List 48. • •-.XV Tečaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj še pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 25. novembra 1892. Politiški oddelek. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ^ SV. Cirila in Metoda in ne more premeniti niti za las. In vendar dregate vanje neutrudno! Toda, ne bezajte pregoreče pod zgoraj imenovani most, da se ' 99 Izbezati jih treba a ne podere Pa na vas, in potem postroji brez vas. recimo, da ne marate prepira, ampak želite trn v peti je'„Slovenčevi" gospodi družba dobro delo. Recimo, dares hočete delovati z nami v blagi sv. Cirila in'Metoda lepi pri tej družbi namen, ker trdite, da je tudi za vas ta družba velikega Slovenci duhovnega in svetnega stanu zg njeni vzvišeni pomena. Tedaj „dara pacta!" Naš pogoj za skupno de-verski in narodni namen, in to že od njenega začetka, lovanjeje, da očitno potrdite dosedanji namen družbe, od .takrat namreč, ko je bila družba ustanovljena. To pa namreč ustanavljati katoliške slovenske šole v krajih, kjer v naših naprednih časih ni vsem všeč. „Požgati treba nam jih kratijo krivični sosedje. Recite: „V tem smo vsi tudi zadnje mostove čez svojevoljno na novo izkopani jedini". Sedaj pa pridejo na vrsto sredstva, kako bolje prepad, sicer bi še kdo mislil, da se na podlagi miru in dosezati ta namen. Vi zahtevate, da naj se 1.) družba pre narodne jedinosti more kaj dobrega storiti. Tedaj, v ce ustroji ter zasnuje po farnih podružnicah in 2.) deluje tudi nenaprošeni, zaganjajmo se v td družbo, da razpremo -povsem v sporazumljenji s škofi. Zoper prvi pogoj ni- vodnike ali vsaj oslabimo njih vpliv, toda delajmo pre- mamo ničesar, ker je isto družba sama, če je bilo v . • £1 cevi" vidno, kajti 10.000 . . . .!" Tako nekako mislijo „Sloven- mogoče, izvajala že pred vašim nasvetom. Menenja smo, da po obmejnih župah, kjer sta razni narodnosti, bilo bi to komaj izpeljivo. Zoper drugi pogoj smo pa še manj, hočejo vsi škofje Slovencev podpirati zgoraj ome- Pišejo pa zadnji torek v uvodnem članku „Slovenca" tako-le: „Laž je, da se je ta družba napadala na kato- ako liškem shodu", „ne napadamo nikogar", „z vso • odloč- njeni namen družbe. Naprošeni so bili že vsi od njenega n ostjo ačamo trditev, da smo nasprotniki šolske družbe predstojništva, kakor bilo to v „Vestnikih" natančno med nami". Kako previdno in miroljubno! Toda počasi, popisano. Ali jih niste brali? Treba tedaj le, da se vseh gospod člankar!; Slovencev višji duhovni pastirji za ta namen pridobe. Se Kaj druzega je pomenilo ono gnusno tuljenje, ko se danjemu družbenemu odboru bode težko jih kaj več za je zagovarjal na katoliškem shodu sedanji namen družbe, to pridobiti,, ker ste ga namenoma že preveč počrnili. — kakor napad na družbo? Kaj druzega je vaše ravnanje. To je tedaj naš „ultimatum". Dobite nam, ako pišete v vseh škofov ki 1 ko hočete družbo v nasprotstvo postaviti s škofi, kakor „Slovencu" odkritosrčno, to zagotovilo napad na družbo? Kaj naj pomeni, ko vedno na novo vladajo Slovence, da bodo podpirali sedanji namen družbe o nezaupanji do in mi vas zagotovimo, da smo potem v tej zadevi jedini, da, vse to je hud in da bode z veseljem odstopil tudi, če treba, ves sedanji izbezavate mirno delujoče in vpijete družbe, ako ne napad na družbo ? napad na družbe namen tedaj njeno bistvo, ob jednem mnogo mučeni družbeni odbor, v isti namen še bolj uspešno pa nevaren napad na obstanek naroda mi čutimo vaš delujočemu. Dokler pa za družbo ničesar ne bodete sto- nož četudi ga skrivate rili, ampak le zabavljali in izbezavali delavce k prepiru, nobeno stvarjo niste mogli Slovencev huje raz- vračali vam bodo vsi zavedni Slovenci nezaupanje m dražiti kakor temi napadi družbo, ker je vsak pravi odpor. odnjak živo prepričan, da dokler visoka vlada ne ustavi pogubnega nam ruvanja znanih nemških in lahonskih Družba sv. Cirila in Metoda bode pa po izgledu mnogo preganjanih svojih zaščitnikov, zaupajoč na božjo društev na slovenskih tleh, ne sme se tudi namen družbe pomoč in na zmago pravične stvari, mirno čakala, da se /■s. • £r • ^ •. ^ - • w * ^ »U i k > % 4, ^^'/'. -■ I J, 388 zjasne vremena. Ako nas ne ubijejo strele iz črnega neba, zavodih in z razširjanjem dobrih spisov tudi za pi ki se vsled vednega „izbezavanja" razpenja tudi nad sko odgojo, kar je tudi odnosti v korist. Nobene Kranjsko, storili bodo če tudi brez vas vsaj ne- družbe m. kjer kateri naši možje, „kar mož je storiti dolžan bi vsi slovenski domoljubi tako lahko a skupno delovali. Se teri Družba sv. Cirila in Metoda če bomo družbo podpirali vsi Slovenci, ka-smo v takih razmerah, da moremo kaj storiti za njo, še tedaj bode mogla razviti pravo svoje plodo- je sedaj izdala VI. zvezek svojega „Vestnika", v katerem nosno delovanje povsod, kjer je v nevarnosti slovenska opisano društveno delovanje v lanskem letu m pa odnost in njo tudi vera. Ako se posreči, da dobimo občni zbor, ki se je letos vršil v Postojini. Mi bi gotovo radi obširno govorili o tem poročilu, ali prostor našega lista nam tega ne dopušča. Nekateri naši čitatelji so pa že čitali obširno popisano društveno delovanje po naših mestne slovenske šole v Trstu in Gorici da tukaj družbi ne bode treba skrbeti za slovenske šole tudi ložj bode potem ila svoje delovanje na Koroško Sicer pa otvarjati nove zavode težko 1 ce se ne ve, dnevnikih, večina jih pa dobi pač „Vestnik" v roke in ako se bodo mogli vzdrževati. Slovenci si radi stavimo v vzgled Čehe, posnemajmo jih tudi glede na naso bodo torej nam že odpustili, če se ne spuščamo v podrobnosti. Iz poročila posnamemo, da je družba imela lani da vzdržuje ne le ljudskih šol povsod, kjer je češčina v družbo. Cehi so za svojo „Matico školsko" nabrali toliko. 9905 gld. dohodkov in pa 8556 gld. 77 kr. stroškov, veseljem omenjamo, da se dohodki družbe stalno vekšajo. nevarnosti, temveč skrbi tudi že za srednje šole. dobro bilo, ko Kako Slovenci mogli osnovati kako slo- Lani so bili za 2400 gld. višji nego 1890. 5 in celo za vensko srednjo šolo na Koroškem. Žal da ni upanja da so bili za 2700 gld. višji nego predlanskim. To seveda 4400 gld. višji nego 1889. leta. Hvalo tudi mi izrekamo vsem gospodom duhovskega in posvetnega stanu, ki se tako požrtvovalno trudili za družbo. Vekšajo se pa družbi vedno tudi stroški. Lani so prihaja od tod, ker se društveni zavodi vedno širijo, posebno veliko je treba za slovensko šolo v Trstu, na kateri se že odpirajo paralelke. Poleg te šole je družba lani imela še šest otroških vrtcev, podpirala je pa tudi dve šoli in tri otroške vrtce družbe „Sloge" v Gorici. bi se to dalo uresničiti. Ubožni narod smo in poleg tega se pa še nekaterniki prav ne zavedajo svoje narodne dolžnosti. Kako potrebna je in bode še nam naša družba to pa nam najbolje dokazuje bi katero je spisal neki Ratkovski prefekt pravnikov v Terezijanišči na Dunaji ■ tej knjigi pisatelj češki enegat, naravnost pi da ima lada pravico in dolžnost ponemčiti Čehe in Slovence in obžaluje da so bili Nemci tako kratkovidni, da so Pa ne to. družba tudi izdaja podučne knjižice vsprejeli v ustavo narodno jednakopravnost. Pisatelj pa s tem ne izraža le svojih mislij, temveč mislij velikega za našo mladino in jih zlasti razširja ob jezikovnih mejah, števila somišljenikov, izmej katerih je mnogo na visokih Pa tudi druge slovenske knjige pridno razširja mej na- mestih. Pisatelj je šimi koroškimi in primorskimi soplemeniki, katerih narodnost je v nevarnosti. jasno povedal po čemer mnogi drugi teže in za kar mnogi drugi delajo že desetletja Terezijanišči se vzgojujejo bodoči državniki in Ude ima družba po vsej Sloveniji, in je imela lani lahko si mislimo, kak duh jih bode ce imajo 83 pokroviteljev. 