastanil v Petrovčah. Rajnemu bodi Vsemogočni plačnik, g. banu naše sožalje!
Pogreb župnika Natlačena, V četrtek, 10. oktobra, ob 10. uri se je vršil pogreb vpokojenega župnika g. Petra Natlačena, brata g. bana, ki je zadnji dve leti svojega življenja preživel v
Petrovčah. V prelepi Marijini cerkvi v Petrovčah, kjer je tako rad služil sv. daritev, se je v četrtek zanj vršila sv. maša, ki jo je daroval žalski g. župnik konz. svetnik Anton Veternik. V sprevodu, ki ga je vodil celjski opat g. Ju-rak, je nad 60 duhovnikov, od katerih jih je nad 20 prihitelo iz Kranjske, spremljalo umrlega »obrata. Za krsto je stopal ban dr. Natlačen s soprogo in otroci, načelnik upravnega oddelka kr. banske uprave dr. Vončina s tajnikom sekretarijata dr. Senekovičem in celjskim sreskim načelnikom dr. Zobcem, mestni župan mariborski dr. Juvan, prof. dr. Hohnjec, mariborski podžupan Franjo Žebot, celjski župan Mi-helčič itd. Na žalskem pokopališču se je poslovil od rajnega kot bivšega župnika pri Sv. Rupertu na Dolenjskem sedanji g. župnik Flajnik, ki je spustil v grob blagoslovljeno zemljo s pokopališča pri Sv. Rupertu. Poleg pevskega zbora, ki je prispel iz Sv. Ruperta, sta zapela žalostinke žalski pevski zbor in petrovški zbor, ki je že tudi zapel v Pjtrovčab. Blagi pokojnik, ki si je v življenju stekel veliko zaslug kot vele-sposoben delavec na dušno-pastirskem, gospodarskem in prosvetnem polju, naj v miru počiva!
Nesreče.
Smrtna nesreča pri obiranju jabolk.
65letni posestnik Simon Kumpan v Sp.
Zakaj godrnja njegovo gospodinja?
Zato, ker snovi, ki jih z znojem izloča koža^ posebno trdno prilepijo nesnago na perilo. Toda čemu jeza? Saj Zlatorogovo terpenti-novo milo s svojo obilo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, pa tudi to nesnago. Perilo je po pranju kakor novo, snežno belo in duhtečeJ
OVOTERPENTINOVO MILO
Javorju v mariborski okolici, se je podal jabolke obirat. Kumpan je padel pri obiranju tako nesrečno z drevesa vsled preloma vej, 5 m globoko, da si je na spodaj ležečem kamnu prebil lobanjo in izdihnil pred prihodom zdravnika.
Dva otroka se zadušila v spanju. Pri
Sv. Juriju na otoku Mure v bližini Ca-kovca je zadela viničarja Podveza, ki je uslužben na Zadravčevem vinogradu, huda nesreča. Med tem, ko sta bila starša zaposlena pri trgatvi, sta bila osemletna Rozalka in triletni Fran-ček sama v viničarski hiši. Otroka sta si najbrž radi hladnosti zakurila in legla spat. Ivo sta se vrnila oče in mati v izbo, je bila vsa polna dima ter oba otroka v spanju zadušena.
Nevaren prekuc v prepad. Na poti iz Cinžata proti Fali se je splašil mesarju Bogomiru IIolzlu konj. Voz se je s konjem vred prekucnil preko 2 m visoke škarpe v prepad. Konj je ostal nepoškodovan, Holzl si je zlomil desno nogo. Gostilničar Mavčnik, ki se je peljal na vozu, je dobil lažje poškodbe.
Nesreča kolesarke. Nevarno je ponesrečila s kolesom 351etna Ivanka Gotzl, soproga nadgeometra, stanujoča v vasi Orešje pri Ptuju. S kolesom je zadela ob obcestni kamen in obležala nezavestna s smrtno-nevarnimi poškodbami.
Radi razbitja splava 20.000 D škode. V prvih dneh minulega tedna je Drava narasla 2.50 m nad navadno stanje. Radii velike Drave se je razbil pri borl-skem mostu pod Ptujem splav, last g. Miška Steinerja iz Slovenjgradca. Lesa niso mogli rešiti in trpi lastnik 20 tisoč Din škode.
Požarna nesreča je zadela posestnika Franca Lepoša v Mekotnjaku pri Ljutomeru. Ogenj mu je uničil gospodarsko poslopje, 1 svinjo lin strop na hiši.
Otrok utonil v škafu mošta. V Radgoni je utonila dveletna Marjeta Se-gerijeva v škafu vinskega mošta. Otrok je bil brez nadzorstva in radi tega je prišlo do smrtne nesreče.
Usodepolno igranje z orožjem. Šavor Stanko iz Radovice pri Metliki je gnal vole na pašo. Na paši je našel v nekem grmu puško, katero je tamkaj skril kak divji lovec. Na pašniku -se je pridružil 121etnemu Stanku še Alojz Žlo-gar. Vsled neprevidnega pregledovanja se je puška sprožila, naboj je zadel Ša-vorja v prsa in je kmalu po nesreči izdihnil.
Razne novice.
ČITATELJEM!
Pod zaglavjem »Vojna v vzhodni Afriki« bomo prinašali v vsaki številki pregledno poročilo o vojnih dogodkih z afriškega bojnega polja. V današnjem »Gospodarju« objavljeni zemljevid si naj vsak čitatelj shrani, da bo lahko sledil poročilom. Naša vojna obvestila bodo tvorila poljudno celoto, iz katere bo lahko vsakdo črpal jedro vseh obširnih opisov, katere objavljajo dnevniki razmetano in tolikokrat navadnemu človeku nerazumljivo.
Neznanega utopljenca je naplavila Drava na mariborski otok. Truplo je bilo dalje časa v vodi. Neznanec je star
kakih 35 let, rejene postave in obut v gojzarice.
Skrivnostno zginuli divji lovec. Joža Sušnik, posestnik iz Nemenja pri Radovljici, se je odpravil 29. septembra v družbi dveh mlajših gonjačev v pečine v Soteski na gamse. Ivo so dospeli v stene, so našli v zanko ujetega gamsa in ga skrili. Sušnik se je odpravil na čakališče in naročil gonjačema, naj mu poženeta zverjad od Babjega zoba proti Soteski. Po pogonu je bilo dogovorjeno, da se snidejo nad stenami. Gonjača sta prišla na dogovorjeno mesto, Sušnika ni bilo in ga do danes ni. Divji lovec je najbrž padel v kak prepad ali pa celo v Savo. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok.
Nov svetovni rekord glede višinskega skoka. Bivši letalski poročnik Ludvik Pavlovsky iz Brna na Moravskem se je dvignil te dni v družbi pilota Ko-vande na čehoslovaškem letalu v Letni pri Pragi v zrak. Iz višine 8770 m je Pavlovsky skočil iz aeroplana in je pristal s pomočjo padala srečno po 26 minutah pri Strašnovu v bližini Mlade Boleslave. Na eno roko je ozebel, ker je med padanjem zgubil rokavico. Ko so pregledali aparate, katere je imel s seboj, so ugotovili, da je skočil iz vi: šine 8770 m ih je znašala temperatura v najvišjem delu 37 stopinj po-d ničlo. Zadnji skakalni rekord so imeli Rusi s 7923 m.
Obžalovanja vredni slučaji.
Hud zločin v Slovenskih goricah. —
Letos 8. aprila je umrl v Cogetincih v župniji Sv. Anton v Slov. goricah, posestnik Ivan Močnik. Ljudje so takoj pričeli govoriti, da ni umrl naravne smrti. Dne 7. oktobra pa sta javila orožnikom pri Sv. Trojici otroka rajnega: Rudolf in Marija Močnik, da je drobila mati in žena Marija usodnega dne 8. aprila nekaj belega v prašek, katerega je nasula v kruh in v kozarec vina in je nesla oboje očetu v posteljo. Oče je pojedel kruh in izpil vino. Začel je bruhati, se onesvestil ter umrl. Po izpovedi otrok so orožniki prijeli Marijo Močnik. Po kratkem zanikanju je priznala, da je dala možu, s katerim se nista razumela, mišnice. Aretirano Marijo Močnik so predali v zapor okrajnega sodišča v Št. Lenartu, ker bodo truplo rajnega Močnika izkopali in preiskali glede zastrupljenja.
Izdelovalci potvorjenih kovancev — pod ključem. Zadnjič smo poročali, kako so izsledili orožniki od Sv. Marjete ob Pesnici v Ploderšnici, občina Velka v Slov. goricah, celo kovačnico za ponarejanje naših novcev. Kovačnica je bila na samotnem domu Jožefa Bajši-ča. Pri hišni preiskavi pri imenovanem so našli 42 komadov kovancev po 20 Din, 1 komad po 50 Din, razne modele za vlivanje ter kovine: med, cink in svinec, in pripravo za topljenje kovin. Bajšič je priznal, da sta sokrivca kovač Stjepan Klarič od Zg. Kungote in mehanik Alojz Hlebec iz Jarenin-skega dola. Klarič je bil že obsojen na lleto radi potvarjanja kovancev. Aretirani Bajšič je priznal dalje, da sta prišla k njemu Klarič in Hlebec. Dal jama je 300 Din za nakup kovin. Vlili so 61 komadov po 20 Din, petdesetaki jim pa niso uspeli. Potvorbe so razpe-čavali po Slovenskih goricah in mariborski okolici. Poleg treh glavnih kriv cev je zaprtih še več razpečevalcev Vsi aretiranci so doma iz Zlatara na Hrvatskem in so se doselili v Slovenske gorice.
Sosed ubil seseda. Dopis od Sv. Križa pri Rogaški Slatini: Dne 11. oktobra zvečer je Franc Osek, posestnik v Ce-rovcu, star 24 let, ubil z rovnico svojega 511etnega soseda Franca Kores, posestnika istotam. Do dejanskega dogodka je prišlo tako: Osekovi so si omenjenega dne privoščili precej že letošnje rajne kapljice in kot taki metali kamenje v Koresove otroke. Kores je bil odsoten od doma. Ko se je zvečer vrnil domov je pred lastnim pragom se sestal z ženo Osekovo. Vprašal jo je, zakaj so danes metali kamenje v njegove otroke Osekova žena je pričela s prepirom, katerega je slišal njen mož, ki je pograbil v svoji hiši za rovnico ter stekel k sosedu, ter ga parkrat udaril s vso silo po glavi ter mu razbil lobanjo do možgan. Najhitrejša zdravniška pomoč je bila zaman, tekom dveh ur je podlegel poškodbam. Ta pretresljiva vest je vzbudila ogorčenje po vsej okolici, zato tem bolj, iker je bil Kores mirnega značaja ter dober gospodar. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok, ki plakajo za najdražjim jim očetom.
Desetkrat zaboden. V celjsko bolnico so spravili 241etnega dninarja Jurija Conča od Sv. Trojice pri Rog. Slatini. Omenjenega je neki Ivan Perkovič v fantovskem pretepu zabodel desetkrat z nožem v prsa.
Nevaren tolovaj in goljuf pod ključem. Pri Špehu pri Gornjemgradu se je oglasil neznanec. Našel je doma gospodinjo samo in- jo je prisilil z grožnjami, da mu je izročila 900 Din. Z oropanim denarjem se je odpravil proti Kamniku. Med potjo se je ustavil po raznih krčmah in se bahal, da je dolgo iskani in prosluli tolovaj Omerza. Nekega gostilničarja je toliko ukrotil, da je zapregel in ga odpeljal v Kam-ndlk, kjer si je lopov kupil na sejmu novo obleko. Kot preoblečen je še hotel posmnekniti nekaj blaga, a so ga grabili in vtaknili pod ključ. Aretirani je uganjal goljufije in tatvine v okolici Celja in Gornjega grada. Izdajal se je pod raznimi imeni za davčnega uradnika, krčmarja in za razbojnika Omerza. Ko so ga prijeli in zaprli, je povedal orožnikom napačno ime.
Škoda vsled hudobije. V. jNiziki pri Rečici ob Savinji je nekdo iz hudobije prerezal vrv," za katero je bil privezan k bregu splav lesnega trgovca Ivana Jeraja. Savinja je odnesla splav prati Celju, kjer se je razbil ob mostu v Tre-merju dn je reka les odnesla. Škoda znaša 4000 Din.
Goljuf. V Žalcu so prijeli orožniki moža, ki se je izdajal za okraj, podna-čelnika. Natančneje poizvedba so dognale, da imajo v rokah 381etnega trg. potnika Ivana Lazarja iz Krape, katerega zasledujejo orožniki od Sv. Lovrenca na Pohorju radi prevare v znesku 3500 Din.
Vlomilci so obiskali trgovino Jožefe Razboršek v Konjiški vasi in so odnesli špecerije za nad 1000 Din.
Vlom pri posestnici. V Št. Petru v Savinjski dolini so vlomili neznanci, ko so bili domači na polju, v hišo po-sestnice Marije Vok. Pokradli so razno obleko, moško kolo in gotovine 2000 D. Po izvršeni tatvini so vrata zaklenili od znotraj, razbili okenske šipe in izginili.
