http://www.primorski.eu novosti na www.prim o rs ki. e u Primorski FJK-Srbija: tradicija dobrih odnosov Sara Sternad Ko je bil lani izvoljen za voditelja srbske vlade, je Mirko Cvetkovic dejal, da bo njegova prioriteta evropska naravnanost države oziroma polnopravna vključitev Srbije v Evropsko unijo. Te cilje je poudaril tudi na dvodnevnem uradnem obisku v Trstu, kjer je najprej slovesno odprl razstavo, posvečeno tu živeči srbski narodnostni skupnosti, nato pa se s predsednikom Dežele FJK Renzom Tondom posvetil pogovorom o dosedanjem in nadaljnjem sodelovanju med državama. Ob letošnjem obhajanju 130-Ietnice diplomatskih oziroma trgovskih odnosov med državama sta sogovornika poudariIa potrebo po njihovi nadgradnji in okrepitvi v Iuči širše, evropske integracije. Razvoj infrastruktur, obnovIjivi viri energije, pozornost do ekoIogije so biIe torej gIavne iztočnice njunega pogovora, podobno kot IiberaIizacija vizumov, uskIajevanje srbske zakonodaje z evropskim sistemom in sodeIo-vanje s Haaškim sodiščem. Tako kot ostale republike nekdanje Ju-gosIavije je namreč tudi Srbija za Italijo pomemben trgovski partner, njen vstop v EU bi torej dosedanje vezi samo še nadgradiI. DoIgo tradicijo dobrih odnosov sicer potrjuje dvanajst tisoč Srbov, ki tu prebivajo, in res šte-viIne paIače, ki pričajo o njihovi stoletni prisotnosti. Z državo slavne zgodovine, veIikih mož, kuI-ture in dostojanstva, kot je dejal Tondo, oziroma s skupnostjo, ki tu živi, nas vežeta prijateIjstvo in zgodovina. Tega se očitno zaveda tudi tržaška občina, ki se jim je pokIoniIa z dragoceno razstavo. INDONEZIJA Več mrtvih v atentatih v DŽAKARTA - V indonezijski prestolnici Džakarta sta včeraj skoraj istočasno odjeknili dve eksploziji. Eksploziji v prestižnih hotelih Marriott in Ritz-Carlton sta po dosedanjih podatkih zahtevali devet smrtnih žrtev, 41 ljudi je bilo ranjenih, med njimi je tudi 14 tujcev. Za napadi naj bi stala teroristična mreža v Jugovzhodni Aziji Džamaja Islamija, ki naj bi bila povezana z mednarodno teroristično organizacijo Al Kaida. Na 11. strani dnevnik SOBOTA, 18. JULIJA 2009_ Št. 169 (19.568) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € IRAN - Po včerajšnji pridigi nekdanjega predsednika Rafsandžanija spet demonstracije V Teheranu protesti in spopadi s policijo Rafsandžani vztraja, da je problem spornih predsedniških volitev nerešen TRST - Obisk srbskega premiera Mirka Cvetkovica Za nadgradnjo in okrepitev dosedanjega sodelovanja r TRST - Dvodnevni uradni obisk v Trstu je predsednik srbske vlade Mirko Cvetkovic zaključil s srečanjem s predsednikom Dežele FJK Renzom Tondom in obiskom deželnega sveta, kjer ga je pred konferenco o srbskem potencialu in možnih investicijah v balkanski državi pričakal Eduard Ballaman. Srbski premier se je na srečanjih zavzel za nadaljnje sodelovanje med državama in za vzajemno pomoč na področju infrastruktur, okolja in energije. Na 3. strani TEHERAN - Nekdanji iranski predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani je na včerajšnji petkovi molitvi v Teheranu pozval k izpustitvi več sto ljudi, ki so bili priprti med množičnimi protesti po nedavnih predsedniških volitvah. Kot je dejal, so sporne volitve pokvarile zaupanje Irancev in dodal, da je tudi sam pripravil možno rešitev nastalih razmer. Kmalu po koncu njegove pridige se je v bližini univerze zbralo več tisoč podpornikov uradno premaganega predsedniškega kandidata Musavija. Pripadniki policije in provladne milice Basidž pa so protestnike razgnale in nekatere aretirali. Na 11. strani Dekan Panjek na srečanju svobodnih poklicev SDGZ Na 3. strani SSk: regulacijski načrt občine Trst kot , .v v. v v • »etnično čiščenje« Na 7. strani Obdukcija na truplu Kevina Ponzette v ponedeljek Na 12. strani Na Ceglem in Plešivem določeni novi avtobusni postajališči Na 12. strani Goriška ilustratorka nagrajena v Ameriki Na 13. strani DOLINA AOSTE Benedikt XVI. zaradi padca v bolnišnico AOSTA - Papež Benedikt XVI., ki je na počitnicah v Dolini Aoste, je včeraj padel in utrpel lažji zlom desnega zapestja. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je zatrdil, da poškodba ni huda. Papeža so sicer operirali, pri čemer je dobil lokalno anestezijo. Operacija, med katero so papežu naravnali zlomljene dele kosti, je po navedbah tiskovnega predstavnika bolnišnice potekala brez zapletov. Benedikt XVI. se je včeraj popoldne že vrnil v planinski dom v Les Combes. Na 5. strani ENERGIJA - Tržaški župan Dipiazza včeraj sprejel izvedence Gas Natural Na italijanski in slovenski strani se množijo politične reakcije TRST, LJUBLJANA - Po zeleni luči italijanske vlade za gradnjo plinskega terminala pri Žavljah so bile tudi včeraj mnoge politične reakcije tako na italijanski kot na slovenski strani. Oglasili so se deželna svetnika FJK Kocijančič in Gabrovec, slovenska poslanca Juri in Kek ter podpredsednica SLS Franca. Ti so še zlasti zahtevali od slovenske vlade, da odločno nastopi, in izpostavili tudi možnost tožbe na Evropsko sodišče v Luksemburgu. Tržaški župan Dipiazza je medtem včeraj že sprejel delegacijo izvedencev družbe Gas Natural, s katerimi se je zadržal na tehničnem sestanku. Na 6. strani 2 Nedelja, 19. julija 2009 ALPE-JADRAN / MITTELFEST - Prove d'Europa - Poskusi Evrope 20 let po padcu Berlinskega zidu Lech Walesa bo v Čedadu danes odprl 18. Mittelfest Spregovoril bo o novi Evropi - Jutri Slovensko mladinsko gledališče s premiero Nižine neba ČEDAD - Prestižnejši uvod bi si težko želeli: osemnajsto izvedbo Mit-telfesta bo uvedel Nobelov nagrajenec. Med otvoritveno slovesnostjo v cerkvi sv. Frančiška bodo Lechu Wa-lesi, nekdanjemu poljskemu predsedniku in dobitniku Nobelove grada za mir (1983), podelili prvo nagrado Mittelfest. Walesa bo nato predaval na temo Od zidov do nove Evrope, saj je letošnja izvedba festivala posvečena dvajsetletnici padca berlinskega zidu in novim evropskim razmeram, ki so nastale po letu 1989. Padcu zidu bo posvečen tudi koncert Bachovih in Sculthorpovih skladb, ki ga bosta izoblikovala Mario Brunel-lo in Gianmaria Testa. Brunello bo jutri (ob 11.30) nastopil tudi z Italijanskim godalnim orkestrom; na sporedu bosta Šoštakovič in Gubajdulina. Uvodni večer bo ob 21.30 zaključil poseben dogodek na glavnem čedajskem trgu. Skupina Teatro del Lemming se bo predstavila z novo verzijo Antigone, nastopila bo balet- na skupina Spellbound, veliko pričakovanje pa vlada za nastop igralca Gabrieleja Lavie, ki bo predstavil izbor iz del patra Davida Marie Turol-da. Mittelfest bo kot znano trajal do nedelje, 26. julija, v Čedadu in bližnjih krajih pa se bo zvrstilo na desetine kulturnih dogodkov. Med jutrišnjimi zaseda posebno mesto svetovna premiera predstave Nižina neba, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in Mittelfesta. Dramo Nebojše Popa Tasica je režiral Jernej Lorenci, navdihnile pa so jo Ovidijeve Metamor-foze. Predstava bo ob 19. uri v cerkvi Santa Maria dei Battuti, septembra pa bo uprizorjena tudi v Ljubljani. Jutrišnji festivalski dan bo zaznamoval tudi Philip Glass s svojimi glasbenimi improvizacijami na trgu pred čedajsko stolnico (ob 21.30). Popoln spored čedajskega festivala je na voljo na spletni strani www.mittelfest.org. CELOVEC - Avstrijski kancler Werner Faymann na srečanju s socialdemokratskimi župani Nobene rešitve »proti Koroški« Kancler trdi, da vprašanja dodatnih dvojezičnih tabel ni mogoče rešiti, če stranke na Koroškem temu nasprotujejo Avstrijski kancler Werner Faymann ANSA CELOVEC - V zvezi z vprašanjem postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem, kot to v številnih razsodbah od leta 2001 dalje zahteva avstrijsko ustavno sodišče, očitno še dalj časa ne bo rešitve. To je včeraj med svojim obiskom na Koroškem - v Podkloštru se je sestal s socialdemokratskimi župani - napovedal avstrijski zvezni kancler Werner Faymann. Obenem je vnovič in nedvoumno poudaril, da v tem vprašanju »rešitve proti Koroški ne bo«. Šef avstrijske vlade je v pogovoru za (nemški) deželni radio ORF v Celovcu še pojasnil, da je njegova trenutna ocena takšna, »da bo še dalj časa mirno, v vsakršno rešitev pa morajo biti vključene politične stranke na Koroškem«. Ker pa najmočnejša stranka na Koroškem, zavezništvo BZO, ni pripravljeno na rešitev in tudi ljudska stranka (OVP) »noče iti lastno pot«, se tudi ne bo kaj spremenilo. »Ne bo rešitve v vprašanju dvojezičnih tabel proti neki zvezni deželi«, je zato ponovil socialdemokratski kancler. Napovedal je le, da se bo tega vprašanja spet lotil šele, ko bo opazil nek razvoj in resne diskusije. »Sicer z mojim državnim sekretarjem o tem vprašanju razpravljam, toda daleč sva od tega, da bi lahko govorili o neki rešitvi.« je dejal Faymann. Na vprašanje urednika deželnega radia ORF, ali torej vse ostane pri statusu quo oziroma pri neskončni zgodbi, je avstrijski kancler menil, da se lahko govori tudi o gordijskem vozlu. »Ni mogoče poudarjati, da je treba v rešitev vključiti politične stranke, če pa so te proti, kljub temu odločati. To se pri meni ne bo zgodilo,« je zagotovil Faymann in zaključil: »Načelo je načelo, obljubljeno je obljubljeno. Jaz pa sem zagotovil, da ne bo nikakršne rešitve proti Koroški!« Ivan Lukan Tako je problem dvojezičnih tabel na Koroškem hotel rešiti pokojni deželni glavar Haider DUNAJ/ŽELEZNO - Kulturno društvo avstrijskih Romov Avstrijski Romi praznujejo obletnico organiziranega delovanja DUNAJ/ŽELEZNO - Kulturno društvo avstrijskih Romov ta konec tedna praznuje 18. obletnico organiziranega delovanja. Bilanca leta 1991 na Dunaju ustanovljenega »Kulturnega društva avstrijskih Romov« je razveseljiva, je poudaril ustanovni predsednik društva Rudolf Sarkozi, saj je že dve leti kasneje uspelo doseči glavni cilj: uradno priznanje romske narodne skupnosti. Slednja v Avstriji šteje nekaj de-settisoč pripadnikov, ki živijo v glavnem v avstrijski prestolnici in na Gradiščanskem. Številčno pa so po koroških Slovencih in gradiščanskih Hrvatih tretja največja etnična manjšina v Avstriji. Sarkozi, ki je vodenje društva pred nekaj leti oddal svojemu sinu Andreasu, še vedno pa je predsednik narodnostnega sosveta za romsko narodno skupnost v Avstriji pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju, v svojem pogledu na razvoj društva Predsednik Rudolf Sarközi opozarja, da je bila pot do uradnega priznanja težka in da so Romi v Avstriji morali pravzaprav začeti pri samih osnovah boja za priznanje in uveljavitev. Čeprav je bil dosežen glavni cilj, uradno priznanje, pa Sarkozi vedno opozarja, da Avstrija nima dolgoročne razvojne strategije ne za Rome in tudi ne glede ostalih narodnih skupnosti v državi. Kot konstruktivno pa je ocenil odnose z drugimi manjšinami v Avstriji, še posebej s koroškimi Slovenci. Za svoj trud za ohranitev spomina na žrtve nacizma ter za boj za človečnost in strpnost je Rudolf Sar-kozi bil odlikovan z Zlatim častnim znakom Republike Avstrije, odlikovala pa sta ga tudi zvezni deželi Gra-diščanska in Koroška. Leta 2001 pa mu je tedanji avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil podelil tudi častni naziv profesorja. Kot je Sarkozi poudaril, jemlje vsa odlikovanja kot osebno počastitev, vendar jih pojmuje predvsem kot priznanje romski narodni skupnosti, ki se je v zadnjih dvajsetih letih uspela uveljaviti tudi znotraj avstrijske družbe. (I.L.) Štirje kandidati za rektorja univerze LJUBLJANA - Volilna komisija za volitve rektorja ljubljanske univerze je včeraj potrdila vse štiri vložene kandidature za volitve rektorja. Za položaj se potegujejo Rudi Riz-man s filozofske fakultete, Jože Duhovnik s fakultete za strojništvo, Janez Hribar z biotehniške fakultete in Radovan Stanislav Pejovnik s fakultete za kemijo in kemijsko teh-nologijo.Kandidati imajo čas do 17. avgusta, da volilni komisiji posredujejo svoje volilne programe, ki bodo objavljeni na spletni strani univerze. Svoje kandidature pa bodo predstavili 3. septembra. Novega rektorja, ki bo nadomestil dosedanjo rektorico Andrejo Koc-jančič, bodo volili 21. septembra, so pojasnili na univerzi. Sicer pa mandat rektorja traja štiri leta oz. do izvolitve novega rektorja z možnostjo ponovne izvolitve. Danes možni krajevno V «V« It • močnejši nalivi LJUBLJANA - Danes bodo ob prehodu hladne fronte možni krajevno močnejši nalivi. Čez dan lahko ob izdatnih krajevnih padavinah ob prehodu vremenske fronte močno narastejo manjši vodotoki in hudourniki. Ob tem lahko pride do pojavov drobirskih tokov in površinskih nanosov zemljine, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Po podatkih Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje (Arso) so ti pojavi možni zjutraj in dopoldan v zahodni in osrednji Sloveniji, sredi dneva pa predvsem v vzhodni Sloveniji in v Pomurju. Ob današnjem prehodu izrazite hladne fronte se bodo pojavljale nevihte z močnimi nalivi in sunki vetra, v vzhodni Sloveniji pa obstaja tudi možnost za nastanek toče. Ob morju bo dopoldne povečano valovanje, pričakujejo močnejše udare valov ob obalo, so zapisali na spletni strani Arsa. Referendum o prometni ureditvi v Piranu PIRAN - Civilna iniciativa za dostojno življenje v Piranu je začela z zbiranjem podpisov v podporo pobudi, naj občani o novi prometni ureditvi v centru mesta odločajo na referendumu. Po trditvah člana iniciative Davorina Petarosa so na četrtkovem shodu, ki se ga je udeležilo okrog 250 ljudi, zbrali več kot 200 od 300 potrebnih podpi-sov.»Menimo, da je za odlok, ki tako drastično posega v življenje prebivalcev mesta Piran, ostalih občanov, lastnikov nepremičnin, obrtnikov, podjetnikov in ostalih, potrebno širše soglasje prebivalcev mesta,« utemeljujejo pobudo v civilni iniciativi. Zbrane podpise nameravajo prihodnji torek izročiti piranskemu županu Tomažu Gantarju. Po napovedih Petarosa bodo odlok, ki mestno jedro Pirana skoraj v celoti zapira za promet, v civilni iniciativi temeljito preučili. »Če bomo ugotovili, da je sporen, v kar ne dvomimo, se bomo obrnili tudi na upravno ali ustavno sodišče,« pravi Petaros, ki opozarja, da so nekateri členi diskriminatorni do lastnikov stanovanj v mestnem jedru in tujcev. Petarosa žalosti tudi, da so občinski svetniki ob sprejemanju odloka zavrnili skoraj vsa dopolnila, ki jih je predlagala civilna iniciativa. »Trditev župana, da bi naši amandmaji izničili bistvo odloka, ne drži. Priprave amandmajev smo se lotili resno,« še meni Petaros. Odlok o prometni ureditvi, ki so ga piranski občinski svetniki v drugem branju sprejeli 7. julija, mestno jedro Pirana zapira za promet. Krajši čas bodo v centru lahko parkirali le stanovalci in lastniki nepremičnin v mestnem jedru, občani Pirana in dostavna vozila, ki bodo imeli mesečno na voljo določen fond ur. Odlok naj bi stopil v veljavo jeseni, ko bo odprta garažna hiša na Fornačah. (STA) IL / ALPE-JADRAN Sobota, 18. julija 2009 3 Vzajemna pomoč na področju ŽALOSTNA VEST DEŽELA - Uradni obisk predsednika srbske vlade Mirka Cvetkovica V Ljubljani je umrl infrastruktur, okolja in energije Bojan Želja po krepitvi gospodarskih in trgovskih odnosov - O odpravi vizumov in vstopu v EU Po četrtkovem kulturnem delu uradnega obiska v Trstu, je predsednika srbske vlade Mirka Cvetkovica včeraj čakalo še srečanje z deželnimi upravitelji. Dopoldan je bil posvečen delovnemu pogovoru s predsednikom Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzom Tondom, v zgodnjih popoldanskih urah pa se je srečal še s predsednikom deželnega sveta Eduardom Bal-lamanom. Zaključke delovnega dopoldneva sta Cvetkovic in Tondo ponovila tudi novinarjem. Predsednik Dežele FJK je uvodoma poudaril zanimanje, ki ga mesto in njegovi upravitelji gojijo do tukaj živeče srbske skupnosti. V daljšem pogovoru s Cvetkovicem je ponovno poudaril zelo dobre odnose s Srbijo, predvsem z avtonomno pokrajino Vojvodino, s katero že več let utrjujejo sodelovanje v okviru skupnih projektov. Partnerju z Balkana je hkrati ponudil italijansko, pravzaprav deželno znanje in kompetence v okviru infrastruktur, prometnih povezav, okolja in pa zdravstva, kar je strateškega pomena v tej predpristopni fazi z Evropsko unijo. Sogovornika je hkrati označil kot pozornega opazovalca in poznavalca priložnosti, ki jih Dežela FJK ponuja tako na področju mednarodne politike kot v odnosih z vzhodnimi državami. Za zagon na področju krepitve gospodarskih in trgovskih odnosov se je predsedniku Tondu premier Cvetkovic spet zahvalil tudi včeraj. Zaustavil se je pri 130-le-tnih diplomatskih in trgovskih stikih med Srbijo in Italijo, ki se danes še dodatno razvijajo v luči evropske integracije. V tem kontekstu se je italijanski državi zahvalil tudi za podporo pri liberalizaciji vizumov, saj jih ne bodo srbski državljani od 1. januarja 2010 več potrebovali za vstop v Italijo. Sedanjo srbsko vlado je Cvetkovic ocenil kot pro-evropsko, saj si podobno kot Slovenija in Hrvaška želi pod skupno evropsko streho, kar pa seveda predpostavlja sodelovanje s Haaškim sodiščem. K temu spada tudi vprašanje Kosova in Metohije, ki je po Cvetkovicevih besedah preseglo politične meje in zaobjelo pravne razsežnosti, tako da je sedaj na potezi Haaško sodišče, Srbija pa je pripravljena na pogajanja. Časovnih terminov glede vstopa v EU si srbska država ne postavlja; z januarjem bo ukinjen vizum za njene prebivalce, kar pomeni prost pretok ljudi in seveda blaga oziroma kapitala. Evropska integracija pa je dolg in postopen proces, vlada pa je to pot že ubrala: sprejela je 250 novih zakonov, od katerih je 70 povezanih z liberalizacijo vizumov, ostali pa so usmerjeni v usklajevanje domačih določil z zakonodajo, ki jo narekuje evropski sistem. Po Cvetkovicevem mnenju ni torej pomembno, kdaj bo do vstopa prišlo, pač pa dejstvo, da ob pravem času Srbija na to povsem pripravljena. Odnose med Deželo FJK in avtonomno pokrajino Vojvodino je srbski premier označil kot zgledne in pri tem predsednika Tonda pozval, naj se angažira tudi v ostalih regijah, saj je navsezadnje Srbija mala država. Med najvažnejšimi resor-ji sodelovanja je Cvetkovic včeraj omenil področje infrastruktur, ki se v Srbiji danes izredno krepi, saj je vlada v železniške in cestne povezave vložila več milijard evrov. Po zgledu Dežele FJK pa bo večja pozornost namenjena obnovljivim virom energije in zmanjšanju izpustov, krivih za to-plogredne pline. Prav tako pomembna je tudi tema ekologije, o kateri sta sogovornika analizirala predvsem ponovno uporabo odpadkov kot energetski vir. Na koncu srečanja z novinarji se je Cvetkovic zaustavil tudi pri dobrososedskih odnosih s Hrvati, ki so temelj današnje srbske politike. Kljub občasnim disonan-cam in težavam, ki jih narekuje splošna gospodarska kriza, pa notranji problemi ne smejo biti alibi za slabe odnose. Da je Srbija pomemben trg za Fur-lanijo-Julijsko krajino in za njena podjetja, dokazuje tudi dejstvo, da danes tam posluje 200 italijanskih podjetij, katerih skupni promet znaša 2,4 milijardi evra. O srbskem potencialu in možnih investicijah v balkanski državi je tekla beseda na popoldanski konferenci. (sas) Predsednik srbske vlade Cvetkovic (levo) in predsednik Dežele FJK Tondo sta zaključke delovnega srečanja posredovala tudi novinarjem KROMA Pavletič LJUBLJANA - Sinoči nas je v redakciji globoko pretresla vest, da je v Ljubljani umrl Bojan Pavletič, naš dolgoletni kolega in pojem slovenskega športa med Slovenci v Italiji. Že nekaj časa je imel težave z zdravjem, po prestani težki operaciji pa se je spet začel pogosteje pojavljati v redakciji našega dnevnika, kjer smo ga z veseljem pričakovali, v upanju, da mu gre na bolje. Potem ga v zadnjih tednih spet ni bilo, zla slutnja pa se je uresničila sinoči, ko nam je njegova družina iz Ljubljane sporočila, da je preminil. Pred kratkim je dopolnil 81 let, rojen je bil namreč 7. junija leta 1928. SDGZ - Dekan ekonomoske fakultete Ivo Panjek na letnem srečanju sekcije samostojnih poklicev Trst se mora razviti v okviru V* V I V* I V I V I I širšega območja, drugače bo se nazadoval Ivo Panjek OPČINE - Trst se lahko razvija le v okviru širšega območja. Če pa bo mesto še naprej zazrto samo vase, bo še nazadovalo. Toda tega se mora v prvi vrsti zavedati politika. »Uradni Trst« pa ni navdušen do odprtja in se obnaša, kot da ni treba za razvoj pogledati čez lastni prag. Problem je torej bolj kot gospodarski mentalen in žal ni novost, da je po odpravi meje ta ostala v marsikateri glavi. To je poudaril dekan fakultete za ekonomijo na tržaški univerzi in redni profesor gospodarske zgodovine Ivo Panjek, ki je bil v četrtek zvečer glavni gost na letnem srečanju sekcije svobodnih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Na sestanku v restavraciji Daneu na Op-činah so se člani seznanili z opravljenim delom, ki ga je orisal predsednik sekcije Alan Oberdan, in razpravljali o skupnih strokovnih vprašanjih. Po lanskem srečanju s kolego, psihoanalitikom Pavlom Fondo, na temo prostora brez meje ter povezanih gospodarskih priložnostih in psiholoških ovirah, je bila tokrat tema Možnosti vključevanja v lokalni in širši prostor. Srečanja so se člani udeležili polnoštevilno in se pogovarjali o raznih vidikih delovanja na gospodarskem področju ob meji. Med njimi so bili tudi italijanski člani, kolegi in družabniki v pisarnah, ki so naklonjeni sodelovanju ob meji. Srečanje je uvedel Panjek, bolj kot poročilo pa je bil to prijazen klepet s člani sekcije. Panjek je sprva podal zgodovinski oris Trsta od 19. stoletja do danes in med drugim ocenil, da je gospodarska žilica bolj prisotna v Slovencih kot pa v Italijanih. To je utemeljil z oceno, da so Slovenci pod fašizmom postali bolj podjetni, saj so jih fašistične oblasti izobčile iz javne uprave. Zato so morali dobiti drugačne oblike dela in so se usmerili predvsem v trgovino in obrt. Sicer primanjkuje danes v Trstu podjetniški duh, je še menil Panjek. Za to je več razlogov, od zakonodaje, ki npr. ne spodbuja zaposlovanja vajencev, do vpliva politike na zasebno iniciativo oz. znanega no se pol. Panjek je vsekakor optimist, toda poglavitno je, da Trst oz. politiki razširijo pogled na širše območje. Pri tem imajo seveda pomembno vlogo tako slovenski kot italijanski podjetniki, ki niso vsekakor križem rok in se ne ozirajo preveč na politike. Srečanje sekcije samostojnih poklicev SDGZ je bilo v restavraciji Daneu na Opčinah KROMA V kasnejši razpravi so se dotaknili mnogih vprašanj, vsi pa so v bistvu soglašali z dejstvom, da morebitna pregrada v mednarodnem poslovanju oz. sodelovanju ni jezik, ampak so to lahko le mentalne zavore. Če so nekateri izrazili zaskrbljenost zaradi novega občinskega regulacijskega načrta, ki ne predvideva rasti in razvoja za Trst in bo obenem postavil pod vprašaj mnoga delovna mesta (na Tržaškem je 30 tisoč zaposlenih v gradbenem sektorju), je bilo posebno poglavje posvečeno italijanskemu in slovenskemu univerzitetnemu sistemu (nujne so sinergije s podjetniškim svetom, je bilo rečeno) ter sodelovanju med italijanskimi in slovenskimi univerzami. S tem v zvezi je tajnik sekcije Davorin Devetak govoril o sodelovanju SDGZ z Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) v svojstvu poslovnega kluba za spodbujanje gospodarskih stikov med Italijo in Slovenijo ter vključevanja profesionalcev. Panjeka pa je opozoril na finančna sredstva EU za novo programsko obdobje 2007-2013, ki bi se jih lahko posluži-la tudi tržaška univerza za sodelovanje s slovenskimi univerzami. Zanimivo bi bilo proučiti oblike usklajevanja akademskih usmeritev za svobodne poklice za lažje delovanje v obeh državah, je povedal Devetak in naglasil doprinos, ki ga lahko nudijo člani SDGZ in Euroservisa. Po zaključku razprave je, kot rečeno, predsednik sekcije Oberdan na kratko orisal delovanje sekcije v zadnjem letu in povabil vse k večjemu spodbujanju in ponujanju novih zamisli. Strokovnemu delu srečanja je sledila družabnost ob poletnem jedilniku avstro-ogrskih in kraških specialitet restavracije Daneu. A.G. POLETNI FOTOUTRIP '09 S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Vzemite nas s seboj na počitnice! Po lanskem velikem uspehu se med naše bralke in bralce vrača Poletni fotutrip. Spet želimo videti posnetke z vaših počitnic: ker pa ne bi radi, da bi med počivanjem na domačem ležalniku, poležavanjem na plaži, plezanju po hribih, ali ogledom tujih prestolnic pozabili na nas, je tema letošnjega Fotoutripa ... Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Nato pojdite na spletno stran www.primorski.eu in izberite Fotografije bralcev: če niste še registrirani uporabnik naše spletne strani, storite to nemudoma ...kajti samo tako nam boste lahko posredovali svoj fotoutrip letošnjega poletja! Vaši posnetki pa bodo tako vidni vsem obiskovalcem svetovnega spleta. Dajte torej duška svoji fantaziji in fotografski žilici in pojdite ...Na počitnice s Primorskim! 4 Sobota, 18. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Premajhni za demokracijo? Vojko Flegar / Čeprav je menda samo slaba novica dobra, bi si upal staviti, da ga ni novinarja, ki si vsaj tu in tam ne bi zaželel napisati kaj »lepega«, spodbudnega, kakšno »pozitivko«, »zgodbo o uspehu«, nečem »zglednem«, iz česar bi se vsi lahko »česa naučili«. Celo »po naravi zlobne, pri-voščljive in cinične«, kakršni da so novinarji, občasno pač utrudi brskanje po umazanem družbenem drobovju, če ne zaradi drugega, bi zaradi lastnega duševnega zdravja hoteli sebi in bralcem, gledalcem, poslušalcem povedati, da je življenje tudi »nekje drugje« in »drugačno«. Morda prav poleti še posebej, ker smo že tako vsi po malem z mislimi v »drugem svetu«. Bil bi torej skrajni čas, da tudi sam vsaj za trenutek prekinem mrakobni niz tukajšnjih naslovov, tem in primerov. A zgleda, da nisem dovolj vztrajen in/ali nadarjen za to, da bi onstran gore »novih slabih novic«, ki se je nakopičila ta teden, ugledal kakšno dobro. Kakšno takšno, ki mi je sploh ni treba opremljati z lastnim cinizmom, ker je že sama takšna. Recimo tista o predsedniku uprave največjega lastnika propadajoče oblačilne tovarne Mura iz Murske Sobote, ki se je ta teden odločil podjetju priskočiti na pomoč in je kupil dve njeni majici - za trideset evrov. Ali tista o zadnjih vodilnih garniturah že bankrotirane vrhniške industrije usnja, ki so v letu, dveh za osebna potovanja, plastične operacije in obiske kozmetičnih salonov zapravili okrogel milijon evrov, medtem ko zaposleni še zdaj čakajo na nekaj zaostalih (že tako bednih) plač. In vsaj še tista o kakšnem ducatu stečajnih upraviteljev, ki so v zadnjih mesecih dobili po pol milijona evrov in več »nagrade« za to, da so razdelili tu in tam komaj kaj večjo stečajno maso. Slovenija je bila ta teden videti še posebej majhna, prepirljiva in hudobna. Takšna, kakršna je. Vloženih je bilo brez števila kazenskih ovadb, vlagali so jih kriminalisti, nadzorniki trga in protikorupcij-ska komisija, odvetniki v imenu zasebnih fizičnih in pravnih oseb ... Nekaj teh ovadb je povezanih s primeri, ki jih bodo obravnavale tudi parlamentarne preiskovalne komisije; dve sta bili ustanovljeni ta teden, ena pa je imela svojo ustanovno sejo. Kar tri preiskovalne komisije skorajda na mah so svojevrsten dosežek, ki ga zna ta sklic parlamenta, kakor je začel, še preseči. Zakoni gredo medtem skozi postopek praviloma po skrajšanih postopkih, volja, znanje in zavzetost poslancev, da se z njimi ukvarjajo, pa je obratno sorazmerna s strastjo, s katero se lotevajo brskanja po preteklosti, natančneje nalivanju vode v žlico, v kateri hočejo utopiti svoje politične . , ne, ne tekmece, ampak sovražnike. Pa razlog, kakor je mogoče zaslutiti že iz doslej povedanega, še zdaleč niso nekakšne politične in/ali ideološke razlike med strankami. Preiskovalne komisije (in ovadbe) se vse po vrsti ukvarjajo s primeri klientelistično-koruptivnih špa-novij, katerih »konstitutivni element« je, ker je »cilj« pač javni denar ali funkcija, politika. Z drugimi besedami, morda bolj kot kdaj koli je prav ta teden postalo jasno, da »boj za oblast« v Sloveniji ni tekma različnih (tudi po vrednotah) modelov upravljanja države, ampak goli spopad za pozicije, s katerih je mogoče zagotoviti »distribucijo« javnega denarja »svojim«. Antropologinja Vesna Vuk Godina je v pogovoru za tednik Mladina glede tega dejala, da je Slovenija preprosto zaprta »v mrežo neformalnih odnosov vez in poznanstev, prijateljev in sovražnikov, lju- bimcev in ljubic, prevaranih žen in mož«, ki »funkcionalno onemogoča tako ekonomski razvoj kot tudi razvoj demokracije«. Po njenem mnenju ima Slovenija zaradi svoje majhnosti s tem še večji problem kot Hrvaška ali Italija. »Hrvaška je tip družbe, podoben Italiji. Oboji so imeli tradicionalno svoj vladajoči razred in čutili močan vpliv katolicizma. To za kapitalizem ni idealno. Po eni strani se kapitalizem ni razmahnil tako kot v protestantskih državah, po drugi strani pa je povezan z razvojem klientelizma. Mafija je v Italiji dober primer in s podobnimi težavami se spopada tudi Hrvaška. V teh družbah so neformalni odnosi veliko pomembnejši od formalnih. A pri nas so problemi še hujši. Saj veste, v Sloveniji ne morete vzeti v službo človeka po kriteriju strokovnosti, ampak ga vzamete po kriteriju nestrokovnih, neformalnih odnosov. Propad Jugoslavije nam je v tem smislu škodil. Jugoslavija je bila velika država, v kateri neformalne mreže cele države niso mogle pokriti. Torej so bili nujni tudi delujoči formalni odnosi. S samostojno Slovenijo pa smo dobili tip protople-menske organizacije, kjer so formalni odnosi zgolj imidž, dejansko pa ne delujejo. Delujejo neformalni odnosi. Zato v Sloveniji demokracija ne more delovati, je le imidž. Demokracija zahteva formalno mrežo odnosov, mi pa smo zanjo premajhni.« To, kar pravi Godinova, bi, malce paradoksalno, lahko bilo dobra novica. Lahko bi namreč dokazovalo, da je v Sloveniji kritična refleksija mogoča. Ja, morda, če bi izrečeno v tednu dni od objave sprožilo vsaj kakšen odmev ali polemiko. A ni, kot da intervjuja ne bi bilo. Dr. Vesna Vuk Godina pa zapušča mariborsko univerzo in odhaja v tujino. PISMA UREDNIŠTVU Še en glas v podporo Mirjam Muženič SP. Uredništvo PD Pred leti, ko sem kot predstavnik Slovenske skupnosti deloval v svetu tržaške pokrajine, sem imel večkrat priložnost spoznati delovno zagnanost dopisnice RTV Slovenije Mirjam Muženič in njeno visoko poklicno etiko. Šikaniranje novinarke s strani vodstva RTV Slovenije pa se mi zdi idejno ozkosrčno in me močno spominja na nekdanjo ideološko enoumje. Ko sem se v sedemdesetih in osemdesetih letih družil kot urednik revije Most z glavnino takratnih kritičnih intelektualcev v Sloveniji, nisem nikoli naletel na sedanjega predsednika programskega sveta Staneta Grande, pa generalnega direktorja Antona Guzeja ali na odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenije Rajka Geriča ali bral kak njihov družbeno kritičen zapis. In vendar dajejo zdaj lekcije novinarki Muže-ničevi o etičnem kodeksu novinarjev. Pokončnost je vedno stvar posameznika in njegove kulturne in splošne civilizacijske zrelosti. Sam nikakor ne delim stališča, ki sta ga zavezela član predsedstva SSO Bernard Spazzapan in ga Katja Bandelli, ki sta Muženičevi očitala politično pristranost. Vladimir Vremec Grobo postopanje RTV Slovenija do slovenske novinarke Vest o tem, da je vodstvo slovenske televizije postavilo na stranski tir novinarko Mirjam Muženič, se mi zdi sramotno in zelo hudo dejanje. Da se razumemo, odkar svet obstaja, so tisti, ki so na oblasti, poskušali onemogočiti politične nasprotnike, predvsem novinarje, ki so lahko z opravljanjem svojega poklica moteči. Vendar je v tem slu- čaju uporabljena praksa tako groba in nasilna, da se vsiljuje vtis, kot da se tistim, ki se je poslužujejo, ni bati posledic. Mirjam Muženič je spoštovala pravila, ki urejujejo kandiadature novinarjev in se je za predvideni čas odpovedala poklicni dejavnosti, ob povratku pa je dobila štiri leta suspen-zije! Pri tem ni pomembno dejstvo, da je vodstvo slovenske televizije imenovala prejšnja vlada, ki je bila orientirana nasprotno od liste stranke, na kateri je Mu-ženičeva kandidirala. Nesprejemljivo je samo dejanje, ki daje misliti na metode pro-tidemokratičnega režima, za katerega je veljalo prepričanje, da je mimo. O tem sem imel priložnost razpravljali s prizadeto novinarko, ki med drugim dobro pozna naš jezik, ko je bila prisotna na simpoziju našega združenja. Bila je v skrbeh, da njena kandidatura ne bi naletela na negativne posledice. Toda to, kar se je zgodilo, je tako hudo, da ni mogoče molčati. Sedaj manjka še to,da vlada ne bi posegla zaradi nekakšnega domnevnega pakta o morebitnih bodočih širokih koalicijah. Te se lahko snujejo ob programih, ne pa ob takšnih metodah. Ni mogoče govoriti o krepitvi odnosov s Slovenijo ali Evroregiji ob dejanjih, ki nimajo nič skupnega s pravili svobode in svobodnega izražanja, ki so v temeljih Evropske unije, a jih vodstvo slovenske televizije ne sprejema. Alessandro Perelli, predsednik Tržaškega združenja liberalnih socialistov V avtobusu hudo poškodovano zapestje Podpisana Tatiana M. Crevatin sem dne 15. junija 2009 stopila na avtobus št. 20 na postaji v Ulici G. D'Annunzio (blizu optike »Bossi«), ura je bila 9.35. Vstopila sem zadaj, blizu mene so stale tri ženske. Jaz sem se držala za drog z desno roko. Po eni postaji naprej, na trgu Garibaldi, ko je šofer zaprl in takoj odprl zadnja vrata, je moja roka je ostala stisnjena med m steklom (kjer sedi ena oseba) in med odprtimi vrati. Tiste tri ženske so kričale šoferju naj sedaj zapre vrata, jaz, Tatiana, pa nisem mogla izvleči roke in po dolgih sedmih minutah sem roko končno izvlekla ven. Takrat je moje srce začelo močno utripati, zmanjkal mi je zrak, morala sem tudi na stranišče in zato sem izstopila na postaji »Largo Barriera Vecchia«, sedla sem na stolček, kjer se čaka na avtobuse in se odpočila, ali prej sem pogledala, katero številko nosi avtobus v notranjosti. Zunaj pa značko. Nato sem se podala proti bolnici »Ospedale Maggiore«. Na prvi pogled je zgledalo, da ni hudo, ampak potem so mi bolničarji napravili radiografije z rezultatom »forte incri-natura del polso«, zato so mi roko dali v gips. Če se bo kakšen očividec dogodka javil, ne bo zastonj. Tatiana M. Crevatin Vsi imajo pravice razen Kube V sredo 8.t.m. ste na 18. strani objavili poročilo o srečanju med Predsednikom ZDA Obamo in ruskim premierom Putinom. Med drugim ste zabeležili Oba-movo izjavo, po kateri je Moskvo pozval, naj spoštuje suverenost Gruzije in Ukrajine, kajti suverenost držav je po njegovem temelj mednarodne ureditve. »Kot imajo vse države pravico do izbire svojih voditeljev, morajo imeti vse države tudi pravico do varnih meja ter lastne zunanje politike.« Modre besede, s katerimi se vsi do-bromisleči strinjamo. Res je, vse države na svetu morajo imeti zgoraj omenjene pravice. Razen KUBE seveda! Aleksander Kokoravec SKLAD MITJA CUK SVETUJE Odgovornost Vzgajanje nosi s seboj veliko odgovornost. Otrok naj bi se razvil v osebnost, ustvaril naj bi si lestvico vrednot, dobil naj bi primerno priložnost, da se njegove sposobnosti ustrezno razvijejo. V našem času torej ponovno odkrivamo ključni vzgojni pomen, ki ga imajo starši. Ker imajo svoje otroke radi, bi lahko človek pomislil, da se na področju vzgoje sploh ne morejo zmotiti, kar pa ni tako, kakor nam pokaže marsikatera izkušnja. Ponekod po Evropi so debate, ali so vsi starši sposobni za svoje delo ali pa bi bil potreben v njihovo ne docela zadovoljivo opravljeno vzgojno delo uraden poseg. Mnogi strokovnjaki so prepričani, da bi si morali starši pridobiti posebno «spričevalo» za vzgojo, saj tudi oni potrebujejo neko vrsto izobrazbe za vzgajanje v sodobnem, zapletenem času. Tako, kakor si z avto-šolo prislužimo vozniško dovoljenje, kakor moramo dokazati nekaj znanja (ter dobiti na tej podlagi ustrezno dovoljenje) za to, da lahko odplujemo z vetrom v jadrih na morje tako naj bi imeli potrdilo za vzgajanje svojih otrok. Na to odgovarjajo drugi strokovnjaki, ki se bojijo za osebno svobodo posameznikov in so zato drugačnega mišljenja, kljub temu, da se zavedajo velikega pomena, ki ga ima vzgoja. Nedvomno so nekateri današnji starši večkrat potrebni strokovne pomoči in podpore, vendar da bi jim izdajali nekakšno «poklicno dovoljenje», to je že absurd. Večina staršev naj bi, po mnenju teh strokovnjakov svoje otroke zelo dobro vzgajala na intuitivni način. Zlasti takrat je vzgoja dobra, ko so starši sami po sebi dovolj trdni in uravnovešeni, ko vedo, kaj hočejo, vedo za pravila, kako naj se obnašajo, kakšne odnose naj gojijo in s kom in kako se vsakdanjim stvarem streže. Vso svojo gotovost, trdnost in način gledanja na življenje potem lahko prenesejo na svoje otroke. Nasproti tistim, ki so prepričani, da starši potrebujejo za vzgojo tudi uradno «spriče-valo», zastavljajo vprašanje starševske svobode in nevmešavanja «javnih uradov»v izbrani družinski vzgojni proces. Nekateri starši npr. želijo velikokrat svojim otrokom posredovati tudi druge vrednote, o katerih v šoli morebiti ne slišijo, želijo jih npr. vzgajati konfesionalno, kar sedanja šola odklanja. Tako se mnogim roditeljem zdi neprimerno, da bi se «javna uprava» vtikala v njihov osebni odnos do lastnih otrok. Po nekaterih splošnih ocenah naj bi se starševska vzgoja brez dodatne pomoči zelo dobro obnesla le vsaj pri eni tretjini primerov. Druga tretjina staršev naj bi imela pri vzgoji velike težave, tretji del pa naj bi vzgojno že popolnoma odpovedal. Zagovorniki uradnega posega pri starših, ki niso sami sposobni dovolj dobro vzgajati, menijo, da so v takih družinah otroci opeharjeni za to, da bi se pri njih razvile vse tiste «speče» sposobnosti in skriti talenti, ki bi ob ustreznejšem pristopu lahko prišli na dan. Skratka tak otrok ne more ustrezno razviti vseh potencialov in doseči optimalnega razvoja zaradi vzgojne nesposobnosti strašev. K temu je treba prišteti še nekatere pomanjkljivosti, ki so v nekaterih družinah čedalje vidnejše: napačno prehranjevanje, napačno dnevno preživljanje časa (TV in video igrice najlepše otopijo otroka, da se z njim ni treba pretirano ukvarjati) in velikokrat pomanjkljiva higiena. To so stvari, za katere smo mislili, da so že zdavnaj presežene, pa se v našem, modernem času vračajo. Jasno je sicer, da navadno želijo starši svojim otrokom vse najboljše. Včasih pa le ne vedo, kako bi to najboljše dosegli. Taki starši potrebujejo večjo podporo, ne pa izdajanje nekakšnega dovoljenja za vzgojo svojih lastnih otrok. Podporo in pomoč naj bi dobili že od vrtca dalje preko vzgojiteljic, kasneje učiteljev v šoli in drugih pedagoških delavcev. Ponekod je to mogoče tudi preko posebnih svetovalnic, svetovalnih središč in ekip. Toda s svetovanjem je velikokrat tako, da po njem posežejo starši le takrat, ko nastanejo problemi. Pri starših, ki se vzgojnih problemov ne zavedajo, pa je tako «splo-šno svetovanje» zlasti neučinkovito. Ali, z drugimi besedami, po nasvet pridejo starši, ki se zavedajo, da je nekaj narobe. Tisti, ki vzgajajo napačno in se tega ne zavedajo, pa ne bodo stopili do strokovnjaka, kvečjemu mora strokovna služba k njim, ko okolica zazna, da z otrokom in njegovo vzgojo ni vse tako, kakor bi moralo biti. Nekakšni obvezni tečaji za starše pa se vsekakor ne bi mogli obnesti. Predvsem nastane tu vprašanje, kdo bo odločil, kateri starši so potrebni tečaja in katerim ga ni treba obiskovati. Nekateri so mnenja, da bi pač na take tečaje morali obvezno zahajati vsi starši. V Nemčiji navajajo primer neke srednje šole, ki se nahaja v socialno šibkem mestnem predelu in se je zavzela za obvezno pedagogiko staršev, ki želijo svoje otroke vpisati k njim: danes je več povpraševanja kakor pa mest na tej šoli. Od začetne pobude dalje pa sploh vpisujejo le otroke, katerih starši so se udeležili obveznega tečaja za vzgajanje. Zdi se torej, da se - tudi spričo naraščanja nasilja v šoli - težnja po izobraževanju staršev za boljšo vzgojo otrok čedalje bolj širi. Mnogi vzgojni prijemi so lahko uspešni le, če jih izvedemo v zelo zgodnji otroški dobi. Veliko stvari se npr. malčki lahko naučijo vrtcu, takih, ki jih kasneje šola ne more dati. Npr. skupno obnašanje pri mizi in v bolj «družinskim» podobnih situacijah. Razlika v gledanju na vzgojo otrok pa je v mnogo čem tudi že na stopnji otroškega vrtca: nekateri menijo, da je vrtec vse preveč usmerjen le v igro, medtem ko pogrešajo resnejše priprave na bližajoče še šolsko obdobje. Drugi pa priporočajo za otroke čim večjo in čim daljšo priložnost za igro. V sodobnem času, ko se prepleta vse več različnih kultur tudi v «doma-čem» vrtcu, včasih že sami vzgojitelji ne vedo več, kako naj bi postopali. Mnogi osnovnošolci se šolskemu delu ne posvečajo dovolj. Tudi nekoč se je to dogajalo, včasih pa so k družinam, ki tudi sicer niso prihajale v šolo po informacije o svojem otroku, odhajale na «ra-ziskovalni» obisk učiteljice ali učitelji. Tako so si ob problematičnih primerih ustvarili osebno sliko, iz kakšnega okolja prihaja otrok in kaj za ena vrsta družine mu stoji ob strani. Tako so lahko učitelji nudili otroku najustreznejšo podporo in najučinkoviteje reševali morebitne probleme, še preden bi prerasli v prestopništvo. Ob najširšem spoštovanju posameznikove svobode bi bilo torej z ustreznim neposrednim informiranjem o razmerah, iz katerih izhaja otrok, narejen že prvi korak k izboljšanju njegovega «šolskega statusa» in z osebnim vztrajnim in potrpežljivim prizadevanjem, (ki pa seveda zahteva veliko energije), bi celo tisti straši, ki se ne zavedajo problema svojega otroka, morebiti končno prisluhnili vzgojnemu predavanju ali se podali v vzgojno svetovalnico. Nikoli ni prepozno, da se nekaj pozitivno naravnanega začne, tudi če zahteva veliko truda. (jec) / ITALIJA Sobota, 18. julija 2009 5 DOLINA AOSTA - Četverica je padla med sestopom z grebena na višini 3.900 metrov Trije mrtvi in en ranjen v nesreči na Monte Rosi Slabo vreme botrovalo tudi nesrečama na Cervinu in na Mont Blancu AOSTA - Trije alpinisti so umrli in eden se je hudo ranil na masivu Monte Rose v zahodnih Alpah. Do nesreče je prišlo včeraj okrog 13.30, ko se je četverica spuščala z grebena kakih 3.900 metrov visoko (najvišji vrh masiva se dviga 4.634 metrov nad morjem). Kaže, da je tragediji botrovalo slabo vreme. Štirje gorniki so zjutraj odšli iz koče Lambronecca v dolini D'Ayas (3.394 metrov visoko) z namenom, da bi pred večerom prišli do koče Quintino Sella v dolini Lys (3.585 metrov visoko), potem ko bi premagali vmesni greben po smeri Castoro. Ko so se spuščali z grebena, pa so padli in se kakih 300 metrov kotalili po strmem pobočju. Alarm je sprožil francoski turist, ki je prisostvoval tragediji. Posegel je helikopter gorske reševalne službe in ranjenca prepeljal v bolnišnico Umberto Parini v Aosti, kjer so ga zdravniki sprejeli s pridržano prognozo. Trupla ostalih treh članov naveze pa so včeraj ostala na kraju nesreče, saj vremenske razmere niso dopustile njihovega prenosa v dolino. Kot rečeno, so prav slabe vremenske razmere po vsej verjetnosti tudi zakrivile nesrečo. Območje Monte Rose je med drugim ovila gosta megla, tako da je bila vidljivost slaba. Zaradi tega so štirje alpinisti verjetno usodno zašli. Kot je povedal direktor gorske reševalne službe v Aosti Alessandro Cor-tinovis, pa ni mogoče povsem izključiti niti drugih možnih vzrokov. »Ni izključeno, da se je eden izmed četverice počutil slabo in padel ter potegnil za seboj vso navezo,« je dejal. »Zadevo bi lahko pojasnil ranjenec,« je pristavil. Slabo vreme pa je botrovalo dvema drugima nesrečama, ki sta se včeraj pripetili v gorah Doline Aoste. Sneg in megla sta blokirala četverico španskih alpinistov na Cervinu, in sicer prav tako na višini 3.900 metrov. Dva gornika pa je slabo vreme presenetilo na Mont Blancu skoraj 3.800 metrov visoko. Pogled na masiv Mante Rose DOLINA AOSTA - Benedikt XVI. padel med počitnicami Papež zaradi zloma zapestja operiran v bolnišnici v Aosti AOSTA - Papež Benedikt XVI. je med počitnicami v dolini Aoste padel in utrpel lažji zlom desnega zapestja. Zaradi tega se je moral zateči v krajevno bolnišnico, kjer so ga uspešno operirali. Kaže, da je njegovo splošno zdravstveno stanje dobro, tako da bo počitnice nadaljeval po prvotnem programu. Do incidenta je prišlo v noči na petek v planinskem domu v kraju Les Combes 1300 metrov nad morjem, kjer se papež mudi od konca prejšnjega tedna. V kopalnici se je spotaknil in padel. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je poudaril, da padcu ni botrovala slabost. To so potrdili tudi poznejši zdravniški pregledi v bolnišnici Umberto Parini v Aosti. Benedikt se je v bolnišnico odpeljal, potem ko je daroval sv. mašo in pozajtrkoval. V bolnišnico je prispel ob 9.45. V zgradbo je šel z lastnimi močmi ob spremstvu osebnega tajnika. Na njegovo izrecno željo je bil deležen zdravniške nege kot drugi pacienti. Najprej so mu naredili radiografijo poškodovanega zapestja, pred kirurškim posegom pa splošen zdravniški pregled. Kaže, da je moral za operacijo nekaj časa počakati, ker so se kirurgi ubadali z resnejšim primerom. Papeža je operiral primarij ortopedskega oddelka Manuel Mancini ob sodelovanju primarija oddelka za oživljanje Enrica Visettija. Operacija, med katero so uglednemu pacientu naravnali zlomljene dele kosti, je po navedbah tiskovnega predstavnika bolnišnice potekala brez zapletov. Predhodno je papež dobil lokalno anestezijo, po operaciji pa so mu desno zapestje zavili v mavec. Benedikt XVI. je bolnišnico zapustil v prvih popoldanskih urah. Časnikarjem in drugim, ki so ga pričakali, je z nasmehom na ustnicah dejal: »Vse dobro!