826 ustanovnikov. 4020 letnikov m 3386 po- podpornikov, torej vkupe 8315 članov, vseh družnic je pa bilo 105, največ seveda na Kranjskem, veseljem pa beležimo, da se za družbo jako zanima tudi take učitelje in vzgojitelje. Zares nič vesela prihodnjost se nam ne pripravlja položaj na Dunaji. br ozira na neugodni politič Kaj nam storiti. Odgovarjati in pobijati nazorov imajo tamošnje podružnice omenjene knjige prav nič ne pomaga. največjo prav-in filozofično znanostjo nič ne opravimo. Pri tacih slovenski Korotan, če tudi jako težko stališče. Kakor se vidi, je družba že jako veliko storila, ali ljudeh je vse dokazovanje le bob ob steno. Potrebno je še mnogo mnogo jo čaka dela. Njeni zavodi so lani bili na Primorskem. Treba bode pa obrniti pogled tudi , da se pripravimo za veliki boj, ki nas čaka, da tako onemogočimo tem ljudem dosego njih zlobnega namena. na Koroško. Da bode pa družba to storiti mogla. To je pa najbolje. ce se zlasti zberemo okrog naše je pa potrebno, da se zanimanje zanjo še bolj razširi družbe, ki bode postala trden jez proti ponemčevanju. mej duhovniki in posvetnjaki. Namen tej družbi je go- To bode pa mogoče, če bode družba imela dovolj tovo tak, da jo lahko podpira vsak dober katoličan in vsak dober narodnjak, bodi že pri njem vera ali pa na- gmotne podpore. Te dni je nemški „Schulverein" razposlal neki oklic. rodnost na prvem mestu. Družba deluje za ohranitev v katerem jadikuje, obeh teh dveh svetinj in to je tudi potrebno. Skušnja let vedno manjšajo. da Če se mu dohodki poslednjih šest mu dobrotniki ne prihite na nas uči, da od ki se potujči, tudi postane mlačen v pomoč, bode moral zapreti več svojih zavodov. za Nemce ne bilo v škodo. Če to skih stvareh, torej mora vsak dober katoličan simpa- društvo preneha ker ne tizovati za to družbo. Resnično pa tudi, da narod skrbi toliko za ohranjenje nemške narodnosti, kakor za brez vere nima obstanka in družba torej skrbi po svojih ponemčevanje Slovanov. Nemcem se ni ničesa bati 1 ce 389 tudi to društvo" propade, ker že oblastva povsod skrbe za nemške šole, da se ne potujči feje käk nemški otrok. Celo Dalmacijo so osrečili z nemškimi šolami, da se ne ražnarodi- kak nemški otrok kacega častnika ali uradnika. • • zacijo Prvi slovenski katoliški shod smatra tesnejso organi-slovenskega ljudstva na katoliško-narodni podlagi kot- V to svrho pooblašča stalno kornisijo drazega slo- potrebno. venskega katoliškega shoda, da naj se pomnoži z odličnimi katoliško zavednimi rodoljubi iz vseh slovenskih pokrajin in Drugače je pa pri nas. Naša družba ne potujčuje se osnuje kot „Slovenski katoliški odbor" z nalogom in delo- "k • - ^ ^^ ' • tujih otrok, temveč varuje-le slovenske otroke protr po- krogom izvrševalnega odseka katoliških Slovencev: tujčenju. Če naša družba propade, pade več slovenskih v , . • ^ , • J otrok v nemško ali pa v laško žrelo. Oblastva nam ne bodo pritekla na pomoč, kakor Nemcem. Zato pa moramo • • skrbeti, da navdušenje za našo družbo ne poneha, temveč Politični pregled. y • v Levica še vendar gotova svojega gospodarst v se širi. kako zadrego bi družba prišla, ko bi do- Avstriji. Drugače bi poslanec Menger ne bil tako razsajal v hodki jeli hitro pojemati. Kaj naj bi storila s svojimi zavodi. Da pa družbe ne zadenejo take eventualnosti, zbornici. Iz vsega njegovega govora se je videla velika ne- mislimo, da bi se moralo skrbeti za stalni zaklad, „matico", i : zadovoljnost in mentarec tako ne obupnost levičarjev. Drugače bi resen parla-razsajal. Boji • se najbrže, da bi se češke stranke kako da Sedaj zjedinile in tako skupno pridružile desnici v se taka družba postavi na nekako trdno podlago, kateri bi vlada dobila zopet zanesljivo oporo Da se pa ima družba premoženja nekaj nad 11000 glcl. Treba je, da se to premoženje hitro še znatno pomnoži. vlada na češke stranke opirati ne mogla, je pa Menger jih skušal naslikati za veleizdajske. Kakor se kaže, svojega na- To je pa le mogoče, če se število pokroviteljev in usta-novnikov znatno pomnoži. Pregledavali smo imenik po- mena ni dosegel Ogersko. ponedeljek se k vlada predstavila kroviteljev in reči moramo, da smo pogrešali v njem zbornicama. Izjavila da se hoče držati liberalne politike Kmalu zbornici predloži zakon o vpeljavi civilnih matrik Ci imena nekaterih znanih narodnjakov, o katerih sodimo, vilne matrike se pa ne bodo precej vpeljale, ker ne bodö do da bi že zmogli stotak za to prekoristno družbo. Pa biti posvetnih ljudij v občinah, da bi jih vodili. Zaradi tega se pa matrike še nekaj časa puste dosedanjim njih voditeljem. tudi naši denarni zavodi naj naše družbe ne pozabijo. Vsi složno delajmo zanjo, da jej damo trdno podlogo, kajti v slogi] je moč. Pri delovanji za našo družbo naj tega ne bodo hoteli, se pa bodo takoj civilne matrike vvele. če bodo le hoteli zapisovati vanje, v kateri veri se imajo od ojiti v zmislu državnega zakona otroci iz mešanih zakonov g v bodo nam vodilo besede našega presvetlega vladarja: Eavno tako že nova vlada izdeluje zakon o jednakopravnosti n Viribus unitis." Židov. Vlada zneje vvede. za zakon, ki se pa vendar še Kdaj tega vladna izjava ne pove Tedaj po-ko se Resolucije L slovenskega katoliškega shoda. Sekcija VI.: Katoliška narodna organizacija. vpelje civilni zakon, se pa' preklicejo zakoni, svobodo starišev glede določitve vere otrok. Z vladno # • omei uj ej o zbornica poslancev bila še precej zadovoljna Tri j opozicijski 1 Prvi slovenski katoliški shod smatra nepremenlj načela katoliške vere kot glavni temelj javnopravnemu razvoju slovenskega naroda in izreka iskreno podla ložno sodelovali Slov o, da bi na tej trdni v težkem boji za narodni govorniki so grajali posamičnosti. Posebno jim ni bilo prav, da je vlada naglašala, da se hoče držati nagodbe z Avstrijo. Tudi so dvomili, če bode vlada mogla izvesti, kar obeta. Jeden je zahteval avtonomij za katoliško cerkev obstanek slovenskega ljudstva je pa lada zadela v gospodski zbornici Trij Na huj upor govorniki so Temeljem katoliških načel jamčijo jednako pravico vladi kar napovedali boj. Dovoliti jej ne mislijo niti civilnih sakemu. zahtev prvi lovenski katoliški shod za slovensko matrik, še manj pa zakon. Za poslednjega prebivalstvo ljudstv narodno avnopravnost z vsemi narodi avstrijskimi zlasti tudi ravnopravnost slovenskega jezika v šoli in uradu, to tembolj, ker je ta ravnopravnost tudi slovesno zajamčena v čl, 19. drž. tem. zakona, — ter obžaluje krivice, ki