Vola je odgnal neznanec izpred go-stilne posestniku Janku Wedi.su iz Kočevja. Vol je bil vreden 1700 Din.
Vlom v dobrodelni zavod. V Streli-ški ulici v Ljubljani je zavod sv. Marte, tki nudi zavetje siromašnim služkinjam. V ta zavod sta prišla po opravkih dva neznanca in sta odnesla iz stanovanja upraviteljice, v katerem ie blagajna, 3000 Din.
Železno poroko sla obhajala v Št. Jur-ju cb Ščavnici 29. septembra zakonca Mihael in Ana Verzel.
Izpred sodišča.
* ■ .■ •
Obsodba 17kratnega vlomilca. V Mariboru je bil obso jen na 4 leta dne 11. oktobra 231etni kovaški pomočnik Jurij Rehar. Izvršil je -v okolici Maribora 17 vlomov.	s < ;' .
Nepoboljšljiv, Pogojno je bil obsojen v Mariboru ml ¡nareki pomočnik Jožef Vrbančič dne..r4. junija zaradi tatvine. Koniaj je bil zopet na prostem, je že vlomil v mlin Petra Gjorkoša v Gornji Radgoni in odnesel 3500 Din gotovine. Nepoboljšljivi pomočnik je bil dne 11. oktobra v Mariboru obsojen na osem mesečni strogi zapor.
$imm%M Krallna.
Prekmursko muzejsko društvo. .Konaemju,-. nija letos se je osnovalo Prekmursko muzejsko društvo s sedežem v Soboti in sicer z namenom,! da Ebere^jia področju;-Slovenske krajine vse, kar zgodovinskega, narodopisnega, književnega in umetnostnega značaja. Ta ustanovitev je bila potrebna že radi tega, ker mnogi Slovenci pred osvobojenjem leta 1919 niso mnogo vedeli za ta preostanek nekdanje slavne Panonije, pa tudi zato, ker nas je liberalno časopisje skozi; eno desetlejte gledalo z naočniki in je videlo le naše slabe strani. Edino slovensko katoliško časopisje je bilo naklonjeno Slovenski: krajini, zato tudi ni čudno, če velika večina akademske mladine izpoveduje svoje verskp prepričanje v vsem javnem delu. Našo zgodovino Madžari po-tvarjajo, zato je nujno treba jo proučiti in jo podati objektivno svetu. To pa je mogoče le z organiziranim delom uresničit1', da bomo lahko na znanstveni podlagi dokazali resnico, naše slovenske bitnosti že pred tisoč leti vse do današnjih dni. Dne 29. septembra se j« vršil L redni občni zbor Prekmurskega muzejskega društva v Soboti. Udeležilo se ga je mnogo mladih ihteligentov. O delu je obširno poročal podpredsednik društva profesor Vilko Novak. Imel je tudi predavanje o našem pisatelju Jožefu KoSiču (1788—1867). Zanimiv je bil ta referat zaradi odkritja, da je bil Košičj četudi, duhovnik", prvi, ki je pisal
691etni general De Bono, vrhovni poveljnik italijanske vojske v Abesiniji,
Polkovnik D. Velčev, organizator v kali zatrtega najnovejšega puča na Bolgarskem,
posvetne knjige v narečju Slovenske krajine. Košičevo delo »Zobrisani Sloven i Slovenka med Miirov i Rabov« "(1845), ki ga je Košič priredil pod Vplivom Slomšekovega dela »Blaže in Nežica« je obenem dokaz, da je duhovščina imela tesnejše stike z duhovniki onstran Mure. Število članstva PMD je že prestopilo številko 100, kar je zgovorna priča o njegovi potrebi. Društvo ima zbranih ž& mnogo predmetov, zlasti muzejskih in tudi književnih del v Slovenski krajini, le pomanjkanje prostorov ovira nekoliko preveč vidna njegov razmah. Zato bi bilo potrebno, da velika soboška občina pospeši nakup Szapa.ry-. jevega gradu in da na razpolago Muzejskemu društvu potrebne prostore. V novi odbor Prekmurskega muzejskega društva so bili izvoljeni večinoma vsi dosedanji odborniki. Na dnevnem redu je bil tudi razgovor glede izdajanja lastnega glasila in o nabiranju na-' rodopisnega in narodnega blaga v Slovenski krajini. Muzejskemu društvu pa želimo pi-av, obilo uspeha pri njegovem vsestranskem delu in vabimo vse prijatelje Slovenske krajine, da podprejo to prepotrebno društvo za Slovensko krajino!
Sobota. G. Nadai Jožef, tukajšnji veletrgo-:..ye'c z vindm, je s svoj ni razstavljenim Vinom na ljutomerski viinski razstavi žel splošno pozornost. Za svoje izborno vino je dobil častno diplomo. Ta vest je tem lepša, ker je g. Nadai prejel tudi pred kraitiklm diplomo od kmetijskega ministrstva v Beogradu. K temu uspehu, askreno čestitamo g. Nadaiju! — Za-tisnila je k večnemu počitku svoje trudne oči po daljši in mučni bolezni gospa Rozali.ja Vogrinčič iz Vrtne ulice. Zapušča dorastle otroke. Pokoj njeni duši!. Otrokom in,.sorodnikom naše sožalje!	.
Turnišče. Dne 4. oktobra se .je vršil pri nas živinski in kramarski sejem, imenovan »Fe-renčevo senje«. Ljudi je bilo dosti, tudi živine, toda ni se preveč mnogo prodajalo, ker ni bilo kupcev. Naši čevljarji so imeli dosti blaga,, toda kupčij je bilo le malo. Ljudje so brez denarja; ker je bila letos slaba letina in tudi nikjer ni nobenega zaslužka. Ta sejem je bil v dobrih prejšnjih letih eden najboljših .sejmov. — Grenka smrt je. zopet pokosila še mlado mater in sicer Kiičkovo i Ano, po domače Balažovo. Bila je komaj 15 mesecev, po-*
ročena in je živela v srečnem zakon« s svojim možem. Pokojnica zapušča dva tedna starega otroka in užaloščenega moža ter starše. Pokojni Ani blag spomin in pokoj njeni duši! Preostalim naše iskreno soža.lje!
Beltinci. Neznani tatovi so vdrli v trgovino rgovca g. Vinka Klepeca in odnesli mnogo nanufakturnega blaga. Orožništvo je pridno na delu, da izsledi tatove. Kakor izgleda, je opravila to drzno tatvino dobro organizirana družba. Ali so pa tatovi mogoče pravi cigani?
Dobrovnik. Končno smo dobili novega župnika v osebi dosedanjega kaplana in začasnega provizorja naše župnije vlč. g. Štefana Lejka. Vsi smo iz srca želeli, da bi ostal g. Lejko pri nas. Ta želja se nam je sedaj res uresničila. Novega župnika je slovesno ustoličil vlč. g. Ivan Jerič, dekan lendavske de-kanije in župnik turniški ob asistenci velikega števila okoliške duhovščine. Novemu gospodu župniku že>limo obilo božjega blagoslova pri njegovem napornerr in odgovornosti polnem delu!
ČrensovcI. Naš novi organist g. Žižek je ustanovil mladinski pevski zbor. Vsi uvidevni ljudje so se tfefea" razvesilil. Nerazumljivo je pa staršfeni in vsem ostalim, da se nekateri naši učitelji nad tem razburjajo. Prepovedujejo celo otrokom hoditi k vajam, čeiš, da »o sami sposobni voditi tudi cerkveno petje. Ne vemo, kateri šolski zakon daje našemu uči-teljstvu tako oi>l4*t. Saj ne oporeka,mo uči-teljstvu sposobnosti, le čudno se nam zdi, da se t« sposobnosti Jiiso zavedli že prejšnja leta, ko bi jim bili vsi hvaležni za trud. Pa mladinski cerkveni zbor bo obstojal, če je to komu prav ali ne|
Črensovci. Kazeiisko preganjanje zoper kaplana g. Bejeka rfcdi paragrafa 101 je ustavljeno. , - - 5f V •
Napad ciganov. Vineenca Raduha, posestnika v Odrancih v Prekmurjti p. Dol. Lendavi, so napadli s puškami oboroženi cigani iz zasede,- S silo so mu odvzeli kolo, nahrbtnik in razne stvari v vrednosti 3000 Din. Napadalci so poznani in predani sodjšču.
DRUŠTVI']
MstM nasadim?
(Dopis iz mladinskih vrst.)
Velike in vzvišene so naloge naših prosvetnih društev: nuditi mladini možnost splošne izobrazbe, varovati, jo pred pogubnim vplivom izprijenega sveta, buditi v njej idealizem, navdušiti jo za vse dobro in vzvišfeno, goji,ti v nji pravo stanovsko zavednost, pravo značajnost in narodno zavest. Naj bi se pričelo živahno prosvetno delo širom naše lepe domovine. Naj postanejo naša društva prave ljudske visoke šole! Na tebi, mladina, pa je, da se zavedaš velike resnosti časa, da dragoceni čas svoje mladosti prav dobro porabiš, da se mladinskih prosvetnih organizacij
okieneš z vnemo iti ljubeznijo. Živimo v času splošnega kulturnega razvoja, ki nas sili, da se učimo, mnogo učimo; živimo tudi v času hude gospodarske in moralne krize, iz katgre nas bo rešilo le složno delo, jeklena značajnost ter všestranška^haobralenost. Mladina, v tebi so sveže tvorne sile, v tebi je optimizem in včra v življenje. Od tebe zavisi usoda naroda v bodočnosti. Ako boš dobro pripravljena, moralno zdrava, trdnih načel in jeklehega značaja, boš prinesla narodu rešitev kmetske-ga in delavskega Vprašanja. Današnja doba potrebuje odločnih mož, pa ne fUnakov litra, kola in noža! Kmetski in delavski stan potrebujeta globoko izobraženih, nesebičnih in značajnih mcž. Takšni se vzgajajo v naših prosvetnih društvih. Zato pa, slovenska mladina, polnoštevilno pod prapor katoliške prosvete!
■ r ; , t
IGmu^iftetii
DINAR
tableta Aspirina in bol«¿in« ni več I Kot za46ito pred ponaredbami nosi vsaka tableta Aspirina utisnjen Bayerj«v krit
ASPIRIN
Ul'" 11 ■««'■"• f* »	IIII >1 19./VIM. 1911
»Katoliški dom.« To društvo, ki je' bilo ustanovljeno leta 1901 in ki mu je dal rajni lav. knezoškof dr. Mihael Napotnik s svojim volilom solidno podlago, ima namen oskrbeti mariborskim katoliškim društvom potrebne prostore za delovanje. V petek, 11. oktobra, se je vršil v Mariboru občni zbor društva, ki je društvo obnovil in njegovo udejstvovanje poživil. Izvolil se je nov odbor, ki je tako sestavljen: predsednik dr. Ilolinjec, podpred-i sednik ravnatelj Ilrastelj, tajnik Fr. Sekolec, blagajnik dr. Meško, odborniki: prof. Bogovič, prof. Prijatelj, p. Kasijan Farič, katehet Šparl, gospa Katarina Baumanova; namestniki: podžupan Žebot, Martin Kores in inž. Muri; preglednika računov gg. Stabej in Kramberger.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Naše Kmečko bralna društvo obhaja svoj 501etni jubilej, ki ga bomo proslavili zadnjo nedeljo v oktobru, 27. oktobra. Predpoidne je spominska služba božja v cerkvi. Popoldne po večernicah pa je prosvetna prireditev, na kateri govori pred-
Italijani
razpolagajo v Abesiniji z naj man 13 tisoč velikimi motornimi vozili, Abesinci z 200 tovornimi avtomobili, katere so dobili iz Severne Amerike.
Kakšen je abesinski vojak?
V abesinski vojski ni nobbne prave razčlenjenosti v evropskem pomenu besede. Abesinci ne poznajo ar-madnih zborov in divizij, borijo se kakor njihovi očetje v tolpah. Te tolpe pa so zelo okretne in spretne pri manevriranju. Abesinski vojak je uren kakor kamela in lahko napravi do 100 km dnevno brez posebnega napora. Pri tem živi zelo skromno, nasiti se
Januš Goleč:
Po divjinah Kanade;
Ljudska povest po raznih virih.
, (Dalje.)
Začel si je očitati brezbrižnost, ki ga je pahnila v tokratno zagato, iz katere ni izhoda. Ce bi se ne bil brigal samo za živalsko sled, bi bil moral videti v snegu odtise indijanskih mokazi-nov (škornjev), kar bi ga bilo opozorilo; da se bo treba skriti pred sovražnimi ter maščevalnimi Indijanci, ki še branijo brezobzirno in brez usmiljenja svojo zadnjo in najbolj severno posest napram grabežljivemu ter nenasitnemu belokožcu.
Nekako 40 korakov proč od njega se je zganilo nekaj ob vznožju drevesnega debla. Namesto da bi bil Lavison takoj ustrelil na slepo srečo, je samo nastavil puško In čakal. Ponovno se jo zganila skrivnostna 'senca. Pri tem premiku je dognal, za kaj da gre. Ril jo eden od napadalcev, ki se je tamkaj dvignil previdno, da bi se mu nudila lepša priložnost za strele.
