I Stev. 174. V Ljubljani, petek, 5. avgusta 1921. Poitnlna platana v gotovini. . /^amwan»BiLaffi«s ^haja vsak dežnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144*— 28 pol leta K 72-— V UPRAVI STANE MESEČNO K10*- DELAVSKI OST Leto 1. BSBHBKKS^ n Uredništvo in tit>r h strokovnih društev, nobeno stro-4veh° društvo ne more biti včlanjeno v Padat,ZVezak *n nodena zveza ne more prija dyema strokovnima internaciona- V v* krezpowva na nilskem kongresu je torej ^aeion-d n° °dKlonila vstop v tretjo inter-jij • ... 0 ln Pristašem Moskve tesno ome-tudi nipn t °kr°2- Treznost je zmagala Pa bi K-i anc°skim delavstvom. Seveda izida ii° Ze^° naParno, ako bi kdo iz tega 8Kčno d'i a*’ da se je francosko marksi-braj delavstvo s tem brezpogojno in en-n0 „„ a1Vselej odreklo revoluciji. To so jas-Dj„l„v lka K vsi večinski govorniki, ki so SaiHo ’• da ie vse delavstvo za revolucijo, aati Prdike je treba upoštevati in raču-U Z dejstvom, da danes pogoji za trajen 2aeij, revolucije niso dani. Zato je treba rednisKušati doseči le tisto, kar se z krat ?! sredstvi doseči da. Če bo pa en-jik i9 °dl°či'na ura, tedaj ne bo nihče v bojnih vrstah proletariata. n0 jJ:?VeK se mora le čuditi, da tako jas-in’J? . z marksističnega stališča pametno ga Prejemljivo stališče ni našlo znatnejše-VeČin Va med delavstvom. Res je bila ^an ^ ZanK a *a večina ie bila neznatna in 1!la je odšla s kongresa edina in ne-je *, j}?a V svojem prizadevanju. Sicer se Ogjjji 0na v svojem predlogu previdno iz-t6r a.vsaki jasni izjavi, celo obsodila vsak Strln vse, kar bi utegnilo oslabiti moč Uj0 v0vne organizacije; naglašala je le, da b0; a. °stati delavstvo na tleh razrednega ajd !a odklanjati vsako sodelovanje z me-*«da • °m, Ker bi to le podaljšalo obstoj Kfn -K3 reda; obsodila je strokovno in-tU6 ,3cionalo v Amsterdamu, ki sodeluje z Vzrt-v^odnim delavnim uradom, ki ga la zyjejo kapitalistične vlade in zahteva-Ust • ^ratlc°ska generalna delavska zveza iz. nje in pristopi moskovski stro- mternacionali pod izrečnim pogojem, bodo mogle vse francoske strokovne organizacije trumoma pristopiti moskovski strokovni internacionali. Tako r. s. s. Ta nastop francoske marksistične manjšine kaže, kako globoko sega v delavstvu nezaupanje do sedanjega gospodarskega režima; raje razcepi lastne vrste, nego bi hotelo imeti z njim kaj skupnega. Ta zagrizenost je doma med delavstvom vseh dežela na svetu in dasi povsod prevladujejo treznejši delavski elementi, je vendar gotovo, da kapitalizem pleše na ognjeniku. Kdor noče revolucije, mora hoteti uresničenje socialne pravičnosti v največ jem obsegu in takoj. StapUha rnncfisMa sse tanisti&e mandate. da 111 avt dovoli strokovnim organizacijam ZjpJK^nijo. No, kljub vsej tej navidezni Po !°sd in spravljivosti je manjšina koj na ^Ključku skupnega kongresa sklicala 8Vojo 1 KVOi lastni kongres in ustanovila ,VgeL laslno organizacijo, ki se sicer v 2gcn a'rinja z dosedanjo strokovno organi-’• da se »jen vrhovni izvršilni or- syQ, lrnenuje »revolucionarni strokovni ge,, toda razcep je vsekakor podan. Za jiar j^nega tajnika je bil izvoljen Ber-Nov> • kovinske organizacije v Parizu). V0(jg,12vw|jsni r. s. s. je sklenil, da pošlje „ *t\-y tretje internsrinnnle v Moskvi j)j. C'1.14 iretje internacionale v naj takoj skliče kongres, na ka-ČRnj Bo ^ končnoveljavno rešilo vpra-° raz,nerju raed strokovnimi organi-bo^i in politično internacionalo. Ako ] K^gres udovoljil želji francoskega de-da Prizna uieg°vira sindikatom 'KManoat. š-: o čehiMJ r. s. s. ne dvomi e=s Belgrad, 4. avgusta, Verifikacijski odsek je na svoji poslednji seji odločil, da se razveljavijo mandati komunističnih poslancev razen mandatov Vlade Markoviča, Danka Matuniča in Etema Bulbuloviča, ki so še pred sprejetjem zakona o zaščiti države izstopili iz komunističnega kluba. Poročilo verifikacijskega odseka se je pretresalo na današnji popoldanski seji skupščine. K temu vprašanju so govorili Mom-čilo Ivanič, ki se je izrazil proti poročilu verifikacjskega odseka, potem pa dr. Žarko Mladinovič (radikalec), ki