Št. 318.
V Ljubljani, ponedeljek dne 16. januarja 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj.
— Naročnina znaša: v Ljubljani v Upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1‘20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—. četrtletno K 4 50,
:	Telefon	številka	ii8.°*«tn°K 28'~;	.■■■■	NEODVISEN	POLITIČEN	DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski t»Hd S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništr*. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Zadnji akt barona Schwarza.
Pred desetimi dnevi je odšel baron Schvvarz na štiri mesečni dopust, s katerega se nič več ne vrne. Izbran mu je že za naslednika dvorni svetnik Chorinsky, ki bo tekom prihodnjih štirih mesecev že dejansko vodil vse posle kranjske deželne vlade. Predno se je baron Schwarz odpeljal iz kranjske dežele, je moral še prizadjati Slovencem nečuveno krivico. Izdal je na mestni magistrat strog ukaz, ki je kričeča provokacija celega našega naroda, nesramno podcenjevanje čisto slovenske prestolice slovenskega ljudstva. Baron Schwarz je odredil, da ne smejo magistratni števni komisarji nobenega slovenskega uslužbenca, ki so ga nemški gospodarji na sleparski način in umetno napravili pri ljudskem štetju za Nemca, klicati na magistrat v svrho korekture števnih pol. Skorej vsi ljubljanski Nemci so vse svoje slovenske uslužbence proti njihovi volji vpisali v števne pole za Nemce. Na stotine, veliko čez tisoč slovenskih hlapcev, služkinj, kuharic in hišnikov so sedaj napravili ljubljanski Nemci za ljudi z nemškim občevalnim jezikom.
Okoli 1500 Slovencev so pred 10 leti na ljubljanskem magistratu rešili pred nemškim nasilstvom s tem, da so v vseh slučajih, kjer je bila sleparija očividna, kjer se je v polah na prvi pogled poznalo, da so Nemci umetno napravili slovenskega uslužbenca za Nemca, poklicali prizate ljudi na magistrat radi pojasnila. V vseh 500 slučajih se je pred desetimi leti izkazalo, da so Nemci sleparili in da so brez vednosti ali pa proti volji slovenskih uslužbencev napravili njihov občevalni jezik za nemški.
Tudi letos je bila dolžnost števnih komisarjev, da so se prepričali o pravilno izpoljnjenih rubrikah števnih pol. Čisto pravilno so postopali, da so v dvomljivih slučajih zahtevali jasnosti, osobito, ako se je mestni magistrat po časopisju, ali drugače opozorilo na mahinacije nemškega odseka za ljudsko štetje ki stoji pod vodstvom c. in kr. penzijoniranega avstrijskega štabnega oficirja.
Nemci pa so imeli slabo vest in nemški Volksrat je pritisnil na barona Schwarza, da je izdal ukaz po katerem so slovenski uslužbenci postali žrtev nemškega nasilja v Ljubljani.
Na Koroškem, na Štajerskem in v drugih izvenkranjskih kronovinah, pa tudi na Kranjskem so nam te dni nemški števni komisarji požrli na tisoče in tisoče slovenskih duš, sedaj pa je priskočil baron Schwarz Nemcem na pomoč še v Ljubljani, da jim omogoči na umeten način zvišati svoje sicer v resnici malenkostno število. Nečuven je odlok deželnega redsednika, tistega barona Schwarza,
i	je napravil tekom svojega službovanja že toliko pogreškov in pregreš-
kov, da je postal na svojem mestu zrel edinole še za penzijon. Tisti baron Schvvarz, ki je z izmišljenimi in neresničnimi informacijami, farbal skozi mesece mlnisterstvo in brez potrebe klical v Ljubljano v pripravljenost krdela orožništva ter dneve in noči zlorabljal asistenco cele ljubljanske garnizije, se upa, predno zapusti našo deželo kot svoj zadnji akt izdati ukaz, katerega ve, da ga slovenska javnost ne sme in ne more brez odpora prenesti. Če imamo ljubljanski Slovenci sploh še trohico narodnega čustva, narodnega ponosa in narodne zavednosti, moramo baronu Sch\varzu odgovoriti tako, da mu bo tudi v daljini še šumelo po ušesih.
Dolžnost vseh slovenskih, osobito ljubljanskih poslancev je, da vlože pri deželni vladi najodločnejši protest proti taki samovoljni zlorabi uradne ob lasti deželnega šefa. Zahtevati morajo, da se nemudoma prekliče Schwarzov odlok. Na javnih shodih je treba protestirati zoper nemško nasilje v srcu Slovenije. Naša politična in nepolitična društva in tudi posamezni Slovenci pa morajo nemudoma revidirati ljudsko štetje in erulrati vse slovenske uslužbence pri nemških gospodarjih, za katere je nevarnost, da so vpisani za Nemce.
Neusmiljeno in brezobzirno moramo razkrinkati vse Nemce in nem-čurje, ki so si upali, dajati v naši centrali napačne podatke v števne pole. Odločno in krepko moramo zahtevati, da se nemudoma korigirajo vse lumparije in vsa nasilstva, ki so jih uprizorili pri štetju Nemci v Ljubljani na škodo Slovencev.
Nathan v klerikalnem deželnem zavodu.
(Iz Dolenjske )
I.
To veste menda vsi, kakšno svetohlinsko komedijo so klerikalci uganjali, ker je rimski župan Nathan se drznil papežu povedati, da je on, papež le namestnik tistega Krista, ki je bil tako reven, da ni imel niti mesta, kamor bi bil položil svojo trudno glavo k počitku. Tega pa naj-brže ne veste vsi, da je med ravno tistimi svetohlinskimi farizeji mnogo in še vse drugačnih Nathanov, kot je Nathan, župan večnega mesta.
Bog obvaruj, da bi kdo izmed vas mislil, da ima naš današnji junak le količkaj rimskega Nathana na sebi in v sebi. Ne, tega ne! Zakaj, naš junak je ravnatelj deželne kmetijske šole na Grmu, vobče visoko čislan možakar, svojčas odločen naprednjak, ki je trdil, da farji ne spadajo v politiko.
Na zadnjem shodu zaupnikov brezpogojno klerikalne »Kmetske zveze* v Kandiji, pa se je mož ohrabril in zapel visoko pesem o slavi svojih klerikalnih gospodarjev.
S tem korakom se je mož sam odpovedal apelu na našo lojalnost, da bi le zaradi njega, kot ravnatelja deželnega zavoda ne izpregovoril resno besedo o razmerah na tem zavodu. Mogoče, da bi kljub temu vendar-le še molčali, ako bi se klerikalci ravno v tem času splošnih občinskih volitev tako nesramno ne lagali, kako lepo postopajo, kako skrbe za svoje uslužbence in da bi klerikalci baš v tem času ne začeli intenzivno agitacijo po"* Dolenjskem v svrho ojačenja njih po-litiške moči.
Začnimo pa pri zadnjem škandaloznem slučaju hišnika M. Pod-bevška.
Miha Podbevšek je bil na kmetijski šoli na Grmu skozi 13 let za hišnika. Mož je sicer klerikalec, a -eden redkih zadnjih preostankov poštenih, odkritih klerikalcev.
Služil je 13 let, a vendar ga niso hoteli definitivno nastaviti. Pač pa je moral kot vsak definitivni nastavljenec podpisati in se držati službene pragmatike. Videli bomo, da so njegovi gospodarji na podlagi te pragmatike zahtevali od njega le dolžnosti, nikakor pa ne upoštevali tudi njegovih pravic.
Mož je imel izpočetka poleg za-duhlega nezdravega stanovanja 36 K mesečno, kot priboljšek pa so računali to, da je njegova žena prala perilo za učence na zavodu. Vsled prenapornega dela pa je žena v nosečem stanu zaporedoma nevarno zbolela, ali kot se je Rohrman izrazil: hišnikova žena je zvrgla.
