' Posamezne štetilke: Na. |S 0 0 0 jj^Tadne Bin —♦50* ob »©vit I v ' deljah Bin l«—« J *lC *TABGK* i&haja vsak dam, razve*%Z m m; nedelje m praznikov, ob 18. uri z T' * ■ * daiutnom naaledirjefra.dne ter elane'- ■ JJ mesečno no poeti D i.0**-, za ino- " u samstvo D 13’—, dostavljen na doril ■ J 1.) 11’ — , na izkaznice I) 10*-~* JJ ■ insetati po dogovoru# ■ S ^roca-se ^h opravi ,TaB0RA\ ■ m JViAUlHOH, Jurčičeva ulica štev. 4. * Leto: b % til o o--* BCR Boa d *#T?f «¥* i Iti ¥* l¥ft u - Posamezne Storilko: Na- 3 ;, vadne Din —50, ob ne- 3 •'.? deljah Din 1*—. - J 5 J * UREDNIŠTVO se nahaja v jrari- J * boru, Jurčičeva ul. bU 4, 1. nad- ■ B.ropje*. Telelon interurb. šfc. 276. J J UPRAVA se nahaja ▼ Jurčičevi JJ ■ ulici et. 4, pritličje, desno. Tele* . JJ< • jou sir. 24» Sli8 pošinočekoT« ra* *< ■ , čun štev, 11,787. -3 "v • » JJ Na naročila brez denarja b» na ;w ■ ozira, * Kokopisi £e ne,vračajo« "J* Maribor, sobota 1. aprila 1922. Številka: 75. Naročnina' „Tabora“ znaša od I. aprila naprej: , Epšti mesečno...........D 10— Ua &nu dostavljen mesečno D 11.t— na idcaraice mesečno . . D 10.— ^ inosemstvo mesečno . . 1) IS,— . t ene posameznim številkam ostanejo dozfjajnej Za navadne »o 50 para, za abotne po 1 Din- Dve smeri. » ..Nedavno Kino. objavili izvajanja iškega politika c]r. Krarpara o genovski. konferenci in o ruskem pol i t i e-iieru problemu. Dr. Kramar so je v IJUenn Slovanstva postavil proti Genovi in proti pogajanjem z boljšoviško v’lado. Par cini po dr. Kramarovem Kovor u pa jo dal ministrski predsodek in sunauji minister češkoslovaške ^'Publiko dr .Beneš dopisniku »Neue r. Presse« iutervivju o nekaterih ak-.uielnili 'političnih -vprašanjih, zlasti Pa o stališču češkoslovaške vlade gle-Ue genovske konference in ruskega vPraša'nja. Dr. .Beneš zastopa drugo smer. Strinja .so z dr. Kramarem v •1®®» da je raško vprašanje najvažnej-S| Problem Evropi in sveta. O načinu rešitve tega vprašanja pa ho mnenja* ‘shajajo. Dr. Beneš in dr. Kramar Predstavljata dva mogočna tabora v .Evropskem političnem svetu. V dr-•vraniarevem taboru je Poincare iu Jj®čiua francoskih politikov, potem t uši-- z Ninčičem' ih mnogo drugih. Benešev tabor so šo le formira. >;a«j vstopajo -vsi. oni, ki niso zadovlj-?i a dosedanjo taktiko nasjvreti Rusiji ‘A ki čutijo, da brez Rusijo ni gospo-idrske obnove in pravega miru. Dr. Krajoaara in dr. Beneša jemljemo zgolj pri nas najbolj znana, reprezen-•auta dveh smeri, no da bi ju sovocla Smatrali aa faktična (reprezentanta in 'oditelja dveh’ evropskih političnih taborov- Stališče'dr- Beneša je znano. To, ■fear je povedal v navedenem interviju, iamo potrjuje in dopolnjuje njegove prejšnje izjave. Po mnenju dr. Bone-s« no morejo rešiti gospodarski problemi, dokler se ne izvedejo nakatere 1-kitične korekture. Predvsem pa je potrebna enotna politika- nasproti Ru-f ji- Dobro je bilo, da sto se Francija !11 Anglija sporazumeli o načelih rus-Politike. Češkoslovaška politika Proti Moskvi so drži pb izjavi dr. Be-J)6ša, sredine med politiko Francije iu Anglije.. To jo politika »dal.ekosežne Neposredne gospodarsko kooperacije s **OVi«t«V/v ilrinvA a. lnviv/. lini i+ičriiP!y>l K°yjetsko državo, a brez političnega 1>riznamja.« ,.v Dobro je, če se pri presojanju sta-'hsča evropskih držav Ar ruski politiki ^tresemo mnenja, da gre morda kateri J^mecl njih za kakšna moralna načela j!1,da se držo konsekventno svojih' pomičnih nazorov. Tu gre za boj med 'Va2ličnimi gospodarskimi interesi; moralni patos je le znamenje indivi-^Ualnosiii iposamesmUi’ državnikov, ^ako niato so veliko države brigajo za ttotramjo uredbo di-ugil' držav, nam ,!4*e JUvpr. madžarski primer. Mad-' *rt kljub vsemu svojemu absolutiz-nživajo simpatije Angležev, to pa a-to, ker sicer ustrezajo angleškim rgovinskini interesom- Če bi šlo za . l.TSftvike in komunizem, je jasno, da bila t-aboo ■',sa oficijelna Evropa v onem rp -Tu, ki ga je zastopal dr- Kramar. ln0trjuje. Tuji vSadarj! pri poroki kraSja Aleksandra. ZM B e o g r a d, 31'. marca. Cujo se, da pride povodom’ poroke N j- Vol. kralja Aleksandra v Beograd šest tujih suverenov in sicer Češkoslovaški predsednik dr. Masaryk, poljski predsed- nik Pilsudski, Tumunski kralj, pred; sediiifc francosko republike ter belgijski. in gršlv\ Kakor se do-znava, bo vlada ugovarjala načinu rešitve glede Tracije in morskih' ožin ter kategorično vztrajala pri: tem, da se Odrin in Galipolis vrne Turčiji. Nasprotujoče si vesti slede bolezni Karla Habsburga* v DKU FuncKal, 30. marca. Bolezen Karla Habsburga, ki se je včeraj malo zboljšala, se je danes zope.t poslabšala. DKU HabsbuT n ja. Otroci so že skoraj popolnoma o-zdraveli. Ameriški kongres ratificiral pogodbo glede Daljnega Vzhoda- *:* DKU W a s h i n g t o n. 30. marca. Pogod,ba glede Daljnega Vzhoda je bila danes brez pridržka z vsemi G5 glasovi ratificirana. , s* < «'-• Povoljen zaključek angleško-irske ; konference. y ’ DKU London, 30. marca. Konfet renca irskih in angleških ministrov je bila. danes zaključena. Tajnik irske DKU Pariz, SO- marca. Konferenca predsednikov velikih odborov je sklenila, staviti zbornici predlog, da se stavi, zakonski načrt glede predujmov ,Avst-rijo, na prvo mesto' dnevnega reda jutrišnje seje. • .