Temna senca je morala biti moška glava in desna pleča.
Lavison je pomeril z vso natančnostjo.
Še v ognju strela se je zgrudil sovražni strelec in obležal sključen. Smrt je morala nastopiti takoj.
»Sredi med obe oči«, si je mislil zmagoslavno Lavison. »Raš tako si hotel pogoditi tudi ti mene, mladec!«
Cevni ogenj Amerikančevega orožja je povzročil divje streljanje. Trije rdečkarji so se še držali v ikamenski utrdbi, eden je bil ustreljen in dva ostala sta mu onemogočala umik. Napadalci so se bali, da bi jim ne ušel iz črnega lesa na ravan.
Streli za njegovim hrbtom so ga zapeljali, da je streljal nazaj, a seve brezuspešno.
In nato je zablisnilo meti njim in obkolno skupino dvakrat en za drugim. Čudno, novi strelec se ni lotil njega, ampak onih dveh, ki sta mu tičala za hrbtom.
»Glej no!« se je izvilo nehote obleganemu iz grla. Zopet je oddal strel tujec. Eden od Indijancev je krik ni!, kakor človek, kateri je zadet.
uednik Prosvetne zveze g. dr. J. llohnjec te Maribora.
Prosvetno društvo pri Sv. Jnriju ob Ščavn.
priredi v nedeljo dne 20. t. m. v Pergerjevi dvorani otvoritveno predstavo »Mlinarjev Janez«, narodno igro s petjem. Sod&luje tudi domač.: tairiburaški zbor.
Mala Nedelja. Kakor je priredila naša vrla mladina ob desetletnici Marijine družbe lepo uspelo marijansko akademijo, tako se pripravlja v letošnjem evharističnem lettu za praznik Kristusa Kralja na podob-no evharistično slavje, ki zaključi z evharistično akademijo dne 27. oktobra. Kakor z.-.dnjdč, napolnite domačini in sosedje tudi ob tej priliki dvorano do zadnjega kotička, saj bo glavna točka sporeda zanimiva petdejanska igra iz krute sedanjosti z naslovom »Mehiška mučemca«.
Velika Nedelja, Svinjska kuga, Z ozirom na to, kar se pojavlja v čim večji njen svinjska kuga v našh krajih, priredi tukajšnje bralno društvo v križniški dvorani predavanje o (svinjski kugi, kako jo spoznamo, kako lečimo in kako se je moremo ubraniti. Predaval bo g. živinozdravnik Nardia iz Ormoža in sicer po rani sv. maši. v nedeljo dne 20. oktobra. K temu predavanju so vabljeni vsi gospodarji in gospodinje]
Lepo fantovsko slavje pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Fantovski tabor pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, ki se je višil v pedeljo 6. oktobra, je bil zadnji v vrsti letošnjih fantovskih taborov. Bil je lepa in spontana manifestacija katoliške mladine Ptujskega polja m ¿¡ovegakih goric. Vseh deset župnij obširne ptujske deEaMje is. poslalo na tabor svoje najboljše fante, ki so prišli peš, z oJc^š^aimi kolesi in vozovi ter avtomobili'. Ob pol 10. uri dopoldne se je velika fantovska armada strnila pred slavolokom v Juršincih v sprevod, kakršnega že dolgo nismo videli. Na čelu je igrala ptujska godba, za godbo so korakale dolge vrste fantov, med njimi pa se je lesketal v jesenskem solncu famtovski prapor iz prejšnjih let, ki je dolga leta sameval v varnem zavetju. Najprej je mil. prošt ptujski, g. Ivan Greif, blagoslovil zastavo fantovske kon-gregacije, nato pa je v krasnem cerkvenem govora razvil misli o fantovskem apostolatu. Po sv. maši je domači g. župnik Matija Neu-
dauer »tvoril fantovsko zborovanje, katerega je vodil mil. g. prošt Gredf. Zastopnik škof. vodstva FKA iz Maribora g. Mirko Gera.tič je v slavnostnem govoru predočil sv. Evharistijo kot vir poštenega fantóvstva. Za njim so govorili zastopn'ki posameznih župnij.
Sv. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo v Št. Andražu priredi v nedeljo dne 20. oktobra, ob treh popoldne v tukajšnjem Društvenem domu igro »Črna žena«. Vsi domačini in sosedje prijazno vabljeni, da nas obiščete. Koj po igri se vrši v Društvenem domu vinska trgatev.
Krško ob Savi. V nedeljo dne 20. oktobra, na misijonski praznik, bo v društveni dvorani cerkvene hiše v Krškem ob treh popoldne misijonska prireditev s .sodelovanjem sa-lezijanskega zavoda iz Radne. Vspored: igra »Ob sinji obali« v treh dejanjih, in petje, ki ga oskrbi cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. organista Mrak Franca. Ker je čisti dohodek namehjen domačinu misijonarju g. Maj-
' cen Andreju, ste najvljudneje vabljeni k pri-j reditvi, ne samo domačini, a.mpak tudi iz sosednjih župnij.
Popravek. Zveza kmetskih fantov in deklet nam je puslala iz Ljubljane naslednji popravek, ki ga v smislu člena 26 in sledečih zakona o tisku objavimo: »Ni re.s, da je »Kmet-ski list« glasilo Zveze društev kmetskih fantov in deklet, marveč je to »Gruda«, mesečnik za kmetsko prosveto. Nikoli hi bila Zveza kmetskih fantov in deklet mnenja, da je pravo veselje v rajanju, pijančevanju in plesu, marveč je vedno navajala kmetsko mladino k zdravemu in treznemu življenju, kar pričajo številna predavanja, članki itd. N: res, da bi izobraževalno delo pri Zvez.i včlanjeno kmetske mladine obstojalo v plesu in da bi eredstvo za izobraževanje bila harmonika, temveč je res, da se vrši izobrazba s predavanji, tečaji, tekmami', igrami, izleti, razstavami itd.«
Odprlo noč in don so grobo vrolo.
-«SJlfl
Fobrežje pri Mariboru. Tukaj je bila pokopana ob obilni udeležbi 3. oktobra 421etna Marija Roškar. Smrt ji je pretrgala nit življenja po enoletni, potrpežljivo prenašani bolezni. Rajni svetila večna luč, žalujočemu možu in hčerki naše sožalje!
Slov, JBistrica. popoldan dne 7. oktobra je umrl posestnik Mafija Pečovnj^ iz Ritoznoja pri Slov. Bistrici v 67. letu svoje starosti. Bil je to blag, vzgleden krščanski mož in velik dobrotnik našim cerkvam. Na njegovo pobudo in z njegovo znatno materielno pomočjo je pripomogel do nabave krasnih zvonov po naših podružničnih cerkvah, ki so zdaj tako žalostno peli po gričkih ob vznožju zelenega Pohorja in oznanjali po vsej dolini žalostno vest. Dal je z znatnim prispevkom tudi pobudo za nabavo zvonov samostanske cerkve. Pokojni je bil poštene in delavne narave že
v mladosti in si je s pridnim delom opomogel do lepega premoženja in vzorno urejenega gospodarstva v Freiheimu pri Šmartnem, odkoder pa se je na stara leta preselil s svojo ženo na svojo viničarijo na idilično lepem gričku kot sosed njegove ljubljenke, cerkvice sv. Marjete pri Slov. Bistrici; posestvo v Freiheimu pa je prepustil svoji rejenki, ker mu božja Previdnost ni naklonila otrok. V sredo dne 9. oktobra je bila ob pol 11. uri sv. maša za pokojnega, odkoder so ga ponesLi na po^" kopališče, kjer se je od njega s krasnimi besedami poslovil mestni gospod župnik Ivan Šolinc, pevci pa so mu zapeli žalostinko. Glasovi zvonov so še odmevali in se zlivali s klopotanjem klopotcev v čudovito harmonijo jesenske pesmi.
Ljubno v Savinjski dolini. Dne 4. oktobra je po dolgi in mučni boleani, sprevidena s sv.
Lavison je skočil z vso naglico kvišku. Čisto sigurno, ti streli so obetali pomoč v največji sili. Eden od sovražnikov je že bil zopet izločen iz boja. Ali mar niso odmevali streli iz novega orožja liki puška tovariša . . .?
Sedaj je začel streljati oni preostali Indijanec za hrbtom na mesto, odkoder so se bili oglasili neznančevi streli. Kar naenkrat je buknil v noč krik, ki je pretresel Lavisona do mozga . . . Glas je bil Frančev . . .
»Lavison! Ranjen sem!«
Poklicanemu se je zdelo, kakor bi se bilo nekaj raztrgalo v njegovi notrajnosti. Tovariš je klical tamkaj zunaj. Bil je ranjen in še vedno je fleckal sovražnik po njem!
Na mah je pozabil Lavison vse, kar je njega zadevalo, na rano, na kritje, sploh na vsako nevarnost. V pobesnelem ogorčenju se je pognal iz skrivališča. Prešinjala ga je misel: rešiti tovariša in ubiti onega, ki ga je ranil.
Boreči se Indijanec je tičal Lavisonu na sredini pota. Videl je temno postavo naglo se mu bližajočega Amerikanca in je izstrelil z bliskavico vanj tri krogle. Zadnji strel je preluknjal
Lavisonu roko, ne da bi mu bil poškodoval kost. Predno je utegnil rdečkar, da bi ponovno pritisnil puško k licu, mu je že razbil Lavison s kopitom glavo in odhitel naprej ranjenemu prijatelju na pomoč.
Tovariš je ležal tesno ob robu gozda tik pri drevesu. Ranjenec se je pri pogledu na tovariša dvignil ter mu stegnil obe roki nasproti.
»Franc, ti si ranjen?«
Gruber je objel Lavisona in odgovoril:
»Lavison, prepričan sem bil, da so te pogodili smrtno!«
Lavison je videl, kako se je grabil prijatelj bolestno za leva pleča, vendar se ni upal pomu-diti na mestu niti za minuto.
»Franc, morava odtod! Zunaj čisto na prostem bova vsaj nekoliko na varnem.«
Orjaški Amerikanec je dvignil kljub lastnim ranam tovariševo puško in njega samega ter odhitel naprej. Še par naglih korakov in pred njim je bila — ravan. Njegove rane so mu povzročale bolečine, zavedal se pa je, da se mu je izpad iz pasti posrečil in da mora rešiti tovariša. Vse drugo mu je bilo trenutno postranska
ze s prgisceim svoje šimbore, nekakšnega graha, ki vsebuje zelo mnogo beljakovin. Največja vrlina abesinske-ga vojaka je torej njegova gibčnost, Zelo so Abesinci spretni posebno pri nočnih napadih.
Predaja abesinske Adue Italijanom.
Ko so v Adui razvili bele zastave v znak predaje, je šel župan naproti Italijanom ter jim je ponudil v dokaz pokorščine kruha, medu ter mleka. — Italijani so našli Aduo skoro popolnoma prazno. Na strehi guver-i nerjeve palače so pustili Abesinci v naglici strojnice, ki so jih rabili za obrambo proti letalom.
zakramenti, mirno v Gospodu zaspala Marijina družbenka Krumpačnik Marija, stara 43 let. Njene telesne ostanke smo spremili k zadnjemu počitku na rož en v «neko nedeljo 6. oktobra. Spremile so jo na zadnji poti Marijine družbenke. Naj' v miru počiva!
		
inopisi r	■OTUBDCHHU! IM	
Prevalje. V nedeljo dne 20. oktobra, ob 9. uri dopoldne v gostilni Rifel se vrš: ustanovni občni zbor podružnice Zveze absolventov kme tijskih šol na Prevaljah. Vsi dobro misleči sbsoilveati kakor tudi kmetje vljudno vabljeni: Kmetje, udeležite se kmečko-stanovskega zborovanja!
Reka pri Hočah. Na Terezijino je obhajala že svoj 71. godovni dan gospa Terezija Lebe v Reki, ko je dopoilnila dna 11. oktobra t. 1. 70. leto svojega življenja. Mnogo je v tej lepi dobi delala, sikrbela, pretrpela in poskusila, vedno pa je bila vria slovenska žena. ki se žrtvuje za svojo družino; a ljubi tudi svoj narod in čuva sveto ognjišče krščanskega mišljenja in življenja. Od 9 otrok sta dva že umrla, drugi razun najmlajšega pa so "si že ustanovili svoje družine. A vedno so še v Reki, pri mamici kakor doma, iskrena ljubezen brez za v isti jih vse veže, ogreva in oživlja pa to lepo zastopnost in ljubezen kot solnce veliko ma-mikino srce, ki vse ljubi, ki je pač skoro neusahljiv vir sreče za vso družino. Ljubeznivo, pa tudi resno in odločno uči, opominja, 60-čustvuje, skrbi in uravnava vse kakor pač življenje nanese. Iz majhnega začetka sta z že 8 let pokojnim možem Francem dvignila trgovino in gostilno, ki jih zdaj-ima sin .loško, na lepo višino in ustvarila važno postojanko za tujski promet na Pahorje. Blagopo-kojni mož je bil kot vrl domoljub leta 1914 tudi aret ran in v ječo vržen na podlagi podlih denuncijacij. Z višine 70 let življenja se laliko Lebejeva mamika ozira z zadovoljstvom na vse t rude, skrbi, žrtve in težave življenja. Mi ji k 701etnici iskreno častkamo, že-leč, naj še solnce njenega blagega srca dolgo sije njeni družini, naj pa njo ohranijo in oži-
"»e »«noTeS«».
gazela
zares
čisto
vljajo še dolgo nebeškega solnca žarki milosti in blagoslova!