Ko se je to drugič pripetilo in se je bilo bati katastrofe, je mož prosil Rohrmana, naj pusti poklicati zdravnika. Rohrman pa mu je obrnil hrbet, ter se ni prav nič zmenil za nujno prošnjo. Prišla pa je njegova soproga k brezzavestno ležeči hišnikovi ženi, ter ji očitala: „Kaj mislite biti vedno v tem.*
Dočim po mnenju g. Rohrmana hišnikova žena „zvrže“, vživajo deželne krave na Grmu to čast, da stoji nad njihovimi jasli v hlevu črno na belo zapisano: ta in ta krava je tega in tega dne »porodila*. Toliko v ilustracijo socijalnega miljenja na deželnem zavodu. Pa ravnatelj g. Rohrman je šel v svojem socijalizmu še dalje. Poklical je hišnika k sebi, ter mu strogo prepovedal nadaljno zakonsko združenje, češ, da ima že itak dovolj otrok. Istega mnenja je bil' tudi učitelj Lapajne, ki je dejal: Kaj mislite, da bo Vaše otroke dežela redila?
Da prejšnji vodja g. Dolenc ni bil priljubljen, to je znano. Tudi njegov pristav g. Rohrman ni maral zanj. Ker je vedel, da hišnik ve marsikatero o Dolencu, je pristav sklenil prijateljstvo s hišnikom. Zaupala sta si drug drugemu težnje in pritožbe nanašajoče se na šikane od strani vodje Dolenca. Večnim pritožbam zoper vodjo je deželni odbor konečno ugodil, Dolenca vpokojil, na njegovo mesto pa imenoval Rohrmana. Kakor hitro je Rohrman dosegel že
dolgo zaželjeno čast vodje, ali ravnatelja, je napram svojemu bivšemu zaupniku hišniku Podbevšku pokazal, da vse kar je bilo med njima, je bilo.
Nasprotje med starim in novim vodjem je privedlo gospoda do tožbe. Novi vodja, ki je vedel, da hišnik marsikaj ve o staremu vodji, kar fbi morda njemu prišlo prav v tožbi proti Dolencu, se je zopet kazal prijaznega napram hišniku. Prosil ga je, naj mu zaupa, kar ve o Dolencu, in kar zna tudi njemu, hišniku, samemu še prav priti. Hišnik pa mu je odgovoril, da on sicer veliko ve, toda on bo to povedal kadar se bo njemu zdelo primerno.
Rohrmana je ta odklonitev jako užalila. Naključje mu je doneslo, novega zaveznika v osebi učenca Čoka. Le tega je hišnik ovadil radi neke — recimo — »delikatese".
Za odišlim letnikom je nastopil mlajši letnik, pri katerem je bil Čokov prijatelj Hvalec. Ta pride nekoč k hišniku s prošnjo, naj mu njegove raztrgane čevlje hitro popravi. Ker hišnik tega ni mogej tako hitro storiti, mu je ponudil par Čokovih popravljenih čevljev, dokler njegovih	ne popravi.
Hvalec je čevlje vzel, glede svojih pa je hišniku rekel, da jih lahko obdrži, ali vrže proč.
Komaj pa je Hvalec dobil Čokove čevlje na posodo, je stvar ovadil vodstvu. Meseca junija je bil hišnik poklican k zaslišanju.	Izpovedal je,
kakor se je stvar dogodila, zahteval pa disciplinarno preiskavo, če se ga hoče kakega pregreška sumničiti. — Vodja je izjavil da je	vsako sumni-
čenje izključeno.
Že meseca julija je vodja skrivaj iskal drugega hišnika.	Oni protokol
s starim hišnikom pa je romal k deželnemu odboru, ki je vodjo pozval v predložitev, in sicer kar je za klerikalni deželni odbor jako značilno, po tistem času, ko je Podbevšek v zavesti svoje nekrivde, zaprosil za stalno nameščenje.
Še le meseca oktobra se je deželnemu odboru izljubilo odločiti usodo svojega uslužbenca ter zvestega pristaša. Rohrman je kar kratko in ustmeno povedal, da se mu je služba odpovedala in sicer takoj.
Kot nekako posebno milost so hišniku izplačali za tri mesece plačo. Deželni odborniki, med njimi dr. Šušteršič, Jarc i. dr. pa so mu obljubili, da mu preskrbe v Ljubljani kako drugo službo. Klerikalci, ki ne marajo nezakonskih otrok, kot to večkrat povdarjajo, so na Pod-bevškovo mesto nastavili nekega nezakonskega mladega človeka, v katerega hišo so za 3 mesece potisnili svojega pristaša. A še ni potekel zadnji mesec, že ga naganjajo iz hiše. Revež zdaj ne ve, kam bi se obrnil. Ima 4 nepreskrbljenih otrok ter bolno ženo. Klerikalni kolovodje so svojo besedo požrli ter svojega moža sramotno pustili na cedilu.
Kaj pravi k temu službena pragmatika ? O tem izpregovorimo jutri na
podlagi avtentičnih podatkov. Tudi o ostalih razmerah na tem sedaj klerikalnem zavodu, se še pomenimo podrobneje. Za danes zaključujemo z vprašanjem: A1 i j e Rohrman pri tem nedolžen?
Slovanski jug.
Zagrebško hrvatsko zemaljsko kazalište v Sarajevu. Bosenski sabor je določil v svojem preteklem zasedanju svoto 6000 K, da bi moglo prirediti hrvatsko zemaljsko kazalište v Zagrebu par predstav v Sarajevu. »Srbska Riječ* z veseljem pozdravlja ta korak sabora, ki je s tem razveselil vsakega prijatelja umetnosti, zlasti pa slovanske umetnosti. Sarajevčani so imeli namreč dosedaj priliko, gledati le predstave raznih potujočih ali pa komade tujih družb, ki so ne le malo umetniške, ampak tudi hladne za narodno čuteče srce. G. Markovič, član zagrebškega gledališča je že dospel v Sarajevo, da pripravi vse potrebno. Sarajevski krogi so ga kar najprisrčnejše sprejeli in lahko se že z vso gotovostjo pričakuje, da bo zagrebško gledališče doseglo v Sarajevu velikansk uspeh. Predstave se vrše letos najbrže meseca marca. Sodelovalo bode okolu 200 oseb, vsi člani opere, operete in baleta, celi orkester in kor. Zagrebško gledališče ostane v Sarajevu le nekoliko dni in bo priredilo 4 izbrane opere in 4 operete. V jeseni pa se vrše dramske predstave.
Preganjanje Srbov v Turčiji. Zdi se, da so Srbi sedaj, za časa baje ustavnega mladoturškega režima, zgubili še edino, kar so imeli, to je — tiskovno svobodo. V Prizrenu so namreč oblasti obsodile tamkajšnjega srbskega knjigotržca Vaša Čemerikiča na leto ječe radi prodaje »nasprotnih knjig*, kar se je, kakor poroča »zakonitost* običajno godilo za časa Abdul Hamidovega režima. Tako postopanje znači ironijo na ustavnost novega režima, katera v svoji temeljni osnovi izključuje omejevanje knjigotržtva. Knjig, katere so sedaj proglašene za »nasprotne*, ni preje nihče proglaše-val za »nasprotne*, in so se svobodno prodajale. In radi tega bo moral. trpeti sedaj knjigotržec Čemerikič celo leto v ječi.
Splošni pregled.
Grol Thun.
Grof Thun je bil v zadnjem času važna oseba, ker seje od njega pričakovalo rešitve na Češkem in s tem tudi rešitve sedanje situvacije v parlamentu. Grof Thun se je tudi res potrudil, da bi bil dosegel vsaj deloma spravo na Češkem, toda to je mu ni posrečilo. Grof Thun bo sicer vkljub temu v par dneh imenovan za namestnika na Češkem, ker je upati, da v bodočnosti lahko doseže, kar se mu sedaj ni posrečilo. Ravno njegovo i*
MICHEL ZEVACO:
LISTEK.
Otroci papeža.
Roman la timski zgodovine.	[316]
Spadacappa	je skrčil d]an> ne da bi	ganil roko	od ži-
vota. Ragastens je postavil konec noge v njegovo dlan . .. S počasnim, neprekinjenim naporom se je dvignil kvišku brez najmanjšega stresljaja ... Ta hip je bil čudež volje, moči in hladnokrvnosti. Trenotek nato je imel Ragastens obedve nogi na ramah Spadacappe . . . Dvignil je roke ... S konci prstov je dosegal okrajek pod Primaverinim oknom.