- 'w DKU W a s h' i n g t o n, .'j0. ma rca. Resolucija, ki jo je stavil senator Lod-ge, je bila v obeh hišah kongresa sprijeta. S to resolucijo se pooblašča'ameriška vlada, da odgodi terjatve napram Avstriji. - ; : r-'.- » - DKU Pariz, 30. marca (brezžično). Stavka pristaniških delavcev v Italiji jo končana. Minister za soc i ja! no politiko zahteva prepoved izvoza. B e o g r a d, 30.. niarea. Zamenik' ministra socijalno politike iu minister dr- Krste! j jo naslovil na finančnega ministra Kumainudija predlog, da na temelju čl. 4. carinskega predpisa za-brani z veljavnostjo do 1. septembra izvoz vseh živil, zlasti živine in žita in to radi sedanjih previsokih cen in pomanjkanja teh predmetov. j d iJiosHMM.uj«* j t? iiauiesio g. lajeto : Funehal, SO. marca. Karl imenovan Aleksander Bodi, tajnik ■g se nahaja na potu okrova- ministrstvu za zunanje stvari, ki , i £&mr/hrvirnl tip rin.nm-cjL-nrvi Novo vodstvo presbiroja. TIP Beograd, 30. marca.' Za šefa presbiroja, je namesto g. Taletova v je služboval na dunajskem poslaništvu-Njegovo imenovanje v Beogradu ni 'bilo sprejeto s zadovoljstvom, ker ni novinar. Za poročevalca šefa presbiro-.ia je imenovan g. Ante Brozovič, šef No v inskega urada v Zagrebu. Seja glavnega odbora SKS. Beograd, 30. marca. Glavni odbor SKS 1)0 imel dne 15. aprila v Ljubljani sejo, na kateri se bo obravnavalo vprašanje priklapitve k zemljoradniškim disidentom- ,* - • ->■; •.• .r s Borza 30. marca. Zagreb, devize: Berlin' 100—103, Bukarešta 240—245, Milan 1655—1665, delegacije je izjavil, da je konferenca London 1425—1435, Newyork 320—324, Pa-dosegla zelo povoljne uspehe- riz 2900—3000, Praga 605—610, Švica —O— ' 6100—6200, Dunaj 4.35—4.40, Budimpešta u- tl ,. 37.50—38.50. Valute dolarji 318—322, av. jvratue vesti.. krQne 455> &]> jfroHe 570-595, fr. franki DKU London, 30. marca. Neza- 2825—2875, napoleondori 1000, nem. mar-visim liberalna stranka bo v pondeljek ke 109, leji 240, lire 1630—1640. na Lloyd Georgejev predlog staviia Beograd, devize: Berlin 25.30—25.70, protipredlog sledeče vsebine: Kljub Budimpešta 9.90, Bukarešta 62.50—63, temu, da zbornica obžaluje on^ejitev London! 356, Newyork 82.50—82.70, Pariz debat, odobrava genovsko konferenco, ■ 725, Praga 150, Sofija 53, i\ica 1530, Dani -pa voljna izreči vladi glede te kon- naj 1.12—1.20, Ženeva 1530, Milan’ 412— ference zaupanje. ... 415, valute: funti 80.50—81.50, leji 60.50— .H-'« • -Zif” 61, čsl. krone 148, levi 49. Pariz, 30. marca. Predalnik Mi- Curih'. Berlin 1.57, Newyork' 5.15, Lort-llerand je danes nastopil v spremstvu dom 21.51, Pariz 46.35, Milan’ 26.20, Praga nekaterih ministrov študijsko ootova- 9*45, Budimpešta 0.57. Zagreb 1.55, Var-njo X g§yorjio Afriko, Sava 0.13, Dunaj 0,06iK avstrii, žigosano Voao>0.Q7 venčno politiko. Isti Lloyd George, lij je z upravičenim gnevom žigosal bol j j ševiško razdejanje Rusije, je postat prijatelj gospodarskega sporazuma med Evropo in Rusijo, kakor hitro mui jo boljševik čičerki sporočil' da je sovjetska vlada voljna popustiti v vprai šanju predvojnih dolgov in da jamčil za prosperiteto inozemskih gospodarskih podjetij v sovjetski Rusiji. _ Pred nami se križajo interesi dvelt skupin evropskih držav: agrarne im industrijske Med. agrarne prištevamo! tudr Francijo, ki ima buržoa«ko-kme-tijski značaj. Franciji se ne mudi na| rešitvi ruskega vprašanja, ker od go-«, spodarskih stikov v, Rusijo ne morei mnogo pričakovati. Za francoske ren-j tijerje je važnejšega pomena, ali bo! Rusija poplačala svoje dolgove- Povrh! tega ima Francija važne politične interese z ozirom na Nemčijo. Zveza med!' sovjetsko Rušijo ih, Nemčijo se zdii Franciji neizogibna, dala bi se prepire* čil i samo tedaj, če bi se izpremeuil režim v Rusiji. Zato se Francija še ved^ no na tihem tolaži z iiitervenono poli-i tiko in samo oster nastop Anglije, kil se je hotela že izneveriti zavezništvu;; •Jo je prisilil, da je pristopila k Lloy strijske Evrope ter podpiramo takii rešitev, ki bo prinesla konsolidacije* ne pa intervencije, vojno in Največ pa je seve odvisno od dar.sko uvidevnosti bolj še viških d« gatov. Tu bodo postavljeni prod! tr> preizkušnjo- Ijenin zna dobro, da nima v Evropi simpatij. Lahko pa. jei, da W zaigral vse, če bo vrgel kocke nai pač»o smor. Rusija in Evropa sta ef •ječali. — po.dolfiili in 'lu^vavihi ieiiliS MtttUi a, iXL to srečanje je samo na sebi epohalen dogodek, ne glede na dvomljive uspehe razkričano genovske