je govoril v prilog tega poročila, toda tako, da se uničijo vsi mandati, torej tudi mandati gori omenjenih treh komunističnih poslancev. Proti poročilu verifikacijskega odseka je govoril tudi republikanec Gjonovič. Po kratki pojasnitvi poročila poslanca Magov-čeviča je predsednik prekinil sejo, da bi se radikalna in demokratska stranka mogli zediniti glede vprašanja o mandatu omenjenih treh bivših komunističnih poslancev. Radikalci so sklenili na svoji seji, ki je bila v tem času, da se zahteva uničenje mandatov tudi glede teh treh bivših komunističnih poslancev, dočim so demokrati svojim članom dali proste roke, da glasujejo po svojem osebnem prepričanju. Ko se je seja zopet otvorila, je dr, Voji- slav Janjič prečital formulirani predlog dr. Žarka Miladinoviča in devetih drugih poslancev, da se uničijo tudi mandati gori omenjenih treh poslancev. Vojislav Lazič (zemljoradnik) je zahteval, da se uničeni komunistični mandati popolnijo z nasledniki z njihovih listin. (V dvorani nastane velik nemir in smeh.) Predsednik je naznanil, da bo skupščina sklepala o tem, ali se bo predlog dr. Žarka Miladinoviča dal na glasovanje. Posl. Korkut (musliman) veli, ako se predlog odseka zavrne, se mora po poslovniku vrniti na ponovno pretresanje. Protestira proti temu postopanju, ker po-menja kršenje poslovnika. Predsednik pravi, da je skupščina z resolucijo sprejela ta poslovnik in da mora skupščina z resolucijo sklepati tudi o tem, ali bo ta predlog sprejela na glasovanje. Ako smo imeli to prakso, se je moram kot predsednik držati. Nato preide odsek na glasovanje. O odsekovem predlogu se glasuje točko za točko in so bile vse tri točke sprejete z večino glasov. Potem se glasuje o predlo- gu g. dr. Miladinoviča in je večina glaso- vala za predlog, Nato govori poslanec La- zič in poda izjavo zemljoradniškega kluba, da se ne strinja s tem delom. (Velik nemir v dvorani.) Predsednik zaključi sejo ob J 17,45, prihodnjo pa bo odredil pismeno. liladna Suiza. Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Včerajšnji belgrajski časopisi potrjujejo vesti o latentni krizi in o sporu, ki se med demokrati in radikalci vse bolj in bolj poostrujc. »Politika« ragistrira te dogodke in pravi, da želi demokratski klub pred vsem to, da se izboljšajo razmere v vojski, iz katere dnevno izstopajo častniki in prosij& za upokojitev. Nadalje zahtevajo, da se razmerje uradništva uredi v odnosu 1:1. Radikalci na te predloge ne pristajajo in predbaciva-jo demokratom partizanstvo. Zahtevajo več iskrenosti. Ker je le malo upanja na ugodno rešitev, grozi razpad današnje vladne skupine. — Belgrajske »Novosti« prinašajo cel uvodnik in pravijo, da je po vesteh iz najzanesljivejših političnih krogov kriza zelo resna. Demokrati so nezadovoljni s sedanjim agrarnim ministrom. Radikalci s svoje strani pa povdariajo nezmožnost Sv. Pribičeviča kot notranjega ministra. »Balkan« pravi, da je kriza v prvem štadiju in da je glavni vzrok politika Pribičeviča, ki se je izkazal kot minister notranjih del kot popolnoma nezmožen, da bi razmere izboljšal. Istotako so radikalci nezadovoljni s politiko finančnega ministra dr. Kumanudija. Na svoji seji je radikalni klub ostro kritiziral politiko teh dveh in zahteval, da se revidira sporazum z demokrati, ker smatrajo, da se je Pribičevič popolnoma diskvalificiral. Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Nesoglasje med demokrati in radikalci, ki se je pokazalo na včerajšnji seji, se v političnih krogih mnogo kritizira in kaže, kako velika nesoglasja vladajo med vladnimi strankami. Kot resna kombinacija se smatra, da bo regent, čim bo Pašič odpotoval na francosko riviero, poveril predsedstvo vlade Ljubi Jovanoviču, ki ga smatrajo za najsposobnejšega, da bi izgladil spor med obema grupama. lifpraSaiile Keke. Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Včeraj pop. je bil predsednik reške vlade Zanella pri ministrskem predsedniku Pašiču. Njega spremlja dr. Jechella, ki zavzema v njegovi vladi mesto nekakega ministra pravde. Zanella je konferiral glede končne rešitve reškega vprašanja in je objasnil svoje stališče, da se osnuje konzorcij, ker edino na RAZMEJITEV MED MADŽARSKO IN JUGOSLAVIJO. Belgrad, 4. avgusta. Komisija za razmejitev z Madžarsko bo v kratkem začela svoje delo. Za člana komisije je z naše strani določen konjiški polkovnik Vojin Čolak Antič, dosedanji komandant v Baranji. VOJAŠKA KONVENCIJA S ČEŠKOSLOVAŠKO. Belgrad, 4. avgusta. Danes ob 11. uri je ministrski predsednik Pašič sprejel general štabnega polkovnika Kalafatoviča, ki mu je poročal o svojem potu v Prago. Kakor znano, je bil g. Kalafatovič v Pragi radi sklepa vojaške konvencije med Jugoslavijo in Češkoslovaško. ONEMOGOČEN ŠTRAJK V GDANSKEM. Gdansko, 4. avgusta. Vsled odločnega nastopa sonata, ki je vsem državnim in mestnim delavcem in nameščencem "a- ta način je mogoča rešitev Reke od popolnega propada. Reka je danes popolnoma mrtvo mesto. Trgovine so večinoma zaprte, kolikor pa jih je odprtih, pa edino še životarijo. Vse to so posledice politike italijanske vlade in avantur d' Annunzia. Izrazil je tudi svoje mnenje glede rešitve vprašanja baroške luke v smislu naših zahtev. znanil, da bodo odpuščeni iz službe, ako bi se udeležili za danes napovedane stavke, kakor tudi vsled treznega zadržanja velikega dela delavcev, se stavka danes ni udejstvila in je bila že v kali zatrta. Na železnicah in cestnih železnicah se vrši promet. Pristaniški delavci so skoraj vsi prišli na delo. PROTI TERORISTOM NA ŠPANSKEM. Barcelona, 3. avgusta. Zadnje čase je zaprla policija več delavcev, ki so bili osumljeni, da snujejo teroristično organizacijo. Civilni guverner je izjavil ,da bi bilo treba zapreti vse člane teroristične organizacije. Tekom obravnav so oblasti dobile vpogled v zločinske naklepe teroristične organizacije. Eden izmed obtožencev je izpovedal, da je bil na dan atentata na župana pripravljen avtomobil z atentatorji, ki bi bili umorili guvernerja in policijskega predsednika, ko bi bila ta dva prišla obiskat ranjenega župana. in na-m©$tnils@v v ©fertrs® In vzfclicno socSSšše. Volilni imeniki za volitev prisednikov in namestnikov v obrtno sodišče bodo razgrnjeni vsakomur v vpogled v mestni posvetovalnici na magistratu v Ljubljani od 9. do 13. in od 16. do 18. avgusta vsakokrat od 8. do 13. ure dopoldne. Opozarjamo vse naše somišljenike in somišljenice v Ljubljani, kateri so opravičeni voliti pri teh volitvah, da v svrho reklamacijskega postopanja vpo-gledajo volilne imenike v tajništvu SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje in sicer ob delavnikih od 9. avgusta 1921 naprej od 10. dop. do 1. popoldne in od 5. do 8. popoldne; na praznik dne 14. in v nedeljo dne 15. t, m, pa od 9, do 12. — Jugoslovanska Strokovna Zveza. — Obrtna zveza. narisa musea SfeM Sm Celii. LDU Praga, 4. avgusta. (ČTU) Ministrski predsednik dr. Černv je podal danes v senatu vladno izjavo glede dogodkov v Ust' ju. Dejal je, da so dne 18. julija priredili Nemci zborovanje proti davkom in govorili, da je češkoslovaška država nastala s silo, ropom in korupcijo. Žalili so vojsko in zahtevali, naj se davki ne plačajo. Vsled tega je med češkoslovaškimi demobiliziranimi legionarji zavladalo veliko ogorčenje. Teden kasneje so Čehi priredili kot odgovor protestni shod, ki so ga pa Nemci izzivalno motili in zlasti legionarje psovali. Vsled tega je prišlo do spopadov, pri čemer je bilo nekaj oseb pretepenih. Preiskava še ni končana. Vojaštvo na teh dogodkih ni bilo udeleženo, ampak je ostalo v vojašnici. Včerajšnje spopade je zakrivilo dejstvo, da so Nemci kljub prepovedi imeli shod. Pri spopadu legionarjev z demonstranti so legionarji res oddali nekaj strelov, ki so ranili devet oseb. En moški je vsled vboda z bajonetom kasneje umrl. Preiskava še ni končana. Vlada bo strogo postopala proti vsem krivcem brez razlike stranke. Ministrski predsednik je h koncu izjavil: Danes je v Ustju mir in ukrenili smo vse varnostne odredbe. Vlada odkritosrčno obžaluje te dogodke, ki gotovo ne bodo pripomogli do tega, da bosta oba