se delajo po raznih deželah slovenskim manjšinam. ne mara, o čemer se bode prepričala vlada pri prvih volitvah. Očitali so ministerskemu predsedniku, da je napak poučil krono. Videlo se je torej, da je pričakovati hud boj, predno bode vlada prodrla s kako svojo predlogo Ce bode le preveč na- penjala sile, utegne le pospešiti svoj padec. Škofje se jej tudi V obrambo naših kih in narodnih pravic spoznava mislij z vso odločnostjo ustaviti. V kratkem se dej v prv slovenski katoliški shod potrebo tesne zveze katoličanov posvetovanje, kaj da je jim storiti raznih avs na podlagi trij ski h nadrodne odov in izraža odkritosrčno željo, da bi jednakopravnosti vsi narodi avstrijski 1 za moč. čast in Šlezija Na dalo nekaj P v • i 1 • • v v. citeljisc Dosedaj v Tešenu se bode polj v se polj na tem zavodu združili se k skupnemu složnemu delovanj slavo skupne avstrijske domovine, po vzvišenem geslu pr na katerem se izobražujejo največ učitelj niti obvezni predmet ni bila. za itlega vladarja: ..Z združenimi moČmi'" JI 2 Prvi slovenski katoliški shod jemlje radostno Šlezij mere učiteljišče še odločiti ne more Sedaj poljske šole v se bodo raz- nekoliko zboljšale, če tudi se vlada za popolno poljsko da na Slovenskem vrlo delujejo v zmislu katoliško - narodnih načel razna politična društva kakor: „Katoliško politično društvo Nemčija Nemški socijalisti imeli so minole dni v Berolinu shod. Shoda vdeležili so se tudi avstrijski soci- Ljubljani," Slovensko društvo" na Spodnjem Štajerskem, jalisti. Iz tajnikovega poročila je posneti, da ima r> Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na njihovega glasila Koroškem," liško politiČL tično društv n Katoliško politič društvo" v Konjicah Kato društvo v Slovenjem Grradcu, „Katoliško poli urednik Vorwärts-a" delavec Liebknecht čez 7000 mark plačeT Dohodkov imela je stranka 221.895 mark, troškov pa 198.662 mark. Velik denarni promet torej. Eazni listi se pri Sv Lovrencu v Slov Goricah itd m veliko pečaj s tem shodom posebno poudarjajo dobro izraža željo, da naj katoliški narodnjaki i nadalje krepko pod- plačo urednika__Liebknechta pirajo trudapolno delovanje teh društev, posebno s tem jim pridobivajo novih udov in prijateljev, ter da tam, kaže potreba, snujejo nova taka društva. da se državni zbor. V prestolnem govoru olajšanega izvoza nemških izdelkov močnega razvoja g delavnosti, ako se ohrani mir, katerega žele cesar in Minoli torek otvoril. je cesar )ru se upa od dobre letine in ospodarske . zavezniki. t 390 v prestolnem govoru se nadalje .napoveduje vojaška predloga, ring, Matrize) Na položi predmet, katerega hočemo Potrebna sredstva za pokritje stroškov se bodo dobila z novim prevrtati, potem se pa s prebijačem obdačenjem piva, žganja in borzne kupčije. udar ali pa pri Francija V francoski zbornici bilo je zadnj dni tisne gor par jako burnih sej. Vse je celo pričakovalo da pade minister stvo. Zbornica posvetovala zakona, po katerem se ima ščuvanje na umor in požiganje najbolj priprostem slučaji obstoji prebijač iz je se je namreč o poostrenji tiskovneg imemo z strožj kaznovati nego dosedaj. Zakon se je vsprejel v kljub klene palčice, katero pi vdarimo s kladivom nanj, da ga poženemo v tvarino tenkih pločevinah nam služi v matrico neprevrtana ploča jedno roko, z drugo pa Pri nasprotstvu in ministerstvo se je obdržalo na krmilu. Te dni s cina ali drugače pa posebna prevrtana pločica 1 bila je pa v zbor tudi na vrsti afera panamske družbe ki V to afero zapletenih je več veljavnejših osob in celo sedanji zbornični predsednik Floquet dobil je baje svoje dni 200.000 od jekla ali pa vsaj z jeklom prevlečena. Ako de- objekti, mora imeti prebijač posebno ocimi frankov v volilske agitacije od te družbe Tudi posvetov te točke bilo je nevarno ministerstvo ; vendar pa srečno zmotala. Vlada je namreč dela. da ni d & stvar e. da lamo z VI stransko držalo, da ga lahko držimo z roko. Pri natančnejih in večjih delih pa se giblje prebijač v posebnem povodu ali v vojnicah in mesto kladiva po- se o celi stvari prične preiskava. Večina zbornica je bila s tiska ga mašinska moč dalje. Tako dobimo prebijal tem zadovolj ministerstvo. in vsa zadeva rešila se je pet o odno za Rusija in Avstrija Srčni sprejem jeviča na Dunaj naredil jako dober tis v vseh ruskega car- ruskih stroj (Lochmaschine, Lochwerk, Durchstoss, Durchbruch-maschine), ki se izdeluje v jako mnogovrstnih oblikah in elikostih Pi manjših dimenzijah goni tak stroj človeška pisali oka krogih. Mnogi ruski listi, ki so prej o Avstriji sovražno premenili so kar naenkrat svojo politiko. Edino nevarna vele- ploče pi ečjih .pa par na imamo a ali vodna sila. Za debelejše prebijalne stroje, ki sestoje od vlast Rusije je Nemčija po mnenji teh listov Car baj dveh kolen, katera pritiskata pubijač navzdol, ako jih s jako zadovoljen s postopanjem jevičevim na Dunaji in mu je namenil dati v • * vecji vpliv na notranjo politiko. Carj posebnim ijakom približujemo drug drugemu Ge je imenovan- bode baje predsednikom državnega sveta Rusija in Francija Neki francoski list čuti se pločevina, v kateri hočemo napraviti luknje, še debelejša, a pač sama sila pomagati. Pubijač stoji tedaj na mor močno vznemirjenega ker sta se ruski carjevič in eliki knez krajši rami dvoramnega vzvoda daljšo ramo pa dviga Vladimir skoraj ob istem času mudila na Dunaj v Potsdamu. List obhaja boj da se je jela Eusij drugi pribli- posebni palec katerega suče zamašnjak parnega stroja Pi navadno napravijo škarje m stroj na ževati Avstriji in Nemčiji in da bode tako Francija ostala sama. skupni podlagi Ako treba prebiti več lukenj v jed V Belgiji so v se vedno nemiri zaradi splošne volilne nakih prestankih, ima stroj tudi pripravo, ki sama po Pi na dnevnem redu Zadnj cas le lada ža nekoliko odjenjala, vendar pa ne toliko, da bi bila duhove pomirila Naprednjaki in socijalisti ščuvajo ljudstvo po vsej tiska pločevino naprej kolikor želimo. Tako avtomatično Bel da pripravo abijo na primer pri izdelovanji okroglih pločic napravlj plo pr Socijalistični listi prinašajo pretilue ^anke. Kratko rečeno, razburjenost le elika Amerika V Chili prišli so na sled iroti. ki ima za kovane novce. Prebijalni stroj stiska namreč iz pri- C memo debele pločevine pločico za pločico, ki potem gre v drugi stroj, kjer ji vtisnejo črke, orla itd. Tudi pri izdelovanji pločic za gumbe, pri fabrikaciji pisalnih peres, namen požgati .hiše mnogih imenitnejših meščanov v Santi 6 pri izdelovanj verižnih členov pi izdelovanji noženih oropati kovalnico denarj provzročiti revolucij Vodje zai V vjeti, zaroto č pomorskih častnikov in pletenih je sedem polkov. ote so zaprli. Cela zarota je bolj kraj — Železniški pazniki po vsej severni Ameriki, beti za izogibanje vlakov, sklenili so prihodnj ki : leto a značaj maj o skr škarjinih klin itd prebijalnem stroji nimo na ročnem se uporablja omenjena priprav na , da štedimo z materijalom in prihra delu. Včasih se gibljeta celo dva prebi ko bo v jača jeden v drugem tako da dobi pločica, ki jo izbi Čikagu razstava, pričeti štrajk. Ker bi bil ta štrajk v veliko jemo iz pleha, še posebno luknj v edi škodo razstav ni dvoma, da bodo železniška vodstva se o pravem času se poravnala s pazaiki Glede hitrosti gibanja prebijačevega omenimo da naj napravi pr trov dolgo pot. železu v jedni sekundi 15 20 milime riiiiiiiiiiiiiiiiiiinumm»"»""«""«"'"".....................................................................................