Nepremičen, stoječ kakor mrtvo drevo, je Spadacappa začutil na svoji glavi najprej nogo . . . nato vso težo Ra-gastensovega telesa . . . nato mahoma ničesar več! . . . Kako je priplezal s svojega vratolomnega mesta nazaj na trdna tla ? . . • Kako se je znašel spodaj, tekoč proti vratom, ki	mu jih je bil	naznačil Giacomo? . . .	Nemogoče	bi mu
bilo	povedati . •	• Vedel je le eno: ko je	stal zopet	na tleh
in je dvignil oči do okna, je zagledal Ragastensa, ki je bil zasekal svoje nohte v kameniti napustek in se je z nečloveško silo dvigal do šipi . . .
LXXV.
Speranza!
Od tistega večera, ko je mogla za eno uro na prehod po grajskem vrtu, Primavere ni več posetila Lukre-cija Borgia. Njena soba — njena ječa — je ostajala zaprta. Primavera je bila zdaj pripravljena na smrt.
Njen načrt je bil strašno enostaven. Ohranila si je bila majhno ostro bodalce; to je bila vsa njena obramba. Kakor hitro bi se Cezar pokazal, se je hotela zabosti . . . Ta sklep je storila Primavera s svojo običajno trdnostjo; smrt ji ni delala strahu. Toda včasih je tudi njenemu pogumnemu srcu postalo težko, kadar se je spominjala Ragastensa.
»Kako bo trpel, kadar bo vedel, da sem mrtva!* si je šepetala v takih trenotkih.
Nekega večera je Primavera sanjarila pri oknu, oči izgubljene v daljo odprtega morja, ki je pošiljalo svoje mogočne vonjave sem do njenega lica . . .
Mahoma pa se ji je zazdelo, da se pod njenim oknom, ob znožju kolosalnega kipa, nad bronasto glavo katerega je prebivala, giblje človeška postava. V tej postavi, ki je po vsem videzu hotela obrniti njeno pozornost nase, je spoznala moškega . . . Obrnil je glavu kvišku k njej ter ji namignil. In tiha, zašepetana beseda ji je komaj slišno priplavala na uho.
.Speranza! . . .* Primavera je skoraj vzkliknila ob tej besedi, ki jo je tako nenadoma iztrgala njenim mrklim sanjam.
»Speranza! Upanje!* je zamrmrala, zrušivša se v naslanjač in pritiskaje si roke na senci. .Ali je vendar še upanje zame? . . . Oh! . . . Če bi bilo mogoče! ... Če bi mi bilo zares dovoljeno upati! . . .“
Ko je zadnjikrat ponovila to besedo, ki je imela v tem trenotku tako globok pomen, so se oglasili na hodniku nagli koraki . . . Primavera se je vzravnala pokonci, v brezumni nadi kdovekakšnega čudeža . . . Njene roke so se iztegnile proti vratom, dočim so ji ustna jecljala:
.Speranza, speranza! . . .“
Vrata so se surovo odprla. Cezar Borgia je stal na pragu.
Primaverine misli so bile pravkar še tako daleč od Cezarja, njegpvo pojavljanje je bilo tako malo v zvezi s tem, česar se je nadejala, in ironija te besede upanja, ki jo je ravnokar slišala, je bila tako kruta, da se je razsul na bledih ustnicah nesrečnice smele bolečine in blaznosti, smeh najbridkejšega gorja. Zagrabila je svoje bodalce ter vstala . . .
Bodalce se ni zadrlo v njene deviške prsi. Z bliskovitim skokom je planil Cezar nad njo ter ji stisnil roke z drobečim prijemom . . . Pritnaverini prsti so izpustili orožje, padlo je na tla, videla se je izgubljeno! . . . Cezar pri tem ni rekel niti besede.
Njegov razžarjeni obraz je bil jedva za dva prsta od Primaverinega lica. Njegove plameneče oči so se prepregle s krvavimi žilicami, ^ežko je sopel.
»Hči grofa Alma,* je siknil, kakor v zasmeh, ljubim te! . . .*
»Zlodej zavrženi, studiš se mi! . . .*
Besede so se oglašale kakor sikanje jeznih kač. Metala sta jih drug drugemu v lice kakor udarce. On ji je zopet pričel zvijati zapestja, da bi jo spravil na kolena. In povzel je:
»Vem, da me sovraži* . . . toda jaz — jaz te ljubim! Hočem te! . . . Moja si! . . .*
Pomolil je lice naprej, ustnice napete v nesramni poljub . . . Primavera je sunkoma umaknila prsi, in Cezar je nenadoma besno zarjal ter izpustil njene roke: z vso silo svojega zaničevanja in z vsem gnevom svojega obupa mu je bila Primavera pljunila v obraz! . . .
Cezar je izpustil njene roke. Zarjul je. Toda začutil je, da mu hoče uiti; planila je bila proti oknu ... On je poskočil. In ko je pravkar dospela do okna, je bil nad njo.
.Moja sil* je zarenčal.
Primavera, zadihavaje se, z dušo polno groze, je zadnjikat poizkusila pahniti zverino od sebe. Toda on je besno in zmagoslavno ponavljal:
.Moja sil . . .•
Ragastens! Ragastens! Pomagaj! Pomagaj, Ragastens!* je kričala Primavera, zamiraje v poslednji borbi.
.Tukaj sem!* je zarjul od zunaj blazen, strašen glas, glas, ki je odmeval kakor bron zvonov, kadar zvene ob uri maščevanja.
Obenem so se šipe razletele od strahovitega sunka, svinčeni okvir se je raztrgal, in okno se je odprlo šiloma, kakor da ga je vlomila burja; treskovit skok — in nekaj kakor človeško bitje, skrčeno v brezoblično kepo, je šinilo skozi okno ter se zavalilo in zagnalo na Cezarja Borgia.
»Ragestnns! Peklenski Ragastens!* je kriknil Cezar ter odskočil, dočim se je Primavera zgrudila v omedlevici kakor mrtva . . .	  (Dalje.'
l
*i
►h Tj
s|
Sli
& 1» g
CQ jsa ^
e,: g
„ a
••■i o
io •*
o * §
H * -
4^	’<y*
O* D.
> C
0 53
9 8-a a 1 1
E3 o v
S
> .s.
1 £■ •sz
3
V51$A	7r1r3vip »I ohranite! OiUbelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živrl, mišice, kite &e okrepčilo, apanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet *trdl, ako rabite Fellerjev fluid z znamko .Elaa-fldd*.
w Ujv *>UI Cl TJ V DyaiiaJ»t«riai za poikušnjo 5 kron franko. ladelovateij aamo lekarnar E. V. Fellar t Stubici, Elaa-trg it 264 (HrvaUko).
menovanje kaže namen vlade doseči spravo na Češkem na ta ali oni način. To nado je povdarjal tudi cesar, ko je sprejel grofa Thuna v avdijenci. Pred grofom Thunom je bil sprejet v avdijenci baron Bienerth, in tudi ta avdijenca je imela namen, da se reši vprašanje namestništva na Češkem. Kakor poroča ,N. Fr. Presse* hoče vlada izdati poseben oklic za Češko, v katerem se bo povdarjala potreba miru in se bo skušalo na ta način doseči spravo med obema narodima. Značilno je na vsak način, da se je cesar hotel osebno prepričati viz ust grofa Thuna o položaju na Češkem in da bi šele potem sledilo imenovanje namestnika.
Glombinski In Nemci.
Železniški minister Glombinski ni po volji Nemcem in ga napadajo od vseh strani. Minister Glombinski je izjavil, da je presenečen zaradi teh napadov. Trdi namreč, da je cel čas, odkar je v parlamentu, v zbornici in izven zbornice neštetokrat pokazal, da nima niti najmanjih predsodkov proti Nemcem in da ni nikdar delal proti Nemcem. Glombinski trdi, da mu ni nikdar prišlo na misel ruvati proti Nemcem, ali škodovati njihovim interesom. Tudi sedaj nima na svojem visokem mestu nikakih sovražnih namenov proti Nemcem. Kakor celo ministrstvo, ima tudi on pred vsem namen izpolnjevati svoje dolžnosti, povzdigniti položaj avstrijskih železnic in železničarjev, ter s tem pospešiti delavnost kabineta. S svojim mestom nikakor ne namerava delati politike in hoče biti na svojem mestu prav tako objektiven, kakor je bil kot predsednik poljskega kluba. Kot predsednik poljskega kluba je bil vedno pripravljen izvrševati misijo poljskega kluba ter posredovati med Čehi in Nemci.