naroda mirno živela skupaj. BORBA ZA DELAVSKE DOMOVE V FRANCIJI. Pariz, 4. avgusta. Na zadnjem kongresu železničarjev v Toursu je levo krilo pri glasovanju o gibanju strokovnih organizacij dobiio le pičlo večino, ki je pa krilo večine ni hotelo priznati in ji odrekalo pravomočnost. Kljub temu so takrat ekstremisti zasedli poslopje zveze železničarjev. Večina jih je nato tožila. Danes je bila razsodba, po kateri morajo ekstremisti izprazniti poslopje. Le-ti so proti tej razsodbi protestirali in izjavili, da se umaknejo le sili. Končno je nastopila policija in je pregnala ekstremiste, ki so se utaborili v poslopju, nakar ga je policija zatvorila. tfotitični dogodki. -f Izvoz živine in prepoved izvoza krme. Kakor je poročal »Slovenec«, so poslanci Jugoslovanskega kluba Krajnc, Pušenjak in Nemanič posredovali pri ministru za trgovino, da se dovoli izvoz živine brez carine in prepove izvoz krme. Vsled suše grozi tako pomanjkanje krme, da so kmetje ponekod primorani prodajati živino, ki bi je sicer v normalnih razmerah ne prodali, Izvoz živine v takih razmerah je opravičen in poslanci Jugoslovanskega kluba so za celokupno prebivalstvo storili prav in dobro, da so intervenirali, naj se izvoz krme prepove, da se vsled še večjega pomanjkanja krme ne izvozi več živine kakor jc prav. Kdor pozna slovenskega kmeta, Is dobro ve, da kmet ne bo prodal več živine, kakor je v to primoran vsled pomanj-karja krme. »Naprej uganja radi tega veliko demagogijo, kakor smo pač od strani socialistov že vajeni. Mi pa pričakujemo le, da se bo cena mesa zdaj znižala, ko je ceno živini padla. Toda »Naprej« o tem molči -f- Koristolovslvo socialnih demokratov. 4. t. m. sta se pripeljala v Belgrad voditelja socialnih demokratov Vitomir Ko-rač in Bukšeg. Kakor se doznava, je njun prihod v zvezi z razveljavljenjem komunističnih mandatov in z izročitvijo delavskih domov, v socialnodemokraške roke. Toza-i devno sta že intervenirala pri dr. Ribarju, Pribičeviču in Pašiču, ki so njun načrt odobrili. Ta korak socialdemokratov so obsodili vsi parlamentarni krogi. + Poziv »Jutru«! Današnja Jugoslavija« prinaša sledečo notico: /Ker »Jutro« tako rado prinaša razna lažnjiva poročila in denuneijantske vesti, pozivamo še enkrat ta tako državotvorni časopis, da takoj pojasni ali so državotvorni demokrati glasovali v Zagrebu in Osjeku za komunističnega župana ali ne? Istočasno naj tudi pove, ali so pripomogli državotvorni demokrati v Zagorju komunistom do župana ali ne? Tudi naj vpraša dr. Žerjava, ali je on res priporočal volivcem na javnem shodu, da naj volijo rajši komuniste, kot pa narodne socialiste. Kje in kdaj je pa NSS pripomogla komunistom do kake kandidature? Na ta javno stavljena vprašanja prosimo ponovno odgovora! Ko nam odgovorite vam postrežemo še z nekaj vprašanji in potem upamo, da bo državotvornost JDS kaj kmalu dokazana.« i-j-j Posebno zanimivo poročilo je javil včeraj »Narodni Politiki« njen belgrajski dopisnik: Konštatirar.o je, da je preiskovalni sodnik ob priliki, ko je zahteval izročitev komunističnih poslancev sodišču, zahteval tudi izročitev radikalca Ljube Jovanoviča. Naravno, da se je prešlo preko zahteve takoj, ko so konštatirali, da je Ljuba Jovanovič — radikalec, — Iz poročila je jasna točnost in previdnost naših sodišč ob priliki sedanje aretacije komunističnih poslancev. ;-H Koristen nasvet samostojnega poslanca Drofenika. »Slovenec« prinaša sledečo izvirno vest iz Belgrada: »Izvedeli smo, da je poslanec slov. samostojne kmetske stranke Drofenik na konferenci vladnih strank nastopil za razveljavljenje komunističnih mandatov in je predlagal, da naj se mandati komunističnih poslancev razdele med vladne stranke.