konference. Koroški pekel. Grebinjski Klošter. Zborovalna svo-ooda in osebna varnost. V nedeljo 12. t. m. je bil v Grebinjski Klošter sklican shod po § 2, ker .javne shode vsakokrat razbije od »Heimatsdienstd« najeta druhal barab pa tudi inteligence. Kakor pišejo »Fre-ie Stimmen« same, je pridrlo dosti ljudstva od vseh strani ne glede na politično mišljenje, I:i so v prijateljski složnosti vdrli v zboroval-no dvorano, zborovanja razbili ter ude-ležnike razgnal! in pretepli. Pretepli so kaplana Čarfa, Florjana Dertnika iz Ravsa, Matija Petriča (tem e o vzeli tudi klobuk) iz Rovša, Ivana Pušla iz Male Vasi, Pastork Boštjana iz Gre-binjskega Kloštra in še voe drugih. Pongracija Volavčnika iz Kleč je na potu domu dohitelo 6 mož ki so ga bili s pestmi in palicami. Popreje pa je bil že pred zborovalno sobo pretepen. Marija Sehwarz iz Suhega Blata je sla popoldne v cerkev v Grebinjski Klošter. Na poti jo srečata Spogei iz Vovber in Tomažev iz Vovbor in še več drugih. Začeli so jo zmerjati in pretepati, da je bila več dni delanezmOžna. Na enak surov način je bilo še več Slovencev napadenih in -pretepenih. Kave iž Krasnice je oblezul brezzave-»ten- Kunčič Tomaž iz Sp. Knežo (sklicatelj shoda) je bil tepen s palicami in bikovkami po hrbtu in glavi. Surova banda je štela oikrog tisoč ljudi iz okolice. Voditelji bande so bili: Tomaž Schwairz, župan v Grebiriju; Al. Rabič, župan v Vovbrah, dež. eodn. nadsv. Poetech v Velikovcu; trg. pom. Leitgeb in Vincenc Nagele, posestnik iz Velikovca. Župan/SchwaTZ je kazal ban di, koga treba pretepsti. Orožnikov je bilo 8 »avzoeili, ki pa Slovencev niso branili, češ, da niso vl stanu. Pred otvoritvijo je okr. reA* nadz. v Velikovcu (orožnik) Filip Ovile rekel sklicatelju: /»Der Heimatdienst' duldet diese Versammlung nieht.« Na ugovor sklicatelja, da to ni nobena .oblast, je rekel Cvik: »Dobro, tedaj zapustimo mi mesto in za posledice ste Kami odgovorni!« Isti dan je prihrumela divjaška banda tudi pred stanovanje učitelja Kupra v Št. Rupertu in dr. Petka v [Velikovcu ter zahtevala, da se morata oba do 1. aprila izseliti. Bando sta vo-Idila dež. sod. nadsv. Poetsch in meščanski šolski učitelj Hornbogner. Enak škandal kot ta, se je dogodil pred mesecem v Samožni vasi pri Sko-oijanu, kjer so bili udeležniki igre »Krivaprisežnik« do krvi pretepeni. In kaj storimo mi za uboge trpine na Koroškem? — Nič! Vse to mirno gledamo in se niti ne razburjam^, In ni ii tudi ta maša mlačnost kriva, da smo zgubili Koroško in Goriško? Ker so pa zgubljenim pokrajinam še ne mislimo odreči, potom pač treba na nesramno po- Prababica. O tihih vzdihih nesrečne ljubezni, strašnih odkritjih in o kraljici Usodi nam priča ta zgodba, ki jo je pesnik krstil za »Prababico«. Liki fantastične sanje, katerih početek in konec je zakrit z eno samo krvavočo rdečo rožo, na kateri se v raznih niansah vtolešo-na tajinstvena znamenja, vstaja grad nad daleko, nobeni deželi domačo ravan, kakor od nevidnih demonov postavljen, da se v njem odigra usoda, ki je s svojimi rokami kruto zgrabila uboge, trpeče ljudi in jih oropala tistega žarka solnca, do katerega so se mukoma prerili. ' Sredi mirnih, dobrih ljudi, ki žive življenje, kakor jim je pač dano, stopa kakor Meduza, strašna prababica, ki je omadeževala z zločinom ne-le sebe, ampak vse svoje pokolenje; in ne najde miru, prodno ni poginil poslednji njenega rodu, poslednji, nedolžni, od Btrašnoga greha prababico do krvi tepen človek — čistega srca in svetle, nad vse oblake kakor jutranje solnce bleščeče so duše. Pesem o blodnji 5n o iskanju, ,tre-petu in končnem poginu, vsled neana-ne krivde, ki so režo kakor rdeča, nit skozi njegovo težko, trudapolno življenje, je ta igra človeško ljubezni, ki l'/Tli<*w>w»^twflttwrnwi nw n i—engfaBncr.n-.«--.. m.« stopanje odgovoriti s prispevki 7,a naša obrambna društva! To bo najboljši odgovor! Politične testi. * Iz nafoilne skupščine. Na torkovi eeji so bile na dnevnem redu tri interpelacije: Prvo je vložil zemljoradniški disident Benin glede razmejitve z Ru-munijo. Dr. Ninčic jo izjavil, da je razmejitev še v teku, na kar jo Benin odložil svojo interpelacijo. — Socija-lista Divac ii^ Kristan sta interpelira-la v zadevi kleparja Veljkoviča. Afera je svojčas dvignila .mnogo prahu. Opozicijonalno časopisje je pisalo, da jo vlada s svojim »batinanaštvcan« zakrivila /Veljkovičevo smrt. Navsezadnje se je izkazalo, da Veljkovič sploh ni umrl in da so ga dostavljale grške oblasti V zbornici so se slišale ostre besede proti časopisju, ki širi izmišljene senzacije. V tem smislu jo govoril tudi minister Marinkovič,, ki je dejal, da nekaterim časopisom absolutno ni do resničnih podatkov. — Na to je vojni minister odgovarjal na interpelacijo posl. Kristana glede izenačenja činov častnikov in opozoril, da mora po zakonu vsak častnik določeno dobo čakati