Zgornja Polskava. Zapustil nas je obče spoštovani in ugledni starešina, začasno na sodišču v Slov. Bistrici, g. dr. Josip Dobrovšek in nastopil svojo novo mesto kot starešina sodišča v Sevnici ob Savi. Pridobil si- je v času tukajšnjega delovanja s svojo nepristranostjo in pravičnostjo kot kazenski sodnik, globoko spoštovanje in odkritosrčno ljubezen celega okraja, posebno pa še PoLskave.
Velika Nedelja. Šolska kuhinja. Kakor lani, bo tudi letos poslovala pri nas že priljubljena, udomačena in potrebna šolska kuhinja, katera je lani pokazala v resnici velik uspeh. Zato prosimo tudi za to zimo vse naše dobre gospodinje in gospodarje ter druge dobrotnike, da tudi letos pripomorete s svojimi močmi, obdržati skozi vso nastopajočo zimsko dobo to ustanovo, ki bo z vašimi podporami za-mogla preliraniti preko opoldneva tako veliko število otrok, ko minulo leto, ne oziraje se na premoženjsko stanje posameznikov. Vsak naj po svojih močeh stori, da se preko opoldneva prehranijo oni otroci, ki radi oddaljenosti ne morejo domov k obedu. Sicer pa se moramo zavedati, da kar smo storili tem našim malim, smo sebi storili, svojemu rodu, svoji krvi! Z božjo pomočjo in pomočjo vas vseh etorimo tudi letos za naše male in uspeh v nravstvenem kakor tudi zdravstvenem pogledu ne bo izostal.
Krlževc». V nedeljo dne 20. oktobra se vrši pri Sv. Križu pri Ljutomeru, zjutraj po rani
sv. maši, ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske radikalne zajedruce. Na občnem zboru bo govoril naš stari znanec tukajšnje župnije gospod Franjo Žebot z: Maribora.
Ljutomer. Neikaj novega bo prihodnjoa nedeljo v Katoliškem domu. Videli boste kino-film o slovesnostih evharističnega kongresa v Ljubljani. Film bodo dopolnjevale skicplične slike. Predavanje bo pa imel tajnik Prosvetne zveze iz Ljubljane g. Vinko Zor. Vsi ste vabljeni k tej prireditvi. Oni, ki ste se evharističnega kongresa udeležili, ga boste na novo doživeli, kateri pa ste takrat bili doma, pa ga boste v duhu doživljali ob lepih slikah in živem filmu. Za kritje stroškov se bo pobirala malenkostna vstopnina. Ker je ta dan misijonska nedelja, bodemo preostanek naklonili misijonom. Ne zamudite! — V svetovni vojni padli vojaki naše fare dobijo svoj spomenik. Marmorna plošča z imeni bo vzidana v steno farne cerkve na sprednji strani. Spomenik bo do praznika vseh svetnikov gotov in tega dna blagoslovljen. Tega dne bo slovesno blagoslovljen tudi novi križ na pokopališču, ki bo letos na novo preurejeno. -— Oskrbništvo ad-montskih vinogradov je dalo prenoviti križ in kapelo v Grezovčaku, katera sta bila preteklo nedeljo na novo blagoslovljena. — Tudi v naši fari se je začelo novo politično življenje. Nimamo pa še do konca organizirane nove stranke. Zato bo to nedeljo po osmi sv. maši v dvorani Katoliškega doma ustanovni občni zbor nove stranke JRZ za mesto Ljutomer in
Italijanske težave z gorivom v Abesiniji.
Najšibkejša točka italijanskega vojnega prometnega načrta je preskrba z gorivom za vozila. Italija ga ima na razpolago le majhne količine in če upa, da bo našla v Abesiniji oljne vire, mora priti pač najprvo do njih. Računa tudi z nadomestnimi kurilnimi snovmi, n. pr. z lesnim plinom. Te pa seveda še niso dobro pre zku-šene in ne moremo vedeti, kako se bodo obnesle.
Nekaj o Abesiniji.
Abesinija je razdeljena na 10 provinc. Te eo: Ogaden, Galla, Tigre, Kaffa, Džima, Šoa, Godžam, Amhara, Da-nakil in Vola.
stvar. S stisnjenimi zobmi je šepal naprej, dokler ga ni mogel nikdo več doseči s kroglo iz gozda. Šele nato je odložil tovariša in mu pre-iskal rano, ki je bila težkega značaja, vendar ne smrtonosna.
Franc je pojasnjeval v pretrganih presledkih, kako st) ga opomnili prvi Lavis&novi streli, da mu je prihitel na pomoč.
Prijatelj se mu je zahvaljeval za pomoč z zatrdilom, da bi bil brez njegovega odločilnega posega v boj sigurno zgubljen.
Prijatelja sta se dvignila in vlekla ter še-pala po zasneženi ravni v temni noči kakor po križevi poti. Komaj in komaj sta dosegla kočo v zavesti, da še nikakor nista rešena pred preganjalci! Za enkrat sta bila pod dobro zavarovano streho, na toplem ter dovolj preskrbljena s prehrano ter strelivom. Sklenila sta, da se bosta pustila oblegati v taborišču, kjer se bosta branila do zadnjega zdihljaja.
Frančeva rana ni bila kar tako, kakor je zgledala na prvi pogled. Razbita so bila od kro-
gle pleča in načeta celo pljuča. Popolen ter daljši mir je bil neizogibno potreben, če je še hotel okrevati. Orjaški Amerikanec se je zlizal v par dneh in se že upal iz snežne trdnjave venkai po otoku na ogled. O kakih indijanskih napa* dalcih ni bilo daleč naokrog ne duha in ne sluha. Ali so jo skupili rdečk ar ji v ponočnem boju tako hudo, da so popolnoma opustili maščevanje, ali so se pa zavlekli po pomoč? Na ti dve vprašanji ni bilo pravega odgovora. Lavison, ki je imel že večkrat posla z rdečkarji, je trdil, da Indijanec ne odneha v maščevalnosti, pa naj velja, kar hoče! Ranjeni Gruber je zatrjeval po svoje, da se oblege in spopada z Indijanci ni bati pred zginom zime ter snega.
Skupen sklep samotarjev se je konečno gla sil: Kakor hitro bo Franc količkaj pri moči ir bodo dopuščale vremenske prilike, bodeta osta-vila kočo na otoku in se bosta preselila v kak drugi kot, kjer ju ne bodo tako naglo iztaknili Indijanci. Zlata je tičalo pod peskom ob ogromnem Medvedjem jezeru povsod in zakaj »i na-kapati smrtno sovraštvo Indijancev na preveč vidnem mestu.
okolico. Izvolil 6e bo novi odbor, ki bo zana-prej vodil vse posle. Vabimo vse volilce, da se tega političnega sestanka gotovo 'številno udeležijo!
Št. Andraž pri Velenju. Pred kratkim smo brali v »Slovenskem gospodarju«, da »reška načelstva razpošiljajo odlok zoper konkubi-nate ali divje zakone. Pri nas pravimo takemu razmerju »koruzni zakon« ali kratko »na koruzi«. Čudno se nam zdi, da v naši občini o tem ničesar ne vemo, namreč o kakem odloku zoper »koruznike«, o koruznikih samih že vemo, in sicer še preveč. Če je naša občina tudi dobila kak odlok (in ne vemo, zakaj bi ga ne), zakaj neki ne nabije tega na občinsko desko?!
Dramlje pri Celju. Dne 20. oktobra se vrši letna cerkvena slavnost podružnice sv. Uršule, ki traja kot običajno tudi še v pondeljek. Kramarjem bo letos jako prav prišlo, da se slavnost obhaja pred godom, kajti dne 22. t. m. se bo vršil redni veliki letni sejem. Sejm-ska uprava bo poskrbela za velik, dogon živine. Različne vrste sadnih drevesc si bo ta dan lahko marsikateri nabavil pri domačih sadjarjih, ki jih vzgajajo na tisoče!
Sv. Peter pod Sv. gorami. V župniji imamo precej korenjakov, ki so prekoračili 80. leto starosti. To nam je v ponos in v veselje, ker se zavedamo, da tu živi zdrav in klen rod. Očak med našimi očanci pa je Mošet Anton, kateri je 3. oktobra t. J. prekoračil 90. leto svojega življenja. Je to možak, kateri je stal vedno v katoliško usmerjenih vrstah in ki zasluži, da se ga spomnimo ob njegovem življenjskem jubileju. Bil je svojčas ključar žup-ne cerkve sv. Petra, ključar podružne cerkve sv. Križa ter cela desetletja ključar sloveče romarske cerkve Matere božje na Sv. gorah. Gotovo je še v živem spominu pri romarjih, ki ga poznajo po njegovi sicer mali postavi, pa po strogosti, ki jo služba cerkvenega ključarja pri tako veliko obiskani božji poti kot so Svete gore zahteva. Še mnogo bolj pa je v spominu pri čč. duhovščini, katero je ob priliki romanj, po končanih napornih urah v cerkvi, znal zabavati na samo njemu lasten način. Jubilantu, ki biva ob skrbni, negi svoje ženke, v krogu svojih vnukov pri sinu Jožetu, sedanjemu svetogorakemu cerkvenemu
ključarju, želimo, da uživa večer svojega življenja v zadovoljstvu in da ga za njegov trud r^koč v nebeških dvorih nagradi Ona, kateri je služil toliko let — svetogorkka Kralj.i-ea!
Sv. Rupert nad Laškim. Tako prijetno, toplo jesen mamo letos, da se ne moremo Bogu dovolj zahvaliti za to dobroto. Ljudje povsod sejejo ozimino in z veseljem spravljajo poljske pridelke. — Najbolj pa želimo, da bi ugodno izpadla naša zadeva z upostavitvijo stare občine Sv. Rupert. Jeenesairski mogočnjaki so
Žensk
Materinstvo.
(Nadaljevanje.)
Postelja, v kateri imamo žimnice, moramo tudi pripraviti nekoliko udobneje. Pod žim-nico prekrižamo dve deski tako, da je hrbet ravno na križišču. Postelja se tako ne upo-giblje ter ostane žimnica ravna brez vdolbin, ki povzročajo neprijetnosti med porodom. Tudi na žimnico damo najprej kos nepre-močljivega platna in nato rjuhe, kakor sem omenila že zadnjič.
Pred porodom se mora žena temeljito skopati ali vsaj umiti v topli vodi, kateri je dobro dodati par kapljic lizola. Pri porodu se bolnici rada zapiha voda. V tem slučaju je treba na mehur dati tople obkladke in položiti pod porodnico posodo tople vode. Bolnica mora iti točno vsak dan na stran. Zaprtje se po porodu kaj rado pojavi, zato je dobro pripraviti kakšna odvajalna sredstva.
Žena sama mora poskrbeti, da ima babičino pomoč takoj pri roki. Če pa je porod otežko-čen in postane stanje bolnice nevarno, ne smemo odlašati prav nič, temveč moramo takoj poklicati zdravnika.
Še se pojavljajo pri nas nad vse žalostni slučaji. Če zboli krava v hlevu ali prašiček v svinjaku, tedaj, uvidi gospodar, da je zdravniška pomoč nujna. A ne uvidi tega, ko se mu zvija žena v strašnih porodnih bolečinah, ko visi njeno" življenje in morda tudi življenje nebogljenega otrpčička na tanki niti. Res je danes obupna borba za obstanek. Res, ni
nam starodavno občino raztrgali na tri kose tako nespametno, da se -vsak trezno misleči človek mora zgražati in jeziti nad toliko krivico. Sedaj je nad 80% občanov v Št. Ruper-tu odločno zahtevalo, da se vpoetavi stara občina; napravila se je tozadevna prošnja na notranje ministrstvo. Vsak razsoden človek ta korak pozdravlja, samo nekaj Trobendol-čanov se je dalo preslepiti, da so poslušali znane Marušič-Pucelj-Kramarjeve pofarje. To je obsodbe in obžalovanja vredno.
I svet
deinarja v kmečkih hišah, A v takšnem primeru mora mož, ki goji v sebi le količkaj človeških čustev, žrtvovati, karkoli mu je mogoče, da reši sebi ženo, otroku mater in domu gospodinjo.
Kdaj sme porodnica vstati?
Pri tem se pri nas veliko zagrcéi. Naše. žene vstajajo še pred tednom, ker jih delo goni iz postelje. A malokatera je toliko močna, da hi to lahko brez posledic prenesla. Navadno se taka žena, ki vstane prezgodaj iz porodniške postelje, le počasi popravlja. Marsikatera pa hira vse življenje zato, ker je morala prerano vstati.
Pravilno ravna žena, ki ostane prvi teden v postelji, drugi teden pa vstane in se polagoma privaja hoji in gibanju v sobah. Potem lahko opravlja lažja dela.