« Predlog je na slovenske demokrate napravil zelo dober utis. Šolske zahteve nagih neodrešeuih bratov. »Goriška Straža« dne 3. t. m. prinaša uvodnik, v katerem pravi, da slovansko prebivalstvo brezpogojno zahteva vseh šol, ki jih potrebuje in ki mu gredo. Predvsem zadostno število ljudskih in meščanskih šol, potem pa: realnoklasično gimnazijo v Go- ’ rici in v Trstu, realko v Idriji, realnoklasič-rSp hrvatsko gimnazijo v Pazinu, slovensko moško in žensko učiteljišče v Gorici, hrvat-ski učiteljišči v Pazinu in v Voloskem, trgovske in obrtne šole v Trstu, Gorici in Pazinu in pomorsko strojno šolo v Lovranu. List posebej naglasa, da morajo biti srednje šole v središčih, ne pa morda kje po kakih zakotnih vaseh, kjer srednja šola nikdar uspevati ne more. To so zahteve slovanskega prebivalstva, *od katerih ne bo odstopilo, dokler se ne uresničijo. Slovanski poslanci v Rimu naj to glasno povedo in vse store, da prinesejo potrebne šole še to jesen domov. -j- Grškoturška vojna. Zadnja ofenziva je dala Grkom nekoliko uspeha in zdi se, da katastrofa turške vojske zavzema vse večje dimenzije. Po poslednjih vesteh ni izključeno, da pride do popolne vstavitve vojnih operacij in do premirja. Po vesteh pariškega »Journala« je verjetno, da bosta turška in grška vlada zaprosili vrhovni svet za posredovanje v sporu. Za ta slučaj bi bili obe stranki pripravljeni, da se sevreški mirovni dogovor primerno iz-premeni. Medtem pa trajajo boji še vedno dalje in sicer se umika turška vojska. Grška mornarica je bombardirala pred kratkim Sinope. Vsled uspehov je grški imperializem nadvse zrastel in že izteguje svoje grabežljive kremplje po Carigradu. V Angori vlada veliko vznemirjenje' in pod vtisom grških zmag je turška narodna skupščina ratificirala rusko-turški dogovte z vsemi proti enemu glasu. -j- Poljski državni proračun izkažfije 80 miljonov poljskih mark deficita. Od 196 milijonov mark potrebščin zahteva največ vojno imnistrstvo, katerega potrebščine zahtevajo 60 milijard, za tem pride železniško z 42 milijardami. 2)nevni dogodki. — Naklo. V petek dopoldne je bila lepa vas Naklo v veliki nevarnosti, da bi vsa pogorela. Vnelo se je Zgubovo gospodarsko poslopje in popolnoma zgorelo; ostali so komaj zidovi. Vse je trepetalo, kdaj bo ogenj objel sosedna poslopja. Že se je na več krajih vnemalo, toda vrlim gasilcem pod vodstvom Jerneja Legata se je posrečilo, da so požar omejili. Okoliške požarne brambe iz Kranja, Kokrice, Du-pljan in Tržiča so bile v največji naglici na mestu nesreče. Zažgali so seveda otroci ,ki jim stariši vse dovolijo. — Bled v Slavoniji! Belgrajska »Epo-ha« priporoča med oglasi Hotel Toplice na Bledu — Slavonija, Res točno informiranje belgrajskih listov. Izlet v Tržič v nedeljo 7. avgusta se radi nenadoma nastalih zaprek ne vrši. Toliko na znanje, da si priglašeni ne napravijo nepotrebnih izdatkov. — Tajništvo Jug. strok, zveze, — Zaradi štrajka odpuščeni bančni uradniki. Zaradi zadnjega štrajka bančnih uradnikov v Češkoslovaški republiki so banke odpustile nad 1500 uradnikov, ki so jih nadomesili z močmi, ki so jih bili sprejeli tekom štrajka. Delo se je v vseh bankah zopet začelo v polnem obsegu. — Slovaki zahtevajo katoliške srednje šole. Slovaška ljudska stranka zahteva od vlade, da upostavi najmanj tri katoliške gimnazije. Strankino glasilo »Slovak« se ob tej priliki zavzema za to, da se v Sipušu ustanovi nemška gimnazija, ki naj jo vodijo piaristi. — Tonlouški socialni kongres. 80. m. m. je govoril general Castelnau o »jutrajš-nji armadi«, Naglašal je, da se mora francoski narod zanašati le samo nase in skrbeti, da bo v uri nevarnosti edin in močan — ves ena sama nepremagljiva armada. Za njim je govoril kardinal Cabrieres, ki je istotako rotil Francoze, naj ostanejo edini in zvesti sveti zvezi, ki so jo sklenili med seboj v uri narodne nevarnosti. Naslednji dan je govoril prof. Turmann o gospodarski krizi in rekel, da se mora v prvi vrsti upostaviti ravnotežje med uvozom in izvozom. Nato se je kongres zaključil. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 24. do 30. julija 1921 dela 175 moških in 96 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 153 moških in 95 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 281. — Promet od 1. januarja do 30. julija 1921 izkazuje 19.850 strank, in sicer 9957 delodajalcev in 9893 delojemalcev. Posre- Bjorntjerno Bjornson — Josip Kremen: Emmtsm saai&faB. (Konec,) Prišla je sobota in Tore je bil cel dan t doma. Soince je žarelo, vsepovsod se je gibalo v grmovju in od časa do časa se je vabeče razlegalo jodlanje z gore. še je sedel zunaj pred hišo, ko se je nagibal dan in ko so se dvigale kadeče megle ob gorskih pečinah. Ozrl se je navzgor, in tam je bilo tako tiho; pogledal je proti husabske-mu dvorišču, nato pa je odrinil čoln od suhega in veslal krog pomola. v/ ■ Po končanem dnevnem delu je sedla Aslang na livado. Mislila je na to, da Tore ne bo mogel priti ta večer, da bo pa prišlo mesto njega temveč drugih. Vsled tega je odvezala lovskega psa in odšla, ne da bi povedala kam. Vsedla se je tako, da je imela razgled v dolino. A megla se je dvigala kvišku, in tudi drugače ni bila v stanu gledati nizdol, ker vse jo je spominjalo njene bridke usode. Zamenjala je prostor in je sedla, da je gledala na jezero. In nudil ji je tak mir ta daljni pogled čez jezero! Zahotelo se ji je petja. Izvolila si je pesem z dolgozategnjenimi glasovi in daleč je odmeval njen spev v tiho noč. Njo samo je prevzelo, in je zapela še eno kitico. Tedaj pa se ji je zazdelo, da je nekdo odgovarjal iz nižine, »Kaj za božjo voljo naj bo to?« si je mislila. Stopila je na rob strmega pobočja, objela z rokami vitko brezo, ki se je trepetaje nagnila proti prepadu, in je gledala navzdol; a ničesar ni zapazila. Tiho in mirno ie ležal zaliv, nobena ptica ni letela če^ zenj. Aslang je zopet sedla ter zapela. Sedaj ji je odgovorilo zares in z istim glasom, in sicer bližje kot prvič. »To mora biti nekaj!« Aslang je šinila kvišku in se sklonila nad globino. In tedaj je zapazila spodaj ob steni pristajati čoln, ki je izglodal pri silni globočini kot školjka. Pogledala je ostrejše in- zapazila rdečo kapico, pod njo pa mladeniča, ki je plezal po skoro navpični steni navzgor. »Kdo bi utegnil biti to?« je vprašala Aslang, izpustila brezo in odskočila nazaj. Ni si upala odgovoriti si sama, kajti vedela je, kdo je. Vrgla se je na zemljo, zagrabila z obema rokama travo, kot da bi bila ona, ki ne sme nič več izpustiti oprijemka. Toda travne koreninice so se izpulile, zakričala je glasno in prosila vsemogočnega Boga, naj pomaga Toru. Tu pa ji je padlo na um, da pomenja Torov poizkus izkušanje Boga, in da zategadelj ne sme pričakovati nobene poloči. »Samo to pot!« je prosila in objemala psa, kakor da je Tore, ki ga hoče obvarovati nesreče. Valjala se je z njim po travi in čas se ji je zdel brez konca. Hipoma se ji je pes iztrgal. »Vau, vau!« je lajal v globino in mahal z repom. »Vau, vau!« se je obrnil do Aslang in ji položil taci v krilo. »Vau, vau!« je pozdravil še enkrat v prepad —- in sedaj se je rdeča čepica pokazala izza stene, — in že je počival Tore na njenih prsih. Dolgo je slonel, ne da bi bil mogel ziniti besedo, in še to, kar je končno spravil iz sebe, je bilo brezumno. Stari Knut pa je rekel pametno besedo, ko je slišal o dogodku. Dejal je namreč: »Fant jo vreden, da jo ima; dekle naj bo njegovo!« dovanj se je izvršilo v tem času 5274. — Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, trgovski sotrudniki, sotrudnice, sedlarji, tesarji, zidarji, delavci, delavke, šivilje, vzgojiteljice, vajenci, vajenke. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, usnjarji, čevljarji, peki, krojači, natakarji, natakarice, bolniške strežnice, vlagalka, šteparica, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Tatvina zlatnine, Stojan Cikota iz Bosanske Dubice se je peljal z brzovlakom v Celje. Kot potno prtljago je oddal dve košari, v katerih je imel obleko in zlatnino. Ko je v Celju odprl košaro, je zapazil, da mu je bila med potjo ukradena zlata ura ,zlata verižica in več drugih malenkosti v vrednosti okrog 20 tisoč kron, ■— Mednarodni pustolovec- Tovarniška delavka Cvetosiava K ... se je seznanila lani v Belgradu, kjer je služila za sobarico v hotel Bristol, s Samuelom Krau-som, judovskim agentom, ki je bil v Jeruzalemu rojen. K ... vi je obljubil, da jo bo poročil. Dekle se je