na svoj avanžma. — Demokratski klub jo razpravljal o zahtevi opozicijo glede izročitve generala Žečoviča sodišču. Končen sklep šo ni storjen, skoraj gotovo pa je, da bo demokratski klub za prosti prehod na dnevni red in za anketo, ki bo razčistila Zečevičevo afero. * Pogajanja o Isvršitvi rapallske pogodbo so bodo vršila mod našo in italijansko vlado prigodom genovske konference. * Koroški deželni zbor' in Slovenci. Na včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je Glantschnigg (pristaš Bauornbunda) ostro napadal Slovence in koroško slovensko gospodarsko stranko. V svoji interpelaciji je zahteval od vlade, naj zabrani koroškim Slovcncem vsako politično agitacijo. Med čitanjem te interpelacije je poslanec Poljanec v imenu koroških Slovencev ostro protestiral- Protestu so se pridružili tudi socijalni demokrati. Slovencem na Koroškem ki so že itak popolnoma brezpravna raja, hočejo odvzeti torej šo zadnje pravice, Sočini si Nemci v Jugoslaviji svobodno u-stanavljajo svoje politične in kulturne organizacije. * Memorandumi še dežujejo. Iz Sofije poročajo, da je tudi makedonski komite sklenil predložiti genovski konferenci memorandum za »samoodločbo« Makedonije. t * Zaupnica nemški vladi. Nemški državni zbor je z 248 proti 81 glasovom sprejel zaupnico nemški vladi in hkra-tu protestiral proti noti in' odredbam reparacijske komisije. * Karel Habsburg na koncu svojega življenja? Vesti, ki prihajajo z Madeire, porpčajo o naglem poslabšanju Karlove bolezni. V Bjidimpešti so je že meša um in ne vidi niti^v smrti zapreke na poti dd svojega cilja. * • * * Franz Grillparasr spada mod p raškimi klasiki na odlično mesto. Njegovo ime imenujejo polog Goethejevega in Schillerjevoga. Ne trdim, da jima sega do ramen, še manj, da jima je enak, vendar je njegovo delo tako polno lopat v misli in obliki, da ga s pravico imenujemo v vrsti z najboljšimi pesniki. Njegova živi jenska pot ni bila posuta z rožami; do pozne starosti mu je prihajalo vse narobe. Usoda je bila trdo vanj in že zamlada je pretrpel izgube in bolesti, kakor malokdo; in te so zarisale v pesdikovo srce trpko obžalovanje, ki se je izražalo včasih z noto ironije, včasih v hitrem potočku krvavega .trpljenja v njegovih delih-Svoja prva dela, med katere spada poleg »Blanko Kastiljske« in »Sparta-ka« tudi »Prababica«, (katera znači prvi večji pojav pesniško intuicija in pesniške obdelave, tedaj lahko velja za Grillparaerjevoga prvenca) je ustvaril v dobi, ko se je romantika nagibala k opisovanju groonih roparskih dogodb in je pritegnila nadnaravno moč, usodo, strahove itd., da razvozla zamot igre ali pripovesti. Vzpodbuduili virov ssa radarsko fR» . * . raznesla vest o njegovi smrti, ki je pa bila mistifikacija. Bivši cesar se je dal prevideti in je že napravil oporoko. Dnevna kronika. -— Kraljeva poroka se bo vršila zanesljivo dne 1. junija. Po dosedanjih poročilih se jo udeleže prezident Ma-saryk, poljski prezident Pilsudski, fr-prezident Poincare, belgijski kralj in grški kralj. —»Straži« se vedno pozna, če jo poslanec Žebot doma. Takrat je cel list vedno šo bolj poln ostudnih psovk in osebnih izpadov kakor sicer. Že bot vsakega političnega nasprotnika še menda na stranišču zasleduje. »Straži« ne bomo nikdar sledili na polje gnusnega osobnoga boja in p&ovaaija. To plemenito »delo« ji radevoljo prepuščamo. — Zagovarjanje kapitalistov nam podtika »Straža«, ker smo povedali resnico glede Falsko elektrarne in gospodarstva mestne občine. Čudno pa je, da^ jo med zagovornike kapitalistov zašel tudi »St raž in« bratec »Slovenec«, ki v svoji št. od 29- t. m. istotako obsoja mariborsko komunalno politiko, gledo oloktrarnc. Pove šo cclo to, česar mi nismo, da je občina morala plačati te dni 19.000 K na zamudnih obrestih in vprašan jo čisto upravičeno, če jih ni škoda. Upamo, da bo »Straža« zairadi te kritike mestnega gospodarstva sedaj tudi »Slovenca« okrcala- —Strašilo za klerikalce je postal v zadnjem čssu dr. Šuštaršič. To dni go šentiljski klerikalci, ki so tako junaško »šturmali« mojo, z vso resnobo pripovedovali, da jo baje Pašič pozval dr. Šušteršiča nazaj, da bi organiziral klerikalno stranko v državnem duhu. Stvar izgloda seveda bolj kot aprilska šala, vendar pa šentiljski klerikalci z vso resnobo obljubljajo, da bodo streljali na Šušteršiča, če bi prišel, — Tiskarski škrat si jo dovolil v včerajšnji številki poleg nekaterih manjših šal tudi nekaj grših: V uvodniku se mora glasiti »delita cen trači j e« mesto »dekomen trači je«, daljo »na vsakih 10-000 prebivalcev« mesto »20.000; umrli nadučitelj v Remšniku (gl- dnevne!) ni bil Kovačič, ampak Kaučič; v članku »Za naše literarno ujedinjenje« (v oddelku kultura in u-metnest!) se mora glasiti v drugi vrsti »razume« mesto »računa«, v peti vrsti pa »živimo« mesto »visimo«. — Finančna delegacija objavlja uradno: Na osnovi naknadno došlega pooblastila gospoda finančnega ministra se bodo izplačevale v Sloveniji povišano draginjske dnevnice 1- dne aprila s politim prvotno nakazanim zneskom, t. j. za ves april in polovica diference za »lobe od januarja do incl. marca t. 1. ali za 45 dnij. Protivna odredba od 29. t. m. je preklicana. — Službena pragmatika. Državna komisija, katera je imela nalog, da izdela sporazumno s Savezora državnih činovnika in službenika zakonski predlog za službeno pragmatika dr- igro jo mladi Grillparzar imel tedaj na kupo na razpolago in med njimi tudi delo, ki jo brez dvojbe ono najboljših v nemški literaturi: Schillerjevo »Roparje«, Čeprav moramo priznati, da jo pri Grillparzerju v dobi, ko je pisal »Prababico«, že jel popuščati Schillerjev vpliv in. jo stopil na njegovo mesto Goethejev, vendar- no m6remo popolnoma odrekati vpliva »Roparjev«. Grillparzer ni hotel imeti navadnega roparja za junaka- Njegov čut do estetike v življenju mu jo veleval, da ga dvigne iz mlako, v kateri se prikažo spočetka: iz roparske tolpe-' Dejanje »Prababice« je v glavnem sledeče: Na starem gradu Boro-tinskih se je bil izvršil zločin; Prababica je Šla prisiljena v zakon, a »e je med tem vendar ljubila s svojim pravim 'izvoljencem. Ko izve njen soprog o tem in da mu je povila sina — no njegovega, jo z mečem zabode. Duh prababice pa ne moro najti miru v smrti, doikler ne izgine poslednji njenega rodu z zemlje. In zato blodi po sobanah, licdi jn škriplje po stopirjieah in ljubi te rvojq vnuke. Berta, hči poslednjega Borotina, jo zaljubljena v Jaromdra, ki ji je baje rešil' življenje pred roparji. V resnici pa je Jarom ir aiiii pegl&vair, V. tem času, ko so ima tftatfom. i, uprSa l92Ss žavnih’ civilnih nameščencev, je Pretl kratkim končala svoje delo. Save« državnih činovnika in službenika 30 ta zakonski predlog, kateri pride brez-dvomno pred narodno skupščino tel postano z malimi izpremembami za* kon, v posebni brošuri. Ker pa dela srbohrvatsko narečje in cirilica, v kateri je ta brošura natisnjena, mn°' gim slovenskim državnim nameščan-ceni težkočo in ker je ta zakonski predlog v mnogih' ozirih nujno potrebni sprememb, je izdelala Zveza poštnih organizacij v Ljubljani slovenski prevod Zakonskega predloga državnih civilnih nameščencev ter mu pridala še poseben komentar. V lastnem interesu javnih nameščencev leži, da ta V;' lconski predlog -temeljito preštudiral ter stavijo potom svojih strokovnih organizacij predloge za spremembo. Da si more slovenski prevod tega za* konskoga predloga nabaviti vsnk dr* žavni uslužbenec, je postavila Zveza skrajno nizko nabavno ceno- Predlo# zakona o civilnih državnih nameščencih, kateri obsega 245 členov, stane s komentarjem vred komaj 5 Din. Dob) so v Mariboru v predsto jništvu glavne pošte. Ker je naklada Omejena se bodo naročila lahko upoštevala le, 'do' klor ne zmanjka zaloge. Organizacijo naj pošljejo skupno po brošuro za svoje člane. — Stavka v WestenovI tovarni * Celju jo izbruhnila 29. marca, ker sten ni hotel zopet sprejeti Ireh cdpu* ščenih delavskih zaupnikov. Kakor Poroča »Naprej«, je od 800 delavcev stavkokazov. Stavka še traja. — Trboveljska premogokopna ciroz* ba izplača, po poročilih dunajskih h' .fitov na- dividendi 20 jugoslovanskih K« Lansko leto je izplačala samo 20 ovst. K. Jasno je, da jfc imela družba potem*" takem velikanske dobičke. Zato pa vedno podražujo premog! — Ubijalci lastnega očeta. V Vo* doncih v Prekmurju ja živel 59-1 etni krnet Miha Makazi s svojima "hčerkama, 17-letno Frančiško in 19-letno T0' režijo. Terezija je bila omožena z kim Janošom Verenoi» ter jo stanovala pri svojem očetu. Oče so je zelo ra» pravdal ter jo na ta način zapravil precejšni dol svojega premoženja. Ra' di tega jo prišlo med njim in hčerka' • ma ter zetom večkrat do prepirov- -J Končno so sklenili ti trije, da ocet*-1 za vedno odstranijo ter so ta svoj sk^f v noči od 20. na 21- marca tudi izvrši’1' Hčerka Terezija in njen mož sta prijela, mlajša Frančiška pa ga parkrait udarila s sekiro po glavi, da bil na mestu mrtev, Da bi pa svoJ zverinski čin zakrili, so očeta v nje-govi. sobi obesili,*'nato pa šli kli^1 sosede, češ, oče je izvršil samomor. &?' sed je so to sprva sicer verjeli, ko pa3fl prišla sodna komisija, je prišel zlocm na dan. Vsi trije so bili oddani šču v Murski Soboti. Ne pozabite naročnine^ dopolniti usoda Borotinskili, pridcl^ vladne čete v kraj, da iztrebijo sko zalego, ki so jo bila silno razpis13' — To je nekako predzgodovina igre-Jaromir pribeži, ko spozna, da ^ roparska četa podlegla v bitki v v0.'. rotinov grad, kjer upa najti pri svW ljubljeni Berti zavetišča. In ni se va* ral. Stari Borotin, ki jo sila ponos^ na svojo hčer in ki jo tuhtal in_ njej primernega ženina v najvrO^. krogih, se uda volji hčerine ljube*.