^ a A'ir^M^tTÄjT:»: ÄTTT Jr Orodj Nekoliko o našem orodji. (Dalje.) I za striženje prištevamo tudi razn . ....................................................................i.iiiiiiiiiimu ■••■•■■••••••••I črtice za čebelarje prave prebivanje lukenj Pi raznovrstne pri- tem orodji imamo tudi XIII. Ce govorimo o koristi čebel mislimo seveda na- dva lista, kakor pri škarjah, a jeden list je zvit v podobi vadno na vosek med, ki ga čebele nabirajo cilindra ali prizme, drugi pa predstavlja prevrtano pločo. napravljajo. Druzih koristij navadno ljudstvo ne pozna. imenuje 'pre bijač, šil, pretiskač, (Durch- Kako jih pa tudi hoče poznati, vsaj so jih učenjaki še zasledili po mnogoletnem preiskovanji in prizadevanji. Pr schlag, Au?schlageisen , Ausschlagpunzen , Durchbrech-meissel, Lochstempel, Schneidstempel, Drücker, Mönch, Te preiskave so pa pokazale, da čebele ne donašajo ko itd.), ploča pa nosi ime matrica (Lochscheibe, Loch- risti le čebelarju, temveč tudi sadjarju in kmetovalcu. 391 Leta 1682. se je Anglež Grewe prepričal, da rast- nahajali so se cvetlični in rastlinski nasadi barona Lj. line ne rode semena, katero bi zopet kalilo, ako cvetni Vraniczany-a, ki so kazali, kako naše dni zna umetno t prah, to je moški cvetni del ne pride v dotiko z ženskim vrtnarstvo izvabiti , zemlji prečudno lepo in raznobarvno delom cvetja, z brazdami na pestičih, d a v takih slučajih cvetličje, ter odeti planote, pa tudi, vzvišene prostore z sploh ali pa le malo rode. Pri največ rastlinah so oboji živimi preprogami tako kakor jih bile spletle iz ponarejenih deli cvetja združeni v jednem cvetu, pri drugih je po- cvetlic najspretnejše roke, ali tkala jih najumetnejša me- « sebno moško in žensko cvetje, ali vendar na isti rastlini hanika. (Enake žive cvetlične preproge sem videl pred pr. pri leski Pi nekaterih je pa zopet žensko cvetje mnogimi leti v cesarskem gradu Schönbrunu celo na drugi rastlini n. pr. pri vrbi. Pri rastlinah, pri Dunaja.) poleg r katerih so moški in ženski deli cvetja razdeljeni, se torej Vstran paviljonov (na izhodni strani) nahajali so brez kakega posredovanja oplojenje izvršiti ne more. Pri se na precej obširnem prostoru razni sadje-drevni (vo-rastlinah, pri katerih so moški in ženski deli cvetja zdru- čarski) in kuhini (povrtni) nasadi; tudi razno tersje je ženi v jednem cvetu, se oplojenje pač izvrši, ali skušnje je bilo nasajeno. Ker vendar nisem strokovnjak, ne vem, so pokazale, da rastline le slabo rode, če se oplode s so bile to morebiti ameriške trte ; mogoče bi to cvetnim prahom iste rastline, da je torej potrebno kri- morda bilo. da žanje, to je oplojenje od druge rastline iste vrste. bila razstava hotela s tem opozoriti občinstvo na ravno imenovano trsje, ter soznaniti ga Dolgo se je mislilo, da to plojenje posreduje,'največ njim, ker je na vdomačenih trtah filoksera provzročila veter. Natančneje preiskave so pa pokazale, da to tolike navadno ni res. Veter pač razstrese cvetni prah, neizrečene škode in ubogi narod pripravila do ali malega ob vinski pridelek. Tudi „turška kavana" me težko pride na ta način cvetni prah baš v brazdo pezdi- je zanimala, ki se je nahajala v bližavi paviljonov. Kazala Veliko. boljši posredovalke so razne žuželke, ki je ona, kako lice imajo obrti te vrste (t. je kavane, ali cevo. letaj( od astline do rastline in pospešujejo plojenje kakor pri nas pravijo: kavarne) po vzhodnih deželah. Za ta posel so pa posebno čebele ki astline do astline nabirat med. Čebele imajo posebno zanimalo za letajo od Občinstvo se pa, kolikor sem jaz videl, ni ravno posebno n pripravne . organe za nabiranje turško kavo"; brž ko ne se je dobila po in prenašanje cvetnega zagrebških kavanah boljša. prahu. Ta posel opravljajo tudi čmrlji, ose ali nikakor ne tako vspešno. Kmet, ki želi veliko sadja detele, ogerščice pridelati, ne more nobene stvari bolj želeti, da čebele pogosto obiskujejo njegov vrt ali pa njegovo njivo. Kake važnosti da so čebele. se je pokazalo na Chatamskih otocih vzhodno od Nove Seelandije. Evropski naseljenci so nasadili mnogo sadnih dreves, so jih dobili iz domovine. Ta drevesa pa so lepo rastla ali niso rodila nobenega sadja. Ti naseljenci bi bili posekali ta drevesa, da jim ni Anglež Wood poslal nekaj čebel. Od tega časa so ta drevesa bogato rodila. Znan angleški prirodoznanec je delal Proti „Zdravi Mariji" (kakor Hrvatje imenujejo večerno zvonenje angeljskega češčenja) zablišala je po razstavi kar naenkrat električne razsvitljave krasota, in bližajočo noč spremenila nekako zopet v dan. Pri magični svetlobi te novodobne luči imeli so paviljoni in bližnja poslopja nekako novo lice. Še posebno iznenadenje pa so provzročevali glasno šumeči in žuboreči virčki, ki so ob podnožju vodoskoka taistega sovali, ker so z nočjo vred jeli na okrog in okrog opa- videz brizgati razno katerih so letale čebele, obrodilo 2290 kalilnih. zrn. poskušnjo z • belo deteljo in prepričal se, da je 20 stebel te detele, po 20 stebel, katerih . pa niso obletale čebele, pa ni obrodilo nobenega kalilnega zrna. Iz tega je torej razvidno, da je čebelarstvo tudi v barvno vodo (cascade lumineuse) v nekaki enakosti raz-svitljave bengaličnega ognja. Mnogo radovednega občinstva je začudeno ogledovalo to novo krasoto razstave. Obiskana je bila v dan moje navzočnosti izložba močno. Že sem omenil poprej enkrat kako rajsko-lepo da bilo vreme tiste dni, in to je bilo privabilo mnogo ptujcev v Zagreb. Pa tudi domačinov je bilo videti interesu našega knaetijstva, posebno sadjarstva. Zatorej ■ mnogo. Med drugim primarširal je bil okoli srede po- morajo kmetovalci obračati pozornost na čebelarstvo in je pospeševati, ker je večkrat dobiček, ki ga ima kmetovalec ali sadjar večji, nego je pa dobiček, ki ga ima čebelar. polddne med glasnim ropotanjem bobnov tudi precej velik oddelek posadkenega vojaštva (madjarske narodnosti), je ogledoval, vojen od podčastnikov, v manjših ki si Poučni in zabavni del. ................ p ž ^^^ z h trumah izložbo. Čul sem, da prihaja skoraj vsaki dan drugi vojaški oddelek v razstavo, kar je bilo v resnici / lepo in tudi hvalevredno za dotične gg. poveljnike, da so moštvu kaj tacega Vojaštvo, zlasti nižjih vrsta je namreč z denarjem vedno na pičlem; Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Treh objektov naj o izložbi še omenjam.. kaj znamenitega si pa vendar rado ogleda, osobito mladih gospodarjev, obrtnikov in celo .umetnikov, ki so zavzeti za izomiko in naše case, ko je vmes mnogo 9 napredek. Kar mi je pa še dokaj bolj dopadlo, bilo je so me to, da je prišla ta dan tudi od neke ljudske šole iz še prav zelo zanimali. N. pr. ob sredi med pavilijoni bližnje zagrebške okolice vsa šolska mladina obeh spolov 392 pospremlj od njihovega c. gosp župnika, g. učitelja divjake in jih pognal v šumo in gospice učiteljice. Pod njihovem nadzorstvom in tol mačenjem si je mladina, ki se je jako mirno in dostojno es pra^ Kaj tacega za mlade ljudi se es Okoli 5. ure le bil prirejen Na to se utabori na obali reke za močno ograjo, za katero je brez skrbi pričakoval novih navalov neprijateljskih. Gotovo je imel ta čas Stanley izvrševati najtežji imenovati prava živa šola in najčudnejši kos svojega dela: obiti slapove, vlačiti čolne skozi šume, spustiti jih zopet na reko na pri- dospela vojaška godba, za katero pravnem mestu, in vse to okrožen od neprijateljskih plemen, katera so se upirala prehodu, in ga čakala v izgledno obnašala, ogledovala vso izložbo pač 1 moi lastni lični paviljon, in ki je igrala vsaki popoldan Čudil 1 ako pi em po uri; tedaj noter v noč. šumah, da ga uničijo sem čuti svirati vmes toliko hrvatskih narodnih Že popreje je bil Stanley razdelil svojo četo na komadov, katere je tudi občinstvo prav z ostentativnem dva dela: jeden je imel delati ponoči, drugi po dnevu ploskanjem navdušeno pozdravljalo Zlasti ni bilo bur On sam pa je šel v šumo z dvajsetimi pijonirji iz- nega odobravanja konec, ko je godba zaigrala tudi pri bornimi možaki, da narede in odpro pot s sekirami kater nas dobro znano pesem: „Lepa moja domovina je ravno omenjena šolska mladina vsa kar za godbo po in puškami Zaznamovali so velika debla, da jim služijo za prijela ter zapela JO navdušeno in krepko na vse grlo. kažipote, in na vsake pol ure je naredil tabor za po (Imeli smo tako koj brez programa nepričakovani i pa čitek. Za predstražo, ki je delala pot, prišli so čolni vendar mični koncert). Rekel sem zgoraj: čudil sem se, vsakega je vleklo po 60 ljudij. Eni so bili vpreženi spredaj, drugi so potiskali od zadaj in porivali čoln. uti ati vmes toliko hrvatskih odnih komadov m marsikdo bi vtegnil vprašati: Zakaj to? metropola, — Zagreb Kedar so bili gotovi z jednim čolnom, šli so po dru Slavonije ? ni Da li glavno in hovno mesto Hrvatske in tako po vrsti po vseh 23 es to šinja mnoge njegove stanovnike ali žali da preveč pr gega, šli popreje naprej dokler ni bilo ker niso nikdar brodovje skupaj. celo mnoge izmed Potem so se pomaknili zopet naprej za polovico ure, prvakov — duh madžaronski. Uzroke in dokaze o fem napravili nov tabor m tako po vrsti, dokler niso iskati ni namen teh stic; najti pa jih tudi ni težavno dospeli pod slapove; tu pa so zopet postavili čolne onemu sedanje razmere po Hrvatskem in Slavonij količkaj opazuje in pozna Kdor pa zraven še bei kaj na vodo To bilo titansko delo se že dolgo pač predolgo! na Ogerskem vse počenja smolo so mazaU suho palmovo perje, svežnje in vganja strah ga moi pragu drugega 1848 biti česar da ne stojimo zopet na suhe trstike, pričvrstili jih ob debla mesto svetilk in naj Bog milostno jih zažgali, da razsvetljujejo goščo po noči. Avstrijo in vse njene stanovnike to in onostran Litav Oni ki smo živeli 1848 in strahovito je, ako se mesarijo saboj nai 1849 koljejo Mej tem so se divjaki, odgnani od obale, zbirali in čakali skrivaj v grmovju, kedaj pridejo potniki, in pobijajo med ^ato je bilo treba delavce čuvati s stražo, katera je vemo se. kako odi enega in istega cesarja in vladarja (Kdor se želi o tem še bolj natančno poučiti, vzame naj v oke „Drobtince 1. 1850", ter ber črne vojske na Ogerskem sostavek 1849 str „Strah in groza streljala na desno in levo na neprijatelje. Vsak gaj, vsak grm je bil spremenjen v utrdbo, iz katere so domačini metali strelice. Da pridejo neprijatelju do 139 142 živega, morali so Stanleye ljudj laziti po gošči Krenil sem tu od razstave sicer nekoliko na stranski naskakovati utrdbice, in poditi neprijatelja. Ali nepri pot pa misel je dala misel, beseda pa besedo. Naj pa jateljske čete so se kmalu zbrale nižje, in prenašanje ta pregrešek V ce sploh pregrešek, — koj popravim čolnov ni šlo drugače naprej, da so se vedno tolkli z besedami iz avstrijsko-cesarske himne «Brate vodi vez edina Nas do cilja enega: Živi Cesar, domovina. Večna bode Avstrija!» po dnevu in po noči. Prečudna slika vam je to! vpreženi pred čolne, sredi nedotaknjenih Črni Zanzibarci so šum, in to Nobeden (Dalj sledi.) Zemljepisni in narodopisni obrazi herkulsko delo opravljajo ob svetlobi bakelj. ne govori, sliši se samo težko sopenje ljudij, kateri omagujejo, a vendar napenjajo žile do skrajnosti. Potem pa nenadoma zapojo bojni rogovi divjakov in se razlega divji bojni krik. Šuma odmeva od strašnega Nabral Fr. J zavijanja 270 ploha strelic pada ekspedicija ne spi, pazno čuje od nevidnih rok Ali se koj postavi v Prenašanje čolnov. Stanley se odloči za boj z ljudmi. Usidra svoje čolne, in potem zapove živo streljati na črnce, kateri bran. Puške pokajo, krogle žvižgajo, vsak strel pogodi, ker so se naposled malone z rokami pograbili. Sedaj nastane vpitje, bolni klici na pomaganje in stokanje so z obale metali plohe strelic na ekspedicijo. Kar se ranjencev Prehod je osvojen, ali napreduje se po njega samega tiče, odvažno se je izkrcal, in spremljan od nekoliko nevstrašenih možakov se je zaletel mej malem, ker neprijatelj se je skril v zasede, od koder vedno nadleguje. \ i • % t 393 Trebalo je 78 ur za ta strašni napor da so obšli jeden sam slap In samo na tem kraj zvanem „Stanlevevi slapovi bilo jih sedem napo II »*« I Novice. I _ ^ .................................................................................iiiiiniiiiiiiiiiiiiiy^^||>?t' m m vrsti! Veselje potnikov, kedar so zopet ugledali gladko reko odpihalo JÖ kmalu zamolklo bučanje novega Državni zbor slapa, katerega je bilo spoznati z daleč po belej peni V s e j i d 1 t. m odgovarjajo ministi Taaff Sedaj je bilo treba zopet zavoziti bregu, potegniti čolne na suho in jih vlačiti skozi goste šume G a 111 s C h terpelacij. \\ Na mb in Schönb na več m- iiterpelacijo Pienerj skega pomcčaika Bosaka, toženega vo glede da je v oprostitve mizar- Pragi streljal iz Človek se mora odkriti pred silnostjo energije revolverja na nekatere pasante rekel pravosodni minister in volj katero je Evropec s peščico črncev dosegel da je bilo kazensko postopanje proti njemu popolnoma korektno. Interpelantu posl. Bortoliju glede izgredov pri zadnjih občinskih sredi Afrike tolike uspehe. Ne dade se popisati stra- ^.