vrnilo meseca decembra 1920 v Škofjo Loko, za njo je prišel 24. decembra tudi Kraus in ji zopet obetal, da jo bo poročil, samo počaka naj, da se bo pustil krstiti. Stanoval je pri gospodu B ... Ker ni imel dosti obleke, je K... pregovoril, naj mu kupi obleko, ker da ko bo dobil denar iz Amerike bo vse poravnal. K... vi sestri sta res kupili judu za 6200 kron blaga in zastavili za kupno ceno svoje perilo. Dne 24. decembra se je Kraus res dal krstiti na ime Emanuel, poroka naj bi bila 19. majnika letos, toda 13. majnika je Kraus izginil iz Škofje Loke rekoč, da se bo peljaj v Trst. Dekle je pozneje izvedela, da je Kraus v Sofiji. Tudi gospodu B . . ., pri katerem je stanoval, je jud pustil 6000 kron dolga. — Neusmiljena mati. Ivana R ... s Studenca je zelo huda ženska. Svojega fantka Franceta je z gorjačo tako pretepla, da je otrok krvavel in da je bil še po petih dneh ves črn in zbit in sta bili obe nogi otekli. Mati je fantku tudi grozila, da ga bo ubila, — Napad na carinika. Ivan Maček, Jožef Lang in.Ladislav Košiček so delali v Puterhofu pri baronu Bornu. Bili so v gostilni na Slapu in odšli proti Tržiču. Med potjo so srečali carinika Franceta Eržena iz Tržiča in ga napadli. Maček je odtrgal iz plota lato in zamahnil z njo proti Erženu, ki je zbežal v delavsko hišo. Napadalci so tekli za njim, rjoveli in razbijali ter ubili šipo. Zbralo se je več ljudi in je bil ob tej priliki Lang poškodovan. Razgrajači so napadli tudi invalida Martina Drakslerja. £jubljanski dogodki. lj Na dež se je že dolgo pripravljalo. Včeraj pa nam ga je vendar prinesla daljša nevihta. V Ljubljani je dvigal veter cestni prah visoko nad hiše. Iz teritorija kamniških planin pa nas je plašil grom, da ne bo nič, Vendar je bil ob 4. uri popoldne že spran prah iz cest in streh. Iz Maribora nam poročajo o močni nevihti z nalivom. In tudi iz drugih krajev. Pred 10. uro ponoči je zopet pričelo deževati za nekaj ur. Jutro je bilo megleno brez dežja. Vreme je hladno, oblaki nizko. lj Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS namerava glasom od-borovega sklepa dne 10. septembra 1921 prirediti svoj prvi zabavni večer. Da se natančno pogovorimo, je sklenil odbor, da povabi tem potom (brez posebnih vabil) vse gg, člane na sestanek, ki se vrši v soboto, dne 6. t, m. ob 20. uri v zadnji sobi kleti konzumnega društva na Kongresnem trgu, — Prosi se, da pripeljejo člani tudi družinske člane. Izvoliti bode treba veselični odsek, kateri reflektira posebno tudi na sodelovanje gospa in gospodičen. Ker bo to prva društvena prireditev, bi bilo želeti, da se člani z rodbino sigurno udeleže tega sestanka. Istočasno se vrši odborova seja ter so vabljeni gg, odborniki, da se te seje polnoštevilno udeleže, — Osebna vabila se ne bodo odposlala, — Odbor, lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine, V času od 24. do 30. julija je bilo rojenih 15. moških in 16 ženskih otrok, skupaj 31 novorojencev. Umrlo je v tem Času 16 moških in 10 ženskih, skupaj 26 oseb, med temi 11 tujcev. Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen 1 slučaj tifusa in 5 slučajev griže. v lj Tatvine in goljufije, Jakobu Vidmarju iz Zg. šiške je bil ukraden par škornjev, — Leopoldini Weiss, Židovska steza štev, 6, je neznan ljubitelj psov odpeljal njenega »Pika«, -— Služkinji Vičič Mariji je mala deklica ukradla 160 K, ki so last gospodinje. — Ramovž Ana, doma nekje v Tr-novu, prodajalka baje na Dunaju v neki modni trgovini je obljubila trgovki Ani Lapajne v Prešernovi ulici, da ji priskrbi blago, nakar ji je Lapajne izročila 1000 K, Ramovž je porabila denar za sebe. ^Katoliški obzornik. Katoliška cerkev na Angleškem je trpela najsilovitejša preganjanja za časa reformacije v 16. stoletju. Vse, kar je imela: cerkve, katedrale, opatije, samosta-; ne, premoženje, so ji odvzeli. Rezultat je bil, da so bili katoličani, ki so ostali zvesti Rimu, zaničevani v deželi, kije bila nekdaj ponosna, nositi ime »Marijina dota.'. Preganjanje je bilo nasilno in krvavo, veliko število duhovnikov in lajikov so usmrtili. 