Politični lov.
Mnogo se je pisalo o pomenu lova v Skiernievicah in v gozdih okoli Spale, ki se ga je imel udeležiti tudi avstrijski prestolonaslednik in se je vsled tega govorilo o avstrijsko-ruski zvezi, kakor da bi visoka gospoda tudi na lovu ne imela drugega dela nego uganjati politiko. Vse je bila le kombinacija onih, ki povsod in v vsem vidijo politiko. Lov v Skiernievicah ni bil političen in ni imel nikakega političnega namena. „Nowa Reforma" piše, da ta lov niti od daleč ni imel političnega značaja. Diplo-matične konjekture so vendar preprečile vdeležbo na lovu, ki je bil namenjen le zabavi. Piše se pač, da je imel veliki knez Nikolaj Nikolajevič pri svojem bivanju na Ogerskem namen, delati tudi z lovom politiko, pozneje pa je ta namen odpadel.
Avstrija in Francija.
Na razne interpelacije, je odgovoril francoski minister Pichon v francoski zbornici glede razmerja do Avstrije sledeče: Avstro Ogerska je z zunanjega stališča element, ki vzdržuje ravnotežje in stalnost v Evropi. Njeni interesi niso v nasprotju s francoskimi. Avstroogerska spada k drugi ali-anci, ne k naši. Zato pa ni nikakega nasprotja med njo in med nami! Mi nimamo vzroka, biti proti nji; bili bi morda proti nji, ako bi zasledovali vojno politiko. Ker pa hočemo mir, moramo živeti z monarhijo v oni spravi, ki jo določuje naše razmerje do nje. Kaj se je torej v tem razmerju izpremenilo, da bi se bali glede zveze z Rusijo ? Ali smo glede Bosne in Hercegovine zavzeli drugo stališče ne-
go Anglija ali Rusija? Niti za treno-tek. Nasprotno vedno smo bili v soglasju z obema velevlastmi. Pichon je na to pojasnil aneksijo Bosne in Hercegovine in je rekel, da je to evropsko vprašanje. Gre se za to, da se izpremeni artikel v berlinski pogodbi. Treba je soglasja velevlasti. Pichon je hvalil modro politiko Izvolskega, ki je preprečil vojno in je povdarjal, £da je vprašanje rešeno. Enako Francija ni hotela, da bi nastal konflikt med Srbijo in Avstrijo. Na očitanja glede potsdamskih dogovorov je odgovoril Pichon, da je to le nadaljevanje konferenc, ki se vrše z vednostjo vseh že od 1. 1907. Francija torej ni izolirana, ampak igra važno ulogo, vkljub temu, da ne vodi vojsk.
Prisega proti modernizmu.
Glede papeževe zapovedi, da morajo vsi teologi priseči proti modernizmu, je nastal na raznih univerzah in v raznih škofijah odpor posebno v Nemčiji in v Italiji. Odsek nemških visokošolskih profesorjev, ki je te dni zboroval v Lipskem, je sprejel sledečo izjavo: Odsek je na svojem zborovanju prišel enoglasno do zaključka, da noben član akademičnega senata ne more biti več član te organizacije, ako je prisegel proti modernizmu, ker se je s tem odpovedal svobodnemu spoznavanju, ter se je izrekel proti svobodnemu prepričanju o znanosti, ter je zapustil stališče neodvisnega znanstvenika. — Podpisanih je deset profesorjev zastopnikov raznih univerz.
Falzlflkatl.
Praški .Čas* prinaša reprodukcijo onega telegrama, ki ga je prodal Swientochowski kot .kopijo* in jo je tudi Aehrenthal kot kopijo označil. Na telegramu se jasno vidi napake, ker stoji v besedi .sam* na koncu latinski m, dočim je telegram pisan s cirilico. Ta telegram jasno označnje avstrijsko diplomacijo.
Portugal. .
V Oporto je baje mestni svet vsled nemirov odstopil, in s tem pokazal, da nima zaupanja d6 provizorične vladi. Tudi guverner v Oportu je podal demisijo. Promet je baje ustavljen.
Nemiri v Mehiki.
Kakor poročajo listi so se v Mehiki pojavili novi nemiri. Poroča se tudi o velikih bojih.
DNEVNE VESTI.
Gospodje bodite lepo tiho! .Slovenec* zadnji čas kaj rad prinaša v svojih predalih vesti o zasebnih rodbinskih zadevah. Opozarjamo klerikalce, naj se nikar ne igrajo z ognjem, če ne bomo mi začeli objavljati jako neprijetne zakonske in izvenzakonske doživljaje raznih kaplanov in župnikov. Sicer pa tudi dr. Pegan ne bo zadovoljen, če bomo posvetili v njegovo rodbinsko življenje.
Javen shod pri Zlati Ribi. Včeraj dopoldne je priredilo .Politično in gospodarsko društvo za šentjakobski okraj* javen shod v restavraciji pri .Zlati Ribi*, katerega se je udeležilo, da so se napolnili restavracijski prostori do zadnjega kotička. Shodu je predsedoval društven predsednik Bergant. Prvi govornik g. Ribnikar je govoril o draginjskem vprašanju, o gospodarskem delu, ter o narodnih izdajstvih klerikalcev. Drugi govornik
deželni odbornik g. dr. Tavčar je odgovarjal na izvajanja dr. Kreka na zadnjem shodu v Unionu. Med drugim je podal velevažno izjavo glede onih mestnih uslužbencev — užltnin-sklh paznikov in mestne policijske straže — ki so izredno slabo plačani. Ena prvih nalog narodno-napredne stranke v bodočem občinskem svetu bo, da popravi napako, ki jo je v tem oziru storil prejšni občinski svet, ter regulira stanovske razmere teh uslužbencev. Poslušalci so izvajanjem govornikov burno pritrjevali in končno soglasno sprejeli stavljene resolucije.
Resolucijo proti draginji. Na
včerajšnem shodu so sprejeli tudi naslednjo resolucijo: .Shod pri .Zlati Ribi* poživlja c. kr. vlado, da spričo neznosne draginje mesa odpre južne meje za uvoz klavne živine, oziroma zapre mejo proti Nemčiji za izvoz živine. Dokler se pa to ne zgodi, naj dopusti prosti in neomejeni uvoz zdravega južnoameriškega mesa, ki naj bo oproščeno uvozne carine.*
Važna resolucija k papeževem dekretu. Dne 30. novembra 1. 1. je izdal papež odlok, s katerim ukazuje, da ima duhovščina izstopiti tekom 4 mesecev iz odborov in načelstev vseh gospodarskih organizacij. Našim klerikalcem pa ta dekret ni všeč in njihova gospodarska centrala razpošilja zadrugam na deželi poziv, da naj se izjavijo proti papeževem odloku. Na včerajšnem shodu pri .Zlati Ribi* se je tudi ta zadeva obširneje razprav ljala z ozirom na to, da je za naše gospodarske in politične razmere velikega pomena. Shod je tudi sprejel soglasno naslednjo resolucijo: .Javen shod pri .Zlati Ribi* pozdravlja in odobrava odlok rimskega papeža, ki ukazuje, da ima duhovščina opustiti funkcije v gospodarskih organizacijah. Ta odlok bi utegnil biti edino sredstvo, ki bi slovensko duhovščino zopet spravil tja, kamor spada, v cerkev. Ta odlok pa bi tudi mogel izgnati iz naših cerkva kramarsko politiko. Shod protestira, da bi slovenski klerikalci z umetnimi in naročenimi izjavami uplivali na rimskega papeža v tem smislu, da bi se za slovenske pokrajine uvedle Izjemne odredbe, ki bi morale provzročiti le tako nesrečne gospodarske polome kot so se že pripetili v drugih deželah.