^ ter ji dovoli stopiti v zakon zJarom1 rom, kateri sam priznava., da jo in reven. 1 ^ Niti oče,-niti hči ne slutita., da sprejela v »vrojo hišo gjavarja ^ jev. Toda glej usodo! Stotnik, ki P°\a ,ljuje proti roparjem, pride v grad* odtod vodi poizvedovanja za^ gl^^ ^ jem, ki jim jo ušel, Zdaj prične JaT^0 miru goreti pod nogama- Mukoma-zadržuje, da se no izda. V naslednD ^ je prisiljen razkriti Berti, da je skl glavar; toda niti ta hudi udarec ubije njih Ijubeani. Skleaieta bezati ^ grad ob Reni, katerega je bil Jaro si prej pripravil in kjer jo znan V imenom Jelševski. Tam bi zlalika zp ^ sal sled svojih prejšnjih d01-. sebe. Toda usoda je sklenila drugat^ Jaromir je prisiljen zalx)sti staroga_ , rotina, lil se jo bil tudi podal az w Maribor, t. aprila 132» S>Fran 3 JDS» y-,2?^ ODBOR (načelstvo) KRAJEVNE ORGANIZACIJE DEMO-KRATSKE STRANKE v MARIBORU ima svojo sejo nocoj 31. aprila ob 8. uri *vecer v posebni sobi Grajske kleti. — 1 ri seji bo navzoč nar. posl. dr. Kukovec. Tajništvo demokratske stranke za Maribor in mariborsko volilno okrožje v Mariboru, Barvarska ul. 1 (v if6m lokalu ta mariborskim uredništvom in upravo »Jut,ra«), Kdor izmed strankinih pristašev ima kakršnakoli gadovo, v kateri želi nasveta ali pomo-’ naj se oglasi v tajništvu. Mariborske vesti. Maribor 31. m.arca 192?. CENJENE NAROČNIKE prosimo, a poravnajo zaostalo naročnino ker bili sicer primorani list ustaviti. Uprava »TABORA«. » ,in■ Poffreb pokojnega škofa dr. Na-_ tmka se vrši v pondcljek dne 3. Pnla po sledečem sporedu: Ob 8. v;v. s® blagoslovijo telesni ostanki v si žalosti, nakar se prenesejo v sve-nem sprevodu v stolno cerkev. 01) Uri i**1 za^ek svečanosti za oficijelne oiezence ter svečani prihod cerkve- 1 dostojanstvenikov v cerkev v T-rerrLstvu stolnega kapitla in teolo- Nato se vrši pont.ifLka.lna služba ' 2Ja. p0 jnaši bo imel govor ijub-^kof dr. Jeglič, ki bo vodil tudi j TCvaški sprevod. Nato se bo prenesla •rsta v svečanem sprevodu, ki se bo Stolni ulici čez Glavni trg ^tteobaohovi in Sodni ul., v frcu-. sansko cerkev, kjer bo krsta pološe-v ,v ffrobnico pred glavnim oltarjem, fcor je pokojnik sam določil-»T OJ. Oporoka pokojnega škofa dr. ^Potnika. Pokojnik, ki je bil vedno j. ubogih, se jih je tudi v svoji opo-tn i Sp^mi1^ ter jim določil visoke ‘ eske. Za glavnega dediča je .določil . Jaskg semenišče, kjer se pripravlja-siromašni dijaki za duhovniški po-6t’lfV ®v°3° v Mariboru je zapu-la a^°liškim društvom, da bodo ime-*■ bodoče svojo lastno streho, ni Šo enkrat opozarjamo občinstvo veličastni koncert, .[popolno norost j na.še mesto, ki ga prirede gojenci 1^. Gojenke državnega učiteljišča v eo-j0,0 dne 1. aprila zvečer v' Gotzovi "Jerani. .Kakor znano, se vprizori pr-..jugoslov. oratorij,., priznano delo (.^n^°nij>ta p- H. Sa.ttnerja: »Asuiap-tr v ^r,<< Vstopnico se prodajajo 1 Zlati Brišniikovi ,v Slovenski ulici. { Zanimivo predavanje. Danes zve-5.1r ^20. uri pridite v malo kazin- l 0 Morano, kjer predava g- inž. K u-o iTehniki ia kulturi«, živi-fta° V velikanskega tehničnega ^.predka, zato je poznavanja teh-v ^'kulturnih vprašanj za vsakogar -Inv10.® pomena. Predavanje so na-^ JUjo prihodnji petek. tW Roparjem in v smrtni uri izve da -0 starega roparja, Boleslava, J® Jaromir njegov sin, o katerem je c]e pr°Pričan, da jo utonil- V tem hu- , spoznanju umre stari grof. Delo sojen je bil na osem mesecev težke ječe, v katero eo všteje preiskovalni zapor od meseca novembra v Lipnici in Gradcu. Zabave bogatih kmetskih posestnikov. Posestnik Anton Ploj iz Žitnic jei prišel 21- marca v trg Sv. Lenart v Sl. goricah, ker jo imel opravek pri davčnem uradu in pri zavarovalnici. Nato so je podal v gostilno in jo začel veseljačiti ter plačevati tudi za svojo družbo. Pri tem je kazal veliko svoto denarja, kar jo izrabil kolar Matija Lešnik iz Šetarove, ki se jo pijanemu Ploju pridružil in ga pomagal spraviti spat v Zamolovi gostilni. Skrivaj mu jo izmaknil iz notrSnjega žepa pri telovniku denarnico z 19 bankovci pa tisoč dinarjev. Denar je skril pod neko bruno pri svinjskih hlevih posestnika in kovača Janeza Rojka na Stražah. Neumornemu poizvedovanju orožniške postaje pri Sv. Lenartu se je drugi dan posrečilo, izslediti Lešnika in najti C6.000 K Ukradenega denarja- Manjka pa šo vedno 10.000 K. —.To jo v mesecu marcu že drugi slučaj, da je kmečki bogataš prišel z dežele zapravljat in pri tem prišel ob veliko svoto- Ni torej res, kar piše zadnji »Slov. Gospodar«) ko pravi: »Vsled neznosnih davkov sfl začenja spet doba zadolževanja (kmetskega stanu). Sedanjo vladine stranke1 nas hočojo upropastiti.