^utvah v Pomjanu odgovarjajoč rekel je minister grof Taaff hota, groza in divja veličanstvenost teh slapov. Kako ^^ interpelacij ničnostij Zoper dalmatinskeg tu voda vre, in kako se valovi penijo kako skačejo poslanca Supnka dovoli se kazensko postopanj odpoved in bijejo drug ob drugega z neverjetno besnostjo tedne je trebalo, preden je ekspedicij Tri s posl Nedelle za nadaljni mandat vzame se na znanje, tem pričela se je generalna debata o državnem proi Za za 1893 Konservativni po Kaltenegger graja sedanj silnim naporom obšla te slapove. Potem so se zopet njegovem mnenji se dandanašnji po šolah ničesar ne nauči šolo peljali po gladkej vodi Sedaj se pa Kongo zavije in posebno se šolska oblastva ne bri proti zahodu in se vali sredi bregov na katerih se skem ozini trdni. Govornik zaupa na Poljake če so otroci v ver- da bodo ti razprostirajo nepredirne temne šume. Strašni dogodki pripomo do ke šole. Staročeh posl. dr F a n d e r I i k poslednjih tednov niso vendar nobenega ubili na pojasnuje razmeije mej lado in moravskimi Staročehi obsoj duhu Nada ta zlati sen budnega človeka, klije v sedanjo \ladno postopanje in njeno ibanje proti lev in p r a v vsakem srcu. Evropci in Zanzibarci, kateri so prišli potrebe gl da bodo on in njegov isovali za proračun tovariši z ozirom na javne živi iz bojev, mogU so se sedaj čuditi prebujnej bogatej prirodi, vsi so našli dovelj nadomestka prestale težave preža postavili v ce zapazijo da se bodo pa takoj nasproti da vlada namerava utrditi levičarsko vlada večino. Glasovanja za proračun od naše strani na) tore] in neko nenavadno oduševljenje je ne smatra za nikak izraz zaupanj Moravski Mladočeh posl dr. Tu ček odločno obsoj germanizacijo prevzelo celo karavano. Brodarji so veselo prepevali, ^^ Moravskem. Nemci se imajo nenaravni večini drugi pa so vdarjali za njimi Ali ta mir, to brez- imajo v raznih zastopih na Moravskem kojo vlada pospe- .jo aliti vladi. Vlada skrbno veselje ni trajalo dolgo: borba z življi je bila prestala za sedaj, ali ostala je še borba z ljudmi, in le-ti niso dali nobenega oddiha. postopa v šoli in uradu s Cehi kot mačeha. Konečno izjavi k, da stoji na stališču državneg P ^wrxu.iv, --------------^ se bodo češki Moravani odločno zanje potego do Slovenski poslanec d I češkega in da , dokler ga ne i pojasnuje v Od 23. novembra do 29: januvarija so se tolkli dal i i zbornem gov naše slovenske razmere. Vlada po že v 24 bitkah; le so jim domačini zaprli pot s svojimi čolni, le jim niso hoteli prodati živeža, zato so stop pl neprijazno s Slovenci K a si je slovenski narod čolni, morali več potov vdariti na sela in s silo prisvojiti hrane, da niso lakote pomrli. V teh bitkah je Stanley 5 škitov, velikih kakor vrata, kateri so bili riboril, to je njego\ zasluga, vlada ga je tem bolj ovirala nego podpirala. Omenjajoč premembe pri vodstvu de- i govornik, da slovensko ljudstvo Ičide Kranjskem prav od zaplenil ekspedicij boj na reki novega predsednika nič druzega ne zahteva nego pravičnosti Winklerju se očita, da je Kranjsko poslovenil, resnica pa je na veliko korist Ko se je namreč vnel le, da se Winkler naravnemu naroda ni upiral Popolne držale so žene in deca m VSI kateri se niso tolkli, škite pred borilci Za temi škiti so premembe političnega položaja prouzročil ne bode na Kranjskem tudi Winklerjev naslednik ne, ker mu ne dostaje moči. Kranjska ostajali Stanleyevi ljudje mirni in srčni, tako da so triinštiridesetere puške, ki so jih še imeli, storile več kot 150 odkritih pušk. Tudi krmilarji so mogli pri- je bil nadeja slovenska dežela in ostane slovenska Govornik se graja odločno da bode deželna vlada z občinami občevala slovenski, ki je postopanje koroškega deželnega ) zavrnil. Na Koroškem je trelj merno voditi in obračati čolne mej bojem ker so jih škiti varovali strelic, ki so padale kot toča okoli čolnov Ali Stanleyevi ljudje so začeli polagoma pešati v teh vednih bitkah. Nikoli počitka, ne po dnevu ne po noči, to je vendar presilno. Vse jim je kljubovalo slovensko ulog slovenska, se mora torej tudi slovenski Kranjskem je le 5 oL Nemcev in ne k Dalje polnoma vešČi ob enem, da se rodoljubni uradniki pri odbora, ina prebi poštovati se jim pr Na Kern jt; le ^ -/o -- -- ...... -- r-.- govornik povdarja potrebo, da morajo vsi uradniki po biti jezika, v katerem jim je občevati na domačini in šume. Stanley je premišljeval, če bi ne kazalo po noči potovati. Toda kdo ve, kaj ga utegne zadeti, morda prileti v kako brzico popiše pot, se s kaž poslanci lezničnil pominja prepovedan zborov oddaj društ so eliki hrup in vrišč, katerega imenovanja dvornega svetnika sled rodstev govornik zahtev , omenja prezirajo, ivnik ' in zi)znali liberalni rVbrama Od že- »1 I' odne ednakopravnosti Kdo naj mu ker ter tako gode moč se je IZ' meznikom )gniti raznim icam ki se sem Tudi SO mu da bi se vedel ogibati nevarnih mest, ko domačini povsodi. pokazovali skrajno . neprijaznost, in koj nastavili orožje, kedar se je jim samo približal? toliko prostor k 2;raja t ri pošti za slovenščino ni kolikor zahteva ednakopravnost. Konečno go- lado ker ne preskrbi potrebnih šol na Koroškem in Primorskem gimnazij Slovencem zahteva slov. paralelk na celjski novo zgradbo gimnazijskega poslopj v obnovitev kranjske gimnazije To so skromne Ljublj a pr m zahteve Slov katere resničiti naj se vlada požuri ako 1- I,. ^^ - $94 ji je kaj . ležeče na slovenskih glasovih. Poslanec dr. Dyk (Mladočeh) je govoril proti proračunu in posl proti izrazom dr. Mengerja. Posl. grof Devm izjavi v imenu prijemal posebno čeških konservativnih veleposestnikov, da se čutijo užaljene pa Plenerja zaradi že omenjene interpelacije glede opi stitve pomočnika Bosaka V s e j i d 1 7. t. m se le adalj gl debata o državnem proračunu. Češki posl besedah Mengerjevih. Posl. dr. Masaryk odgovarja Mengerju in poudarja, da proti Nemcem ni izustil uiti z besedico ne kakega sovraštva. Posl. dr. Bareuther izjavlja, da nemški dr Sla vik pravi, da se nacijonalci ne priznavajo in ne bodo nikdar priznali češkega v državi vlada prav absolutistično, na ustavo se ne ozira, državnega prava. Generalni poročevalec dr. S z czepanowski to kajti praktično se ta ne izvršuje. Volilni red je napačen, javne pravi, da se Poljaki iiato niso udeležili debate, ker se položaj službe oddaj se vladnim privržencem, društveni in ljudski ni shodi se zaradi najmanjših malenkostij razpuščajo in di premenil in priporoča strankam pohtično zmernost, kadar gre za gospodarska vprašanja. Na to le zbornica sklenila zbor ne posluša več ljudske glasu to da ustreže ladi ampak gleda samo na prestopiti v podrobno razpravo. Avstrija se od absolutistične Eusij prav nič ne razločuj Tam lada sama prevzame odgovornost za svoja pri nas jo pa odriva na državni zbor. Odkrito in odločno je naša vlada le zoper narodno jednakopravnost Posl. dr. Zuck prijema posl Plenerja zaradi inter V seji dne 2 2. t. m. priporočal je posl. dr. Fuchs v imenu grajalaega odseka in je predlagal, da je posl. Men-gerju izreči zaradi njegovih nekaterih skrajno žaljivih besed^ široko opra^ na dolgo in pelacije glede oprostitve pomočnika Bosaka in prav nadrobno predek češkega naroda. Narod pa, ki se more Posl raz- po- grajo. Posl. dr. M en g er se je vičeval in v svojem izvajanju vse to ponavljal in dokazova/r PosL kar je v petek trdil, samo še huje, še bolj žaljivo. našati s takim napredkom, more tudi kaj zahtevati Pl zavrača predgovornika, dvomi da Cehi kedaj do gli državno pravo, naglaša nujnost ureditve jezikovnega vprašanja in poudarja, da je levica ostala ista kot je bila. Masaryk zairjuje, da ni v svojem govoru nikakega sovraštva kazal zoper Nemce. Ko je bila levica v opoziciji, govorila je vse drugače nego sedaj Mladočehi. Posl. Menger ni lojalen nasprotnik, sicer