«. Nato je stopil v svoj črni avtomobil in se vrnil v planinski dom v Les Combes, kjer bo predvidoma ostal do 29. julija. To je sicer prva znana zdravstvena težava Benedikta XVI. po prevzemu položaja aprila 2005, je pa bilo opaziti, da je posebej po daljših potovanjih papež precej utrujen. Poznavalci življenja sedanjega papeža sicer vedo povedati, da se mu je nekaj podobnega pripetilo pred 17 leti, ko je bil še kardinal. Avgusta 1992 je namreč med počitnicami v Brixnu na Južnem Tirolskem padel v kopalnici in se lažje ranil v glavo. Papež po uspešni operaciji zapušča bolnišnico v Aosti z desno roko ANSA POLITIKA - Vodstvo stranke odločno proti Beppe Grillo se je le dokopal do izkaznice DS AVELLINO - Polemiki na relaciji Beppe Grillo - Demokratska stranka ni videti konca. In vse kaže, da bo še dolgo zaznamovala poletno politično kroniko. Italijanski komik je, kot znano, pred nekaj dnevi presenetil javnost z napovedjo, da bo kandidiral na primarnih volitvah za novega tajnika Demokratske Beppe Grillo stranke. Oglasili so se številni vidni predstavniki stranke, ki nasprotujejo njegovi kandidaturi, formalno stališče je zavzela tudi dotična strankina komisija: kandidatura naj bi bila nesprejemljiva zaradi Grillove dosedanje politične angažiranosti, ki naj bi bila v nasprotju z usmeritvami Demokratske stranke ... Nekateri strankini krožki, v katere se je želel Grillo včlaniti, so mu zato odrekli izkaznico, včeraj pa so za presenečenje poskrbeli v kraju Paternopo-li (Avellino). Andrea Forgione, koordinator krajevnega krožka Martin Luther King, je Grillu izročil izkaznico številka 40. Svojo odločitev je utemeljil z besedami, da predstavlja »primer Grillo« ANSA zelo nevaren precedens: kdo naj bo legitimiran za izdajanje strankinih izkaznic? »Beppe Grillo ni vpisan v nobeno politično stranko, s pravico ni nikoli imel težav: zakaj bi mu torej odrekli izkaznico DS?« S Forgionejem pa se ne strinja državno vodstvo, ki je včeraj izjavilo, da je izkaznica brez vsake veljave. Grillo je medtem začel z zbiranjem podpisov: če se želi predstaviti na strankinem kongresu, jih mora v dveh dneh zbrati 2.000. In kot sam priznava ...to ne bo lahko. Prepovedan alkohol mladim do 16. leta MILAN - Mladi do 16. leta starosti od ponedeljka ne bodo smeli kupovati alkoholnih pijač v Milanu. Tako določa odredba, ki jo je včeraj podpisala milanska županja Letizia Moratti, potem ko se je o zadevi pozitivno izrekel občinski odbor. Za kršitelje je predvidena dokaj težka kazen. Starši prestopnikov, pa tudi trgovci, ki bodo mladim prodajali alkoholne pijače, bodo tvegali 450 evrov globe. Milanska je prva občina, ki se je odločila za takšen ukrep. Kaže pa, da se ji bodo v kratkem pridružile mnoge druge, saj je prekomerno uživanje alkohola med mladimi zelo razširjen pojav. Antični novci, najdeni v Libiji, kmalu na ogled RIM - Rimski novci, ki so jih leta 1981 po naključju našli v Libiji, so končno restavrirani in bodo v kratkem predstavljeni javnosti. Doslej najobsežnejša najdba antičnih novcev, gre namreč za kar 108.000 kosov, je bila v tako slabem stanju, da jo je bilo do pred kratkim sploh nemogoče resta-vrirati. Pred kratkim pa so na inštitutu ITABC (Istituto per le Te-cnologie Applicate ai Beni Cultu-rali) razvili tehnologijo, ki jim je omogočila restavriranje. Novci, ki datirajo v konec 3., začetek 4. stoletja, so narejeni iz redke zlitine bakra in kositra ter s primesmi svinca in srebra, imajo tudi srebrno prevleko. Vrgel poročni šopek, strmoglavilo letalo RIM - Romantična poroka na podeželju v Toskani se ni končala nič kaj pravljično, ampak s poškodbami, potem ko se je poskus, da bi z manjšega letala odvrgli poročni šopek, končal s strmogla-vljenjem in dvema ranjenima. Kot je pojasnila krajevna policija, je nesreči letala botrovalo to, da se je šopek zataknil in blokiral motor ultralahkega letala. To je strmoglavilo v bližini nekega mladinskega hotela, pri tem pa je bil laže ranjen pilot, medtem ko ima potnik, ki je odvrgel šopek, več zlomov kosti. Neveste in ženina k sreči ni bilo na letalu. EVRO 1,4090 $ -0,28 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 17.7. 16.7. ameriški dolar 1,4090 1,4130 japonski jen 132,06 132,63 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,6259 44,8010 68,6610 9,6526 44,9351 68 7710 II lUlJjKa 1 Ul~>lja danska krona rvritancKi ti int" 7,4453 0,86530 7,4456 085910 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 11,0476 8,9960 11,0135 90015 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,918 15193 25,861 15154 jVILoIjKI llallh. estonska krona inan7?ircKi trtrint 15,6466 274,20 15,6466 272,82 1 1 lalj£.a 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,3355 1,5734 4,2900 1 5787 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7621 1,9558 1,7582 1 9558 al Jl\l ICV romunski lev II1Y*\\/CK I lifac 4,2475 3,4528 4,2313 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7000 2,7293 0,7005 2,7279 ui Cirili J M ical islandska krona ti lira 290,00 2 1525 290,00 2 1570 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,3360 7,3270 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. julija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2862 0,50 0971 1,4912 LIBOR (EUR) 0,5425 0,94 1,2106 1,4112 LIBOR (CHF) 0,17 0,3666 0,4866 0,7933 EURIBOR (EUR) 0,587 0,954 1,202 1,395 L ZLATO (999,99 %%) za kg 21.345,03 € -22,80 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. julija 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,85 IMTTIDCI IDADA fi OC -0,40 +2 54 KRKA 1 1 IKA KOPER 69,59 -0,74 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,27 169,05 312 29 +0,91 +2,15 TELEKOM SLOVENIJE 167,83 +0,73 +1,20 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 55,00 AERODROM LJUBLJANA 30,99 DELO PRODAJA - CTni -0,20 +3,27 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 34,99 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 9,02 11,68 +4,64 +2,91 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 32,42 14,35 +0,22 +0,14 -0 11 SALMS, I_IUBI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 460,00 460,00 239,16 -1,09 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 19,80 +1,18 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. julija 2009 +°,26 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,242 4,85 1435 +0,47 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,13 +2,28 -0,68 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,191 4,057 0981 +1,71 +0,56 EDISON ENEL ENI 3,42 1689 +0,31 FIAT FINMECCANICA 7,73 +0,06 +1,18 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,81 14,76 -0,66 +0,61 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,37 1413 -0,31 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,46 +0,14 +0,52 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,00 8,85 1 70 -0,56 -0,11 -0 12 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,25 11 44 +0,39 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 17,58 315 +2,23 +0,51 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,44 +0,32 +0,18 TENARIS TERNA 0,99 9,88 +0,20 +0,82 +1 26 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,42 0,27 -1,62 UNICREDIT 9,40 1,85 +0,53 +0,22 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 63,44 $ -0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. julija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.191,12 1.028,64 +0,59 +0,40 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.864,39 -2,40 FIRS, Banjaluka - - Ralaviç Dmnr^ c-c-Q QQ qn SRX, Beograd BIFX Saraievo 256,83 1.887,46 +3,34 -0 13 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 13.851,34 2.485,05 +0,09 -0,87 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.741,90 1.525,07 +0,35 +041 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World New York 939,75 972,23 -0,11 ■viSCi woiid, New loik DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 4.978,40 +0,43 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.388,75 3.218,46 2.088,69 2.088,69 +0,62 +0,59 +1 70 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 944,2 2.469,20 -0,44 +0,42 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.395,32 2.430,96 18.805,66 3.189,74 14.744,92 +0,54 +1,24 +2,41 +0,18 +3,47 v mavcu 1 2 Sobota, 18. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu UPLINJEVALNIK - Potem ko je projekt v sredo dobil zeleno luč iz Rima Izvedenci družbe Gas Natural že na delu z županom Dipiazzo Na županstvu je bilo včeraj dopoldne tehnično srečanje - De Carreras: Terminal bo nared čez 4-5 let Območje pri Žavljah, na katerem namerava družba Gas Natural zgraditi plinski terminal KROMA GABROVEC - Poleg nesporne potrebe po energiji Upoštevati ozemlje »Nesprejemljiv je prezirljiv odnos do dolinske in miljske občine« Potem ko je v sredo italijanska vlada prižgala zeleno luč za gradnjo plinskega terminala v Žavljah, so bili izvedenci družbe Gas Natural včeraj že na delu s tržaškim županom Robertom Dipiazzo. Na županstvu je bilo namreč dopoldne tehnično srečanje, ki sta se ga udeležila prvi občan in delegacija španske grupacije z direktorjem urada za mednarodni razvoj družbe Gas Natural España Nar-cisom De Carrerasom Roquesom na čelu. Župan Dipiazza po sestanku ni želel dati izjav, zato pa je bil bolj zgovoren De Carreras. Zahvalil se je Trstu in Rimu in nato poudaril, da se pot zdaj šele začenja. Po njegovi oceni bodo birokratske obveznosti zahtevale 12 do 15 mesecev, nato bodo za gradnjo uplinjevalnika potrebovali okrog 40 mesecev. Obrat bo v tem smislu začel delovati leta 2013 ali 2014. O pogajanjih glede licenčnin (royalties), ki jih bo prejemala Občina Trst in ki naj bi se začela v septembru, De Carreras ni govoril, pač pa je povedal, da bodo preselili v Trst družbo, vezano na plinski terminal. Njeno ime še ni znano, vendar bo po vsej verjetnosti Gas Natural rigassifi-cazione Italia ali Gas Natural rigassi-ficazione Trieste. V zvezi z bonifikacijo območja, na katerem naj bi zgradili uplinjeval-nik, je De Carreras dejal, da je še v teku podrobna analiza območja. Stroški zato še niso znani. Kaže vsekakor, da bodo stroški za bonifikacijo vplivali na licenčnine. Več denarja bo Gas Natural potrošil za bonifikacijo, manj ga bo prejemala občinska uprava. Naj tu spomnimo, da je španska družba pred letom dni najavila, da ne bo vložila več kot 25 milijonov evrov. Temu gre dodati, da se za udeležbo v novi družbi zavzema tudi podjetje Acegas-Aps, ki zahteva vsaj 15 do 20-odstotni delež in poseben popust pri nakupu plina. A.G. »Nesporno je, da se mora naša družba resno soočiti s potrebo po zagotavljanju osnovnih energetskih virov, kar naj bi bilo glavno vodilo zagovornikov izgradnje plinskega terminala pri Žavljah. Po logiki lova dveh muh z enim zamahom pa naj bi projekt zagotovil tudi zaprtje škedenjske železarne z istočasno preusmeritvijo tam zaposlene delovne sile v funkcijo novega objekta,« piše v tiskovni noti deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki obenem opozarja, da ne sme ostati vse pri obljubah. Zato je treba na celoten problem gledati globalno, in to tudi kar zadeva negativne plati projekta o novem uplinjeval-niku, pravi Gabrovec. Načrt bi nedvomno z veliko žlico posegel v razvoj tržaškega pristanišča in v promet vsega Tržaškega zaliva. Preveriti gre tudi, kako bi se uresničitev uplinje-valnika zrcalila na večkrat opevane turistično-razvojne ambicije Trsta z vso okolico. Nadalje gre razumeti, kako je načrtovana povezava med rezervoarji in omrežjem: ali bo to pomenilo nov plinovod s posledičnimi novimi razlastitvami zemljišč in kiklopskimi izkopavanji? Nenazadnje gre zelo odgovorno obravnavati vprašanje varnosti. Na vsa ta in mnoga druga vprašanja so opozorili dolinska županja Fulvia Pre-molin in miljski prvi občan Ne-rio Nesladek s soglasno podporo obeh občinskih svetov. Igor Gabrovec Odločujoči subjekti so se na to požvižgali in to ni dobra popotnica načrtu, ki bo odločilno vplival na življenje in razvoj vseh. Časa je še dovolj, da se vse zgoraj navedene napake in nerodnosti popravi. Pomembno vlogo bi lahko pri tem odigrala Slovenija, ki je prav tako poklicana, da se izreče o načrtu. KOCIJANČIČ - Kritike na račun lokalnih upraviteljev »Prevladujoče navdušenje popolnoma neupravičeno « »Pretirano navdušenje na lokalni ravni zaradi odločitve Rima o gradnji uplinjevalnika, za katerega sem izvedel prek tiska, je popolnoma neupravičeno in res ni pozitivno za lokalne politike in institucije«. S temi besedami je deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič včeraj ocenil številne izjave krajevnih politikov, ki se v teh dneh kar vrstijo na medijih. Navdušenost je po Kocijančiče vem mnenju neupravičena iz vsaj dveh razlogov. V prvi vrsti, pra- vi predstavnik SKP, vsi pozabljajo na mnoge tehnične in načrtovalne pomanjkljivosti, ki so prišle do izraza na raznih avdicijah (od deželnega do občinskega sveta) ter javnih predstavitvah načrta in v zvezi s katerimi družba Gas Natural še ni ukrepala. Te pomanjkljivosti sta poudarila tudi dolinski in miljski občinski svet v raznih sprejetih resolucijah, v katerih sta izrazila nasprotovanje gradnji plinskega terminala. Po drugi strani se navdušene izjave nanašajo le na obrobne Igor Kocijančič aspekte, kot so razne olajšave in znižanje cene bencina za prebivalce. Navdušenje je v takem primeru značilno le za vodilni razred, ki je brez idej, je menil Kocijančič. SLOVENIJA - Odziv strank »Ljubljana naj takoj ukrepa« Slovenska poslanca strank Socialnih demokratov in Zares Luka Juri in Franci Kek sta včeraj na tiskovni konferenci v Ljubljani, potem ko je italijanska vlada prižgala zeleno luč za postavitev plinskega terminala v Žavljah, pozvala slovensko vlado k takojšnjemu ukrepanju glede tega vprašanja. Pri tem sta izpostavila tudi možnost tožbe na Evropsko sodišče v Luk-semburgu. Jurija zanima, kaj bo Slovenija naredila in kakšne so njene pripombe za terminal v Tržaškem zalivu, predvsem pa ga zanima, kaj bo vlada še naredila. »Po mojem mnenju mora biti interes vlade, ne da je plinski terminal čim boljši, ampak da ga ni,« je poudaril Juri. Ta tudi pričakuje, da bo slovenska vlada dala več pozornosti temu vprašanju kot doslej, da bo bolj ostra in da se bo poslužila vseh mednarodnih vzvodov, vključno z morebitnimi tožbami, da to doseže. Kot je poudaril Kek, Italija krši določbe evropskega in mednarodnega prava, saj je na srečanju med vladami septembra lani zagotovila, da bo upoštevala stališče in strokovne ugotovitve čezmejne presoje. Minister za okolje in prostor Karl Erjavec je sicer dejal, tako Kek, da bo Slovenija proučila, ali so bile slovenske pripombe upoštevane, vendar ob dejstvu, da je italijanska vlada že dala zeleno luč za terminal, menimo, da bi morale biti reakcije vlade hitrejše in ostrejše. »Pričakujemo od ministrstva za zunanje zadeve, da takoj ustrezno ukrepa, od ministra Erjavca pa, glede na to, da je italijanska vlada dala zeleno luč terminalu, da sedaj reagira in se posluži tožbe na Evropsko sodišče v Luksemburgu in ne šele septembra,« je poudaril Kek. Kot je pojasnil Juri, se javno ne ve, na kakšen način je bil projekt terminala popravljen ali izboljšan. Ne glede na to bo terminal, tako kot je sedaj načrtovan, uporabljal morsko vodo za uparjanje utekočinjenega naftnega plina. To pomeni, da bo ob tako močnem pretoku morske vode prišlo do bistvene ohladitve vodne mase v bližini terminala. To bo imelo po njegovem mnenju katastrofalne posledice za ekološko ravnovesje na tem območju. Po Kekovih navedbah je ljubljanska kemijska fakulteta jeseni naredila študijo in ugotovila, da v primeru kakršnekoli nesreče pride do širine 2,4 kilometra do hujših posledic od opeklin. Te bi dobili na širini 11 kilometrov. Pri tem je opozoril tudi, da je težava plinskega terminala v Žavljah v tem, da v primeru, ko bi šlo karkoli narobe, rešitve ni. Nevarnost za to, da se karkoli zgodi, je majhna, vendar obstaja, je še poudaril Juri in vprašal, za kakšno ceno smo pripravljeni še bolj ogroziti naše že tako ekološko občutljivo območje. Kek je dodal, da bo evropski poslanec Ivo Vajgl na evropskem nivoju po svojih močeh posredoval pri tej zadevi. Tako naj bi to problematiko izpostavil v torek na eni izmed komisij. Na odločitev italijanske vlade o postavitvi plinskega terminala v Žavljah se je včeraj odzval tudi predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha. »Enostranska odločitev italijanske vlade o postavitvi plinskega terminala v Žavljah v neposredni bližini slovenske meje in v osrčju izjemno okoljsko občutljivega Severnega Jadrana je nedopustna, protipravna in v nasprotju z načelom dobrih sosedskih odnosov«, poudarja v pismu premieru Borutu Pahorju in ministru Erjavcu. Pavliha odločno podpira prizadevanja ministra Erjavca, da do izgradnje »tega ekološko katastrofalnega projekta ne bo prišlo, tudi za ceno tožbe pred Sodiščem Evropskih skupnosti v Luksemburgu«. Meni pa, da bi se morala uradno odzvati celotna vlada oz. njen predsednik, morda celo državni zbor s posebnim sklepom. »Italija ne spoštuje evropskega in mednarodnega prava, zlasti ne glede čezmejnega vpliva terminala, za nameček pa je bilo izdelanih že nekaj študij pri njih in pri nas, ki na znanstveni osnovi argumentirano nasprotujejo tovrstnim projektom,« je še poudaril Pavliha. Podpredsednica Slovenske ljudske stranke in predsednica mestnega odbora SLS Koper Olga Franca je kasneje pozvala ministrstvo za okolje, naj razkrije dokumentacijo, ki jo je italijanska vlada v zvezi s plinskimi terminali v Tržaškem zalivu 15. maja predstavila slovenski vladi, da se ne bi v javnosti dobilo občutka, kot da je vlada podala tiho podporo temu projektu. Franca je v sporočilu za javnost izrazila tudi razočaranje nad enostransko odločitvijo italijanske vlade, da odobri načrt za gradnjo kopenskega plinskega terminala pri Žavljah pri Trstu. Zato pričakuje, da se bo slovenska vlada prek pristojnih ministrstev - za zunanje zadeve, za okolje in prostor, za promet in za gospodarstvo - nemudoma in odločno odzvala. »Takšne enostranske odločitve italijanske vlade za projekt, ki ima velike posledice tudi za Slovenijo kot sosednjo državo, in za katerega še nimamo analize in meritev vseh možnih negativnih vplivov in nevarnosti, v Sloveniji nikakor ne smemo nemo sprejeti,« je še povedala Franca. (STA) / TRST Sobota, 18. julija 2009 7 OBČINA TRST - Slovenska skupnost ostro proti varianti regulacijskega načrta Načrt brez vsakršne vizije in v škodo slovenski manjšini Napoved pritožbe na upravno sodišče - Načrt je brez strategije, vizije in razvoja »Če to ni etnično čiščenje, naj mi kdo razloži, kaj je.« Besede pokrajinskega tajnika Petra Močnika najbolj nazorno kažejo na stališče Slovenske skupnosti do predloga nove variante k regulacijskemu načrtu občine Trst, ki ga bo občinski svet obravnaval v prihodnjem tednu. Najbolj prefi-njena poteza načrta, je bilo slišati na včerajšnji tiskovni konferenci na strankinem sedežu, je namreč ta, da se zlasti na Krasu in v predmestjih domačinom jemlje možnost gradnje, na istih območjih pa so dovoljeni veliki gradbeni posegi (npr. na območju vojašnice pri Banih), posledica katerih bo veliko število priseljencev iz mesta, kar je v bistvu raznarodovalna politika in je v nasprotju z 21. členom zaščitnega zakona. Zato bo SSk vložila pritožbo na upravno sodišče zaradi kršitve interesov slovenske narodne skupnosti in njene zaščite ter človekovih pravic, prav tako ni izključena pritožba na evropska sodišča. Tiskovne konference so se poleg Močnika in pokrajinskega predsednika Sergija Mahniča udeležili še občinski svetnik Igor Švab ter rajonski svetniki Sergij Petaros (Škedenj, Čarbola, Valmaura in Naselje sv. Sergija), Edvard Krapež (Sv. Ivan, Kjadin in Rocol), Aleksander Furlan (Rojan, Greta, Barkovlje, Kolonja in Škor-klja) in Boris Slama (Sv. Jakob in Stara mitnica), iz njihovih posegov pa je izhajala popolnoma negativna ocena predlagane variante ne samo z narodnostnega, ampak tudi z drugih vidikov. Prva Močnikova pripomba je bila glede vtisa, da o regulacijskem načrtu odloča le župan Roberto Di-piazza, ki pa bi se moral zavedati, da ima med 41 člani občinskega sveta le en glas. Drugič, prepoved razpravljanja v javnosti o načrtu, ki sta jo dala tako župan kot generalni občinski tajnik Santi Terranova, je nelegitimna, saj potem ko je o predlogu variante že sklepal občinski odbor, je pripravljalna faza zaključena in je zadeva javna. Ravno tako je nelegitimen sklep načelnikov svetniških skupin, da bo občinski svet razpravljal o regulacijskem načrtu za zaprtimi vrati, ker se to lahko zgodi le v primeru, ko teče razprava o imenih. A skrivanje sklepov ima tudi politično razsežnost, je dejal Močnik, v kolikor se župan in večina zavedata, da načrt ne bo prinesel glasov, kvečjemu jih bo odvzel. Varianta pa je vsekakor zelo slaba ter brez strategije, vizije in razvoja in kaže na amaterstvo in nepripravljenost tistih, ki so jo oblikovali, poleg tega pa je celo v nasprotju s smernicami, ki jih je pred dvema letoma sprejel občinski svet, menijo pri SSk. Župan se sicer prikazuje kot tisti, ki je ustavil divje gradnje, v resnici pa bo novi načrt omogočil številne novogradnje, predvsem na Krasu in v predmestjih, a tudi v mestu. Poleg tega briše gospodarske dejavnosti brez vsake logike ter spreminja v zelene površine območja, ki so že pozidana oz. bodo to v kratkem. Do tega bo treba biti zelo strogi, saj načrt koristi malim in škodi širšim javnim interesom občine, je zaključil Močnik. Svoje so povedali tudi ostali. Tako se je Švab vprašal, kako si občinska uprava zamišlja razvoj, če v regulacijskem načrtu ni predvideno, kaj bo naredila za bodoče dejavnosti. Slama je opozoril predvsem na načrte o stanovanjskih gradnjah na območju bivše bolnišnice pri Magdaleni, medtem ko manjkajo šole in vrtci, ter na nemoč rajonskih svetnikov, ki nimajo pravice izražati svojega mnenja. Za Furlana se mora načrtu složno upreti celotna opozicija, kar pa se v njegovem rajonskem svetu žal to ni zgodilo, saj sta proti varianti glasovala le v dveh, medtem ko so zanjo glasovali (po Furlanovem mnenju zaradi ne-poučenosti) tudi prisotni svetniki Demokratske stranke. Na eno od neskladij načrta je opozoril tudi Petaros, ki je dejal, da prav blizu območja, kjer naj bi zgradili upli-njevalnik, želijo urediti turistično marino. Krapež pa je opozoril, da so pri Sv. Ivanu kar tri območja, kjer se omogoča visoka stopnja zazidljivosti, rajonske svetnike pa je prepričal, da predlagajo črtanje vsaj dveh, v vseh predmestjih pa so izginila območja z najnižjo stopnjo zazidljivosti. Ivan Žerjal Predlog variante koristi majhnim in škodi širšim javnim interesom tržaške občine, menijo pri SSk KROMA REGULACIJSKI NAČRT - Odmevi v Sloveniji Jelinčič (SNS) prijavil Italijo Svetu Evrope Predlog variante k regulacijskemu načrtu tržaške občine oz. možnost hudih posledic za slovensko narodno skupnost odmevata tudi v Sloveniji. Tako je predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič v pismu generalnemu sekretarju Sveta Evrope Terryju Davisu v imenu svoje stranke podal prijavo zoper Italijo zaradi »grobe kršitve določil Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin zoper pripadnike slovenske narodne manjšine na Trža-škem«.Povod za prijavo so priprave tržaških oblasti na «veliko poselitev» slovenskih vasi na obrobju Trsta. V kraje, kot so npr. Bani, v kateri živi dvesto Slovencev, skušajo naseliti petkrat več Italijanov, kar po pisanju SNS pomeni, »da bodo slovenske vasi v naslednjih dvajsetih letih dobesedno izbrisane z zemljevida in se bodo na novo vpisale kot vasi z italijansko večino«. Kot piše Jelinčič, sta Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin, uresničevanje katere v posameznih MAVHINJE Domačin si je vzel v • ■ • • življenje V četrtek okrog poldne je v Mavhinjah prišlo do žalostnega dogodka. Domačin Mario Leghissa je sredi dneva stopil k drevesu pred svojo hišo in si vzel življenje. Novica je kmalu odjeknila v vasi in v bližnji okolici, kjer so pokojnika dobro poznali. Znance je dogodek seveda pretresel, saj se ob podobnih priložnostih vsi počutijo nemočne. 