Občni zbor političnega in prosvetnega društ/a za Krakovo in Trnovo se je vršil včeraj popoldne v gostilni pri Steinerju na Opekarski cesti pod predsedstvom bivšega občinskega svetnika Matko Rothla. Poročila društvenih funkcij o delovanju društva v preteklem letu so se odobrila z zadovoljstvom. Končno je bila sprejeta resolucija za neomejen uvoz argentinskega mesa. Navzoč je bil pri občnem zboru tudi zastopnik .Izvrševal-nega odbora narodno-napredne stranke* g. prof. Reisner, ki je pozival društvo k neumornemu delu za bodoče volitve. V odbor so bili voljeni: Odborniki: Benkovič, Bučar Anton, Verčič Jurij, Mešek Josip, Pogačnik Anton, Rčthl Matko, Smole Jakob, Trtnik Fran, Urbančič Fran, Verbič Anton. Namestniki:	Kosmač Fran,
Repič Avgust, Sattler Fran, Stražišar Anton, Wizjak Karel. Računski pregledovalci: Gril Ivan, Mauser Ivan, Steiner Anton.
Skrajna brezvestnost je, kar počenjajo zdaj plačani elementi po Ljubljani in deželi. Trosijo namreč vest, da bod^ vsi slovenski denarni zavodi propadli, ,ostala pa da bo le nemška .Kranjska šparkasa* v Ljubljani ter da
naj ljudje vzdigujejo denar iz slovenskih denarnih zavodov in ga neso v omenjeno nemško šparkaso. Poudariti moramo, kar smo že te dni povedali, da niti mestna hranilnica ljubljanska niti Kmetska posojilnica nista v nobeni zvezi z Glavno posojilnico, ki je zdaj v likvidaciji. Noben izmed teh trdnih slovenskih denarnih zavodov ne bo propadel, najmanj pa mestna hranilnica ljubljanska, ki sploh ne more nikdar propasti. Ljudstvo nima nikjer tako varno naloženega denarja kot v tej hranilnici. Če ji sodišče zaupa denar otrok in varovancev, če cerkve vlagajo vanjo cerkveni denar, potem je gotovo vreden zaupanja vsakega drugega. Tega pa ne bo mogel nihče nikoli trditi, da bi mestna hranilnica ljubljanska ne bila bolj varna od Kranjske šparkase. Kranjska šparkasa se glede varnosti sklicuje sama le na svoj rezervni fond, za Mestno hranilnico ljubljansko pa stoji dobra vsa Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Tudi je pri Mestni hranilnici ljubljanski izključena vsaka špekulacija z denarjem, ker stoji hranilnica pod vednim strogim nadzoistvom vladnega komisarja.
Nove ponemčevalnlce na Spodnjem Štajerskem. Nemci še niso zadovoljni s svojimi dosedanjimi germa-nizatoričnimi vspehi na Spodnjem Štajerskem. Včeraj je imel odbor .Siid-marke* v Gradcu izvanredno sejo, na kateri so vsi odborniki izjavili, da spodnještajerskim Nemcem, oziroma nemškutarjem .primanjkuje* ljudskih šol. Zato je odbor sklenil, da „Sud-markino* ljudsko šolo v Krčovini razširi in popolnoma modernizira, spomladi pa ustanovi v Peklu pri Poljčanah popolnoma novo ponemčevalnico ,Ros-eggerschule*. Štajerski Slovenci pozori Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek se igra drugič Daria Nicodemija psihološka drama .Zavetje*, ki je žela pri premijeri v časopisju in pri publiki najboljše kritike. Ta drama je izvrstno naštudirana, vzorno režirana ter je sploh izredno zanimiva. Predstava se vrši za par-abonente, ker je bila prvič za nepar.
—	V četrtek se poje Kalmšnova opereta .Jesenski manever* (za nepar). — V soboto prvič Jeroma Je-roina angleška komedija .Tujec*, v kateri nastopa Kristus. — Opera pripravlja .Boheme*, opereta .Barona Trenka*, drama .Marijo Stuar-to vo“.
Gledališka blagajnlca. Ker se
čujejo zaradi prodajanja gledaliških vstopnic različne pritožbe, je odredilo gledališko ravnateljstvo, da se za ljubljanske obiskovalce gledaliških predstav vstopnice ne bodo več reservirale, kakor doslej kar za več dni, nego se bodo vstopnice oddajale le proti plačilu. Kdor bo preje prišel, dobi prej vstopnico. Abonirani sedeži seveda niso na prodaj, ker so stalno oddani. Predprodaja vstopnic se vrši le dan pred predstavo in na dan predstave, torej jih ni možno poprej oddajati. Vse pritožbe so provzročila le slučajna nesporazumljenja, dasi gre gospa Šešarkova po možnosti vsakomur brez izjeme na roko.
Samomor dijaka. Včeraj se je ustrelil v Gorici osmošolec na tamkajšnji realki, dijak Jakob Gasterhuber. Vzrok samomora je bil nepovoljen napredek v šoli.
Občni zbor Sokola I. v Ljubljani se je vršil ob zelo številni udeležbi članstva v soboto zvečer v gostilni pri Zupančiču na Ahacljevi cesti.
Iz poročil odbora in načelnikov posameznih odsekov je razvidno, da se je to nad vse agilno društvo tudi v preteklem letu živahno gibalo in razvijalo tako svojo delavnost, da bi si ga v tem oziru mnoga naša društva lahko vzela za vzor. Za starosto je bil ponovno izvoljen dr. Tominšek, a za podstarosto dr. Pestotnik, moža, katerih imena nam jamčita, da bo društvo tudi v bodoče razvijalo tako živo delavnost, kot jo je razvijalo v prvih štirih letih svojega obstanka, posebno ker je članstvo resnično navdušeno za ideje sokolstva.
Maškarada logaškega .Sokola" se vrši 12. svečana t. 1. v hotelu .Kramar*. Bližnja društva vljudno prosimo, da se blagovolijo ozirati na to prireditev.
Pevsko društvo .Slavec* priredi dne 18. februarja .Zaključni venček* plesnih vaj, na pustno nedeljo dne 26. februarja pa veliko društveno maškarado. Maškarada bode prirejena, kakor običajno vsako leto, na najobsežnejši podlagi toda brez jednotnega sloga, tako da si skupine ali posamezni izbirajo poljubne maske ali narodne noše, da tako tvorijo ono pestro in razposajeno karnevalsko življenje, ki daje za sodelovanje vsakemu pristop.
Olepševalno društvo v Rožni dolini vabi na VI. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 22. prosinca 1911, v restavracijskih prostorih gosp. Marna. Začetek ob 4 uri popoldne.
NB. Glede na velepomen olepševalnega društva za novo naselbino in radi koristi, ki jih donašajo uspehi društva vsakemu poedinemu stanovalcu Rožne doline, vabi tem potom vljudno, vse častite člane, osobito one stanujoče v Rožni dolini, v njih last-, nem interesu h gotovi udeležbi.
Odbor.
Litijsko - šmartinsko telovadno društvo .Sokol* vabi svoje člane na II. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. popoldne v gostilni br. Iv. Robavsa v Šmartnem s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika I. občnega zbora. 3. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo, načelnikovo in pregledovalcev računov. 4. Volitev odbora, t. je staroste, podstaroste, načelnika, 8 odbornikov, 2 namestnikov, 2 računskih preglednikov, 9 zastopnikov za za župni občni zbor in 4 zastopnikov za občni zbor Slov. sok. zveze. 5. Slučajnosti.