17. stoletje je dokončalo grozodejstva 16. stoletja. Vendar so bili katoličani do 19. stoletja brez vsakih mescan-skih pravic; grozovita preganjanja^so sicer prenehala, a katoliška Cerkev je še vedno ostala »pusillus grex«, čeda, zaničevana in neumevana. — Tekom zadnjih desetletij pa se je položaj temeljito spremeni • Katoliška Cerkev šteje v sami Angliji na^ 3 milijone vernikov, in njihovo število raste rapidno. Po najnovejših poročilih <&' sopisa Directory posnemamo, da jm J v vsej evropski Angliji (tudi izven Brit -nije) 5,920.738, v azijskih angleških kol nijah 2,316.054, v angleški Afriki 582.94 » v Ameriki 3,761.914, v Avstraliji l.229/7^; Torej znaša število katoličanov v svetov« angleški državi 13,814.404. Staro sovraštvo in mržnja proti katoličanom je Vxe’ nehala in katoliška Cerkev pridobiva va.4 gočen ugled zlasti vsled velikega števi konvertitov, ki prihajajo v pravo cer iz vseh stanov. Katoliška Cerkev iman. Angleškem brez dvoma upapolno bodo nost. J£aša društva. d Razorašem! Pred leti, ko je me'd mi cvetelo delo za narodno obrambo, 1 bilo naše dijaštvo — srednješolci in a, demiki — opora Slov. Straži. Kje s0 , ^ nes? Pustimo različne brezplodne stv^. posvetimo se delu za narod. Tu praktično pokažemo, kaj moremo, °e smo se naučili. Potreba tega dela je v*e lika, a delavcev je malo, V pravilih H* dijaške organizacije pa stoji na Prve mestu; »delo za narod«. — Akademik; d Križevniška moška in mladenis Marijina družba ima danes zvečer ob * uri redni mesečni shod, kot vsak prvl P tek v mesecu. .. d Šentjakobska prosveta, V nedel • 7. t. m,, je društveni izlet v Presko (^8 • postaja Medvode, vlak sem in tja 4 dl peš 2 uri in pol); zbirališče na ^ glavni ka* * uri m poij; zoirausce na ® H nb kolodvoru; vlak odhaja ob polsednnh- V osmih bo v župni cerkvi sv, maša, pri "a" teri bo pel društveni zbor. Po sv. njašl y Uiucivviu iUUf, I U i>V, * X* župnišču zajufrek za priglašene, nato hod na Goričane, kjer si bomo ogle“a; papirnico in grad. Opoldne kosilo v čah pri Žerovniku fza priglašene); ob P . treh popoldanska božja služba s peh111 litanijami v Preski; nato prosta zabav^ pri kateri bo prepeval društveni zboTr slučaju zelo neugodnega vremena se preloži, K obilni udeležbi vabi odbor- izlet d Igralci in igralke ter oni, ki se žejj ® posvetiti kulturnemu delu na našem lišču, t. j. na Ljudskem odru v Ljubljjf^ Tekom celega današnjega dne se vr®Lj Ljudskem domu vpisovanje v dramatic tečaj, ki ga priredi Ljudski oder. Prijaj se morete tudi zvečer pred otvoritvijo 1 čsja- e d Dramatični tečaj Ljudskega odra začne danes ob 20. uri v I. nastr. LjudsK ga doma. Bodite točni. v . d »Uboštvo«. Danes ob 17. uri skusflJ. za I. dejanje. Jutri in vsak dan ob isti ^ skušnje za nadaljna dejanja. Vrše se^v 1 j nadstr. Ljudskega doma. Pazite na točnost d V Rimskih toplicah se vrši 7. t, velika orlovska slavnost. Ob Vz 13- u sprejem udeležencev, ob 15. uri pa 5 prične javna telovadba v parku. SodeM Salezijanska godba. Po telovadbi pr»iate£ ska prosta zabava, za katero je Pre, Ijeno v najobilnejši meri .Gostje imajo . dan znižano ceno v kopališču. —• Zv®0: koncert pevske zveze »Ljubljana«. Ki?®8« ski delavci, prijatelji mladine Pr‘*pej0, avgusta v krasne Rimske toplice, oa , kažemo letoviščarjem :Naše ljudstvo hu 0rla! d Na nedeljski orlovski tabor v Pr®1® sijem, lepi kranjski okolici, ponovno °P zarjumo ljubitelje orlovske misli. Gostje ^ Ljubljane in Gorenjske se pripeljeP Kranj z jutranjimi vlaki. Iz Kranja v L. doslje vožnja na okrašenih vozovih. Soa luje bratska godba iz Selc. Prireditev ta vsled svojega lepega sporeda mnogo 11 peha med našim gorenjskim ljudstvom. Odgovorni urednik Anton Marinček-Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v LJoblf*9' Tovarna Barwa vsakovrstno jjjgjiS MK RF.IPII KemSčnotistioble^ J U O. nMbtl Svet olika ovratnllt.%i£ »ustnica lil SfgJcB_ LJublJana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelcnburgova ul, 4, Podružnico: Maribor Kovo mesto Kožetfi® ^oskaui.38. Glavni trg, 5tav. 38*