59-letnik zapušča dva odrasla sinova. Istega dne so v gozdiču pri Čarboli našli truplo 46-letnika, ki se je po navedbah policije bržkone prav tako odločil za poslednji korak. Kradli pri belem dnevu Policija je v četrtek zabeležila dve kraji. Tatovi so zjutraj zlezli v stanovanje v mestnem središču in iz njega odnesli zlatnino ter dragulje v skupni vrednosti 1500 evrov. Popoldne pa so neznanci v nekem baru s silo odprli avtomat v sobi za kadilce. Ukradli so 1250 evrov. državah nadzoruje Svet Evrope, ratificirali tako Slovenija kot tudi Italija, a se slednja po mnenju prvaka SNS »očitno ne zaveda, da je ratificirala večstransko pogodbo o manjšinski zaščiti, ki je pravno obvezujoča.« Konvencija namreč pogodbenice obvezuje k spodbujanju razmer, kakršne so potrebne, da lahko pripadniki manjšin ohranjajo in razvijajo svojo kulturo ter bistvene sestavine svoje identitete. Države so se dolžne tudi vzdržati politik in praks z namenom nasilne asimilacije narodnih manjšin proti njihovi volji. Tako se morajo vzdržati ukrepov, ki spreminjajo razmerje prebivalstva na območjih, kjer prebivajo pripadniki narodnih manjšin. Zato stranka Italiji očita kršitev določb omenjene konvencije, saj »smo priča izvajanju prisilne asimilacije slovenskih ljudi in fašističnega raznarodovanja slovenskega nacionalnega ozemlja, kajti fašistična politika se že od leta 1920 očitno ni nič spremenila,« menijo pri SNS. (STA) V UL. VALDIRIVO Soočenje o varianti V luči sprejemanja nove variante k regulacijskemu načrtu občine Trst se je pod geslom »Več zelenja, manj cementa« osnovala nova koordinacija odborov občanov in okoljevarstvenih organizacij, ki se zavzema za novo urbanistično načrtovanje, ki naj spoštuje okolje in zgodovinsko bogastvo ter preneha z nelogično politiko širjenja gradenj, za katero se skrivajo interesi gradbenega lobija, ki je v zadnjih tridesetih letih načel mestne, predmestne in kraške zelene površine, piše v sporočilu za javnost. Koordinacija, ki si je zadala nalogo pozorno in poglobljeno slediti postopku sprejemanja variante k regulacijskemu načrtu, prireja danes dopoldne ob 10. uri v Ul. Val-dirivo 30 javno soočenje, na katerega je povabila vse tržaške občinske svetnike ne glede na politično pripadnost. PORTOROŽ - 56-letnik iz Trsta v priporu Slikal in snemal gole deklice na plaži Koprski kriminalisti so zaradi suma prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega materiala kazensko ovadili in priprli 56-let-nega Tržačana, ki je v torek na plaži v Portorožu fotografiral in snemal gole deklice. Moškega, ki je hodil po plaži in slikal gole otroke, je v torek ob 18. uri opazila občanka. Ko ga je kopališki mojster zagledal in ugotovil, da se neznanec čudno obnaša, ga je poprosil, naj obrazloži svoje početje. Tržačan je skušal pobegniti, a ga je sogovornik zadržal. Kriminalisti koprske policijske uprave so ugotovili, da gre za 56-let-nega Italijana s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini. Njegovega imena niso posredovali, po podatkih policistov pa je moški v Trstu stalno zaposlen v eni izmed javnih služb, je poročen in ima odrasle otroke, do zdaj pa ni bil nikoli obsojen oz. kaznovan. Po pregledu zaseženega fotografskega aparata so ugotovili, da je osumljeni posnel več fotografij golih otrok, predvsem deklic med 4. in 6. letom starosti. Gole deklice je tudi snemal. Italijanu so policisti odvzeli prostost, za pomoč pa so zaprosili tržaško kvesturo. Italijanski policisti so na naslovu stalnega bivališča osumljenega zasegli več računalnikov, zgoščenk, spominskih kartic, USB ključ-kov in štiri fotografije golih deklic, za katere sumijo, da so bile prav tako posnete na slovenskih plažah. Moškega je v četrtek zaslišal preiskovalni sodnik, ki je odredil pripor. Slovenski kazenski zakonik predvideva za tovrstno kaznivo dejanje zaporno kazen od šestih mesecev do petih let. Policisti ne vedo, ali je bil osumljeni del večje kriminalne mreže, ki se ukvarja z izdelavo in s posredovanjem pornografskega gradiva, si pa veliko obetajo od pregleda zaseženih računalnikov, ki še poteka. Podobne primere otroške pornografije, ki so jih pri nas zagrešili tudi tuji državljani, so koprski policisti že obravnavali. Danes v Miljah Nando Dalla Chiesa V okviru poletnih prireditev Milje pod zvezdami se bodo nocoj spomnili žrtev mafije. Ob 17. obletnici pokola v Ulici D'Amelio, v katerem sta bila ubita tudi sodnik Paolo Borsellino in miljski policist Eddie Cosina, bodo v gledališču Verdi ob 21. uri uprizorili predstavo Poliziotta per amore. Prisoten bo tudi avtor Nando Dalla Chiesa. Resolucija svetnika Forčiča v prid SZSO Med zadnjo sejo devinsko-nabre-žinskega sveta občinskega sveta je svetnik SSk v sklopu gibanja Sku-paj-Insieme Edvin Forčič predložil resolucijo za sklenitev konvencije s skavtsko skupino, ki deluje v občini. Resolucija je bila sprejeta soglasno in je bila predložena k sprejetemu sklepu za sklenitev konvencije med Občino in italijansko skavtsko skupino. Konvencija predvideva prispevek v višini 500 eur, ki ga bo Občina dodeljevala letno za naslednje triletje. V Devinu-Nabrežini delujeta dve skavtski zvezi: vsedržavna AGESCI in deželna slovenska zveza SZSO, ki je bila ustanovljena leta 1952 in je kljub svoji kulturni in jezikovni avtonomiji po programu, vzgojnem sistemu in strukturi enaka italijanski AGESCI. Forčič je predlagal enakopravno zadržanje Občine do obeh skavtskih organizacij. Župan Giorgio Ret se je obvezal, da na prihodnji seji občinskega sveta postavi na dnevni red sklep, ki bo predvideval konvencijo med Občino Devin-Nabrežina in občinsko skupino slovenskih katoliških skavtov, ki spadajo v deželno organizacijo SZSO In to na podlagi enakih kriterijev, kot jih vsebuje konvencija med občino Devin-Na-brežina in skavtsko organizacijo Agesci, ter enakih pogojev, kot to predvidevajo občinski statut in občinski knjigovodski pravilnik Večerja »z umorom« pri Danevu na Opčinah Drevi bo v openski restavraciji Da-neu na Opčinah uprizorjen umor. Med enim hodom in drugim, bodo gostje znanega lokala priča zagonetnim dogodivščinam in protagonistom kriminalke, ki jo bodo uprizorili igralci skupine La luna al guinzaglio. Istoimensko društvo nastopa s svojo igro »Il gusto del delitto« na raznih nekonvencio-nalnih prizoriščih, po šolah, javnih lokalih itd. prav zato, da bi privabilo v gledališče čim več novih ljubiteljev. Zabavno vzdušje, humor in nepričakovane zaplete, pri katerih bodo soudeleženi tudi gledalci, bodo pričarali igralci Martina Boldarin, Valentina Rivelli, Elisa Risigari in Marco Rogante. Zamisel za tovrstne predstave izven tradicionalnega odra je dala sama Agatha Christie, ki je ob pisanju svojih priljubljenih detektivk tudi rada uprizarjala »večerje z umorom« za prijatelje. Restavracija Daneu bo "uprizorila" temu primeren jedilnik, s sezonskimi specialitetami in krajevnimi vini, za katerega je obvezna rezervacija na tel. 040 211241. Uvodni aperitiv se začne ob 20.uri, na poletnem vrtu restavracije. Restavracija Daneu je član Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki od vedno, tudi letos, sodeluje z Okusi Krasa. Gostinska sekcija SDGZ spominja vse zainteresirane člane, tudi pekarne in trgovine jestvin, da se izteka rok za prijavo za Okuse Krasa 2009. Tovrstna umetniška ponudba v lokalu je lahko sveža in izvirna obogatitev prav za Okuse Krasa. Za informacije in navezavo stikov s tržaško gledališko skupino se klikne na spletno stran: www.lu-nalguinzaglio.com. 8 Nedelja, 19. julija 2009 TRST / NAGRADA LUCHETTA OTA D'ANGELO HROVATIN - Ob 21. uri Spektakel na Velikem trgu Voditelj večera bo Lamberto Sposini - Nagrajevanje bo v četrtek zvečer predvajala prva mreža Rai S televizijskim spektaklom, ki ga bo vodil Lamberto Sposini, se bo nocoj zaključila letošnja izvedba novinarske nagrade Luchetta. Med prireditvijo I nostri angeli (Naši angeli), ki jo bo v četrtek ob 21. uri predvajala prva televizijska mreža Rai, bodo nagrajeni Nico Piro (TG3 - Agenda del mondo) za reportažo iz Sierre Leone, Attilio Bolzoni (La Re-pubblica) za prispevek o nevidnih otrocih na Lampedusi, Catherine Philp (The Times) za reportažo o šolah in terorju v Zimbabveju, Gaetano Nicois (Rete4) za videoposnetke iz neapeljske četrti Scampia ter Jerome Delay (agencija AP) za fotografijo skupine sirot iz Konga (objavljeno v reviji In-ternazionale). Ob nagrajencih bosta nastopila neapeljski pevec Massimo Ranieri in Michele Zarrillo s svojim Solis String Quartetom. Sodelovala bosta tudi filmski igralec Sebastiano Somma, dolgoletni prijatelj Fundacije Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin, in voditeljica Tg2 Maria Concetta Mattei. Zmagovalec nagrade Miran Hrovatin 2009 je v svoj objektiv ujel skupino otrok v afriški sirotišnici JEROME DELAY (AP) V Miljah od danes razstavlja Silvio Pecchiari Pečarič V občinski razstavni dvorani Giuseppe Negrisin (na županstvu na Trgu Marconi) bodo danes ob 19. uri odprli razstavo domačega umetnika Silvia Pecchiarija Pečariča. Slikarja bo predstavil Štefan Turk, za glasbeno kuliso bo poskrbela Živa Komar (trobenta). Razstavo, ki jo prirejata Občina Milje in Društvo Slovencev miljske občine, si bo mogoče ogledati s sledečim urnikom: torek-sobota, 18.30-20.30, četrtek, 10.00-12.00 in 18.30-20.30, nedelja, 10.0012.00. OPČINE - Prosvetni dom Pod kostanjem tokrat »jamski« Uroš Fürst Letošnji julij se preveša v svojo drugo polovico in z njim tudi niz pobud, ki na Opčinah potekajo na pobudo društva SKD Tabor pod geslom Poletje pod kostanjem. Po prvih dveh večerih, ki sta bila izrazito glasbeno obarvana, je pretekli četrtek na igrišču Prosvetnega doma prišla na svoj račun tudi gledališka publika. Organizatorji Poletja pod kostanjem so namreč za tretji openski večer v goste povabili igralca Uroša Fursta, ki je odigral monodramo enodejanko Jamski človek, in sicer v režiji Nataše Barbare Gračner. Gre sicer za prevod svetovne uspešnice Roba Beckerja Caveman, za katerega je poskrbela Lija Pogačnik in ki v potankosti analizira ter razgalja odnose med moškimi in ženskami. Bistvo vsega je dejstvo, da je človeška vrsta v začetku zgodovine živela v jamah, moški je tedaj igral vlogo lovca, ženska pa je bila predvsem nabiralka sadežev. Iz te razlike naj bi po avtorju tudi izhajala razlika med spoloma, kakršno poznamo danes. Ni seveda nujno, da se vsi strinjamo z avtorjevo interpretacijo, povsem verjetno, če že ne gotovo pa je, da se bomo ob igri pošteno nasmejali. Tu gre pohvaliti predvsem igralsko interpretacijo Uroša Fursta, ki je v četrtek kljub občasni nejevolji do sodelovanja svojega mikrofona znal mojstrsko interpretirati razliko med moškim in ženskim obnašanjem ter tudi z mimiko poudariti bistvene razlike pogleda na svet med moškim in ženskim svetom. Predstava seveda nekatere lastnosti obeh spolov bistveno karikira, prav to pa jo naredi smešno in zanimivo za širšo publiko. Sama scena igre je namreč zelo enostavna, igralec potrebuje toliko rekvizitov, da jih lahko preštejemo na prstih ene roke, vse ostalo je namreč prepuščeno le njegovi interpretaciji. Po gledališču se bo naslednji četrtek opensko Poletje pod openskim kostanjem nadaljevalo s predvajanjem filma Revni milijonar (The Millionaire) Dannyja Boyla, ki so ga posneli lansko leto, letos pa je v Holly-woodu prejel celo vrsto oskarjev. (ps) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 18. julija 2009 FRIDERIK Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.16 - Luna vzide ob 1.11 in zatone ob 17.36 Jutri, NEDELJA, 19. julija 2009 ARSEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,5 stopinje C, zračni tlak 1014,1 mb pada, vlaga 60-odstotna, veter 9 km na uro, severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 18. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371324), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2 - 040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e il Principe mezzosan-gue«. ARISTON 18.15, 20.00 »Antichrist«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 17.30, 18.45, 19.15, 20.00, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosan-gue«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.10 »Outlander, l'ultimo Vic-hingo«; 16.00, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: La Vendetta del cadu-to«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Transformers: la vendetta del caduto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.15, 17.45, 20.15 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 20.30, 22.15 »Crossing Over«; 18.00 »Ritor-no a Brideshead«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 18.30, 21.30 »Harry Potter in Princ mešane krvi«; 18.10, 20.00, 21.50, 23.40 »Brueno«; 15.10, 17.10, 19.10, 21.10, 23.10 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 14.20, 16.20 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Notorious B.I.G.«; Dvorana 2: 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; 16.30, 20.15 »Coraline e la porta ma-gica«; Dvorana 3: 18.20, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esc-lusivo college inglese«; 18.15, 22.15 »La rivolta delle ex«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Harry Potter e il Principe mez-zosangue«; Dvorana 2: 16.00, 18.45, 21.30 »Harry Potter e il Principe mez-zosangue«; Dvorana 3: 18.00, 20.10 »Garage«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Settimo cielo«; Dvorana 5: 17.40, 20.30 »Transformers - la vendetta del caduto«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo začasne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini objavljene v torek, 21. julija, ob 11.00 na oglasni deski našega urada v ul. S. Anastasio, 12 v Trstu. Rok za morebitne ugovore je pet dni, do vključno 27. julija. TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. Organizacije iz Bazovice vas prijazno vabijo na tradicionalni Vaški praznik Za glasbo in dobro razpoloženje bosta poskrbela ANSAMBLA OAS I in Delovali bodo dobro založeni kioski! ¿j Čestitke Našemu ljubljenemu Matiji in njegovi izvoljenki Alessii želimo ogromno dobrega in lepega na njuni skupni poti. Mama Neva, papo Etko, Vanja, Tjaša, Lara, Slavko, Črtomir in Nikolaj Igralka in trener sta si priigrala oltar. Alessia in Matija, odslej lahko ciljata še na svetovni naslov sreče in veselja! Za vaju navija Klapa MATIJA in ALESSIA! Naj bodo vaši dnevi vedno s soncem obsijani. Vso srečo v skupnem življenju vam iz srca želijo sosedi Ruzzierjevi. MATIJA JOGAN in ALESSIA FRAGIACOMO sta se spoznala preko košarke in danes skačeta na skupni sodniški met. Vso srečo v skupnem življenju jima želijo vsi pri Košarkarskem klubu Bor. Danes si obljubita večno zvestobo MATIJA JOGAN in ALESSIA FRAGIACOMO. SKD Barkovlje jima čestita iz srca z željo, da bi ju vedno spremljalo veselje današnjega dne. MONICA! Vse kar upaš, naj se izpolni, kar iščeš, naj se odkrije, kar si želiš, naj se uresniči, vse kar v srcu čutiš, naj se v srečo in ljubezen zlije. Vse naj, naj za tvoj 18. rojstni dan! Gr'čanska klapa. Danes praznuje 50. rojstni dan JOŠKO OKRETIČ. Veliko sreče in sanj naj ti prinese tvoj rojstni dan. Abraham naj zaživi, poln radosti in brez skrbi. Vse najboljše ti želijo Mauro in Barbara, Francesco in Cristina, Paolo in Sabrina, Filippo in Adriana, Roby in Elena ter Maurizio in Silvana. RAFFAELLA PETRONIO je zaključila univerzitetni študij na Državni akademiji za ples v Rimu. Svoji diplomirani koreografinji za odličen življenjski uspeh čestitajo vsi iz društva »Mladi v odkrivanju skupnih poti«, še posebno pa njene gojenke iz plesnega krožka MOSP. Društvo Rojanski Marijin dom iskreno čestita MARTINU MAVER-JU, ki je za športno potezo meseca junija v Piranu prejel priznanje Zavoda za fair play in strpnost v športu. S Izleti PLANINSKA ODSEKA SKD DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 9. avgusta, enodnevni izlet na »Avgustovski praznik« v Forni Di Sopra. Informacije in vpis na tel. št. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). / TRST Sobota, 18. julija 2009 9 S] ŠAGRANA PROSEKU ÎDANES ob 20.3 18. julij Ples z ansamblom Old Stars 1 JUTRI ob 18.3 19. julij Godbeno društvo Prosek eO Mali oglasi IH Osmice ČOLN ELAN dolg 4 m, štirisedežni, z motorjem 25 c.v. in prikolico prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3484438341. DAJEM V NAJEM stanovanje v Sežani. Telefonirati v večernih urah na št. 328-9699156. MALAGUTTI CIAK letnik 2008, 2.300 prevoženih kilometrov, edini lastnik, v odličnem stanju, še v garanciji, prodam. Cena po ogledu scooterja. Tel. 333-1218106. PODARIM OMARO dnevne sobe. Tel. 040 - 44631. PRODAJAM učbenike za klasični licej in gimnazijo. Tel. št.: 329-1814250. PRODAJAMO stanovanje pri sv. Ivanu, blizu stadiona 1. Maj. Dnevna soba z majhno kuhinjo, tri sobe, kopalnica, shramba, dva balkona in klet. Tel. 040-567644. PRODAM plafon (»soppalco«) za industrijsko halo, približno 120 kv.m., police za skladišče, pohištvo za urade in svetlobne napise. Tel. št.: 040228530 ali 347-1796350. PRODAM windsurf, rabljene komplete; fanatic 3m55 - odličen za začetnike, mistral 2m95 - hitrostni ter t.i. »custom« 2m60 za eksperte. Cena po dogovoru. Tel. št. 349/5196951 ali 040/8327134 (ob večernem času). PRODAM STANOVANJE v bližini centra Opčin, 115 kv. m., obdano z velikim parkom, bivalna kuhinja, velika dnevna soba, tri spalnice, dve kopalnici, shramba, tri terase, velika garaža, parkirni prostor, samostojno ogrevanje, v celoti prenovljeno in delno opremljeno. Tel. 331-6329588. PRODAM dve novi lovski puški. Za informacije telefonirati na št. 3484460044. PRODAM nosilec za tri kolesa primeren za avtomobil station wagon. Tel. št.: 347-8004578. V NABREŽINI prodam stanovanje v odličnem stanju, 106 kv. m, tri sobe, kuhinja z malo teraso, kopalnica, shramba, terasa, garaža, podstrešje, zunanje ograjeno parkirišče in 120 kv. m. vrta. Tel. št.: 333-6935024, od ponedeljka do četrtka. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Op-čine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. DRUŽINA KOŠUTA je odprla osmico v Križu 422. Nudi pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-220605. GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. 040-229199. NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KO-LUDROVCI. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Mario Milič, Zgonik 71. Tel. št.: 040229337. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob petkih od 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. ure. Tel.: 040/200898 □ Obvestila KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yc-cupa.org in na spletni strani www.yc-cupa.org. MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM prireja 2. tekmovanje s sa-mokolnicami »Kariola challenge 2009« danes, 18. julija, na travniku ob vaškem trgu v Repnu. Vpisovanje od 14.ure dalje, ob 16.uri začetek tekmovanja z bogatimi nagradami. Toplo vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Pescatori vabi v Ljudski dom v Naselju sv. Sergija danes, 18. julija, in v nedeljo, 19. julija, na praznik komunističnega tiska. ŠPORTNI PRAZNIK na Proseku ob vikendih do nedelje, 2. avgusta. Program: danes, 18. julija, ob 20.30, ples z ansamblom Old Stars; nedelja, 19. julija, ob 18.30 Godba Prosek, ob 20.30 Happy Day; sobota, 25. julija, ob 20.30 ples z ansamblom Venera; nedelja, 26. julija, ob 20.30 Souvenir; sobota, 1. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; nedelja 2. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dan obiskov v nedeljo, 19. julija od 10.00 dalje. Na tabornem prostoru se ponovno dobimo ob 17.00. Taborniški srečno! SKD VIGRED prireja od ponedeljka, 20., do petka, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 380-3584580. POPOLDANSKA DRUŽABNOST ... Z ZAKUSKO! Zveza Domjo (Dolina -Sv.Sergij) Sindikata Upokojencev SPI-CGIL vabi vse svoje člane na »praznik včlanjevanja«, v sredo 22.julija, ob 16. uri v Prebeneški Park (prireditveni prostor) dosegljiv z avtobusom št. 40. Prosimo da potrdite svojo prisotnost na tel. št.: 040829681. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 24. julija, ob 17.30 obisk kleti Benjamina Zidaricha v Praprotu. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040-635626 ali na Arciserviziocivile, ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno! PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo- ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNO SREDIŠČE KRATKO-HLAČNIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlač-nik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, email info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-CU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabrežini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 3386376575 ali 334-9314040. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30 kot je bilo prvotno tiskano na zgibanki) in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040-635628, email: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheer-dancemillenium.com. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. 0 Prireditve MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata »Kino na prostem« na dvorišču rajonskega sveta - Prosek št. 159: v ponedeljek, 20. julija, ob 21. uri risanka »Mada-gascar 2«, v sredo, 22. julija, ob 21. uri film »Australia«. Vstop prost. SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V torek, 21. julija, ob 20.30 gostovanje Zelo male tržaške kabaretne bande z Monologom za dva; v torek, 28. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. KONCERT ZA MIR 2009 na razsta-viščnem prostoru pred županstvom v Zgoniku v sredo, 22.julija, ob 21. 