Prvi maškaradni kongres. Splošna del. zveza .Vzajemnost* v Ljubljani je priredila v soboto v Narodnem domu veliko plesno zabavo pod naslovom .Prvi maškaradni kongres*, ki je vspela zelo povoljno. Zlasti je ugajal nastop godbe mladoturškega pešpolka ŠL 125 'h, ki je zbudila splošen smeh. Aranžma je bil jako dober. Videti je bilo tudi par jako lepih mask. Konsta-tiramo le, da veselica ni bila tako dobro obiskana kakor smo pričakovali. Seveda delavske plesne zabave so za nekatere gospode »pregemein*.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur* v Ljubljani. Sprejme se: 4 koutonsti, 2 poslovodji, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 4 prodajalke, 6 učencev. Službe išče: 2 knjigovodje, 2 korespondenta, 3 kontoristi,
2	poslovodji, 3 potniki, 1 skladiščnik, 22 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke, 14 po-
M1ČHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Alfieri, s skrčenim obrazom, postava kakor ojeklenela od divjega napora volje, se je obrnil in odšel proti stopnicam, ki so vodile s terase.
— Kam greste, gospod kapitan? je zaklical Bembo ter se postavil predenj.
Altieri mu je brez odgovora pokazal bodalo, ki ga je stiskal v pesti.
— Ali se šalite, blagorodje? je zamrmral Bembo s svojim zopernim glasom, ki je bil vzrok, da ni delal samo neprijetnega vtisa na tistega, kdor ga je gledal, nego tudi ostudnega, na vsakogar. kdor ga je slišal govoriti. — Ali se šalite? Kdor se piše Altieri, kdor poveljuje dvajsetim tisočem vokakov, kdor more odstaviti doža in venčati samega sebe z vojvodsko krono, kdor more spraviti nasprotnika ob glavo, ako le trene s prstom, kdor drži v svoji roki tako strašno orožje, kakor je Svet desetorice
—	ta je otročji, če se hoče iznebiti tekmeca s tem, da ga zabode z bodalom! Vi ste v Benetkah Bog, pa hočete postati bandit! Bežite! Roland Kandiano, zaročenec Leonore, mora poginiti drugače, ne pa od sunka z bodalom!
— Kaj hočeš reči ? je zarežal kapitan.
Bembo ga je prijel za roko ter ga potegnil s seboj na drugi konec terase. Sklonil se je čez ograjo, iztegnil roko in dejal:
— Poglejte I
Altieri se je sklonil in pogledal.
Ta kot Benetek je ležal v zlovešči temi. V ozadju se je vlekel ozek kanal brez gondol, brez petja in brez luči. Na eni strani je vstajala doževska palača, ogromna, težka in preteča, na drugi pa strašno pročelje, eden tistih molčečih in ledenih obrazov hiš, ki se odevajo z grozo in žalostjo; beneška jetnišnica.
Ti dve ogromni zgradbi pa je čudoviščno vezala nekaka krsta, položena preko globine, ki je spajala palačo trinoštva s palačo trpljenja ...	•	•	■
Na to krsto, ki je visela nad črnimi valovi, je padel Altieri-jev pogled.
Kanalu svoje z vsem bles-
Z grozničavim drgetom se je odmaknil in vzkliknil s hripavim glasom:
— Most vzdihljajev!
— Most smrti! je odgovoril Bembo z ledenim glasom; kdor pride tja, zanj je konec upanja, življenja in ljubezni!
Altieri si je otrl čelo, ki je bilo rosno od znoja. In kakor da se mu je stresla vest v poslednjem krču, kakor da se je zgrozil pred krutostjo zamišljenega maščevanja, je zajecljal:
— Če bi imel pretvezo . . . tako pretvezo, da bi ga mogel zapreti! ...
— Pretvezo hočete imeti! je dejal Bembo zamolklo ter se vzravnal z neusmiljenim veseljem. — Dobro, pojdite z menoj, gospod Altieri!
— Kam me vabiš, hudobni duh ?
Bembo je stopal z dolgimi koraki na drugi konec terase. Sklonil se je kakor prej, iztegnil roko in dejal:
— Poglejte! . . .
Kazal je na palačo, ki je zrcalila v Velikem pročelje iz Kararskega mramorja in svoje stebrišče kom največjega razkošja.
— Palača kurtizane Imperije! je zamrmral Altieri.
Bembo ga je prijel za roko.
— Vi iščete pretvezo! je zasikal. Tu jo najdete! Imperija, ta prokleta in slavna nečistnica, vam bo izročila Rolanda.
— Torej ga ona sovraži I je šepnil Altier.i.
— Ona ga ljubi! ... Ali slišite, gospod? Kurtizana Imperija trpi nocojšnji večer kakor pogubljena sluša — kakor vi! ... Kurtizana Imperija ljubi Rolanda, kakor ljubi on Leonoro, z oboževanjem, do blaznosti, do smrti! In njena ljubezen, silna kakor vaša, neutešljiva kakor vaša, bedi v temi nocojšnjega večera! In ta ljubezen odpira vrata maščevanja — njej kakor vam! Pojdite z menoj, gospod, pojdite h kurtizani Imperiji I . . .
II.
Beneška ljubimca.
Zadnji šum ljudskega slavja je bil potihnil. Benetke so zaspale ; njih molčeči kanali so migljali in valovali kakor prameni las pomorske boginje; njih mramor se medlo je svetlikal med modrikastimi odsevi svoje okolice, pod žarki lune, ki je plavala po mlačnem nebu. Ažurni refleksi oblivali bajno sliko spečega
mesta, ki je topila svoje obrise v harmonskem strnenju barv. Vse je bilo zaprto, samo žrelo skrinje za ovadbe je zijalo še vedno, kakor grožnja, ki nikdar ne počiva, nikdar ne zaspi! . . .
Na malem otočku Olivolskem, za cerkvijo Svete Marije Formoze, ki je bila posvečena ljubezni tu se je vsako leto vršila poroka dvanajstih deklet na troške republike — se je širil krasen vrt.
Slavci so se kosali v petju v vrhovih visokih ceder, in zdelo se je, kakor da bi noč z vso svojo široko dušo poslušala to njihovo pesem, ki jo je neutrudno spremljalo zamolklo mrmranje valov.
In pod ogromno cedro, med rožnim grmovjem, med vonjavami jasmina in geranija, v mirnem in veličastnem blesku nezaslišane lepote tega okvira, se je objemalo dvoje izbranih ljudi, in njiju čeli je obsevala vsa božanska luč ljubezni: on in ona.
Nepopisen čar je izhajal od Leonore; vse njene kretnje so bile prepojene z ljubkostjo, s prožnostjo in z oboževanja vredno silo zdrave mladosti; njena fina glava, ovenčana s težkimi kitami bogatih las, je izražala ponos in plemenitost, in njene velike rjave oči, voljne in rosne od ljubezni, so sijale v blestečem pogledu čiste smelosti; neizvedljivo mikavno se je družilo v njih zaupanje s plahostjo, vdanost s resnobno samozavestjo, prirojena žlahtnost z gorečim žarom mladosti. V vsem svojem vedenju je bila podobna sliki, kakršno si človek ustvarja o mladih boginjah paganske starodavnosti.
Roland je bil živa podoba naravne moči. Tudi kadar je počival, je sleherna kretnja izražala njegovo neverjetno silo. Bil je srednje rasti, finega, vitkega stasa, z drobnimi, a žilavimi rokami. Njegova nekoliko ironska usta, zmirom pripravljena za piker odgovor so izražala v svojem nasmehu velikodušnost in dobroto srca; ves vtis, ki ga je delal na človeka, je bil ta, da je zmožen obenem slepega sida in plemenitega odpuščanja, da prezira nizko zavist, strastno ljubi velika junaštva, in da se ne bi ustrašil nobene borbe, pa makar če bi vstal proti njemu ves vesoljni svet.
In tako sta tvorila obadva krasno dvojico, ki so jo občudovali umetniki in pesniki, najbolj pa beneško ljudstvo; to ljudstvo samo v sebi umetniško in pesniško, ju je nazivalo .beneška ljubimca*, češ da predstavljata vse, kar je svetlega, močnega in slavnega v Kraljici Morja!	iDalje.)
močnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 10 blagajničark, 12 prodajalk, 5 učencev. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
Čez 7 let ne bo nobene cerkve več na Kranjskem.