Hrana mlade matere je v prvih dneh mleko, juha, čaj in prepečenec s surovim maslom. Naslednja dva dni lahko jé jajca, mlečni zdrob, kavo. Dalje belo meso od perutnine, krompirjev piré in druge lahke jedi. Po enem tednu pa zopet lahko uživa navadno hrano.
Zelje.
Zeljenad spada k najvažnejšemu hranivu, Ausi ne vsebuje dosti redilreih snovi. Največ ima v sebi rudninskih snovi: soli, železa, kalija itd. Vse to daje zeljenjavi prijeten .okus, ki nam vzbuja tek in pospešuje prebavo. Ljudje, ki uživajo dosti mesa, jajc in mleka, radi bolehajo na slabi prebavi in zaprtju, ločim
Povsem ozdravljeni Lavison je opustil nastavljanje pasti in je raziskoval okolico, da bi sam mogoče odkril kje v snegu indijansko sled.
Minuli so dnevi, tednii in meseci, nobene napovedi o kaki bližajoči se nevarnosti.
Tudi Franc si je že bil opomogel toliko, da je ostavljal kočo za krajše sprehode, ki so mu vidno vračali ter krepili zdravje. Siguren je bil, da bo pred spomladjo pri prejšnjih močeh in se bosta selila s prijateljem s popolnimi — združenimi močmi.
Popolen izostanek Indijancev je zazibal oba samotarja s časom v toliko brezbrižnost, da sta že zopet nastavljala pasti, jih pregledovala in izostajala z doma v urah, ki so bile kolikor toliko svetle.
Dan pred Božičem je obstal Lavison po pregledu pasti na hribu, zasajal pogled proti severu po ravnini, po kateri se je podil vihar.
»Pripravljena morava biti na blizizard (posebno ljut sneženi vihar)«, se je obrnil s pojasnilom do tovariša. »Da, blizzard se bliža in obetajo že predznaki vso njegovo ostrost.«
Nagovorjeni je obrnil .viharju hrbet, ker ga
je skoraj navpično se padajoči sneg pikal ter zbadal v obraz, kakor s šivankami.
»Kar se tiče mene, mi je hudega vremena že sedaj dovolj.«
Amerikanec se je nasmehnil z razlago:
»Franc, pihati ter briti šele prične. V devetih do desetih urah bova lahko govorila o bliz-zardu. To zimo sva itak srečna, ker je še niti prav okusila nisva. Vsekaiko bo pa za naju dobro, da se začneva spravljati proti domu. Kar tukajle v bližini je še par pasti, katere morava pregledati in za tem sva gotova.«
Šla sva navzdol po hribu in na drugi strani do skupine pečovja. Med dvema skalama se je skrival srednje velik volk, ki je tičal z eno prvo ter zadnjo taco v železju. Ko sta se mu približala lovca, je dvignil glavo, ju pogledal, ne da bi bil pokazal besno jezne zobe. Samo njegove rjave oči so švigale sem ter tja.
»Tako dela zmiraj volk«, je pripomnil Amerikanec. »Nikdar ne skuša, da bi iz pasti popadek S krepelom ga lahko ubiješ brez nadalj-nega.«
Dalje sledi.
V	bližini Adue kopljejo železo.
Na jugovzhodu Ta-naškega jezera so najdišča zlata in mnogih rud.
Na severu Addis Abe-be raste bombaž. Na vzhodu železniške prcge Addis-Abeba — Džibuti uspeva kava, ki daje slovito mokko, enako tudi na jugovzhodu Hararja.
V	Ogadenu uspeva ovčjereja, višje proti jugovzhodu je dosti bivolov in volov.
Prebivalstvo Abesini-je govori 150 narečij, službeni jezik je am-harščina.
Amharska abeceda ima 267 črk.
ŠIRITE NAŠ LISTI
pa oni, ki se hranijo bolj z rastlinsko hrano, te bolezni ne poznajo.
Zelje ima izmed vseh zelenjadi največ kalija, ki je važna hranilna snov. Obenem je zelo okusno in počen , zato gleda vsaka gospodinja, da si pripravi doberšno kad kislega zelja. Sveže zelje uživamo lahko kot solato, akisano pa, ali surovo v solati, ali pa kuhano.
Če hočemo imeti dobro kislo zelje, je treba z njim pazljivo postopati. Uporabiti smemo le popolnoma dozorele, trde zeljne glave, ki jih otrebimo gnilobe, zelenih listov in koče nov ter jih pustimo, da se odtečejo. Voda ne vpliva dobro na kisanje. Zeleni listi pa dajo zelju slabo barvo ¡in povzročijo, da postane mehko.
Rezalnik moramo očistiti rje in vsakršne nesnage. Zelje mora biti kolikor mogoče drobno narezano. Kad, v katero nameravamo vlagati zelje, moramo dobro pregledati, ako nima kakšnih lukenj ali razpok, kjer bi odtekala zelnica. Dobro je, če jo nekaj dni preje napolnimo z vodo. Koristno je to tudi zato, ker jo potem lažje osnažimo, da ne ostane prav nikjer sled nesnage iz prejšnjega leta. ^Očedimo tudi deske in kamenje, s katerim namera vami? Snežiti zelje, Snage pri tem delu pač ne smemo prezreti.
V pripravljeno kad 6tresamo približno dva jerbasa zelja, ga posolimo z dvema pestema soli iin dobro pretlačimo. Nato damo zopet zelje in potem solimo, vse to toliko časa, da kad napolnimo. Če potresemo po zelju nekoliko zrn kumine ali vložimo kutine, mu izboljšamo okus.
Zelje pokrijemo s celimi zelenimi listi. Med zrezano zelje lahko vlagamo tudi cele glave, katere uporabimo pozimi za zeljno solato, za sladko ali prisiljeno zelje.
Na vrh zelja položimo deske, katere enakomerno obtežimo s kamenjem. Čez nekaj dni se pokaže na pravilno vloženem zelju zalen-kast sok. Če tega ni, moramo zelju dol "ti še nekaj vode.
Pri kipenju se pretvarja sladkor, ki je v zelju, v mlečno kislino, ki varuje zelje pred gnitjem.
Zelje moramo vsaj enkrat v tednu dobro očistiti. V ta namen odstranimo uteži in deske. Pripravljeno moramo imeti čisto vodo in krpo. Ko smo deske odstranili, odstranimo še zelne liste in zelje, ki je postalo suho vsled nezadostne množine zelnice, ali pa je mehko, sluzasto. Takšnega zelja ne smemo uporabiti niti za živali. Z mokro krpo natančno obrišemo kad nad zeiljem in zelje samo. Ako ima vrhnja plast zelja slab duh, jo moramo odvzeti in izprati v mrzli vodi, dobro ožeti in vložiti nazaj v kad. To plast je treba še nekoliko posoliti. Zeljnate liste, deske in kamne, ki smo jih dobro umili, položimo nazaj.
Če se nam zelje noče skisati, lahko pospešimo kisanje s tem, da mu dolijemo nekaj zelnice. Ponekod mu pridenejo v tem slučaju kvas ali vino.
O sušenju grozdja.
Dobro dozorelo, sladko grozdje obesimo na sončen prostor in ga pustimo toliko časa, da ee osuši in izgleda kakor rozine. Uporabljamo ga mesto rozin za potice.
Vlaganje grozdja v sladek kis.
Za vlaganje smemo uporabiti le ono grozdje, ki ima debelo, odporno kožico. Grozd dobro umijemo in odstrižemo s škarjami posamezne jagode, tako da imajo prav kratke peclje. Vložimo jih v sladek kis, ki ga pripravimo tako-le:
Vinski kis primerno razredčimo in skuhamo v njem sladkor (na 1 liter pol kg). Ko se popolnoma ohladi, vložimo vanj grozdje. Dobro zavezane kozarce damo v lonec, kjer je vode do roba kozarcev. Segrevamo počasi približno 15 do 20 minut. Nato postavimo lonec b steklenicami od ognja in pustimo, da se ohladi. Steklenice hranimo na suhem, hladnem, a vendar ne premrzlem prostoru.
Kako hranimo grozdje za zimo?
Če hočemo ohraniti grozdje za zimo, moramo zbrati pri trgatvi lepše in večje grozde. Pecelj, kjer je grozd odrezan, zapečatimo s pečatnim voskom, grozdje pa obesimo na suho in zračno, a ne premrzlo mesto.
Praktični nasveti. Da nam čebula ne gnije, jo moramo v jeseni na soncu dobro posuišiti. Nekatere gospodinje jo obešajo tudi v dim, ki zamori v čebuli glivice, katere povzročajo gnitje. Hraniti jo moramo na suhem, zračnem prostoru. Da ne bo začela prehitro odganjali, mora biti tudi na hladnem.
Če se jesih zgosti, ga lahko očistimo takole: približno na vsak liter jesiha pr.il i jemo dve mali žlički sladkega mleka in ga pusti rno 24 do 48 ur popolnoma mirno stati. Če se ni še izčistii, moramo to ponoviti. Ivo se go šča vsede na dno, odlijemo čist ktš V ¿ru|0 steklenico in jo zamašimo.
Da se mleko ne prismodi, ga ne smerno nikoli dati v suho posodo, temveč jo moramo preje dobro zmočiti z vodo.
Madeže od sadja spravimo iz obleke, ako držimo umazano mesto nekaj časa v vodi, ki med tem vre. Tako spravimo le sveže madeže. Ako pa so že zasitareli, jih drgnemo z limoninim sokom. Nato izperemo blago v mlačni vodi. Iz perila pa spravimo sadne lise, če ga pomočimo v vroč limonin sok in potem izperemo v topli vodi. Tudi slan vinski ocet odje sadne madeže.
Kako eperemo volnene rokavice? Volnene rokavice se zelo rade uskočijo. Zato jih moramo namakati in izpirati vedno v mlačni vedi. Če vlijemo nanj tople ali celo vroče vode, v kateri jih zmencamo in jih nato v mrzli vodi izpiramo, se bodo tako uakočile, da jih ne bomo mogli rabiti. Isto je z volnenimi nogavicami. Obesimo rokavice tako, da so obrnjeni prsti navzgor, da se voda odteka navzdol in da se prsti hitreje posuše. Najbolje pa je, če se rokavice j>erejo na roki.
Obvarujte krompir pred gnilobo. Dostikrat slišimo pritožbe, da krompir v kleteh začenja plesneti in gniti. Dela se škoda, a cdpomoči ne poznamo. Že v jeseni moramo biti skrbni, ko krompir spravljamo. Če ostane med zdravim krompirjem vmes gnil, potem bo začel gniti tudi ostali krompir. Saj vemo, da se gniloba zelo hitro širi. Gnitje nastane tudi, ako spravimo v klet krompir, ki še ni popolnoma suh. Posebno ranjen krompir je treba dobro posušiti, da dobi rana tanko skorjico. Ako opazimo v kleti gnilobo, moramo ves nagnit in moker krompir odstraniti. Zdrav krompir damo na prostor, ki smo ga prej dobro očistili in pobelili z apnenim beležem. Ob lepem vremenu moramo klet prezračiti in osušiti. Za tla so najboljše deske ali suhi svišč (glen). Tla potresamo precej na debelo z žganim apnenim prahom. Žgano apno namreč dobro razkužuje. Zdrav krompir naložimo po tleh, ga posujemo z apnom in nato naložimo drugo plast krompirja, ki jo spet potresamo z. apnom itd. Ni se nam treba bati, da bi apno krompirju škodovalo. Okusa ne bo ni? slab
šega, našemu želodcu ne bo nevarno, ako ga pred uporabo dobro operemo, a pred gnilobo ee nam bo krompir ohranil do pozne pomladi. Namesto apnenega prahu lahko vzamemo pepel ali prah od lesnega oglja.
Petrolej izboljšamo, da gori z jasnejšim plamenom, če damo v svetiljko žlico soli. Sol očiščuje petrolej in ostane lahko dolgo v sve-tiljki.
Kuhinja.
Prisiljeno zelje. Zelje narežemo, poparimo in pokrijemo. Čez nekaj časa ga odcedimo. Na masti zarumenimo nekaj sladkorja in Btrcsemo na to zelje ter ga osolimo. Dušimo ga, dcikler se voda ne usuši. Nato ga potresa-~ mo z moko, ki se mora zarumeneti. Zalijemo i juho ali vodo ter dušimo do mehkega, pri-denemo par zrn kumine in kisa po okusu.
Sladko zelje. Zelje očistimo, zrežemo in poparimo. Na masti razbelimo žličico sladkorja, čebulo in strok česna ter potresemo z moko in napravimo bledo rumeno prežganje. Odce-jeno zelje stresemo na prežganje, ga osolimo, dobro premešamo ter zalijemo z juho ali vodo. Lahko nekoliko popopramo in dušimo.
Rdeče zelje napravimo na isti način, kakor prisiljeno zelje.