00 predvajanje dokumetarca Eve Čuk RealitieS Kosova/o ; v petek, 24.julija, ob 18.uri v sejni dvorani Županstva v Zgoniku okrogla miza o čezmejnem mirovniškem omizju, ob 19.00 dvig zastave miru ter koncert skupin Le mitiche pirie, Peace Road, Siti Hlapci, Sun Machine in Wake up down. Povezovala bo Vesna Hrovatin. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju z mladinskima odsekoma AŠK Kras in KD Rdeča zvezda. PRVI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran in Občine Piran bo v četrtek, 23. julija, ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Vljudno vabljeni! SKD TABOR prireja vsak četrtek v juliju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Op-činah: 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. GLASBA BREZ MEJA 2009 - PRAPROT: sobota, 25.julija večer etno-rock glasbe Vlado Kreslin in Mali Bogovi, Radio Zastava, Red Katrins; nedelja, 26. julija balkanski večer s srbsko hrano in skupino Boban Mar-kovic Orkestar - svetovno znani trubači iz Srbije, večkratni zmagovalci festivala v Guči. Za tipično srbsko hrano - »roštil« bo poskrbelo srbsko društvo Vuk Karadžic iz Trsta. Organizator koncertov: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzi-ka. Vstop je prost. KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z zadrugo Naš Kras vabi v soboto, 25. julija, ob 20.30 v kraško hišo v Repnu na »Štrekljev večer«, ki ga bo oblikovalo turistično društvo Vuhred s Koroške. ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. Vljudno vabljeni! GLASBA BREZ MEJA 2009 - KAMNOLOM REPNIČ: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, prireja v sredo, 29.julija, koncert ci- ganske glasbe s skupino Langa. Koncert bo v Kamnolomu pri Rep-niču. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Prispevki V spomin na teto Adalgiso Garbini vd. Karis daruje nečakinja Adriana Fer-luga 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ivi Verginella darujeta Anica in Claudio Fajka 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na dragega Gigkota Ška-barja daruje Silvana de Lorenzi 50,00 evrov za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grob gospe Milke Hreščak daruje družina Donati 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja v Trstu. Ob 40. obletnici (20.07.) smrti dragega očeta Rada Rauberja darujeta Jasna in Nataša 100,00 evrov za Sklad Albina Bubniča in 100,00 evrov za odbojkarsko društvo Bor. Nosilci krste pokojne Mire Remez vd. Stocca darujejo 250,00 evrov za Kd Prosek Kontovel. V spomin na drago Edito Michelazzi vd. Kosovel daruje družina Purič (Repen 164) 50,00 evrov za MoPS Kraški dom. V spomin na ženo Marijo Vidali por. Uršič darujejo mož in sina 200,00 evrov za košarkarski klub Bor. V spomin na pokojno Maro Starz vd. Umari darujeta sestra Silva in Cveto, Sergij in Cristina z družinama 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel, 30,00 evrov za F.C. Primorje in 30,00 evrov za GD Prosek. V spomin na Milka Pirca darujejo teta Marija, Darja in Mariza 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Danila Perica daruje žena Angelina 100,00 evrov za zbor Fantje izpod grmade. V spomin na drago svakinjo in teto Maro Starc vd. Umari darujejo Vojka, Sonja in Drago Ukmar 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel in 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Luciana Madotta daruje Dimitrij Sancin 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Marcelle daruje Ladi Rebula 25,00 evrov za Lovski pevski zbor Doberdob. Ob smrti dolgoletne raznašalke Primorskega dnevnika MARČELE DO-GLIA izrekamo občuteno sožalje družini in svojcem. Uprava Primorskega dnevnika Našemu Zvezdanu Dollianiju izrekamo člani in pevci Društva slovenskih lovcev Doberdob iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Ob smrti dolgoletnega odbornika in člana TULLIA RAINIJA izreka Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vdovi in vsem svojcem iskreno in občuteno sožalje. Ob današnjem pogrebu se hvaležno spominjamo zavedne pripadnice naše narodne skupnosti, dragocene javne delavke in požrtvovalne vzgojiteljice naše mladine, soustanoviteljice in dolgoletne voditeljice Slovenskih tržaških skavtinj VERE LOZEJ Slovenska skupnost 1 0 Četrtek, 16. julija 2009 KULTURA / VIDEM - Množica na stadionu LJUBLJANA Madonna navdušila z dodelanim spektaklom Poklonila se je spominu Michaela Jacksona in tudi delavcem, umrlih med postavljenjem odra v Marseillu vprašanja Dvojna številka revije Inštituta za narodnostna Prišli so do vsepovsod, od južne Italije do Nemčije in iz sosednjih držav in se zbrali v Vidmu, ki letos postaja eno izmed glavnih prizorišč poletnih glasbenih dogodkov. V četrtek je stadion Friuli gostil Madonno, naslednji teden bo Brucea Springsteena, konec avgusta pa bo v Vidmu edini italijanski nastop skupine Coldplay. Kraljica popa je v četrtkovi vročini vi-demskega stadiona zbranim, prešteli so jih okrog štirideset tisoč, poklonila fenomenalni večer. Vse je bilo pripravljeno do zadnjega detajla, verjetno tudi štiridesetminutna zamuda, ki pa je sicer za Madonno precej običajna. Gospa Ciccone je z osebnim letolom pristala v Ronkah, ko je pred Friulijem čakalo že več tisoč ljudi. Po običajni generalki vseh naprav, kateri je lahko sledilo nekaj stotin srečnežev madonninih fan klubov, so odprli vrata za vse in začel se je naval. Temperaturo (sicer je bilo stalno nad trideset stopinj) je dodatno dvignil znani dj Paul Oakenfold, potem smo skoraj uro čakali na prihod Madonne, ki je nekaj pred deseto, ko se je nebo že potemnilo, z eksplozijo luči s prestola zakričala dobrodošlico videmski publiki. Madonnin koncert je pravi spektatel, od prvega do zadnjega trenutka. Vseh dveh ur je brezhibno zrežiranih in ni trenutka postanka. Scenografija je še kar enostavna za tako velik oder, izbor prizorov, ki se na velikih ekranih stal- no izmenjujejo s povečanimi posnetki koncerta, pa premišljen in učinkovit. Ozvočenje je tudi bilo brezhibno, morda še celo premočno, vendar se je izboru skladb prilegalo. In seveda še show na odru: Madonna nikoli ne miruje stalno teka, skače in predvsem pleše, in z njo veliko plesalcev: uigranost je perfektna. Ko vidiš nekaj takega, se ne čudiš, da šteje njena ekipa nekaj sto ljudi, in da za vsak koncert skrbi skoraj dvatisoč oseb: samo tovornjakov je bilo sedemintrideset! Največja diva glasbene scene je turnejo Stycky and Sweet Tour, ki se je sicer začela že lani, prelevila v pravi dance dogodek. Vsako prizorišče, predvsem pa travnate površine stadionov ali drugih objektov, se spremenijo v prostran disko. Njen zadnji album Hard Candy (z uspešnico Candy Shop je tudi začela videmski večer) je pravi album plesne glasbe: močan, trd, do onemoglosti zaigran tempo, beat ritmi, prvine disco glasbe desedemdesetih let in predanost tisoč in tisoč plesalcev so sestavine zares privlačnega koktajla. Madonna je prva lady pop glasbe in vsak nastop upraviči to njeno vlogo. Tudi v Vidmu se je, kot že Londonu in v Milanu in kot se bo ponovno ponavljalo na vseh koncertih tja do prvih septembrskih dni, spomnila prijatelja Michaela Jacksona z njegovo pesmijo Human Nature in s plesalcev, ki je na ordu posne- Vsak detajl na odru je premišljen mal njegov znani moonwalker pohod. Njeno humanost, ki smo je sicer že bili vajeni na drugih področjih, pa je dokazala pred hitom You must love me, ko je za nekaj minut koncert ustavila in se spomnila na tragedijo, ki se je isto popoldne zgodila med postavljanjem odra za njen nedeljski koncert v Marseillu. Dva delavca sta umrla in več deset jih je bilo ranjenih, koncert so seveda odpovedali. Mi smo tu, usoda pa je žal včasih kruta, je rekla Madonna in zaprosila vse prisotne, naj se za trenutek spomnijo žrtev in svojcem posvetila naslednjo skladbo. V skoraj dveh urah smo lahko poslušali 23 skladb in sledili skoraj dvajsetim plesnim točkam. Nekaj klasikov (Get into the groove, La isla bonita, Holiday, Like a Prayer), dve gitan-sko-flamensko-cigansko-klezmer obarvani skladbi, kot sta Spanish Lesson in Doli doli, ostalo, pa, kot smo že rekli, predvsem hiti z močno tempirano glasbeno podlago do zaključnih Ray of light in Give it 2 Me, pred ka-tererima se je še enkrat spomnila na nesrečo in koncert poklonila pokojnima Charlijema, delavcema, ki si nikoli nista zaželela toliko slave. S temi besedami pa se je gospa Ciccone, sicer perfektni »odrski stroj«, pridobila tudi drugo razsežnost, zaradi katere je med ljudmi še bolj priljubljena. (aw) Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani so izdali in včeraj predstavili nove številke revije Razprave in gradivo. Revije je predstavil urednik Boris Jesih, ki bo z naslednjo številko končal svoje 18-letno urednikovanje. Kot je dejal, je revija pomembna tako za inštitut kot za tiste, ki jih zanimajo manjšinske teme.Dvoj-no, 56. in 57. številko začenja članek Marije Ju-ric Pahor z naslovom O nuji pripovedovati o Auschwitzu. V njem avtorica po Jesihovih besedah v temi, o kateri marsikdo meni, da je že vse povedano, odpira nove dimenzije. Sledijo tri vsebinsko povezani članki: Spreminjajoči se pomen vsebine kriterijev opredeljevanja manjšin avtorice Petre Roter, v angleščini napisan članek Mitje Žagarja Državljanstvo in integracija: Splošna razmišljanja in možna vloga državljanstva EU pri (re)integraciji ter članek Vere Kržišnik Bukic, ki obravnava narodno-manjšinsko vprašanje v Sloveniji po razpadu Jugoslavije. Od desetih člankov revije je Jesih izpostavil še prispevek Matjaža Klemenčiča, v katerem proučuje avstrijsko-slovenske odnose v času osamosvajanja Slovenije, članek Jadranke Čačic Kumpes in Josipa Kumpesa, v katerem pišeta o etnični raznolikosti na primeru Hrvaške, Norveške in Slovenije, ter delo Sama Kri-stna z naslovom Otroštvo v senci svetilnika, v katerem je preučeval Savudrijski polotok v avtobiografskih pričevanjih Diega de Castra, rojenega leta 1907. Slednji je del svojega otroštva preživel v Savudriji. »Oseminpetdeseta številka je napisana v duhu mladega vala raziskovalcev,« je poudaril Jesih. Med članki je izpostavil uvodnega, v katerem mlada romunska raziskovalka Ruxandra Comanaru skupaj s priznanim kanadskim raziskovalcem Tomom Priestlyjem preučuje identiteto manjšinskih Slovencev na avstrijskem Koroškem, pravni vidik manjšin, ki ga obdeluje Vera Klopčič, ter članek več avtorjev, ki obravnava madžarsko begunsko problematiko leta 1956. Eden izmed avtorjev slednjega, Attila Kovacs, je povedal, da se je v delu posvetil madžarskim beguncem, ki jih je bilo omenjenega leta 200.000. Večina beguncev - 90 odstotkov je bežala v Avstrijo, deset odstotkov pa v tedanjo Jugoslavijo. Od tega je 2361 ljudi nekaj časa živelo v Sloveniji, je pojasnil Kovacs. Naslednja urednica revije bo Sara Brezi-gar, začeli pa so tudi digitalizacijo vseh gradiv, so še povedali na predstavitvi v dvorani Slovenske matice. (STA) TOMIZZEV DUH Kebab šiš v • r cevapcic Milan Rakovac Ervin H.M. napisal je čudovito knjigo, »Pot na Orient«, od Nove Gorice do Isfahana in povsod; Ervin išče čevapčiče, odkod so izvirno? »Na Omerja (v Istambulu, M.R.) sem se obrnil, ko je iskanje izvorov če-vapčiča v Libanonu zašlo v slepo ulico. 'Poglej, Omer. V Ljubljano je čevapčič zanesel srbski imperializem, ki ga je ponudil kot svojo nacionalno robo, zaradi česar so ga nekja let obravnavali kot vojnega zločinca. Na Hrvaškem še sedaj velja za protinarodno prehrano'. 'Razumljivo.'... 'Amnpak tragično'... Omer je modro kimal. 'To je stara turška tradicija. Tako se dela in iz izgublja imperije'.«... Čakulamo nas dva dornališta do-mača-nostrana na Ižu, Ervin H.M. i moja neznatnost, on misli da ce se samo Hrvatska iščupati s Balkana, ja želim da prije toga Hrvatska s Balkanom napravi solidne poslovne, partnerske, prijateljske sprege... Ervin mi da suoj libar, štijen u li-bru za Aleksandrinke, i se domišljan kako san deboto misec dan bija u Alek-sandriji, prija deboto pedesiet lit. Tito je poša viti Nasera, e noi latri della mo-narizza yugo andavino a spass... Bija je Jugoslavienski kluib, tamo, digo, ce biti naši delavci ča delaju hi-drocentrale i brane i porte po cilen Meidteranu; e no, invesee, to je strara kolonija dalmatinskih palombari, istri-janskih zidari ča su delali sueski kanal, njihov puoteč je načinija kliub, i - cila kolonija Slovenki, mašimo z Krasa, ča su čuvale dicu bogatin Gregon, Kopton, Ingliežon, Židon, Arabon... Govori Ervinu Claudia Roden, autorica znamenite hebrejske kuharice, njeni su došli u Egipat iz Sirije, pa ise-lili u Izrael, o svojoj slovenskoj dadilji, Mariji s Krasa: »Takrat je bil del Slovenije, od koder je prišla, pod Italijo in govorila je italijansko. Vedela pa sem, da ni Italijanka, ampak Slovenka. V parku so varuške med seboj govorile samo slovensko in pogosto sem jo slišala, kako se je po telefonu pogovarjala slovensko. Ko sem pisala knjigo o italijanksi kuhinji in potovala po Italiji, sem se pogovarjala v jeziku, ki me ga je naučila ona. Kakako nenavadno, ne?«... Marija je Cladiji Roden pripravljala potico, a Ervin je u Isfahanu sa-slušao cijeli listu raznovrsnih čevapci-ca: »Čelu kebab, kebab barg, luleh kebab, kendžeh kebab, kebab parandeh, kebab morg, kebab dig, kebab bareh, kebab mahi, kebab kolbeh, šami kebab in tas kebab«... Nemirni IejčEm, hvala bogu, spre-ma vec novu knjigu; raspravljamo o tome, oba smo novinari 100%, oba i pisci, ja, pritom, i realizirani pisac, on se još malo skanjuje: tobože, poštuje lite-raturu, a piše najbolju literaturu. Onaj sjajni fiction-faction mischung a la americana, kakav i osobno pišem. Stoga mu velim; knjigu PUT NA ZAPAD smisli unaprijed, i to je sve! Mislim poci brodom, veli, hoho, digo mi, tako se radi, kao naši strai kad su plovili trbuhom za kruhom; Saturnia, Oceania etc, karantena na Elis Island a Kip Slobode namiguje ti, kao u ovoj sad reklami za neki digitalni fotoaparat. Daj, velim, Ervin, nadi tko je i za-što ubio (nije dokazano) Luja Adamiča. Pozabljeni veliki ameriški pisatelj, dober enako kot Jack London ali pa Sinclair Louis, iz plejade socialne literature... Louis Adamič piše tešku sudbinu naših emigranata, kakva je i njegova, mahom Slovenaca i Hrvata, odreda si-rotinje koja rudari ili se tali po čeliča-nama, ili zidari po neboderima, ili nosi teške terete kao fachini del porto... Altroche Aleksandrinke! Sada su njihovi pra-praunuci -pure Yankeys. Zavidim Ervinu, na kraju krajeva, jer mi se više baš ne putuje, a kao i on, i ja sam pisao o Novom Zealandu, Au-straliji, USA, Canadi, Panami, Tunisu, Libiji... Njegova potraga za izvornim čevapčicima, naravno, samo je ironi-čan izgovor za duboko pronicanje u Orient, počam od zahtjeva na lju-bljanskom kolodvoru za kartu u Orient-expressu do Istambula, iako dobro zna da taj čarobni vlak ne po-stoji vec tridesetak godina! Laki put-nik, mudri opservator, beskrajno duhoviti bilježnik tudih sudbina, sa ko-jima duboko suosjeca, Ervin H.M. na-prosto piše punokrvnu literaturu: »Religija kot žurnalizem prihodnosti se mi v tistem trenutku ni zdela ravno najbolj ustrezen izhod. Lepo in varno je bilo biti v družbi, vendar so stvari kazale slabo. Začelo se je kot veselo poskakovanje po lužah, nadaljevalo kot počasna vožnja skozi pol metra vode in končalo z reko, ki je vdrla skozi vrata avtomobila. Sredi Sinaja je nastala prava poplava in ni bilo videti, da se namerava hitro končati... Kaj pa ti? je vprašal Hasan. Jaz sem iz Slovenije. Ja, ampak kateri veri pripadaš? Odvisno od tega, v kakšni godlji sem... To nas je rešilo. Od svete Katarine do Tabe se je naredila dvojna mavrica, oblaki so se razkadili in vode so začele upadati. Kot je napovedal Moa-nes, je bilo zjutraj že spet vse suho«... POT NA ORIENT je provra-zredni romansirani putopis, kakve ljudi više ne pišu, neodoljiva knjiga! E ala zajno kupiti ta libar, ne moreš ga molati iz ruk, kako kad smo bili utro-čici Mandraka, Flash Gordona eli Forza Johna... / SVET Sobota, 18. julija 2009 1 1 IRAN - Nekdanji predsednik prevzema vodstvo notranje opozicije Po Rafsandžanijevi pridigi spet protesti in spopadi s policijo Nekdanji predsednik meni, da ostaja problem spornih predsedniških volitev odprt TEHERAN - Nekdanji iranski predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani je na včerajšnji petkovi molitvi v Teheranu pozval k izpustitvi več sto ljudi, ki so bili priprti med množičnimi protesti po nedavnih predsedniških volitvah. Kot je dejal, so sporne volitve pokvarile zaupanje Irancev in dodal, da je tudi sam pripravil možno rešitev nastalih razmer. Rafsandžani, ki je med volilno kampanjo podpiral poraženega kandidata Mira Hoseina Musavija, je tokrat podal prvo pridigo po volitvah 12. junija. Kot je dejal, "ni potrebno, da so v teh razmerah ljudje priprti". "Ne bi smeli omogočiti svojim sovražnikom, da nas kritizirajo ali se nam smejijo zaradi zaprtja ljudi," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na univerzi v Teheranu dejal Rafsandžani. Iranske oblasti so namreč med protesti, ki so izbruhnili po sporni zmagi dosedanjega predsednika države Mahmu-da Ahmadinedžada na predsedniških volitvah, priprle več sto ljudi, da bi tako zatrle proteste. Več tisoč opozicijskih podpornikov se je včeraj ponovno zbralo na petkovi molitvi, med njimi pa je bil po pisanju ameriške tiskovne agencije AP tudi Musavi. "Kaj moramo storiti?" se je vprašal Rafsandžani in dejal, da je najprej treba povrniti zaupanje, ki so ga ljudje imeli, a sedaj izgubili. Kot je dejal, je tudi sam oblikoval možno rešitev trenutne politične krize. "To so težki časi. Ne verjamem, da je kdorkoli iz katerekoli struje želel, da se tako konča. Vsi smo izgubili. Sedaj potrebujemo enotnost bolj kot kdaj-koli," je še dejal. Kmalu po koncu njegove pridige se je po navedbah prič v bližini univerze zbralo več tisoč Musavijevih podpornikov. Protestniki z zelenimi rutami čez obraz - zelena je barva Musavijeve volilne kampanje - so vzklikali podporna gesla Musaviju, pripadniki policije in provladne milice Basidž pa so jih poskušali razgnati, med drugim s solzivcem. Več protestnikov naj bi policija tudi aretirala, natrpala v tovornjake in odpeljala. Včerajšnje molitve se je sicer udeležil še en poraženi predsedniški kandidat Mehdi Karubi, ki pa ga je po navedbah na spletni strani njegove stranke Ete-mad Meli na poti tja napadla skupina moških v civilnih opravah. Karubija, ki je prav tako izrekel obtožbe o volilnih poneverbah, so napadli in zmerjali, ko je stopil iz avtomobila pred univerzo v Teheranu, je dejal njegov sin. (STA) Poulični protesti v Teheranu; desno zgoraj Rafsandžani ANSA IRAN Novi vodja jedrske organizacije TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj napovedal dve ključni imenovanji - za novega vodjo Iranske organizacije za jedrsko energijo je izbral nekdanjega odposlanca Irana pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) Alija Ak-barja Salehija, za novega prvega podpredsednika pa kontroverzne-ga Esfandiarja Rahima Mašajeta. Napovedana imenovanja nakazujejo, da se obetajo v novi vladi, ki jo bo Ahmadinedžad imenoval po zmagi na junijskih predsedniških volitvah, pomembne spremembe. Ahmadinedžad se je sicer že zavezal, da bo v novi vladi uvedel "precejšnje spremembe" in da bo ta "desetkrat močnejša" od njene predhodnice. Salehi bo na čelu organizacije za jedrsko energijo nasledil Go-lamreza Agazadeh. Iranska tiskovna agencija Isna je o njegovem odstopu poročala v četrtek, uradni razlogi zanj pa niso znani. Ameriška tiskovna agencija AP je sicer poročala, da naj bi bil Agazadeh že dolgo blizu vodji iranske opozicije Miru Hoseinu Musaviju. (STA) INDONEZIJA - Za njima naj bi stala teroristična mreža Džamaja Islamija Bombna napada na hotela v Džakarti zahtevala najmanj 9 mrtvih in 41 ranjenih Poškodovani hotel Ritz-Carlton ANSA DŽAKARTA - V indonezijski prestolnici Džakarta sta včeraj skoraj istočasno odjeknili dve eksploziji. Eksploziji v prestižnih hotelih Marriott in Ritz-Carlton sta po dosedanjih podatkih zahtevali devet smrtnih žrtev, 41 ljudi je bilo ranjenih, med njimi je tudi 14 tujcev. Po besedah nekega indonezijskega predstavnika je bomba v hotelu Marriott eksplodirala v kletnih prostorih. Po eksploziji, ki je zahtevala šest smrtnih žrtev in številne ranjene, so sicer v eni izmed sob našli še eno bombo in jo deaktivirali. Bombna eksplozija v sosednjem hotelu RitzCarlton je odjeknila v tamkajšnji restavraciji ter zahtevala tri smrtne žrtve. V tem hotelu naj bi prihodnji teden v okviru azijske turneje bivali nogometni zvezdniki britanskega moštva Manchester United, vendar je zdaj njihov prihod pod vprašajem. Policija je območji napadov na hotela, kjer je nastala velika škoda, zaprla, začela pa se je tudi preiskava o dogodkih. Kot so ugotovili, naj bi šlo za samomorilska napada, napadalca pa naj bi bombi, s katerima sta se razstrelila, izdelala v sobi v hotelu Marriott. Za napadi naj bi stala teroristična mreža v Jugovzhodni Aziji Džamaja Islamija, ki naj bi bila povezana z mednarodno teroristično organizacijo Al Kaida. Džamaja Islamija je sicer stala tudi za smrto- nosnimi bombnimi napadi na Baliju leta 2002 in 2005, odgovorna pa naj bi bila tudi za napade na hotel Marriott leta 2003 in avstralsko veleposlaništvo leta 2004 v Džakarti. Med žrtvami napadov so tujci, med njimi Avstralci. Avstralski premier Kevin Rudd je napade že obsodil in jih označil za barbarske ter za dejanje strahopetcev. Avstralska vlada je sicer zaradi napadov svojim državljanom odsvetovala potovanje v Indonezijo; naj bodo previdni, pa je svojim državljanom svetovala tudi nizozemska vlada. Med ranjenimi so bili namreč tudi Nizozemci. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so za STA povedali, da Slovencev med žrtvami napadov ni ter da na ministrstvu zaenkrat tudi nimajo nobenih podatkov, da bi bil v Indoneziji sploh kakšen Slovenec. To sicer pomeni le, da na MZZ ni nihče prijavil svojega odhoda v to državo, ne pa tudi, da ni tja dejansko odpotoval. Kaže, da med žrtvami ni niti italijanskih državljanov. Napade je ostro obsodila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton ter dejala, da so ZDA pripravljene pomagati Indoneziji, če bo ta zaprosila za pomoč. Švedsko predsedstvo EU pa je v sporočilu za javnost zapisalo, da gre za brutalna dejanja, ter izrazilo sožalje družinam žrtev. (STA) ČEČENIJA - Predsednik Kadirov zanika krivdo za umor Estemirove in Orlovu grozi s tožbo MOSKVA - Prokremeljski čečenski predsednik Ram-zan Kadirov je včeraj zanikal, da bi stal za nedavnim umorom ene vodilnih bork za človekove pravice v Rusiji Natalije Estemirove. V telefonskem pogovoru z vodjo organizacije Memorial, za katero je delala Estemirova, Olegom Or-lovom je Kadirov tudi zagrozil s tožbo, ker so mu javno pripisali odgovornost za umor. Čečenski predsednik je po telefonu poklical vodjo Me-moriala in v pogovoru odločno zanikal vsakršno odgovornost za umor aktivistke. "Vi niste tožilec ali sodnik, zato vaše trditve o moji krivdi milo rečeno niso etične in me žalijo ... Prepričan sem, da morate pomisliti na moje pravice, preden pred vsemi izjavite, da sem kriv za smrt Estemiro-ve," je čečenski predsednik dejal Orlovu. V pogovoru je Ka-dirov po lastnih trditvah še poudaril, da ni zgolj predsednik, ampak tudi "vodja družine, oče sedmih otrok in sin ženske, ki je izgubila soproga v boju proti terorizmu in va-habizmu". Njegov oče, nekdanji predsednik Čečenije Ahmed Kadirov, je bil ubit v bombnem napadu leta 2004. Odvetnik Kadirova je medtem že sporočil, da je pripravil in namerava v kratkem vložiti tožbo proti Orlovu s ciljem zaščititi čast in ugled predsednika. Borec za človekove pravice Orlov je namreč po sredinem umoru Este-mirove izjavil, da je ne glede na to, kdo je dejansko pritisnil na sprožilec, za njeno smrt kriv 32-letni Kadirov. (STA) INDIJA - Tata Motors Najcenejši avto zapeljal na ceste MUMBAJ - Najcenejši avto na svetu, nano indijskega proizvajalca Tata Motors, je včeraj prvič zapeljal na ceste. Prve avtomobile, katerih cena se v Indiji giblje od okoli 1450 do 2700 evrov, bo dobilo 100.000 z žrebom izbranih kupcev, sicer pa je naročilo skupno oddalo okoli 203.000 ljudi. Prvi avtomobil je osrednjemu prodajalcu v Mumbaju odpeljal osebno vodja Tata Motors Ratan Tata. Na razpolago so trije modeli, in sicer poleg osnovne verzije še modela CX in LX, ki imata nekaj dodatne opreme, npr. klimatsko napravo, električni pomik oken in daljinsko zaklepanje. (STA) ISLANDIJA - Na potezi Bruselj Reykjavik uradno vložil prošnjo za članstvo v EU REYKJAVIK - Islandija je včeraj uradno vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji, dan po tem, ko je ta korak v četrtek podprl islandski parlament. Prošnjo je vložila pri švedskem predsedstvu Evropske unije in Evropski komisiji, je sporočilo islandsko zunanje ministrstvo. Islandski parlament je v četrtek s tesno večino podprl vložitev prošnje za članstvo Islandije v Evropski uniji. Za predlog vlade premierke Johanne Sigurdardottir je po petdnevni razpravi glasovalo 33 poslancev, proti 28, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Sedaj je na Bruslju, da sprejme odločitev. V primeru začetka pristopnih pogajanj pa naj bi v skladu z željo vlade o morebitnem članstvu v uniji Islandci glasovali še na referendumu. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v zadnjih mesecih večkrat poudaril, da bi lahko pogajanja z Islandijo stekla zelo hitro, če se bo Reykjavik odločil vložiti prošnjo za vstop. Švedsko predsedstvo EU pa naj bi ocenilo, da bi se lahko Islandija povezavi priključila najprej leta 2012. Do nedavnega sicer Islandija ni kazala pretiranega zanimanja za tesnejše vezi z unijo. A po lanskem propadu treh največjih islandskih bank, velikanskem državnem dolgu, dramatičnem porastu brezposelnosti, bliskoviti rasti cen in razvrednotenju nacionalne valute krone, se je v državi začela krepiti želja, da se priključi uniji. (STA) 1 2 Sobota, 18. julija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu KRMIN - Tehniki podjetja APT skupaj z Bandljem preverili novo avtobusno progo Na Ceglem in Plešivem določeni novi avtobusni postajališči Z začetkom šolskega leta bo pokrajinsko prevozno podjetje prevažalo srednješolce v Gorico DOBERDOB - Na truplu Kevina Ponzette Obdukcijo bodo opravili v ponedeljek V goriški bolnišnici bodo v ponedeljek, 20. julija, opravili obdukcijo na truplu 17-letnega Kevina Ponzette iz Doberdoba, ki je predvčerajšnjim umrl v prometni nesreči pri Devetakih. Mladenič je izgubil nadzor nad svojim motorjem tipa Aprila RS 125 in silno trčil v obcestno ograjo; kljub takojšnjemu posegu reševalcev je izdihnil na kraju nesreče, saj so bile poškodbe, ki jih je dobil v vrat, hrbtenico in trebuh izredno hude. Z obdukcijo bodo skušali ugotoviti, ali je treba morda vzroke nesreče iskati v nenadni slabosti, zaradi katere naj bi 17-letni izgubil nadzor nad svojim cestnim motorjem. Po obdukciji bo goriško sodišče dalo zeleno luč za pogreb, ki naj bi zato potekal sredi prihodnjega tedna. Kevin se je ponesrečil med vožnjo proti domu. Z 21-letnim prijateljem Mic-helejem Visintinom sta se se z motorjema podala do Stare gore, okrog 13. ure pa sta se vračala domov v Doberdob. Michele je med vožnjo po pokrajinski cesti št. 15 pustil za sabo Kevina. Ko je kasneje opazil, da prijatelja ni več bilo za njim, se je vrnil proti Devetakom in zagledal srhljiv prizor. Michele je ležal na tleh, ob njem pa so bili mimoidoči avtomobilisti, ki so že klicali na pomoč. Nesrečni 17-letnik je imel na glavi čelado, vendar mu ta ni uspela rešiti življenja. Trk je bil premočan. Na Ceglem in Plešivem sta določeni novi avtobusni postajališči, kjer bodo domači otroci in mladi čakali na avtobuse, s katerimi se bodo z novim šolskim letom peljali v slovenske nižje in višje srednje šole v Gorici. V četrtek so tehniki pokrajinskega prevoznega podjetja APT skupaj s predsednikom SSO za Goriško Walterjem Bandljem preverili novo avtobusno progo, po kateri bodo avtobusi začeli voziti septembra. Z novo avtobusno povezavo pokrajinsko podjetje APT uresničuje obljube, ki jih je konec aprila dalo Bandlju in predstavniku krminskih staršev Massimu Vitaleju. Takrat je namreč direktor podjetja APT Giuseppe Zampieri zagotovil, da bodo preverili, ali bi bilo mogoče povezati Ceglo in Plešivo z Gorico. Med poletjem so pokrajinski uradi izdelali potrebni postopek, v četrtek pa so pokrajinski tehniki skupaj z odgovornim za goriško civilno motorizacijo in Bandljem podali na poskusno vožnjo s Ceglega proti Plešivemu in Krminu. Tehniki so določili, da bo na Ceglem novo postajališče v bistvu sredi zaselka. Cesta je na tem območju res nekoliko ozka, vendar je vsekakor dovolj široka, da bodo avtobusi lahko varno peljali šolarje v Gorico. »Ob postajališču bo treba prežagati nekaj vej dreves, drugače pa tehniki pokrajinskega podjetja niso zaznali drugih težav,« razlaga Bandelj in pravi, da bo na Plešivem novo avtobusno postajališče urejeno pred osnovno šolo, kjer je cestišče dovolj široko in bo torej zagotovljena popolna varnost. Po Bandljevih besedah se bodo seveda poleg šolarjev lahko novih avtobusnih povezav lahko posluževali tudi domačini in drugi potniki, mogoče pa bo zanimiva tudi za Brice, ki živijo na slovenski stani meje. Na Ceglem je namreč državna meja le nekaj deset metrov oddaljena od novega postajališča. V lanskem šolskem letu je za prevoz otrok s Ceglega, Plešivega in iz Krmina skrbel Mladinski dom; s septembrom naj bi se z avtobusom vozilo s Ceglega in Plešivega v slovenske šole v Gorici enajst otrok, še nekaj pa naj bi se jim jih pridružilo v Krminu. (dr) PALKIŠČE - Prometna nesreča na ostrem ovinku državne ceste št. 55 Skuterist na tleh po trku s tovornjakom Priletel je helikopter, vendar so ponesrečenca prepeljali z rešilcem v Gorico - Njegovo zdravstveno stanje naj ne bi bilo hudo Na ostrem ovinku med Mikoli in Palkiščem se je včeraj okrog 14. ure pripetila prometna nesreča. Trčila sta skuterist in tovornjak iz Celja, ki sta vozila v smeri proti Gorici. Vzroke nesreče preiskuje prometna policija iz Tržiča, vendar zgleda, da naj bi do trka prišlo med prehitevanjem tik pred ostrim ovinkom v desno, ki iz Mi-kulov vodi proti Palkišču. Voznik skuterja, čigar istovetnosti sile javnega reda niso posredovale, je padel na tla in pri tem zadobil več udarcev. Mimoidoči avtomobilisti so nemudoma klicali na pomoč; na kraju je posredovalo osebje službe 118 iz Gorice, priletel pa je tudi helikopter, saj je začetno zgledalo, da je nesreča zelo huda. Po razpoložljivih podatkih ponesrečenec naj ne bi zadobil posebno hudih poškodb, tudi zaradi tega pa so ga z reševalnim vozilom prepeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico. Zaradi prometne nesreče je bil promet oviran vse do 15.30. Ustvarili sta se dve dolgi koloni vozil, pod vtisom četrtkove smrtne nesreče pri Devetakih pa je marsikateri voznik pomislil na najhujše. Tovornjak je po trku pristavil pri cerkvici na Palkišču BUMBACA NOVA GORICA V Hitovi upravi tudi Stojan Plibršek Nadzorni svet Hita je za novega člana uprave novogoriškega igralniškega podjetja včeraj imenoval Stojana Pliberška, sicer že zaposlenega v Hitu. Kljub drugačnim napovedim pred sejo, si je predsednik uprave Drago Podobnik, ki z delom začenja 1. avgusta, vzel še nekaj tednov za izbiro drugega člana uprave. »Seja je potekala konstruktivno in brez zapletov. Vsi člani nadzornega sveta se strinjajo, da je treba zadeve v Hitu umiriti, zgrabiti za delo in resno začeti izboljševati poslovanje,« je po več kot štiri ure trajajoči seji povedal Matej Golob Maztele. Na seji so ga nadzorniki izvolili za predsednika nadzornega sveta, kot namestnik pa mu bo pomagal predstavnik zaposlenih Marko Slivnik. Nadzorniki so se na seji seznanili s Hi-tovim poslovanjem v prvih petih mesecih, ki je po ocenah Golob Matzeleja relativno slabo, saj družba posluje z izgubo, ki se giblje okoli 1,4 milijona evrov. Za Hitovo poslovanje so značilne zelo zaostrene gospodarske razmere na italijanskem trgu, saj je poraba na gosta še naprej padala. Kljub temu so v prvi polovici leta zabeležili več kot 630.000 gostov, ustvarili 80,6 milijona evrov bruto realizacije ter plačali 20,4 milijona igralniških davkov, so po seji sporočili iz Hita. Podobnik, ki od včeraj ne vodi več no-vogoriškega zasebnega igralnega salona, pogodba s Casinojem Portorož pa mu poteče konec julija, je napovedal, da bo ukrepe za izboljšanje poslovanja Hita pripravil do sredine septembra in jih predstavil nadzornemu svetu. Pri tem mu bosta pomagala tudi Pli-beršek, ki v družbi Hit sedaj pokriva področje ekonomike in financ, nadzorniki pa so ga danes potrdili za novega člana uprave, medtem ko delavski direktor, tudi član uprave, ostaja Marjan Zahar. Na prvem mestu bo obvladovanje stroškov, je poudaril Podobnik, saj »ocenjujem, da se stroški ne obvladujejo v zadovoljivi meri«. Hitova uprava sicer ostaja nepopolna, saj kljub drugačnim napovedim še drugi član uprave danes ni bil imenovan. «Za drugega člana uprave si bom vzel še 14 dni, tri teden časa in ga na prvi naslednji seji nadzornega sveta predlagal,» je povedal Podobnik. Pojasnil je, da se pogovarja tako s kandidati iz kot izven Hita. Prva naslednja seja nadzornikov bo konec avgusta, je napovedal Golob Mat-zele. »Takrat pričakujemo že nekatere odgovore v zvezi s pričakovanimi krepi, ki naj bi jih družba izvedla, da bi izboljšala poslovanje,« je pojasnil. (sta) NOVA GORICA - Z gostovanjem SNG v Stuttgartu Konec burne sezone Za prihodnjo sezono Fišer napoveduje že preizkušeni repertoar Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je sezono 2008/09, ki se bo v njegove anale zapisala kot ena najburnejših, zaključilo včeraj, z gostovanjem na festivalu Orient-Express v Stutt-gartu. Novogoričani so se predstavili s predstavo Hrista Bojčeva Orkester Titanik v režiji Matjaža Latina. Orient-Express je projekt Evropske gledališke konvencije, v kateri so sodelujoča gledališča uprizorila eno izmed svojih predstav na posebej prirejenem železniškem vagonu. Vsako sodelujoče gledališče je uprizorilo predstavo v svoji matični deželi in nato še na zaključni prireditvi v Stuttgartu. Turška predstava je bila vezni člen poti in so jo tako uprizorili na vsakem postanku. V Sloveniji se je poseben gledališki vlak ustavil v Ljubljani in Novi Gorici, kjer so se predstavila tri gledališča, Turško državno gledališče iz Ankare, Zagrebško gledališče mladih in Slovensko narodno gledališče. Odziv publike je bil še zlasti v Novi Gorici odličen, kar potrjuje, da so gledališki projekti, ki presegajo ustaljeno obliko gledališkega uprizarjanja, še kako zaželeni. V Stuttgartu so se poleg omenjenih treh predstavili še Narodno gledališče Marin Sorescu Craiova iz Romunije, Srbsko narodno gledališče iz Novega Sa- da in Državno gledališče Stuttgart. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo v naslednji sezoni skupaj s SSG Trst gostilo še en mednarodni gledališki projekt. Septembra in oktobra bo v Kopru, Trstu in Novi Gorici gledališki festival NETA v okviru gledališke mednarodne zveze New European Theatre Action. Sezona SNG Nova Gorica, ki se je iztekla, je bila zaznamovana tako programsko kot kadrovsko. Številne odpovedi in prestavljanje premier, spreminjanje igralskih zasedb na vrat na nos, bojazen, da sezona sploh ne bo izpeljana do konca; da ne omenjamo razkola med bivšim direktorjem Mojmirjem Koničem in umetniškim vodjo Primožem Beblerjem in slovesa Borisa Ko-bala še pred nastopom funkcije umetniškega vodje. Nevihta se je, vsaj navidezno, polegla z usto-ličenjem Jožka Čuka in Srečka Fišerja kot vršilcev dolžnosti direktorja in umetniškega vodje. Fišer je že pripravil program za prihajajočo, 30-le-tnici prve poklicne sezone posvečeno sezono, poimenovano »O večnem vračanju ali Ne stopiš dvakrat v isto reko«. Ta bo, kot pravi Fišer, prinesla klasična besedila, med njimi dela, ki so v zgodnejših časih gledališča zaznamovala njegove pomembne dosežke. (tb) ŠEMPETER - Iskra nadaljuje z odpuščanji Najprej na dopust, potem pa na cesto Zadnji julijski teden šempetrska Iskra Av-toelektrika ustavlja proizvodnjo. Tritedenskemu kolektivnemu dopustu sledi val odpuščanj, saj bo brez dela ostalo kar 245 zaposlenih. Potem ko je v družbi s trenutno 1.500 zaposlenimi letos brez dela ostalo že 300 delavcev s pogodbami za določen čas, bodo, predvsem zaradi zabeleženega 40 odstotnega padca naročil, pred vrata postavili tiste, ki so bili v Iskri zaposleni za nedoločen čas. »Gre za delavce različnih starosti, izobrazbe, kategorij, profilov, z različno delovno dobo, ki jim bomo odločbe o prenehanju pogodb o zaposlitvi začeli vročati avgusta, odpovedni roki pa so od enega do petih mesecev,« je povedal Erik Pajntar, v podjetju odgovoren za stike z javnostmi. Odpuščanja so del tako poimenovanega programa reševanja presežnih delavcev, ki so ga pripravljali dalj časa in ga tudi uskladili s predstavniki delavcev. Prihodnji petek se sicer izteka rok, do katerega naj bi na to Iskrino odločitev svoje pripombe podal Zavod RS za zaposlovanje, a jih v Iskri ne pričakujejo. Konec meseca se sicer izteka šestmesečna subvencija države za skrajšan delovni čas. Šempetrsko podjetje za vnovično subvencioniranje ne bo več zaprosilo. »Zaradi odpuščanj subvencije ne moremo več prejeti, a te dni smo se s predstavniki delavcev vendarle dogovorili, da bomo ta krajši, 36-urni delovnik podaljšali še za dva meseca. Res pa je, da subvencije za to ne bomo dobili,« je dodal Pajntar. Tisti, ki jih bo po letos daljšem dopustu v Iskri sploh še čakalo delovno mesto, bodo še naprej dobivali deset odstotkov nižjo plačo, odgovorni pa že vidijo nove možnosti pomoči. Pajntar pravi, da »preučujemo možnosti, ki jih daje zakon o delnem povračilu nadomestila plače in jih bomo izkoristili, če ugotovimo, da bo izplen pozitiven.« T.i. ukrep državne pomoči za čakanje na delo predvideva delno povračilo izplačanih nadomestil plač pri delodajalcih, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela. Avgust bo tako za vsakega šestega Iskrinega delavca mesec resnice, prinesel pa bo tudi spremembe v samem vrhu. Dosedanji predsednik uprave Aleš Nemec se konec avgusta upokoji, za nekaj dni prej pa je napovedana seja nadzornega sveta, ki bo odločal o novi upravi. (tb) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. julija 2009 1B GORICA - V polnem teku priljubljena filmska prireditev Strahopetni ropar Festival Amidei dogodek mednarodnega pomena Scola: »Pomanjkanje scenaristov povzroči oseko filmske industrije « »Nagrada Amidei je v osemindvajsetih letih postala pomemben mednarodni dogodek. Na svetu noben festival ni posvečen scenariju, čeprav je le-ta konec koncev podlaga vsakega filma. Je kakor babica, ki pripoveduje, kaj se je nekdaj dogajalo.« Tako je poudaril veliki italijanski filmski mojster Ettore Scola, ki je bil skupaj s Francom Giraldijem slavnostni gost četrtkovega odprtja 28. festivala za nagrado za najboljši scenarij Sergio Amidei. Scola je med svojim nagovorom občinstvu poudaril, da pisanju scenarijev mnogi ne priznavajo pomena, ki ga v resnici ima. »Pomanjkanje scenaristov povzroči oseko filmske industrije. Prijetno mi je, ko se spominjam na Amideia in na njegove filme, ki so bili prečudoviti ravno zaradi mojstrsko napisanih scenarijev,« je poudaril Scola. Na uvodnem in množično obiskanem večeru so spregovorili tudi goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag, pokrajinski odbornik Marko Marinčič in predsednik združenja Amidei Nereo Bat-tello, ki je na kratko predstavil letošnji program. »Festival bogati niz filmov, ki so posvečeni otroškemu pogledu na vojno in imaginariju lune v zgodovini filma,« je med drugim povedal Battello in dejal, da je dobitnik letošnje nagrade za življenjsko delo Paul Schrader. Le-ta po besedah Bat-tella ni le režiser American Gigoloja, pač pa predvsem veliki scenarist in poznavalec zgodovine filma. »Roy Menarini je napisal knjigo, v kateri so izbrane recenzije izpod peresa Schraderja. Da nadaljujemo z založniško tradicijo, jo bomo letos izdali njemu v poklon,« je še povedal Bat-tello. Poleg Scole je seveda občinstvo nagovoril tudi Giraldi. »Na festival Amidei se rad vračam, ker me v te kraju vlečeta dve močni sili: intelektualna radovednost in povratek domov. Rodil sem se namreč v Komnu, mama je bila iz Barkovelj, oče Tržačan, v gimnazijo sem hodil v Gorico, ravno v poslopje nasproti parka Co-ronini. Vesel sem, da sem lahko tu, ker sem vsem vam zelo blizu ravno zaradi svojih korenin,« je povedal Giraldi, ki je skupaj s Scolo tudi član letošnje žirije. Kakorkoli tudi današnji festivalski program predvideva zanimive projekcije. V Hiši filma bodo ob 10. uri vrteli film »Toto sulla Luna«, katerega scenarij so podpisali Ettore Scola, Sandro Conti-nenza in Steno. Ob 11.30 bo sledil dokumentarec, ki ga bosta predstavila avtorja Ettore in Silvia Scola. V okviru niza »Film and reality: dokumentarci o italijanskih scenografih« bodo predvajali dokumentarec »Sergio Amidei. Portret pisatelja filma«. Ob 14.30 bo na vrsti dokumentarec Franca Giraldija, posvečen scenografu Federica Fellinija, ki je nastal v sodelovanju s Tržačanom Tulliom Kezichem, »Il teatro del mondo. Incontro con Tullio Pi-nelli«. Zadnja popoldanska projekcija bo ob 16 uri, ko bodo v okviru niza »Words Writing« vrteli film »Linguaggio«. Večer v parku Coronini se bo ob 21. uri pričel s kratkometražnim filmom Alda Rossija iz leta 1951 »Per se e per gli al-tri«; sledil bo celovečerec »Pa-ra-da«, režiserja Marca Pontecorva, ki je scenarij podpisal skupaj z Robertom Tiraboschi-jem. Opolnoči se bo dogajanje ponovno preselilo v Hišo filma, kjer bodo na vrsti filmi z začetka dvajsetega stoletja, ki spadajo v niz »Luna pred luno«. Za ljubitelje sedme umetnosti bo zanimiva tudi okrogla mizo z naslovom »Words/Writing: svobodne besede«; potekala bo ob 18. uri v Hiši filma, spregovorili bodo Xavier Garcia Bardon, Giulio Bursi in Paolo Spaziani. (td) Policisti so le nekaj dni po poskusu ropa v aj dovski trgovini s prehrambenimi izdelki prijeli storilca. Gre za 27-letnika domačina, ki so ga tudi že privedli k preiskovalnemu sodniku v Novi Gorici, ki je zanj odredil hišni pripor. Policisti so med hišno preiskavo pri omenjenem storilcu našli kovinsko imitacijo pištole, ki naj bi bila uporabljena med sobotnim ropom. Nekaj minut po 17.uri tega dne je osumljenec vstopil v trgovino in s pištolo v roki od prodajalke zahteval, da mu izroči denar. Trgovki je moškega uspelo prelisičiti s pobegom, to pa je roparja, ki je v trgovini ostal sam, tako prestrašilo, da jo je popihal. (tb) Slabost na domu več fotografij na WWW.primorski.eU občinstvo pred projekcijo v parku vile Coronini BUMBACA V tržiški bolnišnici se zdravi 77-letna ženska, ki jo je v torek obšla slabost na svojem domu. Ženska se je uspela zvleči do svoje postelje, na kateri je ležala do včerajšnjega prehoda reševalcev. Na pomoč so klicali sosedje, ki ženske niso opazili od torka; brez njihovega klica bi ženska umrla, saj je bilo njeno zdravstveno stanje ob prihodu reševalcev že precej zaskrbljujo- Brestovica v pesmi in plesu V Brestovici, vasici na slovenski strani meje nedaleč od Jamelj, bo danes ob 20. uri koncert v okviru Br'stovskih večerov. Nastopila bosta zbora Janez Svetokriški iz Vipavskega križa in Skala-Slovan s Padrič in iz Gropade. Obletnica bitke za Podgoro Na Kalvariji se bodo danes spominjali srditih bojev za Podgoro, ki so potekali leta 1915. Svečanost v organizaciji karabinjer-jev bo potekala ob 11. uri, prisotna bosta goriški župan Ettore Romoli in prefektinja Maria Augusta Marrosu. Unija Istranov prireja ob 11.15 svečanost pri obeležju, ki je tik pod vrhom Kalvarije posvečeno prostovoljcem iz Julijske krajine, Istrije in Dalmacije Župnije sv. Štefana ne bo več Od septembra v Romjanu ne bo več župnije sv. Štefana; goriška nadškofija je namreč odločila, da jo bo združila z ronško župnijo sv. Lovrenca. SVEČANOST - Spominski izlet sekcij VZPI-ANPI iz Podgore in Ločnika Poklon padlim na Blegošu Vence so položili pred obeležji Garibaldincem - Poudarili skupni boj Slovencev in Italijanov Poklon padlim na Blegošu Sekciji VZPI-ANPI iz Podgore in Ločnika sta pred nekaj dnevi priredili tradicionalni spominski izlet na Blegoš, kjer so se pred spominskim obeležjem poklonili padlim borcem 158. garibaldinske brigade Gramsci, ki so se v Škofjeloškem hribovju skupaj s slovenskimi partizani hrabro borili proti nemškim okupatorjem. Udeleženci so se zbrali ob 6.30 v Ločniku, kjer so ob prisotnosti tamkajšnjega rajonskega predsednika Giorgia Sta-bona, delegaciji VZPI-ANPI in AVL iz Gorice ter VZPI-AN-PI iz Manzana položili venec pred spomenik padlim partizanom. V Škofji loki so se člani ločniško-podgorske delegacije srečali s predstavniki partizanske sekcije iz Čedada, s slovenskimi borci, s predsednikom goriške pokrajine Enricom Gherghetto in s predstavniki škofjeloške občine. Skupaj so se odpravili na Blegoš in položili venec pri spomeniku slovenskim in italijanskim partizanom ter pri spominskem obeležju Tancrediju Mazzocchiju - Tordu. V imenu VZPI-AN-PI je pozdravil Luigi Franco, zatem sta spregovorila podžupan občine Škofja Loka Mirjam Jan Blažič in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Emilija Mask Togut je posege prevajala. Prebrali so tudi pisna pozdrava ločniškega rajonskega predsednika Giorgia Stabona in ločniškega župnika Valterja Milocca. Organizatorji spominskega izleta so občini Škofja loka podarili likovno delo, na katerem je Emilija Maska Logut naslikala Sočo, reko, ki simbolično združuje Slovence in Italijane. Po kosilu so si izletniki ogledali Ljubljano, po povratku domov je sledila družabnost na sedežu pod-godskega društva Paglavec. GORICA - Priznanje Paoli Bertolini Grudina Goriška ilustratorka nagrajena v Ameriki Paola Bertolini Grudina z nagrajeno knjigo Goriška ilustratorka Paola Bertolini Grudina je prejela prestižno priznanje v Ameriki. Gre za nagrado za knjigo leta 2008, ki jo je podelila ustanova Catholic Press Association of the United States and Canada. Knjiga »The Ester Swal-lows«, ki jo je napisala Wicki Hovie, ilustrirala pa Paola Bertolini Grudina, je osvojila drugo mesto med publikacijami za otroke. Goriška ilustratorka pojasnjuje, da je knjiga izšla leta 2006 v Angliji, doslej pa so jo prevedli že v sedem jezikov in izdali v raznih državah od Južne Afrike do Švedske. V Sloveniji je nagrajena knjiga izšla z naslovom Veliko- nočne lastovke, sicer pa je doslej Paola Bertolini Grudina ilustrirala kakih dvajset knjig. Nekaj so jih izdale slovenske založbe - med njimi je tudi Goriška Mohorjeva družba, druge pa so izšle v Angliji, Nemčiji, Avstriji in Združenih državah Amerike. Z ilustriranjem je Paola Berto-lini Grudina pričela pred kakimi osmimi leti, v zadnjih časih pa je začetni konjiček postal kar resna zadeva. Kot sama pojasnjuje, veliko dela za založbe iz drugih držav, s svojimi ilustracijami pa je že obogatila tudi Pastirček, Mavrico, Družino in druge slovenske revije. 