Iz novega mesta se nam z dne 11. t. m. poroča: Danes se je bavil vzklicni senat tukajšnjega okrožnega sodišča z volilno agitacijo izza nadomestne državnozborske volitve za Dolenjsko, oviroma z mandatom Gangl -Zarc. Dasi je bila razprava suhoparna, kot je pri vzklicnih razpravah že v navadi, posebno če stranki kot tukaj nista navzoči, vendar tudi ti suhoparni akti govore za klerikalno stranko sramotno dejstvo, s kakimi škandaloznimi sredstvi klerikalci skušajo pri volitvah ubijati mandat nasprotne stranke. Pa ne samo to! Ampak ubijati tudi posamezne pripadnike nasprotne stranke ter jih lažnjivimi izmišljotinami spraviti ob eksistenco.
V kolikor je ta razprava za nas važna, posnamemo iz nje sledeče: Začetkom oktobra se je profesor Jarc vozil po Belokrajini ter pod pretvezo da bo Belokranjcem preskrbel ureditev cest in kopico drugih dobrot, agitiral za se.
Na tem potu ga je spremljal .somišljenik* Marko Jonke, župan in kržmar iz Dola pri Črnomlju, a vozil ju je Miha Rade, tudi somišljenik Jarbev. V gostilni Jureja Pakeka na Tunči gori so ustavili. Prd gostilno se je začel pogovor in naravno, govorilo se je o obeh kandidatih za Belokranjski mandat Jonke je skušal za svojega Jarca in klerikalno stranko na ta način delati reklamo, da je besedičil o grozovitih posledicah v slučaju, če bi bil Gangl izvoljen.
Iz razprave same se ne da posneti, ali si je mož nadučitelja iz Dra-gatuš najašč privoščil, da ga spravi ob kruh, ali pa tiči v njegovem zagovoru le pravia, s katero se sme ob-loženec tudi z izvitimi izgovori za-zagovarjati.
Pri razpravi navzoči priči Jurej Puhek in Miha Rade izpovesta in si-ser prvi: Jonke je takrat dejal: Proti nekemu 18 letnemu fantu se je Daga-tuški učitel tako izrazil, da če bi Gangl zmagal, tedaj čez 7 let ne bo nobene cerkve več na Kranjskem.
Priča naknadno izjavi, da glede besede Gangl ne ve natanko, jeli jo je obtoženec rabil ali ne.
Rade pa pravi: Nam je Jonke rekel: .Meni je neki mož pravil, da je neki učitelj v Dragatušu rekel, da, ako bo Gangl zmagal, da bodo vero In križ Iz šole odpravili.* Diuge ne-navzoče priče so ob priliki prve sodbe v Crnnmlju tudi izjavile, da je obtoženec nazival napredno stranko kot brezversko stranko. Ker sta v Draga tušu 2 učitelja, se je po lastnih besedah obtoženca, ki jih je rabil pozneje v zvezi z onim govorom, ugotovilo, da je pri tem prizadet le nadučitelj Kosec, ki seveda inkrimovanih besed ni proti nikomur rabil io so tedaj smatrati kot nesramno agitacijsko orožje klerikalnih resnicoljubov.
Vzklicni senat je vzklic obtoženca zavrnil kot neutemeljen, ter potrdil razsodbo prvega sodnika v Črnomlju.
Jarcev somišljenik Jonke bo v plačilo za svojo brezstidno agitacijo sedel en teden (nekateri trdijo le pet dni) za katero darilo se naj ie Jarcu zahvali.
Razne vesti.
* Nemški Usti se jeze, kajti zgodilo se je nekaj nečuvenega, strahovitega. -Minister Haerdtl je namreč povedal poslancema Paciku in To-tnššku, da so njegovi češki uslužbenci vpisali češčino kot svoj občevalni jezik. Nemški listi so zaradi tega kar iz sebe in ogorčeno vprašujejo, če se morda v hiši barona Haerdtla občuje s češkimi posli v češkem jeziku.
* Zarubljeni veterajnarji. Nikar naj' kdo ne misli, da se samo pri nas godi veterajnarjem slabo in da se jim včasih njih patriotizem prav nič ne izplača. Tudi na Nemškem je tako. Zadnjič so slavne oblasti zarubile veteransko društvo v Wesselingu pri Kolinu. Vzele so veterajnarjem zastavo, na kateri je bil celo od nemškega cesarja podarjeni trak, puške, patrone, omare, boben, trobento itd. Najbolj jim je žal za zastavo, ter za boben in trobento itd. Za puške jim ni, ker so že stare in za nobeno rabo, še manj pa seveda za knjige in za omare, brez tega se čisto lahko izhaja. — Veteraj-narje so zarubili, ker niso plačali nekega davka.
Atentat na pesnika. Iz Peter-rga poročajo: Proti pesniku Andre-
jevu je bil te dni v njegovi vili na Finskem vprizorjen atentat. Nek hlapec je hotel nasilno vdreti v hišo in ko mu je pesnikova žena branila je za čel prav grdo zmerjati. Andrejev je prišel gledat iz sobe kaj se godi, tu pa hlapec sproži proti pesniku samokres, vendar ga pa k sreči ni zadel. Zakaj je hlapec na Andrejeva hud, ne poročajo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 15. januarja. Včeraj je dospela že večina državnih poslancev na Dunaj. Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi člani novega kabineta. Na dnevnem redu je bil poročilo o predpripravah za sestanek držav, zbora. Novi kabinet se takoj v prvi seji zbornice predstavi poslancem. Jutri ob treh popoldne se vrši sestanek klubovih načelnikov, kjer se bo sestavil program za prvo sejo. Največje zanimanje vzbuja volitev predsedstva »Poljskega kluba*, ki se vrši jutri. Volitev je zlasti radi tega zelo važna, ker bo gotovo prišlo do boja med poljskimi demokrati in poljsko ljudsko stranko. Ker je podpredsednik državne zbornice poslanec Starzinski odklonil kandidaturo za predsednika »Poljskega kluba*, kandidirajo pristaši Glombinskega posl. Svviertnega. Poljska ljudska stranka z voditeljem Sta-pinskim na čelu pa odločno zahteva, da se izvoli za predsednika njen član dr. German. Od izida volitev je torej odvisna tudi taktika poljske ljudske stranke. Kako stališče bo zavzel na-pram novemu kabinetu »Poljski klub* še ni znano.
Dunaj, 15. januarja. Takoj v prvi seji zbornice predloži nova vlada poslancem proračunski provizorij, katerega je sestavil že bivši finančni minister vitez Bilinski. Sedanji provizorij poteče namreč že dne 31. t. m. Na vrsto pridejo tudi razne finančne predloge, kakor povišanje davka na žganje in zvišanje osebno - dohodarinskega davka.
Glasovi o tajni avstrijsko - ogrski trgovinski pogodbi.
Dunaj, 15. januarja. Kakor se je sedaj dognalo, je bila tajna avstrijsko-ogrska pogodba sklenjena le na inici-jativo zunanjega ministra Aehrenthala, ki se v svoji protibalkanski politiki ni hotel upreti nasilstvom agrarnih politikov. Današnja »Arbeiter Zeitung* radi tega vehementno napada Aehrenthala in poživlja vse poslance, da spravijo to stvar pred zbornico in postavijo Bienertha, Aehrenthala in Weifikirchnerja pod obtožnico.
Bosenski sabor.
Sarajevo. 15. januarja. Na konferenci med vlado in načelniki poedinih strank je prišlo konečno do sporazuma. Vlada je odstopila od svoje zahteve, da mora najprej priti na dnevni red proračun.
Imenovanje grofa Thuna češkim cesarskim namestnikom.
Praga, 15. januarja. Listi poročajo, da je Bienerth v sobotni seji mi-nisterskega s zeta že poročal o imenovanju grofa Thuna češkim cesarskim namestnikom. Grof Thun prevzame posle že to soboto. Akoprav je v ce-carskem lastoročnem pismu že označen karakter Thunovega imenovania, vendar je nedvoumno, da mu je cesar poveril še posebne pravice, kakor dosedaj še nobenemu češkemu cesarskemu namestniku.
Nathan češki sekciji »Slobodne Misli«.