malo bolj štedil z besedami kakor vele Posl. delov dr m razmotrava obširno ijalnopoliti izdajalec. Posl. N its che opravičuje Mengerja. PosL dr. Po parlamenta in pravi, da se za kmeta ni se riše storilo. Posl. dr. Lueger prav drastično njanje in posebno zvitost grofa Taaffeja, če kedaj od kake nič vladno poče da stranke kaj potrebuje. Govornik je za ravnopravnost Upliv Kramar odločno protestira zoper besedo veleiziaja. dr. Bareuther v imenu nemških nacijonalcev izjavlja, bodo zoper grajo glasovali in opravičuje Mengerja. Posl. dr. domišljajo, da so onr SI ne Židov in Madj naj se zmanjša in ves politični in gospo darski položaj se bo zboljšal Posl tinskih razmerah in pravi, da drž nasprotji z interesi države in dinastij je razmere v deželah češke krone. P e r i č govori o dalma-^no pravo hrvatsko ni v och pojasnoval Lue g en pravi, levičarji naj varuhi avstrijskega patrijotizma. Pošten nemški nasprotniku očital, jeleizdajstva, ampak tako očitanje obsodil. mož ne bo- Glavni govornik „proti" dr. Weeber pravi, da so državno Posl H pravna vprašanja uzrok narodnostnim nasprotstvom. Glavni govornik z a dr. Herold predgovornika dobro zavrne, do- V seji d 1 8 t m tožil je arčnost pri državni upravi o zatir večjo 1 potrebni in pri najvišjem dv Za druge se niČ ne stori Posl. dr. Steinwende posl Eomančuk „^ ^^ v. . v, . v-. . ---------- . v, ------, .. ^ kazuje, da je Morava integrujoč del Češke in pravi, da mora nskega naroda, posl. Haue k pa je priporočal zbornica, ako navzlic vsem političnim nasprotstvom spoštuje Trij ministri so čisto ne- bi se dalo marsikaj prihraniti židovskim družbam se pomaga pravna prepričanja poslancev, Mengerju izreči grajo. Ko je še poročevalec dr. Fuchs na kratko priporočal predlog odseka, vsprejela je zbornica s 155 proti 104 glasom predlog in iz- er v imenu nemških nacijonalcev izjavlja, da bodo glasovali za proračun Posl. dr. Masaryk v daljšem jedrnatem govoru razpravljal skoro vsa aktuvelna rekla tako posl. Mengerju grajo. Za predlog so glasovali Cehi, Hohenwartovci, Poljaki in osem protisemitov. Izid glasovanja vsprejet je bih z velikim odobravanjem in ploskanjem. politi sploh prašanja. Nemcem je očital, da češkega anskega naroda in tega politične in kulturi oziroma potence niti ne poznajo, in da jim do druzega ni nič nego le do tega, kako bi Slovane uničili. Govornik naglaša kulturni napredek — Presvitli cesar podaril je 800 gld. iz svoje za Slovanov v Avstriji in povdarj da so avstrijski Nemci za Slovani zaostali. Nadalje omenja govornik neke brošure dr Eatkovskega, učitelja na državnem sebne blagajoice prebivalcem občine Vinica, škodo po toči. so trpeli hudo- zavodu Theresianum Presvetle cesarice Elizabete god praznoval se r se vzgajajo bodoči zdravniki, diplomati, generali in trijska aristokracija. ploh je dne 19 t. m po vsej Avstrij prav slovesno. Dne 1. V brošuri se namreč trdi, da Nemci nimajo le pravice, ampak dolžnost ponemčiti Cehe in Slovence. Govornik je radoveden kaj poreče na to naučoi minister Gautsch prejšni ravnatelj in sedanji kurator c. kr. terezijar • v v Govornik zagovarja češko državno pravo in decembra t. 1. odpotuje presvetla cesarica na otok Kr,f kjer bode ostala nekoliko tednov potem bode pa obiskala razna pomorska mesta. — Voditelju deželne vlade g. dvornemu svetniku ) tudi kuj celo dr upravo in zistem. Posl. dr. Meng jako rezko kriti- baronu Heinu poklonila se je mej drugimi v nedelj govorniku prav na surov način odgo m mej pred drugimi surovostmi celo pravi varja češko državno da je akdo veleizdajalec, kdor zago pravo. Ysled teh zadnjih besed nastala deputacija trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. — Odlikovanje. Naš rojak g. prof. Ant. Bezenšek bil je kot načelnik razsojevalne komisije za razstavo v Plovdivu je v zbornici nepopisna razburjenost češki poslanci so temu odlikovan z vitežkim redom sv. Aleksandra ter ob enem odločno protestovali in Mengerju niti dalje govoriti niso pustili. Predsednik poklical je Mengerja k redu in je moral zaradi kot razstavljalec dobil častno dipiomo z zlato svetinjo za umetnost in znanost. neponehajajočega hrupa zaključiti sejo V seji d 1 9 t. m da se voli grajalni odsek, ^ve na češki ki zahteva posl dr . — Osobne vesti. Profesor višje realke v Ljubljani Masaryk, g. Emil Ziakowski imenovan je izpitnim komisarjem za pre- bo imel pretresavati žalilne skušnje strojevodij in sploh oseb, ki imajo opraviti s parnimi besede Mengerj od. Posl. dr. Menger se opra Bivši okrajni glavar v Logatci g. dr. K. Euss, vičuje in pravi, da je v svojem gov dal nemu svojemu narodnemu čutu da pa ni duška užalj hotel nobenega stroji. — sedaj v Gradci, pozvan je namestništvu v Gradec in sicer na mesto sedanjega voditelja deželne vlade v Ljubljani g. ba osebno žaliti. Posl. dr. Kaizl izjavi v imenu mladočeške rona Heina^— Finančni koncipist gosp. Jurij Konšek ime-stranke, da se čuti globoko užaljeno in da odločno protestuje novan je davkarskim nadzornikom za Kranisko. f Novo cerkev na Brezjah na Grorenjskem so dozdaj Novo društvo. Na tukajšnjih c. kr. obrtnih stro- toliko dodelali, da je že pod streho. Zidarska dela dovršena kovnih šolah so učenci večinoma jako ubožnih starišev, ki ni-bodo kmalu in se bode nova veličastna romarska cerkev bla- kakor ne morejo ob svojih troških vzdižavati sina ali hčerke goslovila že spomladi. Dozdaj zazidalo se je že v cerkev na zavodu. Skoraj vsak je več ali manj navezan na javno 70.000 gld. Gradbo vodi stavbeni mojster Fr. Faleschini. — Nove volitve za okrajni zastop celjski vršile se bodo v prvi polovici decembra meseca. Upati je, da bodo narodnjaki nemškutarje zopet v ozadje potisnili. — Mrtvega potegnili so iz Gradašice blizu Trnovske cerkve v Ljubljani 641etnega delavca Martina Rometa. Nesrečnež je bil pijančevanju udan in je najbrže ponesrečil — Narodna zmaga. Po hudih bojih zmagali so Slovani pri občinskih volitvah v Pomjanu v Istri. Slava vrlim dobrosrčnost. Vsled teh razmer se je pod predsedstvom ljubljanskega gospoda župana konstituiral provizorični odbor, ki je sklenil ustanoviti „Društvo za podporo ubožnih učencev in učenk na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani". De- želna vlada je že potrdila pravila novemu društvu in v krat- kem se ima vršiti prvi občni zbor. Glede na dobrodelni namen podpornega društva že danes opozarjamo svoje čitatelje nanj, posebno pa one iz obrtnih krogov, obilnem številu pristopali. v 1 v zelec, da bi mu v volilcem. Število vojaških novincev določilo se je za Vodovodi. V Novi vasi v logaškem okraji odprli so minole dni nov vodovod. Nov vodovod z železnimi cevi napravili bodo bodoče leto tudi na Jesenicah in na Savi na Gorenjskem. — Velik požar uničil je v Pongrcah v ptujskem L 1893 za vojsko in mornarico na 59.211 mož, za deželno brambo pa na 10.000 mož. Za kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru pokazalo se je, da je za 1178 novincev manj. — Ajde pridelalo se je letos po poročilih iz sorskega okraj slopji na Štajarskem ednajst hiš z vsemi podarskimi po polja prav malo. Navadni štant