Kostanjev zavitek. Napravimo vlečeno testo iz pol kg moke, čeitrt litra mlačne vode, koščka masla ftli masti in nekaj soli. Moramo ga dofiro zgfiesii ¿er ¿4 JMlgtimp pokritega počivati". Nato ga razvaljamo in namažercio s sledečim nadevom: 5 dkg masla vmešamo z 10 dkg sladkorja in 2 rumenjakoma. Dodamo malo vanilije ter sneg dveh beljakov in pol kg kuhanega, olupljenega in pretlačenega kostanja. Nato testo zvijenio, ga polijemo z mlekom in spečemio v pečici. Ko je pečen, ga razrežemo na rezine in potresemo s sladkorjem.
Jabolčni štrudelj. Napravimo vlečeno testo iz pol kg moke, četrt litra mlačne vode, koščka masti ali masla in nekaj soli. Zgnetemo ga prav dobro. Paziti moramo, da napravimo mehko testo. Pustimo ga počivati. Nato ga razvaljamo in pomažemo z žlico olja, da se da lepše razvleči. Razvlečenega namažemo z drobtinami ki smo jih opražili na masti ali maslu. Potresamo z jabolčnimi rezinami, sladkorjem, cimetom in z nastrgano limonino lupino. Testo zvijemo in ga damo v namazano posodo ter ga pečemo v vroči pečici. Če dobiva štrukelj trdo skorjico, ga pomažemo z mlekom. Pečenega zrežemo na koščke in potresemo s sladkorjem.
Gobe s smetano. Očiščene in zrezane gobe prepražimo na masti, kjer smo zarumen li najprej čebulo in nato sesekljanega česna in zelenega petrsilja. Gobe osolimo in popramo. Ko se voda izduši, jih potresemo z žlico moke, prepražimo in po potrebi zalijemo z juho ali vodo. Lahko dodamo eno ali dve raztepe-ni jajci. Nazadnje pridenemo še kisle smetane.
Češpljevi cmoki. Krompir skuhamo, olupimo stlačimo in mu primešamo (dokler je še vroč) moke, košček masti, soli in jajce. Zgnetemo v testo, da postane gladko. Če je veliko testa ga razdelimo v več hlebčkov, katere razvaljamo in razrežemo na štirioglate krpice. Na vsako položimo češpljo brez peške, v katero damo košček sladkorja, potresenega s cmetom. Nato krpico dobro zavijemo. Kuhamo jih v slanem kropu 10—15 minut. Nato jili poberemo e penovko iz vode, jih položimo v plitvo posodo in zabelimo z mastjo ali maslom, na katerem zarumenimo kruhovih drobtinic.
. — Stran 10,	-	SLOVENSKI GOSPODAH
7 ¿w&K, \ Hogofo. L.¿
Pušics kažejo smer trojnega italijanskega vpada v abesinsko ozemlje,
HussaAJi
f Torva Segg^ A.-M^jÜ,
Diredaut
\BRrT. S0MAL1LAN5
Marrar Oxhiqdstigp
«UOJ, (g
c'MJJat
KAFFA ? Í
«i i -Ž- svinK^m
•V. | ¿ I
Vofna
Petorica Italijanskih generalov.
Italijanska armada v vzhodni Afriki, ki se je lotila vojnega pohoda proti Abesincem, je pod poveljstvom petorice generalov. Vrhovni poveljnik je 691etni general Emilio de Bono, ki spada med najožje Mussolinijeve prijatelje. Spoznal se je z Mussolinijem v svetovn: vojni, ga je spremljal pri prvem fašističnem pohodu na Rim in je postal njegov vojaški svetovalec.
De Bono ima velike zasluge za italijanske uspehe v kolonijah.
Šef de Bonovega generalnega štaba je 61-letni general Gabba, ki je služboval skoraj vedno v kolonijah. Gabba je šolan topnčar.
Poveiljnik italijanskih kolonijalnih vojakov iz Eritreje in Somalije je 581etni general Aleša ndro Biroli.
Ostala dva glavna poveljnika sta general Rodolfo Graziani, vojaški poveljnik Somalije in general fašistične milice Attilio Teruzzi.
Razsežnost italijanske frc-nie na severu in napredovanje preko Adue.
Italijanska fronta pri severnem pohodu nad Abesinijo je dolga 70 km. Oporišče leži na vzhodu pri Sena-ieju, na zapadli pri Adiqual.i. General Sah-tini poveljuje prvemu zboru na vzhodu, general Biroli domačinom askarom na sredini, general Maravi-gna četam na zapadu. .Vrhovni poveljnik te 110 tisoč mož broječe armade je poprej imenovani stari general De Bono.
Italijani so se lotili vojnega pohoda poleg topništva, pehote ter konjenikov tudi še s težkimi bombnimi letali in najmodernejšimi lažjimi in težjimi tanki.
V zadnji številki smo pustili prodirajoče Italijane koj za utrjeno abesinsko točko Adua, katero so zavzele italijanske čete po večdnevnih srditih bojih iz zraka, s pomočjo ar-tilerije in pehote. Italijanske zgube iz prvih spopadov z abesinskimi predstražami in obmejnimi oddelki so cenjene na 3600 mož z 200 častniki. Abesinci so sami sporočili Društvu narodov v Ženevo, da so znašala njih zgube od početka bojev do 8. oktobra 6000 mož.
Pri Adui so že bili Italijani poraženi od Abesincev 1. marca 1896. Precej močna abe-sinska armada je tedaj poklala do zadnjega moža 16.000 mož broječo italijansko vojsko pod vodstvom generala Baratierija.
Italijani so tudi pri tokratnem prodiranju zadeli na velikanske ovire. Mali tanki, ki so do Adue sodelovali pri napadih, ne bodo več mogli spremljat; čet, ker onemogoča njih kretanje puščavski pesek. Na jugu Adue v goratih predelih so zbrali Abesinci močne čete, a katerimi hočejo zaustaviti italijansko prodiranje od severa.
v vzhodni Afriki.
Italijanska ofenziva iz juga.
Na jugu je obdana Abes'nija od kolonije »Italijanska Somalija«, koje vojaški poveljnik je že omenjeni italijanski general Rodolfo Graziano. Iz italijanske Somalije je udrla italijanska vojska v abesinsko pokrajino Oga-den. Prvotno so nameravali Ital jani, da se bodo polastili te province v brzopohodu; vendar so jih začeli manjši abesinski oddelki tako iznenada napadati «dja tu in zdaj tan), da si morajo priboriti vsak k lometer s prav krvavimi manjšimi spopadi, ne da bi se bili spoprijeli, na tem ozemlju z glavno abesinsko silo 100.000 mož, katerim poveljuje vrhovni poveljnik abesinske armade Wahib paša. Italijanske zgube na jugu so prav znatne.
Še ena možnost italijanske ofenzive.
Italijani bi lahko začeli prodirati na abesinsko oze-mlje iz Assabe v Eritreji proti srednjemu vzhodu Abesin;je. Pripravili so za na-
skok na gorovje Musa Ali 95 lahkih tankov ter letala za napad na Diredavo in Džidžigo ter v smeri na edino železnico, ki pelje iz Džibuti ob morju v abesinsko prestolico Ad-dis Abebo. Na ta napad se Abesinci na vso moč pripravljajo. Povsod vežbajo vojake.
Može in sinove spremljajo žene in matere, ki so v ulogi bolničark in vojnih branjevk ali marketenderic. Abesinski ženski spol celo sili v prve bojne vrste.
Ravnokar omenjno ozemlje je skrajno nezdravo rad: malarije, ki ne prizanaša niti domačinom in kako opasno še bo le gospodarila med Italijani!
Napad od treh strani.
Kakor je razvidno iz dosedaj povedanega, hočejo Italijani iz treh strani naperiti pohod na Addis Abebo. Na severu in na jugu je že pričel krvavi ples z abesinskimi predstražami in manjšimi oddelki, ki ne dajo italijan-
skima armadama ne po dnevu in ne v noči miru.
Na vzhodu iz smeri eritrejskega mesta Aa-sab ob Rdečem morju še niso trčili Italijani na Abesince v času, ko to beležimo. Tudi za slučaj tega napada na hudo ma.laričnem ozemlju je Abesinija pripravljena in se bo branila na življenje in smrt, ker gre za njeno edino železnico.
Prekinitev diplomatskih zvez — napredovanja It lijanov in obkoljevalni poskus Ab3sinc8v.
Ko je bilo klanje na strani Italijanov ter Abesincev takorekoč na višku, je dešlo med obema državama do preloma diplomatskih stikov 8. oktobra. Ta ta dan je bil odpoklican abesinski poslanik iz Rima in italijanski iz Addis. Abebe. Omenjeni dan je ugotovil svet Društva narodov v Ženevi, da je nastopilo med italijo ter Abesinijo vojno stanje in ja smatrati za napadalca Italijo.
Dne 8. oktobra je prispela v Evropo vest, da so na severu zavzeli Italijani Aksum (2000 m nad morjem), eno najvažnejših abe-sinskih mest, v katerem so kronali abesinske kralje. Z zavzetjem Aksuma je za-voj«vala italijanska vojska vsa ozemlje med Adigratom, Ak-sumom in Aduo, kakor je bilo določenJ po prvem načrtu italijanskega vrhovnega po-. veljstv.ii i ■'■■■•!
Istočasno,' ko so jaj vili Italijani, da so zavzeli Aksum, je tudi abe-oinska legija smrti vdrla 70 km daleč v italijansko kolonijo Eritrejo in obstoja resna nevarnost obkoTit-vp italijanske vojske, ki je zbrana na črti/ Adua — Adigrat => Aksum. Abesinci poskušajo obkoliti Italijane z armado 80 tisoč mož, katerim poveljuje rasa Sejum. Za hrabrost abesinske vojske je značilno, da je odvzela do dne 8. oktobra Italijanom 12 tankov. Abesinci so naskočili tanke, 83 povspeli po njihovih oklepih, pobili njih posadko in se jih na ta način polastili.
Poročila severne fronte D. oktobra.
Dne 9. oktobra se je položaj na severni črti Aksum — Adua — Adigrat silno poslabšal za Italijane. Iz Addis Abebe so javili Abesinci, da italijanske čete Aksuma sploh niti zavzele niso in da je abesinski poveljnik severne armade Sejum iztrgal Italijanom Aduo ter. Adigrat.
Abesinske čete (legija smrti), ki so vdrle V italijansko kolonijo Eritrejo, napredujejo v. smeri na prestolico Eritreje mesto Asmara.
Italijanski vrhovni poveljnik general Da Bono je zapustil 9. oktobra svoj glavni stan in se je podal na fronto.
Dnevi manjših spopadov od 10. do 14. oktobra.
Od 10. do 14. oktobra so se vršili srditi manjši spopada na severni fronti. V Adui ee je v teh dneh utrdila italijanska vojska. Za mesto Aiksum so se vršili hudi boji1. S protinapadi pired Aksuimom so Abesinci uspeli, da niso mogli Italijani dalje prodirati in ne zavzeti tega mesta. Vojna poročila pravijo, da so začeli Italijani zbirati na severu v dolini reke Takaze čete, da utrdijo desno krilo svojega prodiranja, ki je ogroženo.
Poročali smo v današnjem sestavku o bojišču, kako je vpadla v italijansko kolonijo Eritrejo abasinska »legija smrti« v smeri proti Asmairii, da bi napravila za hrbtom italijanske severne fronte zmede. O vseh abesinskih četah, ki so vpadle v Eritrejo, trdijo francoski poročevalci, da so jih popolnoma uničila italijanska letala.
Izdajstvo abesinskega prvaka in vojne priprave na jugu.
Rasa Gukša, vladar pokrajine Makale v vzhodni Tigri, 100 km južno od Adue, je prešel s 1500 vojaki, orožjem in munirijo k Italijanom. Predaj nik je bil naklonjen Italijanom in v sporu z abesinskiim cesarjem. Guik-ša upa, da se bo povspel s pomočjo Italije na abeisinski prestol.
Italijanski general R. Graziani se je začel gibati s svojo vojsko na jugu v provinci Ogaden. Italijanske čete so baje oddaljene od glavne abesinske postojanke v Ogadenu od mesta Harar samo še 50 milj. Če bi uspelo Italijanom, da se polas/ta mesta Harar, bo v najrevnejši nevarnosti edina abesinska železnica iz Džibuti ob morju v prestolico Addis Abebo. Vsaik čas pričakujejo v Hararju bombardiranje: 'iz sovražnih letal in je ostavrlo mrešto 20 tisoč prebivalcev in ee zateklo v hribe. Italijansko letalstvo razvija na vseh frontah veli-
Peter Rešeiar rešetari.
Ljubi maj, peti maj, konec JNS je zdaj —
tako se začenja nova politična himna vseh svobodnih Jugoslovanov!
Delo opozicije v Zagrebu. Pretekli teden je imela opozicija zborovanje v Zagrebu. Javnost je bila obveščena, da so si voditelji menjali misii. Zato bo v bodoče Maček govoril lc v imenu srbskih davidovičevcev, Davidovi5 pa le o hrvaškem vprašanju. Če-s®!.menjali tudi hrvaški klobuk in srbsko šajkačo, javnost ni biia obveščena.
Zakaj Maček molči? Pri neki spiritistični seji so poklicali tudi rajnega Radiča, da bi povedal skrivnost, zakaj Maček tako molči. Radič se je res pojavil in pojasnil, da zato molči, ker je on sam preje preveč govoril.