Praga, 15, januarja. Rimski župan Nathan se je pismeno zahvalil češkim svobodomiselcem, ki so mu ob priliki njegovega govora dne 20. septembra 1. 1. čestitali na njegovem odločnem nastopu. Koncem pisma poživlja vse avstrijske svobodomiselce, naj odločno vstrajajo pri svoji borbi proti rimskokatoliškemu mračnjaštvu in izjavlja, da bo stal vedno na njih strani.
Železničarska stavka na Portugalskem.
Lizbona, 15. januarja. Stavka železničarjev je končana. Ljudstvo je postalo že nejevoljno, ker je bil promet tako oviran in je radi tega javno napadlo stavkujoče železničarje. Ker so pozneje pričeli s stavko tudi delavci v mestni plinarni in je bilo vsled tega mesto v temi, je občinstvo to tako razburilo, da so se morali stavkujoči delavci za barikadami braniti pred napadi ljudstva. Ta odločen nastop ljudstva je železničarje prisilil, da so sprejeli ponudbe železniških družb in zopet takoj pričeli z delom. Promet se vrši sedaj že popolnoma redno.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna*, Ljubljana.
?I ? I K O ?0 ?
Najboljša ura sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? 1 K O
?0 ?
nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. 11
? 1 ? I K O
?0 ?
Tovarniška varstvena znamka:
V
IKO“.
? i ? 1 K O ?0 ?
Enonadstropna
^'iva
HISA
(nasproti pekarije) s šestimi sobami?se
proda
v Rožni dolini št. 217* pri Ljubljani.
Hotel in restavracija
^Bavarski dvor*
Danajska cesta št 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilea poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
Poročni prstani
močni v zlatu, na trpež-nosti neprekosljivl
1 par od K 7*—
naprej v modernih fasonah — graviranje brezplačno
pri
FR. ČUDNU
urarju in trgovcu v LJUBLJANI, samo Prešernova ulica št. 1.
— Ceniki s koledarjem zastonj tudi po pošti. -Največja zaloga stenskih ur.
1
novi iz slavonsaega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni
od 56 do 65 litrov
100	. 120 ,
150	. 180 .
200	. 250 .
250	. 800 .
se dobivajo po prav nizki ceni pri
1. Rosner & Komp.
v Ljubljani, poleg pivovarne .Union*.
Edino zastopstvo In zaloga .Prve hrv. tvornice sodov* v Novski.
Umetna knjigoveznica.
Fr.
hnj I g-o veznica,
Priporoča na novo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike; dalje ima v zalogi veliko izbiro okvirjev, tiskanje trakov po najnižji ceni. Trakovi so vedno v zalogi. Na izbiro so od navadnih do najfinejših. Zelo pomenljivo je shranjenje tiskanja pri trakovih, ko se pri nalepljenju črk polovica črk pogubi. V zalogi ima tudi elegantne platnice za »Slovana*, »Dom in Svet*, »Ljubljanski Zvon*, »Planinski vestnik* i. t. d.
Cene zmerne. Točna postrežba.
Umetna knjigoveznica.
VI prihranite denar!
Automatični namizni prlžigalnik
oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannli-cherjevih pušk.
Lepo	UJT	Q»aA I.epo
darilo!	*»-	darilo!
In« SrhlinHor tehnl£n« pl»«rn» Dun«J XIII., JUS. aiuuiiuer HOtteldorleritras.e 237/V.
Preprodfjald dobijo velik popust I — Pošilja se samo popoštnem povzetju. — P. n. restavraterji ln kavamarji Izjemne cene.
CMITH-BROS samopisnica ima
dvobarvni trak; Mehanizem kar najtrpežnejši In najmodernejšo opremo;
Tipkino dvigalo teče na 15 krogijah, Hitrost pisave je raditega neomejena.
Barvni trak se avtomatično premeni, tudi Razne poboljške ima ta stroj, med temi Originalno vpeljavo papirja, tako da je Sploh cel sestav stroja nedosežen.
SAMOPISNICA Smith-Bros je izdelek Amerikanske industrije ter vrhunec Moderne tehnike na tem polju,
O katerem se lahko trdi, da se rad Ponareja, pač pa nikdar ne doseže In najsi bodo tudi najstarejši sistemi. Stroj sam je in ostane najpopolnejši: Nadkriljuje v kakovosti In trpežnosti vse ostale.
Ceniki se vpošiljajo na zahtevo,
Ali se stroj razkaže brezplačno.
, . Pri strojepisnem
PrVO darilo! svetovnem rekordu
na Dunaju v oktobru 1910.
THE REX & Co.,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7
Telefon št. 38.
Zaloga vseh drugih pisarničnih potrebščin.
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil
Kupujte .JUTRO".
Izvod samo 4 vinarje.
! Kolesarjem!
— v znanje! =
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primemo tempariranem prostoru shraniti.
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago
  brezplačno . ----------
tvrdka
IT. Čsta^erz^IIk:,
specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
„Jurjevo
čistilo“
je specljallteta vseh krem, daje najlepši lesk In se dobiVa povsod.
Pazite dobro na varstveno znamko
„Ljul>Hanski grad“.
,Jutro‘se prodaja vTrstu
po 4 vinarje
Becker, ulica Stadion, Trevisan, Ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, Rounaclie.1, Campomarzio, Bi 'Ulia, S. S. Marliri, Ercigoj, ulica Masimiliana, Rončel j, ulica S. Marco,
Cecllimi, Ulica del Istra, Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Grauiaticopiujo, ul. Bariera, SpOder, ulica Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. BeilUSi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Bajc, ulica Gepa,
Luzatto, ulica Aquedotto, Segillill, ulica Judustria, Železnik, Sv. Ivan,
Lu£, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
■vseli. Trelilsosti s© ceno prod.a.
Moje Ime jamči za solidno 'n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII,
Santergnsse 13.
Diplomiram krojač
Anton Presker
I jubljana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
Sprejme se takoj dober
v Ljubljani z večletno prakso modne, kakor tudi manufakturne stroke želi svojo dosedanjo službo bremeniti s prvim februarjem. — Ponudbe sprejema inseratni oddelek nJutra“.
===== Zaradi inventure =====
izredno znižane cene
Raglan.............za	dame	preje	K	40'— sedaj K 12'—
Gledališka mantila. . .
Paletot ..........
Pelerina..........
Kratki kožuhi ....
Zimska ali športna suknja Obleka............
Otročje obleke pod vsako ceno!
Franc Souvan sin, Ljubljana
Mestni trg štev. 22 in 23
Treletrgro-^rlzn.a,-
gospode
Rezervni zaklad
Stanje hranilnih
Kmetska posojilnica
===== ljubljanske okolice =
nad pol milj ona
kron
milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI
Ljubljana, Mestni trg- 5
Dunajska cesta štev. 18
■W TTTTkT^V kupljeno od konkurzne mase
V 11M U „Agro-Merkur“
se prodaja od 56 1 naprej vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. razen nedelj in praznikov
po nizkih cenah.
Proda se ceno tudi prazna dobro
lEskomptuJe
Eskomptuje
trgovske menice
trgovske menice
ovinjena posoda,
Ustanovljena = leta 1882. EEE
Ustanovljena == leta 1882. ==
od 50 1 do 50 hi, skupaj približno 1100 hi.
Natančnejša pojasnila daje g. I. Balon, gostilna pri „Fajmoštru“ v Ljubljani in gostilničar pri „Anžoku“ v Šiški. Istotam se nahajajo tudi kleti. Vse se prodaja proti takojšnjemu plačilu.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 —
so naprodaj na Tržaški cesti št. 51
V V odmatu
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8
se pod jako ugodnimi pogoji in na lepem prostoru proda
■ 1—	  registrovana	zadruga	z	omejenim	jamstvom	'•	1
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
XjSLSt3n.o	IfcTeijEJOLOdLeiEELOjš© čorls:©..
2v£vi.z5Js:aaioe-	2žlllŽS8111l£	Litografija.
Telefon-slca, žte-v. 118.	—-———“	=—— !F©Stn.e iLran.ilai.ce štev. 76.307. =——
z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, drvarnico in peril-nico z obsežnim prostorom.
Natančnejše se poizve pri lastniku na Selu št. 30.
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinsate in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
Najnižje cene!
TURK in BRATA ROJ IN A
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7