« Taka pisarija je brezvestno demagoštvo, ker so davki najmanj krivi, a ko je res začet kmetski stan propadati in se zadolževati- Krivda tiči v njem samem* Gospodarstvo. £ Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 28. marca: Prignalo se je: 4 bike,1 65 volov, 215 krav, 8 telet in 10 konjev, .Skupaj 302 komadov. Povprečne cene za različne Živalske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli — do — K, poldebeli voli 21 do.32K< plemenski voli 21—28 K, biki za klanja 18 do 28 K, klavne krave debele 22 do 25 K, plemenske krave 16 do 22 I<. molzne krave 16 do 22 K, breje krave 16 do 22 K, mlada Živina 17 do 28 K J teleta — do — K, krave za klobase 1 kg žive teže od 12 do 18 K. M e s n e1 cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg — do — K, II. vrste 36 do 48 K; meso od bikov, krav, telic — — K; telečje meso I. vrste 48 K, II. vrst^ 40 K; svinjsko meso sveže 68—80 K. Ali se *naj vinogradniki ude« leže s svojimi vini letošnjega vzorčnega sejma v Ljubljani? Vino je sigurno eden najvažnejšilr trgovinskih predmetov, s katerimi sa kupčuje v Sloveniji, in zaradi tega spada tudi redno na vsako prireditev, ki naj služi v reklamo in propagando za našo izdelke in pridelke; recimo te* daj na vsak vzorčni sejem, ki se prire* di v Sloveniji. Lanski vinski sejem je bil v tem o* žiru prvi poskus, kako omogočiti vino-« gradnikom, da se udeleže sejma v kolikor mogoče velikem številu z svojimi nacjraznovrstnejšismi produkti. Ta poskus 6e je — kar se uspeha reklame tiče naravnost sijajno obnesel, čemu bodi v dokaz oživelost vinske trgovine napram dobi pred vinskiim sejmoan-Da je imel ta poskus boriti se s počet* nimi težkočami in da prvi vinski ee-1 jem v gmotnem oziru‘za prireditelje n? tako uspel, kakor so nekateri pričakovali, jo povsem naravno. To nas pa ne bi smelo.ovirati,, da. korakamo po za* , črtani »oti naglej; da spopolaitao -železnicah. Kar so tiče korporacije, ki naj izv*«* de v prihodnje vinsko sejme, opozori® da' so rn.vmVkar snuje na podlhgi 05 oblast i odobrim ih pravil 'Pokrajinsk* zveza vinogradnikov Jugoslavije Slovenijo, ki bb odina kpinpefentna> d® prevzame, v svoje roke vodstvo in **" ved bo prireditve na ljubljanskem vek' sejmu. \ Dokler pa ta ni ustanovljen.?, pa mora zastopati zadevo vinarski in .sadjarski odsek slov. .kmetijsko družbc v Mariboru, sporazumno z enakim'0®‘ sokom, ki so naj v to svrho ustanovi* dolenjsko vin. okrožje. S tem. da 30 plačati t tesari mi za buteljsko vino, tudi dolenjski vinorejci imeli svoj* čeravno jo bito navadno vino na.poln.jp. jj lastno zastopstvo in prrivico soodloSJ* uo v bul oljke) in razne doklade na to, j ve pri vzpostavitvi, smernic m udel#' tudi ogromni,transportni stroški| bo na vinskem sejmu itd., bodo v-8* tudi veled tega, ker so se 'morale razne potrebščine, kakor 'zaboji, steklenice itd; na novo nabaviti. -Če so pa odločijo vinogradniki, ozir- njih zastopniki, za stalno udeležbo na velesejmu.■ so bo enkrat nabavljeni inventar lahko rabil več let. pri čem se lx> znatno prihranilo na stroških. Končno so tudi trošarina (morala se govarja vino etiketi, pod 'katero soj Največ sitnosti in naj večje težkoče, režijo zelo podražili, in ni'ravno znaki prej izključena nesporazumi jenj«/ ^ ponuja?,Ali g. Gombač resno misli, da j kakor tudi neprimerno podraženje re-j ]>osebne uvidevnosti za važnost prire-lso ho pojavila pri lanski priredil se bi prireditveni stroški zmanjsdi, če ži jekih stroškov so povzročili pri lan- ditve od strani činiteljev, da sp ni dalo! vsled tega, ker je tako pravno zastflP' bi vsak udeležilik' sam stal celi čas za skl prireditvi za to popolnoma nepri- doseči niti prostosti, državne trošarino [ stvo Dolenjcem'manjkalo- \ svojimi steklenicami in trošil* Kavno'morni in nedostafni piostori. posebno za vzorčno vino. niti znižanje prevoz- Vin. ravnatelj Puklavec. 1 SVETU. Avanturističen rcman. Spifal: Karl F i g d o r. Prevel: R. R. (Dalje.) (4.5) •le li ta beli čarovnik; ki stoji tu pred njim po- \ eliki-. duhoven se nenadoma zdrzne in' vztrepeče, /isoko nad njim na nebu se začuje močno, rezko brnenje in hipoma zakrije svetišče velika senca, kakor, da bi soluce zakrilo svoj obraz. Jo Ji to znamenje A starte?... Trepetaje pogleda Kvišku ter jfade hipoma na tla, zakrivajoč si v nepopisni Kroži z rokama obraz. Vniikanska bela ptica s» ziblje nad goro. >Well. tu smo!« zakliče hladim, miren «1** od zgoraj navzdol Stanlej-n. »Stopite gori, mladi mož, toda oblecite si preje kopnine, hlače ali kaj podobnega, kajti v naši družbi se nahajajo tudi dame! Sicer pa- kako se imenujete, kdaj ste rojen, kaj ste doživeli-; Tn preko ograje zrakoplova se sklone \Villiam >1. Pletclier n papirjem in svinčnikom v suhih rokah, pripravljen ako.i napisati vse podatke in podrobnosti. Z gondole padejo istočasno na tla tudi že stopnice, po katerih izstopijo eden za. drugim s samokresi oboroženi moški, pred vsemi Wil]iam J. Fletcher. Naglo stopi k Stanleyu ter mu stisne obedve roki. nVju so glad to stie-jrou!« Toda že v naslednjem trenutku opazi odprtino, skozi katero je prišel na st veho ubogi i veliki duhoven. '»Za mapo!