Včeraj tebi, danes meni -1- tako je nekdo brundal po mariborskih ulicah, ki je bil policijsko kaznovan, ko je pred kratkim lahko te sam policijsko kaznoval.
Pismo piše Rapč-Kramer, mariborski Pohor-ci bi ga naj pa raznesli širom Slovenjie. Vse bi šlo gladko, da ni te radovedne policije, ki je sklenila, da bo vsa razmnožena pisma sama prebrala. Ker pa pisma niso bila še fran-kirana z znamkami, so morali gospodje tudi nokaj denarja založiti v ta namen.
Ne grem v kavarno, ne ¿-Ion — to študen-tovsko pesem so.jekateri prenapeti JNSsarj-hoteli naučiti državne uradnike. Tudi kino je bil prepovedan, Mislil, sem, da bom imel zdaj možnost, da bom sam pričujoč pfi kino-pred-Btavi ,pa sem telefoniral. Prejel seim odgovor, da žal ni nobenega mesta .več prostega, vse je
ko napadalno drznost ter napada abesinske čete z bombami in e strojnimi puškami.
Italijanski poslanik noče iz abesinske presto-
lice in pripravljenost Mussolinija za mir.
V	današnjem poročilu pravimo, da je dobil italijanski poslanik v Addiis Abebi poseben vlak na razpolago, da zapusti Atoesinijo, ker je vojno etanje med: obema državama. Italijanski poslanik grof Vinci do danes m zapustil A-ddis Abebe in trdi, da vstraja po lastni volji na svojem mestu in se bo pokoril samo sili.
Avstrijsko časopisje prinaša vest, da bi bil Mussolini pripravljen na mir, če bi mu Društvo narodov prepustilo pod posebnimi pogoji abesinske pokrajine: Tigre, Harar in Ogaden.
Poslednje vesti z bojišča v Abesiniji.
Italijanske čete so zasedle dne 14. oktobra na severu mesto Aksum, ki se je predalo prostovoljno po tolikerih in srditih bojih. Ljuti spopadi se vršijo v dolini reke Takaze.
Italijani poročajo z abesinske fronte, da se je predalo še nekaj pokrajinskih poglavarjev, ki so po predaji obljubili zvestobo Italijanom.
V	provinci Ogaden na jugu je prišlo med prodirajoč o italijansko vojsko in abesinskimi predstražami do bojev.
Italijanski poslanik noče zapustiti' Addis Abebe. Abesinci so grofa Vinci j a. in italijanskega odposlanca polkovnika Galdinerija zaprli, in prepovedali, da:bFjh kdo obiskal.
Vrhovni poveljnik italijanskih čet v vzhodni; Afriki general de Bono je odkril v Adui spomenik leta 1896 padlim italijanskim vojakom.
Dve italijanski lactm?8ta pripeljali iz Abe-sinije na otočje v Sifetlc^.emekem morju 800 ranjencev, ki so se udeležili bitke pri Adui.,
Mussolini je odstavil enega admirala in
enega generala.
__' •*>
—nMiiiiiiMiiiii ■i«a—ihimmim—anE—ga
zasedeno. Sedaj se pa ne spoznam več, ali so res že vsi v JRZ, da .oklici .JNSsarjev tako malp zaležejo?
Iz učnih knjig, ki jih je-odobrila še vlada
JNS: V polju živi-zsajec,:ki dolg 4*Trietre. — Na dvorišču se preitaika kojjkoš, 'ki znese jajce, 50 kg težko. — Mnogii teh napak ne razumejo. Jaz pa jih razumem? ,'feaj so te knjige is-šle tedaj, ko je Jefti? še vse zelo videl in je tudi trdil, da je 2,000.000 ljudi za njega. Vse troje je namreč enako res .
Pokora. Ko so . naši pohorci se predstavili Hrvatom in hoteli impomirati z imenom Po-hora, so jih Hrvati razumeli, da so pokora. Svetovali so jim, da naj gredo na vse kraje, kjer so delali krirvice in delajo pokoro, pa bo imela Jugoslavija m:r pred njima do konca sveta.
Vaja za plinski napad. Ko se je te dni vršila v Mariboru vaja za' plinski napad, je neki JNSsar vzdihnil: Tem nihče ne zameri, ko imajo le igro za plinski "napad, nam pa so tako zamerili, ko emo 5 .maja imeli le igro volitev, pravih volitev pa ni bilo!
Vdiha zborovanja JRZ na Slov. šialershem.
SHODI MINISTRA DR. M. KREKA.
.V nedeljo, dne 20v oktobra, dopoldne ob 10.i uri se bo vršil v Brežicah v Narodnem domu, ob treh popoldne pa v Šmarju pri Jelšah v Katoliškem domu ljudski tabor. V Brežicah bo govoril g. minister dr. Krek, dalje tajnik g, Marko Kranjc in g. župnik Trtanik. :— .V
Šmarju bodo govorili gg. dr. Krek, tajnik M. Kranjc an dr. Ogrizek.
SHODI JRZ V MARIBORSKEM OKRAJU.
Sv. Marjeta ob Pesnic*. V nedeljo dne 13. t m. po rani sv. maši so se zbral« možje in fantje na prostranem dvorišču žiupnišča pri Sv. Marjeti, kjeir se je vršil shod JBZ. Predsedoval je domači zaslužni to priljubljeni g. župnik Frangež. Prvi govornik Fran jo Ze,bot iz Maribora je v poljudni besedi razložil zboroval-cem, kako je prišlo do spremembe vlade, kak program ima Stojadinovič-Iioroščeva vlada. Za g. Zebotom je govoril g. Leskovar mlajši o gospodarskih zadevah, osobito o najnovejši zadevi: o zaščiti kmeta. Zborovalci so izrazili našemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu polno zaupanje in zahvalo za njegovo skrb, da je zopet pravica dobila svojo veljavo.
Sv. Barbara v Slov. goricah. Hrib Sv. Barbare je eden najlepših v Slovenskih goricah. Zadnjo nedeljo je bil hrib podoben velikemu mravljišču. Od vseh strani so prišli možje in fantje na zborovanje JRZ, ki ga je sklical bivši poslanec Franjo Zebot. Obširni prostor med cerkvijo, šolo in župniščem je bil poln samih navdušenih naših pristašev. Zborovanje je vodil predsednik krajevne organizacije JRZ domači župan Kajnih. Govorila sta podžupan F. Zebot in Leskovar Josip mlajši iz Maribora.
Duplek. Tudi tukaj je bilo zborovanje 'z-' vanredno lepo obiskano. Znamenje, kako so ljudje hrepeneli po svobodi in spremembi režima. Ob treh popoldne so se zgrnile ljudske množice v hišo in okrog hiše našega somišljenika* g. Gmajnerja, kjer so prisostvovale shodu JRZ, na katerem sta govorila oba govornika š prejšnjih shodov. Predsedoval je zborovanju mladi in agilni predsednik krajevne organizacije posestnik Krajnc.
„Dragoceno" odiiftovante.
V času potovanja je prišel nemški gledališki igralec Possart na majhno dvorno gledišče v mestu Altenburg. S svojimi nastopi je ugajal občinstvu, sam knez ga je večkrat ustmeno pohvalil, kakega vidnega odlikovanja ali reda pa hmu le ni podaril. Konečno je minila g. Possarta potrpežljivost, naročil je voz in se odpeljal proti kolodvoru. Pot je peljala mimo knezovega parka. Knez sam je Šetal' po stezah parka s svojim adjutantom. Ko je zagledal knez, da se pelje mimo znameniti igralec, se je obrnil do pribočnika z vprašanjem: «Kaj pa je Possartu?« — Adjutant se je nasmehnil in je pokazal na gumbnico na levi strani suknje. — »A tako«, je rekel knez, »hitro tecite in prinesite mu odlikovanje!« — »Pst, pst, halo, gospod Possart!« — Voz sc je obrnil in zavil v pank. — »Takole!« je nagovoril igralca knez in mu je porinil na voz lično omo-tan zavojček. »Na svidenje!« — Komaj so se spustili konji v tek, že se 'je dvignil igralec v kočiji in zaklical: »Svetlost! V škatlici sta dve odlikovanji!« — Knez mu je radostno pomahal z besedami: »Nič ne de, dajte pač eno vašemu vozniku!«
*
......... ■■ ■■■»■■'■ ■	.. m
Ali s! že obnoviš
naročnino?

Posicdntc vesti.
Domače novice.
Premestitve pri policiji. Za šefa policije v Mariboru je imenovan g. Alojzij Tratenj a k, Lanski svetnik v Splitu. Dosedanji predstoj-n k mariborske policije g. Svet.islav Radoiie Vič pride v savsko banovino. Višji policijski komisar g. Antičevič, doslej pri mariborski policiji, je prestavljen v primorsko banovino. Za predstojnika policije v Celju je postavljen g. Štefan Torner, dosedaj komisar pri policiji na Sušaku in prekmurski rojak.
Ustreljen v trebuh. V Žikarcah v okraju Št. Lenart v Slov. goricah je prišlo med fanti, k: 60 se vračali od kožuhanja koruze, do streljanja. Ranjena sta se zgrudila brata Franc in Konrad Čeh. Franca Čeha je zadelo v trebuh in ima večkrat ranjena čreva. Konrad je dobil le lažje poškodbe.
Zločin ali nesreča? Pod mostom v Tremer-jih pri Celju so našli mrtvega s prebito lobanjo 521etnega dfiavca Jožefa G rila, ki je bil zaposlen pri regulaciji Savinje. Je še vprašanje: Ali gre za zločin ali nesrečo?
Vlom v Slovenjgradcu. V Slovenjgradcu je odnesel nočni vlomilec peku Avguštinu Un-gerju iz prodajalne jcčno blagajno s 4 tisoč dinarji.
Blaznikcva »Velika Pratika« za leto 133G je
izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasl. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je. res. praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je. dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«.
Slovenske gorice v fotografiji. Prejeli smo izredno lepe posnetke sledečih krajev: Sveti Miklavž pri Ormožu, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov goricah, Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Andraž v Slov. gor, Svetinje, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Tomaž v Slov. gor., Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Anton v Slov. gor, Velika Nedelja, Kapela. Oglasite se, kjer potrebujete v teh krajih razglednice, navadne ali fotorazglednice, od 100 komadov dalje vam jih nabavimo. Vprašajte za ceno! — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Tranz Josef grencice. Odobreno od ministrstva Socialne politike in narodnega zdravja, S. br. 15.483 od 25. maja 1935.
Prireditve in dopisi.
Sv. Tiijc kralji v Slov. goricah. V naši ro mdrskl cerkvi obhajamo v nedeljo dne 20. ok-
tobra god velike sIuže zusovega, sv. Marjete praznik božjemu Srcu
.bnice božjega Srca Je A.lakok in obenem tudi posvečenih družin. Na
predvečer bodo ob pol; petih večernice in spo vedovanje, v nedeljo lio rana in pozna služba božja s pridigami o posvetitvi družin presv. Srcu. Člani Srcu Jezupvemu posvečenih družin, domači in iz Slovjenskih goric, na veselo svidenje tukaj pri slovesnem skupnem obhajilu in ponovitvi posvetitve!
Prosvetno društvo v Makolah priredi v nedeljo dne 20. oktobra, ob 15. uri v posojilniški dvorani v Makolah gledaliiko predstavo »Ro-kovnjači«, igro v petih dejanjih. Ker je čisti dobiček namenjen za obnovo gledališkega odra, so prijatelji naše prosvete vabljeni, da se prireditve udeležijo v obilnem številu!
Prihova. Tu bomb otvorili in na novo oživili doslej zatrto, gluho in mutasto, v verige okovano in obglavljeno prosvetno društvo v nedeljo dne 20. t. m., popoldne ob. dveh. Vsa okoliška društva prisrčno vabljena! Ob dveh popoldne bo najprej eerkveni govor, za^em govor pod lipo preJ žilpniščem, igra V dvorani in zabava pri g. Pavliču. Na. svidenje!
Sv. Primož na Pohorju. V nedeljo dne 13. oktobra, po božji službi, smo pokopali zelo nadarjenega mladeniča Dominika Eariča, po domače Škrnbejevegal Prevzemal je dela v gozdih in oddajal lea večjim trgovcem. Ker je bil nad vse prijazen frt točen pri plačilih, so delavci radi delali., pri njem. Tudi sicer je imel mnogo prijateljev. Bolehal je že od zime dalje, vnetje možganske mrene pa je storit» konec njegovemu mlademu življenju. Umrl je v bolnici v Slovenjgradcu, pa so ga pripeljali domov. Naj počiva v miru! — Naša farna cerkev je bila po slikarju g. Smehu iz Slivenjgradca v notranjosti na novo pobeljena, oziroma poslikana, in je zdaj prav vesela in prijazna. Še bolj veseli pa so je farani, ki so prispevali k prenovi jen ju. Pa tudi vsak
„Slov. Gospodar" stane
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—

tujec, ki pride gori in si jo ogleda, pritrdi, češ: Nisem mislil, da imate tu gori tako veselo in prazniško cerkev!