dal je le en mernik zrna. in shranj krmo Zažgala sta dva otroka, ko sta se Nov list. V Zagrebu jel je igrala z žveplenkami. Otroka sta tudi oba ponesrečila slovenski ciklista" glasilo hrvatskih in Nove tovorne vozne liste, ki se bodo v mar- sičem razločevali od dosedaj običajnih, dobili bodemo z novim letom. v — Iz zapora utekel je v Šoštanju Janez Babič, ki je bil ondi v preiskovalnem zaporu zaradi ponarejanja denarjev. izhajati „Hrvatsko- slovenskih kolesarjev. Skupni pastirski list avstr. škofov, ki razpravlja o škofovski 501etnici papeža Leona XIII , bral se bode prvo adventno nedeljo po vseh katoliških farnih cerkvah v Avstriji. v v J- — V ^vodnjak pal in utonil je v Pleši pri Žužem- 49 vider ujel je ribič in lovec Mihael Rataj dozdaj v Krki grofa Margherija berku posestnik Anton Vidmar. Nesrečnež zajemal je iz vodnjaka vodo, a spodrsijilo mu je in pal v vodnjak ter utonil. Nesreči. r391etni rudokop France Rejc v Idriji, je in ženska Novi podružnici sv. Cirila in Metoda — moška snujeta se v Starem trgu pri Ložu. Nova ženska podružnica snuje se tudi za Boleč in okolico na Go- riškem. Vrle rodoljubkinje in rodoljubje le tako naprej! — Društvo zasebnih slovenskih uradnikov snuje se v Celji in sicer za vse slovenske pokrajine: Osnovalni občni zbor bode tako nesrečno pal čez neke stopnice, da je vsled poškodovanja drugi dan umrl. — 20letn^a Alojzija Selaka iz Grič v občini št. peterski ^je pri posekavanji hrastov ena veja tako močno zadela, da je vsled. prizadetih ran drugi dan umrl. Nova postajica za Planino odprla se je dne pri Celji. . decembra t. 1. v Celji. Novo bralno društvo snuje se v Laškem trgu 13. t. m mej postajama Logatec in Rakek in to za osobni in omejeni pratežni promet. v v gosp. Jo Pri občinski volitvi v Planini voljen je županom s. BlaŽon posestnik v Planini, občinskimi svetovalci pa gg.: Lovro Sebenikar z Rakeka, Mat. ^Gabrajna z Unca, Ažijo za taka carinska plačila, ki se plačujejo v Janez Lenas^i iz Planine, Jož Kremenšek iz Lazov, Fr. Mar- srebru mesto v zlatu, določil se je za mesec december na 19 tinčič iz Planine in odstotkov. Hieng iz Rakeka. V Zgornji Šiški voljen je županom' gosp. Matevž Burger posestnik v Zgornji Veliki semenj sv. Elizabete m J bil v pone Šiški, svetovalci pa '^gg. Jakob Babnik, Anton šušteršič iz deljek, obiskan je bil-izredno dobro. Na živinski semenj prignalo Gror. Šiške in Janez Florijančič, Mihael Kunovar iz Dravelj. se gl a v 654 konj in volov, 421 krav in 50 telet, skup 112 vnanjih kupcev Kupčija za živino ni bila posebno živahna, ker ni bilo loterije. Opozarjamo 75.000 goldinarjev je glavni dobitek velike 50 kr. naše Čitatelje, da bo srečkanje vže 1. de- cembra t. 1. in škrlatica ajata po nekaterih krajih Novi učni predmeti na učiteljišči. Naučno mi- na Kranjskem. V brdskem okraji zbolelo je po raznih vaseh nisterstvo je odredilo da je na tukajšnjem učiteljišči uvesti 26 otrok za škrlatico umi jih je 5. V Sapu pri Šmariji pouk v soraatologiji in o šolski higijeni. Podučevala bosta zbolelo je'7 oseb za legarjem, 2 osebi sta pa umrli. V Bo- vladni svetnik g. dr. Fr. Keesbacher in okrajni zdravnik gosp. rovnici zbolelo je 9 oseb za legarjem, umrla pa edna. V Ad- dr. Fr. Zupane. le v nomaljskem okraj legarjem, umrle pa 3 zbolelo je dozdaj 15 oseb za Vodniku v spomin vzidali bodo prihodnjo poletje slavni Vodnik spominsko ploščo v župnijo Koprivniško, kjer je Caastnim članom izvolilo je litijsko gasilno društvo svoje dni tudi pastiroval. Izvolil se je v to poseben odbor. našega lužnega prvoboritelj Luko Svetca Prispevke k nameravani slavnosti poslati je ali č. g. Brezplačni telegrami. Trgovinsko ministerstvo j^rju, župnijskem oskrbniku v Koprivniku, ali je odredilo, da morajo telegrafični uradi brezplačno vzpreje-mati na politično gosposko namenjene telegrame, ako naznanjajo pričetek kolere ali slučaj bolezni in smrt vsled kolere. čekalu kapelanu v Boh. Bistrici. pa č. g. Pa- Ferd. v Škofovske konferencije na Dunaji pričele so se zopet dne 23. t. m. Na dnevnem redu je mej drugim razgov or — Manlicher, izumitelj pušk repetirk, kakor jih imajo o novem za vso Avstrijo skupnem katekizmu, sedaj vojaki, izumil je novo puško, s katero se v jedni sami minuti 12krat ustreli. Slovanski dijaki v Gradci sklenili so velik slavnostni komers. — Umrl je na Dunaji naš rojak g. France Miklavčič nadzornik Ferdinandove severne železnice. Pokojnik bil je zvest prirediti član slovenskega kluba in podpornega društva za slov. veliko- šolce. N. v m. p. ! 390 zaupnih bila Pogozdovalna komisija za Kras. Pri novi volitvi je ladi očital, zakaj ne imenuje Pražaku namestnika, rekel mož v pogozdovaino komisijo za Kras izvoljena sta je grof Taaffe, da je sedanje politično stanje nekako prehod Hinko Kavčič, dež poslanec, posestnik in župan na s tanj in da se bode to stanj kmalu v toliko premeni Eazdrtem in Mat. Ambrožič, občinski svetovalec in posestnik da bode vladi moč imenovati Pražaku namestnika. Ta iziava v Novi Sušici; njegovima namestnikoma pa gg Jož Cuček Taaffejeva je prav neprijetno dirnula levičarje. Več o seji pri- župan in posestnik v Knežaku in Jak. Valenčič župan in po- hodnjič sestnik v Nadanjemselu. — Star rimski denar, kakor ga je redko dobiti, našli so baje v Krškem pri prekopavanji tamošnj<^ga šolskega vino- — Nesreča na morji. V Adrijanskem morju zadel;) "sta dva domača parobroda „Štefanija'*' in- „Anigo" drug in grada. v — Obesil se je v Kočevji neki 191etni hlapec Stefan Levstik iz Sodražice. Znan je bil kot strasten igralec. Nesreča na železnici. Skopčitelj vagonov Vinko na druzega. Parobrod „Štefanija" potopil se je v petih minutah, tako, da se je kapitan in 14 mornarjev komaj rešilo. Pogr« ša se še 8 oseb, ki so najbrže utonile. Škode je 260.000 gld. iz Kiškega je na Zagreškem Trebežnik, star 20 let in doma kolodvoru pri opravljanji svoje službe tako ne.-?rečno prišel mej dva vagona, da sta ga popolnoma zdrobila. — V državnem zboru pričela je podrobna proračunska — ■ Plavajoč kos zemlje. Od ameriškega ozemlja od-trdal se je po nekih poročilih velik kos zemlje, ki plava zdaj po atlantiškem morju. Ta plavajoči kos zemlje meri okohi čevljev nad. površino moriiv 10 arov, drevesa mole kakih 30 m jih je videti 7»pomorskih milj daleč. Ta plavajoči zemlje ]e jako nevaren za ko 5 ladije, ker premika se z veliko debata v sredo. Na govor posl. princa Karola Schwarzenberga, naglostjo. i . ♦ 1 J ♦ J 1 A J 1 J 1 A 1 J A A 1 A Cl> ISI< CI> ga Ö CP CD !=5 O <1 CD oo, ta (X> in:;) o CTQ o sc o p N< S CD P CD t 4 O C CD CS3 3 O p a cc CD Cfo P CD CS3< n> or^ p a CD <3 O 20 CD O CD CD CD O CD N I Ö CD tC 3 < P P 00 CO o 0 1 u:< o o to 00 ♦ ot A A ♦ A 1 A ♦ 9 i ♦ oocooooocoooocoooooooooocoooooooooooooooooooooo so oso ♦ m # e 4 ® f m ♦ o t-rj N o • o S? " o o » o o< 3 CD ^ CSJ CO ^ 3 (T> pr w o CD O o 53 P O CD O O p 3 ca cc CD QfQ g- ^ < ^ CD p =3 "U p ^ § CD P P O (D • • P CD =1 P (O td3 3 p ^3< CD CD CO • CD S P P CD CD ■ CD CD Q rr^'f ? fD CD 3 P M CD =5 P CSJ P 3 CD 3 P P- O < CD O 3 zi' ^ s • • CD C/) <1 ca ja ^ »-J M m M o < . o »ö ts o S3