« krikne. Potem planejo eden za drugim' v notranjščino svetišču. 47. V svetišču pred zlatim prestolom se vrže sedaj ha tla par desetin sužnjev. Previdno se plazijo proti konzulovim nogam/ nosani skušajoč ga tako izpod nesti. Pred njim leže mrtvi skoro žg vsi, ki so ž njim vred branili Mavdo, leži tudi Kieu-Lung, najzvestejši njen spremljevalec. Takrat pridrve po ozkih stopnicah rešitelji. Samokresi počijo. V paničnem strahu zbeže črnci proti vratom. »Pr.ee. preč!« krikne konzul ter dvigflc Mavdo v naročje. Opoteka sc od utrujenosti. Zaklad!« mrmra Ma.vda, »Brez zaklada ne grem ?d tod!« »Naprej! Čaka nas Se-veliko delo!« kriči Stanlejr. — — Spodaj gori Simbabije, umira zadnje mesto Oflra, države sinov Solnca. • Krog vznožja svetiščnega. griča divjajo množice sužnjev. Zagledali so bili zrakoplov. Oni, ki so zbežali iz svetišča kriče na vse strani: Belokožci nam odnesejo zlato!« Jeza .in razočaranje J i Ji napolnita z novim' pogumom. Množice se pripravijo 'na nov naskok, no več stotine kakor doslej, ampak tisoči, strni seči! Eden za drugim drve proti svetišču. Skozi drevored grajfov in' levov. Preko pobočij ... Preko teras... Velikanski črn val pokrije grič. Kljub smrti in' vragu... svetiščni zaklad morajo ia!a oznanila. Družabnik -n veliko podjefe s« iiče. 20% ohrestovanie garantirano. Vložišču 1,000.000 fcron. Pisma pod „DrožnJinik“ na upravo. i9G 2 Kupim g!asov!r. pianino in orkeslrion. Hotel Halbwidl, soha tt. 3. 492- 2- l Prodam radi selitve po nizki ceni skoraj novo moderno Športno obleko in žaket' z modnim telovnikom. Ogleda po lahko pri D. Fabjančič', .Turč čeva ul. it. 5-1. 495 2-1 Proda stenski telefon. Naslov pove uprara. * lov. Samo svetišče stoji še nepoplavljeuo od črnih yi' Po stopnjišču navzgor stopa v zrakoplov še z dragocenostmi obložen pilot. . ... Mavdu. se no moro 1.ločiti od tega mesta. SpodM svetišču spi Kien-Lung, najzvestejši med naj**®! stejšimi, novzdramno /večno spanje.,. .-/1 Žrtvoval je svgje življenje, da obrani njo... ..•* Nemo stoji tu odeta še vedno v zlato oblačilo a z diademom boginje Ljubezni na. glavi. . (Daljo priKodfijicd.^ " 1 ■■ ■ ......................... Glavni urednik: Hadivoj Reliar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. VABILO Teearji se sprejmejo pri stavbenem podjetju Aocetto In dru-govi, družba z o. z., Maribor. vogal Frančiškanske in Wi!denr,minerjeve ulice. 3—1 redni. občni zbor Mariborske tiskarne d. d. v Maribor« kateri se vrši dne 11. aprila 1922 ob 14, (2.) Uri popoldne v prostori^ tiskarne, Maribor, Jurčičeva ulica št. 4. DNEVNI RED: »GRAJSKA KLET“, MARIBOR. Vsak dan sveže donavske ribe raznšh vrst Na debelo! Na drobno! Vetrinjska ulica št. 9 V »Dalmatinski k!eti“ »e prodajajo prvovrstna daJmatinska vina ter speci* iliteta: vino iz suhega grozdja. Z jednakim zalagam Udi restavracijo »Maribor* ia druge razne goslilne. lilirTOBII|lIBIIIIMfWHmWii^lHHII|IHllL m dame 'in s©sp©de, ss kakor luiii vse perilo in modna predmete razpošilja na ileMn in nn drobna po Cndorito nizkih canah veletrgovina in razpoJiljalna R. Siermecki, Gslje št. 368 Slov. Zahtevajte iluslrovani cenik. Kar ^ ne u^ajn, se 2nmenja ali vrnetip^r, ^ Noben 'strup ! Nobena ke* mična ocetna kislina! Samo zdrav rantirano dober namizni ocet prodaja na veliko in drobno naj-modernejša aiitorriatifna tovarna za oact SffCko SclifflidL Manbor Koroška costa 18. Vsaka gospodinja, kaleri jo mar zdravje njeno družine, bo /a-hteViila povsod samo pristni SchmidNov ocet. 479 ] 0-2 i 1. Poročilo ravnateljstva in eksekutive. 2. Odobritev letnega računs,' razdelitev čistega dobička in absolu' upravnemu svetu. >• 3. Volitev upravuih svetnikov. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sklep o zvišanju glavnice od K 2,500,000 — na K 3,000,000'— 10 * modalitetah izdanja novih delnic. 6. Sprememba pravil. 7. Sklepanje o evenlttelnih pravočasno predloženih predlogih. Maribor, dne 17. marca 1922. Mariborska tiskarna d. d. v Maribor^ H. Pogačnik 1. r. Dr. Lipold 1. r. H* Glasovalno pravico po pooblaščencu- § 26. Vsakih 10 delnic daje pravico za 1 glas. občnem zboru lahko vsak delničar izvršuje osebno ali oblaščenec je lahko tudi oseba, ki ni delničar družbe. § 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, M - a kasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice, katere tvorijo podlago njihovo glasovalno pravico, na mestu, ki je objavljeno v vabilu, s kateri*11 sklicuje občni zbor. . Delničarji, ki želijo imeti na občnem zboru glasovalno pravico, nSLt< j volijo založiti delnice v smislu predstoječe določbe pravil pri ravnateljstvu ™ i riborske tiskarne d. d. v Mariboru, Jurčičeva ulica 4. * ^ MODMA ^TRSOVIMA uViii»^i7Tiiiiiwiigii'w Vrfi i/iii^ir* ZA GOSPODE.-m ^KOJAik! vSALO^ J06IP I^AbAlICAll^ UL. 15 {Ustnik is izdajatelj; Konzorcij »Tabor*- — Tisk*: Mariborska ti?k?ro? 4-, *