Bočna pri Gornjemgradu. V noči od sobote na nedeljo je zažgala požigalčeva raka kozolec posestnice Jožefe Zagožen v Bočni. Pogorela sta dva kozolca-s poljskimi pridelki, vsi vozovi in razne druge stvari. Le takojšnjemu nastopu gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni ¡razširil na celo vas. Škode je približno 80 tisoč Din.
Gornjigrad. Pri nas že imamo organizirano JRZ z g. Pečnikom na čelu^
RAZNO:
Vabilo na izvanreden občni zbor Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem, ki se vrši v nedeljo dne 27. oktobra 1935, ob treh popoldan v prostoru hiše Sv. Primož št. 80, z dnevnim redom: Likvidacija društva. —' Odbor.	1150
Singer šivalni stroj za krojača ali šivilja proda poceni in z garancijo: mehanična delavnica Draiksler, Maribor, Vetrinjska 11. 1154
V Novi Starinarni, Maribor, Koroška cesta 3,
dobite zopet ostanke lepega žameta, barhen-ta, cajga, belega in rujavega ter plavega platna, svile po 7 Din m, flanela, srajce, obleke za ženske, otročje in moške vseh velikosti, čevlje, nogavice, žepne in naglavne rute, pletene jopice. Pohištvo: omara za perilo z nastavkom 100 Din, divan 00 Din, stoli, kredenca in drugo.	1155
Poprej, ko si nabavite za zimo obleke, perilo, odeje, nogavice, pletene jopiče itd., si oglejte veliko zalogo pri tvrdki	1157
V. Koražija
v Rogaški Slatini
in presenečeni boste o zelo nizkih cenah.
Kdcr prids s tem reklamnim listom nakupovat, dobi še poseben popust!
Manufakturna in ^ "¡¡P^	^^	^ Celje, Prešerno-
modna trgovina
ulica štev. 21.
Pcnovno smo znižali cene blagu — znani smo že ter že vse govcii: »PETEK v Celju, Prešernova ulica 21, prodaja vse izredno poceni in od danes naprej še ceneje«. — Mi bcdemo vedno cenejši. — Nskaj naših nizkih cen:
Končasti barhent . . . Kotenina (oioiino). . .
Belo platno.....
Oksfort.......
Flanela za perilo . . . Hlačevina, dvojna, šir. . Saglia hlačevina . . . Platno za rjuhe . . .
Kambrik.......
Moške obleko.....
od Din
8
3 5 — 450 5 -20-22 -11 — 5'-160 —
naprej
od Din 22'—	naprej
-,30- 32 -	„
od Din 75'—	„
" v 68—	„
» 75'-
„	„
„ 35-	„
„ 1-	,
, 15;-	.
n	„
Otroške srajce . Otroške jopice . Sviterji moški . Ženske vestje . Koci, 3''» kg težki
od Din lO-— naprej
» , io-- „
. » 40 - .
" » •
* , 50
Damske torbice Din 12'—, 18'—, 24'— naprej Madraci za postelje, garn. 3 kom. Din 240'— Gradelj za madraceDin 20'— napr. — Svilene rute fine Din 20 —, 25 —. Nad 10.000 m fine flanele za perilo Din 5 - do 6 5 O ('200 vzorcev)
Moško suluio.....
Boljši molki klobuki 25 Klotaste odejo .. . Navadne šivano odeje . . Moški čevlji, domačo delo
Nahrbtniki.......
Veliki nahrbtniki....
Žepne rute......
Moške srajce......
Moško molino hlače . .
Vse vrste pletenin domačega dela, velika izbira volne vseh vrsi za pletenje. Nogavice damske in moške in otroške, navadne in šperine. Dcmsko svileno perilo, velika izbira moškega perila, klobukov, dežnikov, naramnic, kravat itd. Posteljne garniture, zavese, gobelini, otomani, gradelj za madrace, afrik, žima, perje za pernice itd. — Nad 1000 vzorcev damskega in moškega volnenega blaga. Velika izbira angleškega sukna. Naši krojači so v hiši ter delajo tudi po meri. — Velika izbira moških in otroških oblek, vse domačega dela. Velika zaloga plaščev, hlač za plezanje in smučenje iz najfinejšega blaga. Hubertus-plašči in trenchcoati. Velika izbira namiznih pogiinjal, preprog itd. ter nad t'soč še raznih drugih predmetov.
Vedno prodaja ostankov,
Nikdar več ne boste menjali, ako enkrat poskusite z nakupom v naši trgovini! Velika ugodnost za Vas je, da si blago izberete tsr Vam potem krojači, ki se nahajajo v hiši, v najkrajšem času pc meri izgotovijo obleko. Ml bomo vedno cenejši, ker naš
princip je: VELIKO PROMETA! Priporoča se: manufakturna in modna trgovina
PETEK-CEtJE, Prešernova ulica 21
Gumijasti plašči za dame, gospode In otroke! — Dasi smo že znani radi nizkih cen, smo jih še znižali!
■ JI—UMI ■■!—IWMi ,'i y n
NAIA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu 9tane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm' Din 1—, do velikosti 50 cm» Din 2.50. Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Gcstača z dvenfff osfbarpa poštena iščemo za mali vinograd. Naslov: ilolz-er, Maribor, Aleksandrova cesta 43.	lili
Strokovno izvežban viničar in večja delavska družina se sprejmejo za ,takoj na velepo-sestvo v Dravinjski dolini. Prosilci iz Slov. goric imajo prednost. Prošnji je priložiti spričevalo orcžmške stanice. Ponudbe na upravo lista pod »Trajna služba«.	1143
Vrtnarskega delavca, ki zna samostojno opravljati zeleijjadni vrt, sadna drevesca ter dela tudi kmetijstvu in gospodarstvu spadajoča dela,'sprejme Nada Cvenkel, Sv. Pavel pri Preboldu.	1152
POSESTVA:
Prodcm posestvo 23 oralov, 1 in pol ure od Maribora. Naslov v upravi lista.	1137
RAZNO.
Prodam knjižico posojilnice v Makolali. Naslov v upravi lista.	1151
Prvovrstno sadno drevje, jablane in hruške, oddaja po zelo ugodnih cenah drevesnica Stopar v Velenju.	1142
Bika marijadvorskega, licenciranega, prodam. Kobale, Ilotinja vas, Slivnica.	1153
Čisti čebelni vosek kupuje tovarna Jos. Reieh, Tezno pri Mariboru.	1145
Lepe kletne in transportne sode proda Gnliček v Mariboru, Itazlagova ulica 25č 1149
Bakrene kotle za žganjekuho od 40 1 do 150 1 razprodam 27 Din za 1 kg. Čutie, Maribor, Slov en sk t ulica 16.	1148
Sadjarji, pišite po seznam sadnih drevesc drevesnice Jelen, Št. IIj pri Velenju! Opozarjamo nanj posebno kmetovalce Mislinj-ske in Mežiške doline.	1140
Odpadke železa, kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustin-čič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 867
Raznovrstno železnino, cement, apno, traverze, železne peči, nagrobne križe
si nabavite po zmernih cenah pri staroznani tvrdki Vincenc Kuhar, naslednik Alfons Menz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. — Prepričajte se pred Vašim nakupom. 1114
Sode vseh vrst proda po najnižji ceni Pavel Ledinek. sodar, Maribor, Gozdna 6.	959
jopice
po 24 Din v TRPINOVEM BAZARU.
PIŠITE ŠE DANES!
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobar-vni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v pa-katih, vsebujocih 10—20 metrov različnega blaga. Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket ser. B/2« z vsebino moškega, ženskega, namiznega, posteljnega perila in rjuh, ter »Paket serija D« z izključno topli.m zimskim blagom. Neprimerno vzamem fiRzaj in zamenjam. Pišite taSoJ M
„KOSMOS" razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvora-kova cesta 1. 1003
Gospodje

ki žele biti za mal denar elegantno in moderno oblečeni, kupujejo svoje obleke direktno v tovarni
f TPG01/SK! ■ 00M
kmečki
T0TO1A • PED! A • ITI • OBLEK.
Celje št. 24
z velikansko izbiro in skrajno nizkimi cenami, ki nudi: obleke iz hlačevine po 210 Din, obleke iz meltona po 264 Din, obleke iz kam-garna po 499 Din, kratke zimske plašče po 200 Din, dolge zimske plašče po 370 Din, Ilubertus plašče po 280 Din in otroške obleke po 70, 95, 130 in 180 Din. Zahtevajte Jakoj najnovejše vzorce in veliki iTusT i'ii'li?li	kju1 prejmete za-
stonj !
Klobuke, obleke, zimske suknfe, trikotažo, pletenine I.L4. i.t.«J.
kupite najugodneje v trgovini
JAKOB LAH
Novo došli moški in ženski štofi
flanel, barhendi, platno, preproge itd., velika izbira po znižanih cenah, odeje lastnega izdelka dobite pri.	1139 M. Gajšek, Maribor, Glavni trg 1.
Preprodajalci poseben popust.
Maribor, Gl. trg 2 ^VTT
Nakup in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC
vseh bank in hranilnic PORAVNAVO KMEČKIH DOLGOV
pri denarnih zavodih izvede strokovno »n
naj ves tare j še BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor. Za odg. 3 Din znamka.
1
OGLASI
v „Si.gospodarju" imajo uajboljši
uspeh!

MEMEL*HEBQLD^MARIBORHJO6
' ZAL
I TOVARNE GLASBIL I
Razne ostanke
od Din 5.— naprej, izgotovljene obleke in zimske suknje za moške in fante, ženske plašče ter veliko izbiro najnovejšega zimskega blaga v veletrgovini	994
Anton Macun
Maribor, Gosposka ulica 10
Sprejmem kot plačilo tudi hranilne knjižnice Spodnještajerske ljudske posojilnice.
Cirilovo knjigarna
v Mariboru
priporoča naslednja dela:
Moja pot je varna, po spisih in življenju sv. Terezije deteta Jezusa, vez. Din 18.— M. Elizabeta: Slava sv. Hostiji,
broš. Din 15.— Presveti zakrament — premišljevanja o Gospodovi pričujočnosti v presvetem Rešnjem Telesu, broš. Din 16.— Naš kruh, evharistična izpoved
inteligence, broš. Din 12.— Dr. Malka Šimec: Zdravstveni nasveti za hišo in dom, broš. Din 20.—, vez. Din 24.— Cvetje iz domačih in tujih logov, zvezek 6. Matija Čop: Izbrano delo priredil dr. Avgust Pirje-vec, broš. Din 12.—, v platno vez. Din 20.— Rrenk France: Poslednje ustoliče-nje, slavnostna ljudska igra v 5 delih, broš. Din 24. — Robert grof Rarbo: Bela krogla, roman, prevedel dr. Janko Tav-zes, vez; Din 80.— Prof. Ščetinec Juraj: Korporativ-no uredjenje države, broš. Din 10.—
Prof. Ščetinec Juraj: Socialna organizacija fašizma, broš. D 10.—
V Celju v manufakturni trgovini Franc Dobovičnik kupite po ceni:
4 m molina za Din 14.—, 4 m belega "platna Din 20.—, 4 m oksforda Din 20.—, 4' m kam-bri<ka £>in 20.—, 4 m cvirnatega blaga za obleke Din 24.—, 4 m poldelena za obleke Din 24.—, 4 m karira.nega cvirnbarhenda za oblek Din 30.—, 4 m flanele za perilo Din 22.—, 4 m sukna za moške obleke Din 52.—. Flanelaste odeje od Din 20.— naprej, koutri (šivane odeje) iz lastne tovarne od Din 75.— naprej, moške spodnje hlače od Din 10.— naprej, mo ške srajce od Din 15.— naprej. — Vse perilo iz lastne tovarne! — Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst. Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega suk-ha do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Res ugoden nakup Vam nudi tvrdka
Gosposka ulica št. 15
Franc Dohovičnik^Celje,
———-...—■———-—~———-—--1——-—.——
Kdor v »Slovenskem gospodarju« oglašuje, uspeha gotovo se raduje!
Vsi, ki potufete,
ne pozabite na
novi vozni red!
Veljaven od 7. oktobra 1935
Vozni red '' lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.

i BronihiKo
Centrali: Mer ¡Dar	Pusiružnica: Celic
v lastni novi palaii na og!u	nasurolš pošte, prei Julrcošla-
„._ Gosposfte-Stovenske ulice.	2	ferska laranilnlca.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovan ju. Najbolj
varna naložba denarja, ker jamči za vlege pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
tL>. UJ, J3f •■-SŽ-CTI» •T*tfU>rTf
VSA. K P R E V D A R-E.JS S Is O VE NSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
•t
SEBE, SVOJCE I N SVOJE IMETJE L E 1P
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI i..........
PODRUŽNICA: CEIJE palača Ljudske posojilnice. 01. ZASfOPSTO: NARIBO» Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
167
N&.Š1 javnosti I
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšaie.	'
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la iko dobi od nove Vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teb vlog imamo preko 1,500.060 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne :.odo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jarhči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din.
(	Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vtsak zahteva za nje celotno sveto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavoda.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski In domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode.
Spodnfcštaicrsha llmfcha posojilnica v Pfariboru.
nn
Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, pred-ilavnik Albin HrovaMn v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru.
Izdajatelji Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc 11 raste I j v Mariboru.