14 Nedelja, 19. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Predstavili potek letošnjega festivala folklore Folkloristi iz vsega sveta Največ pričakovanja za skupine iz Argentine, Kolumbije, Južne Afrike, Škotske, Črne gore in Gruzije Skoraj dvajset folklornih skupin iz Argentine, Kolumbije, Južne Afrike, Škotske, Črne gore, Gruzije, Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške bo med 26. in 30. avgustom obiskalo Gorico, ki bo prizorišče tokrat 39. izvedbe Svetovnega festivala folklornih skupin. Dogodek so predstavili včeraj na goriškem županstvu. »Festival folklornih skupin je, hvala pokroviteljstvu UNESCA, dal Gorici svetovno razpoznavnost,« je povedal Sergio Pie-monti, predsednik goriškega združenja Pro Loco, ki je pobudnik festivala. Ob njem sta bila še pokrajinska odbornica za kulturo Roberta Demartin in občinski odbornik Antonio Devetag. »Kljub temu, da časi niso ravno rožnati in da je vse težje priti do prepotrebnih finančnih sredstev tudi na področju kulturnega delovanja, smo se vseeno odločili, da bomo ta odmevni in kakovostni dogodek podprli,« je v imenu goriške občine povedal De-vetag, ki je prepričan, da bo festival prinesel pomemben doprinos tudi goriškim gostilničarjem in hotelirjem, saj ga vsako leto obiščejo številni gostje iz Avstrije, Italije in Slovenije. Pomen sodelovanja med goriško občino in goriško pokrajino je poudarila Demar-tinova in povedala, »da se bodo samo skupni projekti v katerih so ob društvih soudele- žene tudi institucije resnično obrestovali.« Ob občini Gorica in goriški pokrajini so pokrovitelji 39. Svetovnega festivala folklornih skupin še dežela FJK in Fundacija Goriške hranilnice. Uvertura v festivalsko dogajanje bo 26. avgusta, ko bo v vili Manin pri Co-droipu sprejem predstavnikov vseh sodelujočih folklornih skupin in krajevnih oblasti. Nato se bo v naslednjih dneh dogajanje preselilo na goriški trg Battisti, kjer bodo v večernih urah nastopili številni folklorni sestavi, med katerimi sta tudi skupina »Eisenbahnerstadtkapelle« iz Lienza in skupina »Mirko Srzentic« iz Podgorice v Črni Gori. Slovenijo bo predstavljala folklorna skupina »Ozara« iz Kranja. Letošnji festival bodo popestrili tudi piščali in mehi škotskih igralcev na dude. Višek bo festival dosegel v nedeljo, 30. avgusta, ko bo sprevod plesalcev in godcev krenil po mestnih ulicah. Ob boku festivala bo v soboto, 29. avgusta, na goriškem županstvu potekal petintrideseti strokovni seminar na temo »Nematerialne dobrine danes: folklora kot odraz različnih kulturnih dediščin«, ki bo obravnaval vlogo glasbe, plesa in pripovedk v današnji družbi. Seminarja se bodo udeležili sociologi in antropologi iz univerz v Rimu in Trstu. (VaS) Polinezijka na lanski izvedbi BUMBACA NOVA GORICA - Roman Gergolet posodil knjižnici znamenito delo Valvazorjeva Slava Vojvodine Kranjske na ogled v knjižnici Franceta Bevka V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici je na ogled prvotisk znamenite Slave Vojvodine Kranjske barona Janeza Vajkarda Valvasorja, ki jo je ob 320-letnici izdaje te najobsežnejše slovenske knjige knjižnici za razstavo posodil lastnik in zbiratelj Roman Gergolet iz Doberdoba. Ta je veliko ljubezen do slovenskih knjig pokazal že kot osnovnošolec, ko je v sedmem razredu od sošolca kupil staro pesmarico iz leta 1775. Misel, da bi tudi v Gorici imeli ustanovo o dokazih slovenstva, se mu je že kot mladeniču porodila ob ekskurzijah v muzeje in kulturne ustanove, kjer so si sicer ogledovali italijansko kulturo in zgodovino. Odločil se je, da bo tiskano kulturno dediščino Slovencev zbiral, kot pravi, »zato, da bi lahko tudi sosedom dokazali, da smo Slovenci narod z bogato kulturno dediščino.« O Slavi Vojvodine Kranjske pravi, da »gre za kronsko stvaritev 17. stoletja,« nenavadno in v svetu redko delo, napisano v nemškem jeziku, s štirimi vsebinskimi celotami v prav tolikih debelih zvezkih, trdno vezanih v belo usnje, se ponaša s kar 3.532 stranmi. Vsekakor gre za dokument, ki kar se da verodostojno izpriča takratne politične, socialne in kulturne razmere dežele Kranjske. Slava je vsebinsko razdeljena na 15 knjig in obsežen uvodni del, kjer, tako Gergolet, najdemo slavnostno, v verzih zapisano voščilo knjigi na pot, ki je hkrati prva slovenska posvetna pesem. Prvi del prinaša demografske in geografske značilnosti pokrajine, med njimi je presihajoče Cerkniško jezero, z opisom katerega je Vajkard Valvasor zaslovel na londonskem dvoru in bil sprejet v kraljevo akademijo znanosti. Drugi del je posvečen slovenski protestantski književnosti, najpopularnejši in najobsežnejši pa je tretji del, v katerem je tudi znamenita Knjiga gradov. Slava Vojvodine Kranjske je sicer le eno od devetih, danes znanih avtorjevih del, a najpomembnejše strokovno delo, s katerim je Valvasor dokazal svojo široko vsesplošno izobrazbo, ki jo je kalil vse od opravljene jezuitske gimnazije v Ljubljani. Takrat je krenil na študijsko potovanje po Evropi, kar je bil za tedanje plemiške sinove uveljavljen način izobraževanja. »Valvasor je v svojih evropskih razgledih, ki so trajali skoraj 15 let, po globini in širini svojih zanimanj daleč presegel povprečnost. Univerzalno izobraženi Valvasor je znameniti Slovenec postal in ostal predvsem zaradi svojih strokovnih knjig, ki jih je večinoma ustvaril in natisnil sam,« še meni Gergolet. Najzaslužnejša za njegovo slavo je prav Slava, v novogoriški knjižnici na ogled do konca avgusta. (tb) Roman Gergolet s prvotiskom Valvazorjeve Slave Vojvodine Kranjske; ob njem Dario Peric, predsednik upravnega sveta Zadružne banke Doberdob in Sovodnje BUMBACA GORICA - Na goriškem gradu Poletna popestritev z Goldonijevo komedijo Narečno predstavo bodo uprizorili tudi v Kromberku Sugestivni prostori dvorišča Lanzi na goriškem gradu bodo ponovno osrednje prizorišče poletnega gledališkega dogajanja v mestu, katerega akter bo goriška dramska skupina Gruppo Teatrale per il Dialetto. Pobudo, ki je lani doživela izjemen uspeh z veseloigro »I nobili Ragu-sei« (v izvirniku Dundo Maroje), so predstavili na sedežu goriškega županstva. »Gorica se s filmskim festivalom Amidei in profesionalno kakovostjo gledališke skupine Gruppo Teatrale per il Dialetto ponovno postavlja v ospredje na deželni sceni kulturne ponudbe,« je povedal občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag in poudaril, da ni naključje, da je izbrana lokacija za gledališke večere prav goriški grad. »Grad je biser mesta Gorice in ga gre zato pravilno ovrednotiti tudi z izgradnjo vzpenjače na grajski grič, ki je eden od prioritetnih ciljev te občinske uprave,« je še povedal Deve-tag. Ob njem je bil na četrtkovi predstavitvi prisoten še Gianfranco Saletta vodja skupine Gruppo Teatrale per il Dialet- to in gledališki igralec Riccardo Canali. Publiki se bo gledališki ansambel predstavila z igro »La finta ammalata«, beneškega dramaturga Carla Goldonija. Gre za komedijo napisano v osemnajstem stoletju z visoko moralno sporočilnostjo na ravni medčloveških odnosov, ki se gledalcu predstavlja iz ljubezenskega razpleta Rosaure, hčerke Pantaloneja, ki se iz sramežljive in zakrite ljubezni do zdravnika Onestija pretvarja, da je bolna. Premiero bodo na goriškem gradu odigrali v torek, 28. julija, ob 20.45. Ponovitve igre pa se bodo vedno ob isti uri vrstile še v sredo in petek, 29. in 31. julija, ter v soboto in nedeljo, 1. in 2. avgusta. Igro bodo uprizorili tudi na gradu Kromberk, in sicer 8. avgusta. Kljub temu, da je vstop prost se morajo zainteresirani predhodno prijaviti v knjigarni Antonini na Korzu Italia, 51. Na dan predstav bodo na goriški grad iz mestnega središča vozili tudi avtobusi, ki bodo ob zaključku predstave poskrbeli za povratek v mesto. (VaS) d] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino Razstave Koncerti »Citta di Gorizia«, v sodelovanju s KD Sabotin in župnijo Sv. Mavra in Silvestra vabijo na koncert Note v mestu 2009 - Duo in kvartet violin, ki bo v danes, 18. julija, ob 20.30 v cerkvi v Štma-vru. Vstop prost. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo začasne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v goriški pokrajini objavljene v torek, 21. julija, ob 11.00 na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada v ul. Rismondo, 6 v Gorici. Rok za morebitne ugovore je pet dni, do vključno 27. julija. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.00, 18.45, 21.30 »Harry Potter e il principe mezzosan-gue«. Dvorana 2: Rezervirana za Nagrado Amidei: 10.00 »Toto nella Luna«; 11.30 »Parliamo tanto di me: Cesare Zavat-tini«; 14.00 »Sergio Amidei. Ritratto di uno scrittore di cinema«, sledi »Il teatro del mondo. Incontro con Tullio Pi-nelli«; 16.00 »Linguaggio«; 24.00 »La prima luna«. Dvorana 3: Rezervirana za Nagrado Amidei. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, piknik z izletom v Spilimbergo za obisk svetovno znane šole mozaikov in ogled mesta ter okolice. Sledil bo odhod v restavracijo Pri starem trajektu ob Til-mentu v lepem gozdičku in senci za kosilo, srečelov in družabnost. Prijave do razpoložljivih mest sprejemajo čim prej Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 ¿j Čestitke V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mu-šičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI prireja razstavo Agostina Colle v baru Chicchet-teria v ul. Petrarca 2 v Gorici. Fotografije iz pariških potovanj bodo na ogled do 19. julija. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 23. avgusta od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nataše Gregorič; do 1. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 6. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. Danes se poročita FLAVIO in SARA. Obilo sreče in ljubezni na skupni življenjski poti jima iz srca želijo mama, tata in sestra z družino. Danes stopata na skupno življenjsko pot SARA BOŠKIN in FLAVIO PRIMOŽIČ. Iskreno jima čestitajo in voščijo obilo sreče, ljubezni in zdravja Kulturni dom v Gorici in goriški prijatelji. Mandrski dvojčici ANITA in MIRJAM praznujeta danes rojstni dan, saj ju je srečal Abraham. Da bi ga primerno počastili, ga bosta zvečer na Gradino povabili in se s prijatelji in sorodniki veselili. Ob okrogli obletnici iskrene čestitke! Mandrci. □ Obvestila KLUB KANALSKE MLADINE (KKM) prireja glasbena večera na srednjeveškem trgu Kontrada v Kanalu ob Soči: nocoj, 18. julija, ob 21. uri bo nastopila skupina Autoridad Loco iz Gorice. OBČINA GORICA, KRAJEVNI SVET PEV-MA-ŠTMAVER-OSLAVJE in Fundacija Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za poletni dopust do 31. julija. OSNOVNI TEČAJ JAMARSTVA bo potekal od 10. septembra do 15. oktobra; informacije in prijave do 10. septembra pri jamarskem klubu Kraški krti v Doberdobu, Jezerska cesta-Via Lago 17, ter pri Micheleju de Lorenzu (tel. 3346012657) in Srečku Visintinu (tel. 3355421420). ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno! DOBERDOBSKI KROŽEK DEMOKRATSKE STRANKE prireja dneva včlanje-vanja danes in jutri, 18. in 19. julija. V stranko se bo mogoče včlaniti od 8. do 20. ure na sedežu društva Jezeru v Doberdobu. Ob tej priliki bodo nudili podrobnejše informacije o kongresni in predkongresni fazi. ZSŠDI obvešča, da bo do petka, 24. julija, goriški urad zaprt. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, bo zaprta od 27. julija do 12. avgusta. Mali oglasi PRODAM trisobno stanovanje v Štan-drezu, ul. Pasubio, 6 - prvo nadstropje. Dodatne informacije na tel. št. 3496200399. Pogrebi DANES IZ GORICE: 9.40, Guido Mucc-hiut iz splošne bolnišnice v cerkev (10.00) in na pokopališče v Marianu. DANES V TRŽIČU: 11.00, Irma Favit vd. Cusma iz mrtvašnice splošne bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža in v Trst za upepelitev. PRIREDITVE / Sobota, 18. julija 2009 15 GLEDALIŠČE BOHINJ - Danes Glasbeno poletje Za začetek Nuška Drašček s pianistom B. Jurjevčičem S koncertom pevke Nuške Drašček in pianista Blaža Jurjevčiča se bo danes v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici začelo 14. glasbeno poletje v Bohinju. Na prvem koncertu po besedah umetniškega vodje festivala Romana Leskovica pričakujejo mlajše občinstvo, festival pa bo do 20. avgusta ponudil koncerte za vse okuse in starosti.Novost letošnjega festivala je koncert, posvečen dvestoletnici smrti Josepha Haydna, ki ga bo izvedel slovenski godalni kvartet Tartini. Koncertu bo mogoče prisluhniti 3. avgusta ob 20.30 v cerkvi svetega Martina v Srednji Vasi v Bohinju, v kateri bodo ob isti uri tudi ostali koncerti festivala, razen otvoritvenega. V okviru festivala bodo letos prvič organizirali večerne serenade na »bohinjski ladjici«. Ob torkih zvečer -28. julija ter 4. in 11. avgusta - bodo med križarjenjem po Bohinjskem jezeru na turistični ladjici nastopili slovenski glasbeniki, med njimi citrar Dejan Pra-protnik, kvartet klarinetov pihalnega orkestra Vevče in zasedba Duo concertant. Poleg otvoritvenega koncerta Draščkove z naslovom Od jazza in go-spela do zimzelenih melodij je Lesko- vic izpostavil še zadnji koncert festivala, na katerem bo 20. avgusta nastopil priznani flavtist Michael Martin Kofler, ki bo v zasedbi Mozart kvartet Salzburg izvedel dela Haydna in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na festivalu, ki ga pripravlja Glasbeno društvo Bohinj, bo mogoče v četrtek, 23. julija, prisluhniti še koncertu violončelistke Karmen Pečar in kitaristke Katje Porovne, ki bosta izvedli dela Mozarta, Franza Schuberta, Nicco-la Paganinija in Črta Sojarja Voglarja. Teden pozneje, 30. julija, bo nastopil hrvaški virtuoz na kitari Saša De-janovic, 6. avgusta pa klavirski trio Greenwich s pianistko Yoko Misumi, slovensko violinistko Lano Trotovšek in violončelistom Stjepanom Hauserjem. Ena najbolj energičnih komornih zasedb na mednarodnem glasbenem prizorišču bo poleg Haydnovih izvedla še dela Ludwiga van Beethovna in Felixa Mendelssohna. Predzadnji, šesti koncert bo orgelski. V četrtek, 13. avgusta, bodo pod prsti priznanega italijanskega organista Maria Verdicchia zazvenele orgle v cerkvici sv. Martina. Po besedah umetniškega vodje so tovrstni koncerti vsako leto dobro obiskani. (STA) TRST - Park Revoltella Zvočno-svetlobna predstava v parku Prireditev Luci e suoni - Son et Lumiere, ki so jo ljudje vzeli za svojo in je lahko povsem primerljiva s podobnimi spektakli, ki potekajo v številnih evropskih mestih, bo letos doživela 50. rojstni dan, saj se je v Trstu prvič zgodila daljnega leta 1959 na pobudo Italijanskega združenja za raziskovanje in razvoj na kulturnem področju (AIRSAC). Vsako naslednje leto je pridobila več navdušenih obiskovalcev, samo lani si je prireditev, ki so jo po številnih uspešnih sezonah v Miramar-skem parku prvič izvedli v parku Revoltella, ogledalo 2.237 obiskovalcev. Letošnja izvedba prireditve Luci e suoni se bo ponovno odvijala v parku Revoltella, na sporedu pa bo vsak večer med 20. in 26. julijem. Podrobnosti pobude sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila občinski odbornik za prireditve Franco Bandelli in osrednji steber tega dogodka Serafino Marchio Lunet. Prvi je poudaril, da Občina Trst s podpiranjem tovrstnih prireditev in z dodatnimi akcijami popularizacije naših kulturnih in zgodovinskih obeležij želi dolgoročno še bolj tržiti kulturni utrip našega mesta. O sami prireditvi pa je v nadaljevanju spregovoril idejni snovatelj prve izvedbe zvočnega in svetlobnega spektakla pred miramarskim gradom daljnega leta 1959 Serafino Marchio Lunet, ki je menil, da tovrstni dogodki predstavljajo zanimivo atrakcijo tako za občane kakor tudi za turiste. Prostor za sproščeno in zanimivo preživljanje poletnih večerov se bo, kot nam je razložil in pokazal Marchio, razprostiral na dvorišču počitniške hišice barona Pasqualeja Revoltelle, kjer bodo za to priložnost postavili 200 sedežev. Občinstvo bo lahko s pomočjo zvokov in svetlobnih efektov prisluhnilo povsem novi in še neobjavljeni zgodbi, katere protagonista bosta mladi novinar in baron Revoltella. Ta bo na domači zabavi odgovarjal na novinarjeva vprašanje, prijeten klepet pa bo občinstvo popeljal v čas 19. stoletja, ko je bil Trst zelo živahno in pomembno mesto Avstro-ogrske monarhije, beseda bo tekla tudi o pomenu izgradnje Sueškega prekopa, o skrivnostih, ki so se takrat spletle okrog vile Revoltella, o mikro-zgodbah itn. Za glas barona Revoltella bo poskrbel Adriano Giraldi, novinarjev glas bo predstavljal Francesco Gusmitta, Revoltellovo mater bo zastopal glas Arielle Reggio, Maria Grazia Plos pa bo s svojim glasom upodobila lik grofove spremljevalke in zaročenke Mie. Za tekst in režijo besedila je poskrbel Lino Marrazzo, za svetlobno in zvočno režijo pa Serafino Marchio Lunet. Naj še povemo, da bo skoraj eno uro dolg zvočni in svetlobni spektakel, ki sta ga gmotno podrpli Občina Trst in Fundacija CRTrieste, na sporedu vsak dan med 20. in 26. julijem ob 21.30, za vstopnino pa bo treba odšteti 7 evrov. (sč) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Trg Marconi V sredo, 22. julija ob 21.00 / Združenje Persemprefichi bo podalo delo Edoarda Marchia: »Illusion a Muia... non solo el molo«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: jutri, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30. Veliki trg Danes, 18. julija ob 21.00 / Televizijska nagrada »Marco Luchetta«. Jutri, 19. julija ob 21.00 / Koncert: Brazilian All Stars play Jobim. V ponedeljek, 20. julija ob 21.00 / Koncert: Brenda Rattray Jazz Gospel band FT Trieste Gospel 09 Choir. V torek, 21. julija ob 21.00 / Koncert: Mira Anwar Awad. Trg Hortis Danes, 18. julija ob 21.00 / Touch 'n Go USAFE Band. V ponedeljek, 20. julija ob 21.00 / Koncert kvarteta saksofonov. V torek, 21. julija ob 21.00 / Koncert: Elena Camerin in Nicola Fazzini Quintet FT Ron Horton; Seven Steps FT Fabrizio Bosso. V sredo, 22. julija ob 21.00 / Nastopata: Neil Angilley Trio in Alpe Adria Ensemble. MILJE Trg Marconi Jutri, 19. julija ob 21.00 / Nastop plesnega kluba Diamante s klasičnimi in la-tinskoameriškimi plesi. V soboto, 25. julija ob 18.00 / Nastop Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga vodi Tomaž Kmetič. MIRAMARSKI GRAD Jutri, 19. julija ob 21.00 prestolna dvorana / F. Lehar: »Grof iz Luksembur-ga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta. Danes, 18. in v torek, 21. julija ob 21.00 prestolna dvorana / »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta. GRADEŽ Nasip Nazario Sauro V torek, 21. julija ob 21.30 / Koncert jazz glasbenika Feliceja Clementeja. ■ FOLKEST2009 Danes, 18. julija, Latisana, Park Gasperi / Matching Ties; Piancavallo, Trg Pup-pa: Sancto Ianne. Jutri, 19. julija, Spilimbergo / Madfortrad Band; Codroipo, Trg Garibaldi: Maximaber Orkestar. V ponedeljek, 20. julija, Pordenon, Trg XX. septembra / Adesa; Meduno, palača Colossis: Madfortrad Band. V sredo, 22. julija, Cordenons, Trg zmage / Vizonto. ■ 6. mednarodni glasbeni festival »Glasba brez meja 2009« V soboto, 25. julija, Praprot / Večer et-no-rock glasbe; Vlado Kreslin in Mali Bogovi (Slovenija); Radio Zastava (Italija); Red Katrins (Slovenija), vstop prost. V nedeljo, 26. julija, Praprot / Večer balkanske glasbe; Boban i Marko Mar-kovič Orkestar (Srbija), vstop prost. V sredo, 29. julija, Kamnolom Repnič / Večer ciganske glasbe; koncert skupine Langa. V petek , 31. julija, Praprot / Kingston (Slovenija); Vallanzaska (Italija); Zak-kaman (Italija), vsto pprost. V soboto, 1. avgusta, Praprot / Rock večer; Big Foot Mama (Slovenija); The Grinders (Italija);Just Burning (Italija), vstop prost. V četrtek, 6. avgusta, Kamnolom Rep-nič - Večer dalmatinske glasbe; koncert dalmatinske Klape Leut iz Zadra. ■ MITTELFEST2009 ČEDAD 18.-26. JULIJA Danes, 18. julija Ob 18.00 po čedajskih ulicah: »Pod to-polovo senco«, pripoved, lutke in glasba v živo z Giorgiom Gabriellijem. (Italija). Ob 19.45 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Gianmaria Testa, v spomin na padle berlinskega zidu, glasba. (Italija). Ob 21.30 na trgu pred stolnico: »Prove d'Europa«, proza, glasba, ples in video. Projekt: Furio Bordon. Produkcija MittelFest 2009. Jutri, 19. julija Ob 11.30 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Italijanski godalni orkester. (Italija). Ob 18.00 v gledališču Ristori: Dekle v plavi obleki. Risbe - Mari Horvath, glasba - Erzsi Kiss, filmske animacije - Péter Sisak, režija - Rita Bartal Kiss. Produkcija: Ciroka Puppet Theater Budimpešta. (Madžarska). Ob 19.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: Nižina neba. Priredba - Nebojša Pop Tasic, režija - Jernej Lorenci. Ko-produkcija Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in MittelFest 2009. (Slovenija). Od 19.00 do 21.00 po čedajskih ulicah: Veliki koncert za lutko in klavir, nastopa Giorgio Gabrielli. Ob 21.30 na trgu pred stolnico: Philip Glass - an evening of chamber music. Glasbena improvizacija. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: Sutra. Plesni nastop budističnih menihov iz templja Shaolin. V ponedeljek, 20. julija Ob 19.00 v gledališču Ristori: »Non chia-marmi Zingaro«. Interpretacija, režija in gledališka priredba Pino Petruzzel-li v sodelovanju z gledališčem BAM. Ob 20.30 v cerkvi Santa Maria in Corte: »Zidovi. Pred in po Basagli«. Tekst in režija: Renato Sarti. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: »Chopin - Vukan - Földi: Visual notes«. Produkcija Plesni teater Budimpešta. Ob 21.30 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: »Medea's scream« Saše in Mojti-ne Jurcer. Produkcija: SNG Maribor. V torek, 21. julija Ob 20.00 v gledališču Ristori: »Signora madre, padre mio caro«. Scenska priredba: Furio Bordon. Produkcija: Mit-telFest2009 in Stalno gledališče FJK. Ob 20.00 v cerkvi sv. Frančiška: Moscow Art Trio, koncert. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: Evri-pidove »Bakanthke«. Režija in koreografija Micha van Hoecke. Produkcija: Ravenna Festival v sodelovanju s Festival »Reatro dei due mari« - Tindari. V sredo, 22. julija Ob 18.00 na gradu Canussio: »Musiche dall'inferno - L'orchestra delle ragazze di Auschwitz«. Ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška: »Pen-derecki in filharmoniki občinskega gledališča iz Bologne«. Ob 20.00 v gledališču Ristori: Michele De Vita Conti in Giuseppe Battiston: »Or-son Welles' Roast«. Režija: Michele De Vita Conti. Produkcija: Gledališče Pie-monte Europa. Na trgu pred stolnico: »Hočem biti prost«, koreografija Michele Merola, originalna glasba Valter Sivilotti, režija Walter Mramor. Plesna predstava. Ob 22.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: »Glasba« Karola Horaka. Dramaturg Vasil Turok, režiser Ratislav Bal-lek. Produkcija Divadlo Alexandra Duchnoviča - Prešov (Slovaška). V četrtek, 23. julija Od 16.00 do 19.00 po čedajskih ulicah: »Mittelmusica, Ungheria - Friuli: Il violino«; nastopata Janos Hasur in Giulio Venier. Ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello - Simfonični orkester opernega gledališča Verdi iz Trsta. Ob 19.00 v gledališču Ristori: »Zla-tov^ška - Riccioli d'oro«, režija Josef Krofta. Produkcija: Divadlo Drak - Praga. Ob 20.30 v cerkvi Santa Maria in Corte: Nina Berberova: »Il lacchè e le puttana«. Produkcija Mittelfest2009. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: »Ner-vi - Il corpo eroico«, plesna predstava. Koreografija in režija Marta Bevilac-qua, izvirna glasba Vittorio Vella. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 23. julija ob 20.00 / Nastop Mladinskega orkestra Inercampus, ki ga vodi prof. Tomaž Kmetič. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 V ponedeljek, 20. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Georg Friedrich Händel: »Aleksandrovo slavje«, oda. Orkester in zbor Glasbenega festivala Schleswig - Holstein. V torek, 21. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Orkester za ljudsko glasbo Kitajske radiotelevizije. V sredo, 22. in v četrtek, 23. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Giuseppe Verdi: »Traviata«, opera. Orkester, zbor, balet in statisti Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent: Francesco Rosa. V petek, 24. in v soboto, 25. julija ob 21.00, Ljubljanski grad / Franz Joseph Haydn: »Apotekar«, komična opera. Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Festival Ljubljana. Dirigent: Uroš Lajovic. V soboto, 25. julija ob 20.30, Kranjska Gora - dvorana Vitranc / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. V ponedeljek, 27. julija ob 21.00, Križanke / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je do 2. avgusta na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; prost vstop od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatelli, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jejčič in Franc Dugo pod naslovom »Diver-genti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 2 Sobota, 18. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Po načelnem dogovoru med kluboma Ibrahimovica »zanima« prestop v Barcelono Za Inter Eto'o, Hleb in 45 milijonov evrov - Soglasja Kamerunca še ni PLAVALNO SP MILAN - Ali Zlatan Ibrahimovic vendarle zapušča Inter? Vse kaže, da se švedski reprezentant seli v Barcelono. Dogovor med Interjevim predsednikom Massimom Morattijem in Barceloninim Joaom Laporto je sklenjen. Ibrahimovic naj bi se preselil v Španijo, v zameno pa naj bi katalonski klub odstopil Interju ka-merunskega napadalca Eto'oja, posodil Belorusa Aleksandra Hleba, zraven pa primaknil še 45 milijonov evrov, kar je ponudba, ki se ji niti Inter ne more ravnodušno odpovedati, če vemo tudi, da ima 160 milijonov primanjkljaja. Ibrahi-movic, ki je že pred nekaj tedni izrazil željo, da bi odšel, nato pa se je sprijaznil s tem, da bo še naprej igral za Inter in se z njim v ZDA tudi že pripravlja na novo sezono, je dejal, da ga »prestop zanima«. Do zaključka redakcije ni bilo mogoče izvedeti, kaj o tem meni Eto'o, ki je zelo »neprilagodljiv« in ponosen igralec. Njegov menadžer Jose Maria Mesalles je podčrtal, da Interjevi funkcionarji z njim niso stopili v stik, Eto'o pa da ga ni pooblastil, da bi se pogajal za njegov odhod iz Barcelone. Kamerunca bi lahko omehčali z dobro pogodbo, čeprav že zdaj v Španiji ne zasluži malo. Ker je Moratti dejal, da ne odtehta Ibrahimovica, pa je malo verjetno, da bi mu ponudili plačo, ki je primerljiva s tisto, ki jo prejema Šved. KOLESARSTVO - Tour de France Furlan Pellizotti s pikčasto majico Etapo osvojil Nemec Haussler, na vrhu nič novega - Odstopil Wrolich Furlanski kolesar Pellizotti na Touru zdaj vodilni hribolazec ANSA PARIZ - Pričakovanja, da bo 13. etapa Toura morda zanimivejša od etap preteklih dni, so se izjalovila. Favoriti se niso napadali, po solo vožnji pa je zmagal Nemec Heinrich Haussler. Italijan Nocentini je tako že sedmi dan ubranil rumeno majico, Franco Pellizotti pa je s pridobljenimi točkami na gorskih nagradah oblekel pikčasto majico vodilnega hribolazca. Simon Špilak je etapo zaključil na 164. mestu z več kot 45 minutami zaostanka in v skupnem seštevku zdrsnil na 128. mesto. Drugi Slovenec, Peter Wrolich z avstrijske Koroške, pa je zaradi trebušne gripe odstopil. Zdaj vsi pričakujejo jutrišnjo kraljevsko alpsko etapo. Noemi Batki s stolpa izpadla v kvalifikacijah RIM - S svečanim odprtjem in ob polemikah zaradi zamud pri delih na objektih in stroškov, se je v Rimu začelo svetovno prvenstvo v plavanju. Še pred odprtjem je bila včeraj na sporedu prva preizkušnja v skokih v vodo, to je metrska deska za moške. Italijan Christopher Sacchin, tretji pred dvema letoma na SP v Me-loburnu, je tekmoval poškodvan in s 27. mestom izpadel v kvalifikacijah, Nicola Marconi pa je bil 13. in prvo od tekmovalcev brez finala. Naslov prvaka je osvojil Kitajec Quin Kai (449 točk) pred rojakom Zhang Xin-huajem (445,90), tretji pa je bil Avstralec Matthew Mitcham. Danes bodo ženske tekmovale s stolpa. Tržačanka madžarskega porekla Noemi Batki je včeraj izpadla že v kvalifikacijah. TENIS - Ženski WTA turnir v Portorožu Kot na Us opnu ... Prva igralka sveta Dinara Safina pravi, da je podlaga v Portorožu idealna za pripravo na zadnji turnir grand slama PORTOROŽ - Z današnjimi kvalifikacijami se bo na igriščih Marine Portorož začelo odprto prvenstvo Slovenije v tenisu, Banka Koper Slovenia Open. Glavni del 220.000 dolarjev vrednega turnirja WTA se bo začel v ponedeljek, 20. julija. Prva zvezdnica je brez dvoma najboljša igralka sveta Rusinja Dinara Safina, ki se na turnir že nekaj časa pripravlja v Portorožu. »Sicer je moj prvi cilj končna zmaga, a zame bo pomemben vsak dvoboj, zato se bom zavzeto pripravljala za vsakega posebej. V Portorož sem prišla igrat 100-odstotno, a če bo morda kakšna od igralk boljša od mene, ji bom stisnila roko. Če bom izpolnila svoj cilj in igrala 100-od-stotno, me bo težko premagati,« je dejala ruska zvezdnica, ki se na obali počuti odlično, živi pa v suiti prenovljenega hotela Kempinski Palace. TRENING ZA US OPEN - »Podlaga v Portorožu se mi zdi enaka kot na turnirjih serije US Open, torej ne zelo hitra niti ne zelo počasna. Meni izjemno ustreza in je dobra priprava na četrti letošnji grand slam, OP ZDA, kjer bom imela še zadnjo priložnost za osvojitev prvega grand slama v karieri,« je bila iskrena Safina, ki pravi, da je iz dneva v dan v boljši formi: »Po Wim-bledonu, kjer sem z uvrstitvijo v polfinale dosegla uspeh kariere na tem turnirju, sem si vzela teden dni premora, portoroški turnir pa se je odlično vklopil v moj urnik nastopov in je dober trening za nadaljevanje sezone na trdi podlagi.« Najbolj zaslužen, da bodo imeli slovenski ljubitelji tenisa priložnost spremljati nastope številke 1 ženskega tenisa, je gotovo direktor turnirja Andrej Bizjak. »Obiskal sem kar nekaj turnirjev - v Stuttgar-tu, Madridu, Parizu in Londonu -, kjer je Dinara igrala in v glavnem sem se dogovarjal z njenim trenerjem Hrvatom Želj-kom Krajanom in na koncu se je le odločila za naš turnir,« je o prizadevanjih povedal direktor turnirja, ki bo letos praznoval peto izvedbo. »Letos smo dobili še stalno razsvetljavo zunanjih igrišč, zato se obetajo lepi dvoboji. V zadnjem tednu je sicer prišlo do štirih odpovedi zaradi po- Rusinja Dinara Safina se v Portorožu mudi že od ponedeljka, biva pa v suiti hotela Kempinski palace ANSA NOGOMET Belec in Krhin: Jose' Mourinho misli resno LOS ANGELES - Na priprave z Inter-jem v ZDA mlada slovenska upa, 19-letna Vid Belec in Rene Krhi,n nista šla le za nagrado. Na prvi tekmi proti selekciji univerze UCLA (2:2) jima je trener Jose Mourinho odmeril kar precejšnjo minutažo. Vratar Belec je odigral prvi polčas (po pisanju Gazzette je delno kriv za prvi zadetek Američanov), Krhin pa je v drugem polčasu zamenjal Cambiassa v zvezni vrsti pred obrambno. Del Piero bo morda predsednik Juventusa TURIN - Napoved se je uresničila. Ales-sandro Del Piero je včeraj uradno podaljšal pogodbo z Juventusom do leta 2001, ko bo star 36 let. S turinskim klubom igra že 16 let, že leta 1994 je namreč mesto v začetni postavi odvzel nič manj kot Robertu Baggiu. Za Juventus je Del Piero dosegel rekordnih 262 golov in že leta 2005 glede tega prehitel legendarnega Bonipertija. Kot on, naj bi takoj po koncu kariere, torej že dve leti, prevzel v klubu predsedniško mesto. Scurto igralec Triestine TRST - Branilec Giuseppe Scurto, ki je bil prost igralec, je zdaj tudi uradno novi član Triestine. Po zdravniškem pregledu je25-le-tni igralec iz Alcama pri Trapaniju, ki je v zadnjih dveh sezonah igral v B-igri s Trevisom, že odpotoval v Ravascletto, kjer se moštvo pripravlja na začetek sezone. Trener Gotti ga dobro pozna in ceni. Četverica za milijon evrov RENNES - Po četrtem od šestih atletskih mitingov zlate lige v sezoni, ki poteka v Parizu, je četverica atletov ostala v boju za zlati milijon ameriških dolarjev: Etio-pijec Kenenisa Bekele na 3000 m (7:28,64), Jamajčanka Kerron Stewart na 100 m (10,99), Rusinja Jelena Isinbajeva v skoku s palico (4,56 m) in Američanka Sanya Richards na 400 m (49,34). SEPPI - Na EP mladih do 23 let je Tržačan Andrea Seppi v teku na 5.000 metrov osovjil 13. mesto s časom 14:13,85. Ekipna moč Italije PLOVDIV - na sabljaškem EP je Italija osvojila dve zlati ekipni medalji. V ženskem floretu (Vezzali, Errigo, Salvatori in Di Francisca) v finalu s 45:36 premagale Rusijo, v sablji pa so Italijani (Montano, Taran-tino, Pastore in Occhiuzzi) s 45:39 odpravili Romunijo. Italijanke uspešne CONEGLIANO - Prvi dan zadnjih kvalifikacij za nastop na ženskem odbojkarskem SP 2010 je Italija v Coneglianu s 3:0 (25.13, 25:19, 25:18) premagala Belorusijo, Slovenija pa je v Amsterdamu izgubila proti Nizozemski s 3:1 (25:18, 28:30, 25:19, 25:14). škodb ali bolezni; žal ne bo Katarine Sre-botnik, Jelena Dokic je nastop odpovedala zaradi mononukleoze, Urszula Rad-wanska zaradi poškodbe kolena, v Portorož pa ne bo niti Francozinje Severine Bre-mond. A kljub temu nam je uspelo privabiti kopico igralk iz najboljše stoterice, zato se obeta lep turnir,« je prepričan Bizjak. Med drugim bodo igrale tudi Italijanke Sara Errani (št. 24 na svetu), Roberta Vinci (54) in Tathiana Garbin (69.) SLOVENKE - Po odpovedi Srebot-nikove bodo vsa slovenska pričakovanja uprta v 18-letno Hercogovo, ki je v zadnje pol leta naredila ogromen skok na lestvici WTA (zdaj je celo na 86. mestu), in 22-let-no Zec-Peškiričevo (št. 101 na svetu) za katero je prav tako odlična sezona. «Rezultatskih pričakovanj niti nimam, najbolje je, da greš na igrišče in daš vse od sebe, nato pa vidiš, kam te to pripelje. To je tudi moj cilj. Z dosedanjim potekom sezone sem zelo zadovoljna, prav tako z napredkom na lestvici WTA. Žal mi je za Andrejo Klepač in Katarino Srebot-nik, da ne bosta nastopili, saj je že tako tež- ko, še težje pa se je ob vsem skupaj boriti tudi s poškodbami. Kljub odpovedi obeh pa sama zato ne čutim dodatnega pritiska in se s tem ne obremenjujem. Sama bom morala narediti svoje delo in zaigrati tako kot znam,» je o pričakovanjih povedala Zec-Peškiričeva. JAUŠOVEC - Tudi predsednica organizacijskega odbora in nekdanja izjemna teniška igralka Mima Jaušovec velike upe polaga na omenjeni dve mladi igralki. »Polona je v zadnji polovici leta naredila ogromen preskok in tako ni niti potrebovala posebnega povabila za nastop. Sicer je odlične igre prikazala na pesku, a verjamem, da ji prehod na trdo podlago ne bo povzročil veliko težav. Tudi Maša je izjemno napredovala. Z malo sreče ob ugodnem žrebu lahko upamo, da se bosta obe prebili čez prvi krog,» je dejala Jaušovčeva. VSTOPNICE - Od ponedalja do četrtka bodo celodnevni ogledi dvobojev stali po deset evrov, za petek bo treba odšteti 15 evrov, za sobotne in nedeljske boje pa po 20 evrov. KVALIFIKACIJE Paola Cigui v Portorožu danes ob 15. uri proti Slovakinji Dominiki Nociarovi Na kvalifikacijah mednarodnega turnirja v Portorožu z nagradnim skladom 220.00 dolarjev bo danes nastopila tudi naša Paola Cigui. V 1. krogu se bo ob 15. uri pomerila s 25-letno Slovakinjo Dominiko Nociaro-vo, ki na svetovni lestvici zaseda 361. mesto, najvišje postavljena v karieri pa je bila leta 2005 na 241. mestu. Paola že tri dni trenira v Portorožu, da bi se privadila na cementno podlago. Med drugim je trenirali tudi s Slovenko Nastjo Kolar, ki je bila uvrščena na glavni turnir s posebnim povabilom. »Ne gre za ultra hiter teren, so tudi hitrejši. Prvi dan treninga je bilo težko, že drugi dan pa sem spoznala, da vse skupaj ni tako tragično kot sem sprva mislila, čeprav se na peščenih igriščih znajdem precej bolje,« je povedala Paola, ki na vprašanje, kaj pričakuje od dvoboja, vedno odgovarja na enak način: »Vsako nasprotnico je mogoče premagati!« Kvalfikacije se bodo sicer pričele ob 10.uri. / ŠPORT Četrtek, 16. julija 2009 17 ODBOJKA - Svetovna liga »Azzurri« na dobri poti za Beograd Kitajsko pa morajo premagati še enkrat - Po TV šele jutri Kitajci niso bili dorasli »azzurrom« FIVB KOTALKANJE Martina Pecchiar na EP v Parizu Slovenska kotalkarica tržaškega društva Jolly Martina Pecchiar bo nastopila na evropskem mladinskem prvenstvo, ki bo od 24. do 28. avgusta v Parizu. V kategoriji jeunesse bo dijakinja lice-ja Prešeren astopila bo v prostem programu. Pecchiarijeva je lani nastopila na evropskem pokalu v Trstu, na EP pa se bo preizkusila prvič. JADRANJE - Mladinsko SP 470 Jaš in Simon v zlati skupini na 15. mestu Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta končala s finalnimi nastopi na svetovnem mladinskem prvenstvu v razredu 470, ki se odvija v grškem Solunu. Zadnji dan bojev v »zlati skupini« sta dosegla uvrstitvi na 10. in 9. mestu, kar jima je navrglo 15. mesto. Poskus, da bi se zadnjih hip uvrstila v današnjo sklepno regato »medal race« (10 najboljših posadk), jima je torej, kljub včerajšnjemu solidnemu jadranju, spodletel, naloga je bila tudi sicer izjemno težka, danes pa ju čaka še ena to-lažilna regata, po kateri lahko svojo končno uvrstitev še izboljšata za nekaj mest. »Razmere v Grčiji so bile drugačne kot smo pričakovali. Po tihem smo računali, da bodo za nas ugodnejše in da bi se mogoče lahko potegovali za višjo uvrstitev od dosežene, a ni bilo tako. Namesto termičnega vetra smo se zašli v razmerah stalne nepredvidljivosti. Fanta včasih nista bila dovolj pazljiva, zmanjkalo jima je tudi nekaj športne sreče. Navsezadnje sta slabo jadrala le prvi dan finala, med tekmovalci enake starosti pa sta bila še vedno najboljša, tako da uvrstitev v prvi tretjini tekmovalcev ni tragedija,« je nastop naših jadralcev komentiral trener Matjaž Antonac. Ze dan pred sklepno regato sta si naslov prvaka vsekakor zagotovila Francoza Sofian Bouvet in Jeremie Mion, ki v dvanajstih plovih nikoli nista dosegla slabše uvrstitve od 5. mesta, v finalni fazi pa sta bila kar dvakrat prva enkrat druga in trikrat četrta. Še v boju za kolajne sta Italijana, bratranca Luca in Roberto Dubbini, ki sta pred zadnjo regato četrta, pred njima sta še nemška posadka Ferdinand Gerz in Tobias Bolduan ter francoska Viannery Guilbaud in Thomas Haddouche. Nastop v skupini »medal race« je spodletel tudi Slovencema Mitji Mikulinu in Sebastianu Prinči-ču, ki sta trinajsta. NANJING - Slovenca v dresu italijanske odbojkarske reprezentance Matej Cernic in Loris Mama sta še za korak bližja uvrstitvi v sklepno fazo svetovne odbojkarske lige, ki bo konec prihodnjega tedna v Beogradu. V prvi od dveh tekem zadnjega kroga kvalifikacij proti Kitajski je namreč Italija zmagala z gladkim 3:0 (25:23, 25:18, 25:17). Cernic je k zmagi prispeval 7 točk (4 napadi, 1 blok, dva asa), libero Mania pa 13 pozitivnih sprejemov na 14. Za zanesljivo uvrstitev v sklepni še-steroboj mora Italija jutri spet premagati Kitajsko s 3:0 ali 3:1, v vsakem drugem primeru je njena usoda odvisna od rezultatov z drugih igrišč in skupin. Tekma proti Kitajcem je bila skoraj enosmerna. Trener Anastasi je začel s postavo, ki je v prejšnjem krogu igrala proti ZDA, le Fortunato je na centru zamenjal poškodovanega Salo, podajal pa je Valerio Ver-miglio, ki mu je Cernic tudi odstopil kape-tanski trak. Po prvem setu, ki se je končal s tesnim 25:23 (Kitajska pa je vodila z 20:17), je trener poslal na igrišče tudi Gavotta, ki je po prvih porazih v juniju romal na klop in odtlej v njegovi vlogi spremljal nastope Laska, ta pa je tokrat v petih napadih naredil kar tri napake. Tokrat je Gavotto upravičil zaupanje trenerja in dobro opravil svojo nalogo, Kitajci pa Italijanom niso več nudili resnega odpora. »Azzurri« so dosegli kar 18 blokov, učinkovit pa je bil tudi njihov servis. Izveleček današnje druge tekme bo RaiSat sport šele jutri med 14.30 in 15.25. SKIROLL - Druga tekma za svetovni pokal v Nemčiji Mateja 5. po prologu Za vodilno Rusinjo Vedenejevo zaostal 59 sekund - Danes sprint, jutri zasledovalna vožnja Na umetnem jezeru v Makklee-bergu pri Leipzigu v Nemčiji se je začela druga tekma svetovnega pokala v skirollu. Včeraj je bil na sporedu 10 kilometrov dolg prolog. Na njem je zastavonoša italijanske ženske reprezentance in ŠD Mladina Mateja Bogatec zasedla 5. mesto. Za vodilno Rusinjo Je-leno Vedenejevo je zaostala za 59 sekund. Druga je bila Švedinja Anna Sep-pas z zaostankom 5 sekund, tretja Rusinja Ana Lazareva (+29), četrta pa Če-hinja Karolina Bikova (+50 sek.), Rusinja Kisluhina je na 6. mestu zaostala za Bogatčevo za 4 sekunde. Zasledovalna vožnja, po kateri bodo podelili točke svetovnega pokala, bo na sporedu jutri, Bogatčeva pa bo skušala vsaj del zaostanka nadoknaditi. Najmanj 3. mesto je še dosegljivo, najprej bo skušala ujeti Bikovo, če bo ta z njo sodelovala pa bi lahko obe dohiteli še vsaj Laza-revo. Danes bo v Makkleebergu na sporedu sprint, na katerem kriška tekmovalka starta kot favoritinja. ODBOJKA - Boleč odhod za Govolley Mateja Zavadlav bo igrala za Chions Goriško društvo bo poiskalo okrepitve za nastopanje v D-ligi Mateja Zavadlav (na sliki) je še ena v seriji od-bojkaric, ki zapušča naša moštva, nekaj se jih je sicer tudi že vrnilo. Perspektivna mladinka Govolleyja bo namreč v prihodnji sezoni igrala za Chions pri Por-denonu v deželni C-ligi. Pri tem klubu je že lani igrala v prvenstvu do 16 let. Mateja, ki je doslej obiskovala znanstveno-tehnološki licej Simona Gregorčiča v Gorici, bo študij nadaljevala na liceju v Pordenonu, bivala pa bo v Fontanafreddi. Zanjo sta se potegovala tudi drugoligaša iz Vidma in Tržiča. Kot nam je povedal predsednik Govolleyja David Grinovero odhod zelo obžalujejo, sprijaznili pa so se z željo igralke in njenih staršev, da se preizkusi v drugem okolju. Govolley bo v prihodnji sezoni nastopil v D-ligi in bi mu Mateja prišla še kako prav, računajo pa, da bodo v višji ligi vsekakor konkurenčni, saj se že pogovarjajo z nekaterimi igralkami, da bi še okrepili ekipo, ki je osvojila prvo mesto v 1. ženski diviziji na Goriškem. KOŠARKA A. Šušteršič z Borom v deželni C-ligi KK Bor je pred novo športno sezono člansko ekipo Radenska še dodatno okrepil in slovensko obarval z branilcem iz Kontovelovih vrst Andrejem Šu-šteršičem (letnik 1987, visok 190cm). Šušteršič je že igral za Bor v mladinskih kategorijah, ko je svetoivanski klub upravljal združeno ekipo slovenskih igralcev njegovega letnika. Kot prost igralec je sprejel izziv ponovnega nastopanja na višji ravni, potem ko je že igral v državni C ligi pri Jadranu in lani v D ligi pri Kontovelu prispeval povprečno po 16,5 točk na tekmo. Trener Andrea Mura in športni vodja Lucio Martini sta prepričana, da je Andrej, s svojo agresivnostjo v obrambi in natančnostjo pri metu iz razdalje, tip igralca, kakršnega potrebujeta za sestavo mlade, z delovnimi navadami priučene skupine igralcev. JADRANJE - Petdnevni tečaj JK Čupa Zabava na morju Najbolj privlačna je deska Deset mladih tečajnikov med 13. in 15. letom starosti se je preizkusilo tudi na dvojcu l'equipe Čupini tečajniki KROMA in jadrnici open bic - Avgusta Pri Čupi se je zaključil tečaj Zabave na morju: šlo je za najnovejšo ponudbo za mlade od 13. do 15. leta starosti. Na petdnevnem tečaju je deset najstnikov spoznavalo jadralno desko, dvojec l'equipe in najnovejšo jadrnico O'pen bic (jadrnica je podobna optimistu, je pa hitrejša in manj stabilna, zagotavlja pa večjo zabavo za nadaljevalce). Vsak tečajnik je prve tri dni preizkusil vse tri klase, zadnje dva dni tečaja pa je vsakdo izbral, kar mu je bolj pri-jalo. Večinoma so tečajniki v zadnjih dneh spoznavali jadralno desko, učili so se vožnje s trapezom in jadrali v močnejšem vetru: »Ker so vsi opravili že tečaj optimista, so osnove jadranja že poznali in je bila torej vadba že usmerjena v nadaljevalno šolo. Vsekakor so se vsi naučili, kako se pripravi jadralno desko oziroma jadrnici in tudi kako se izvaja obrate,« je pojasnila intšruktorica Jasna Tuta, ki je ob sebi imela asistena Janoša Juričiča. Zamisel o tednu zabave je v Se-sljanu nastala zato, ker klub ni nudil no- bodo tečaj ponovili bene ponudbe za to starostno obdobje: »Gre za leta, ko so najstniki za optimiste preveliki, tečaji jadralne deske pa so namenjeni starejšim. Zato smo se pri klubu odločili za tečaj, ki bi mladim ponudil vse klase, ki so primerne za to starostno obdobje in ki jih razpolagamo pri klubu. Glavni cilj pa je bila vselej zabava,« je še dodala vodja tečaja. Pri Čupi so tako nastnikom od ponedeljka, 6. julija do petka, 10. julija od 13.00 do 18.00 ponujali pestro športno popoldne, ki je bilo nadvse uspešno. Tečajniki so se kljub slabemu vremenu vsekakor podali na morje. Najzanimivejša in najatraktivnejša pa je bila za Petro, Johano, Alberta, Danjela, Kima, Erika, Petra, Martina in Aleksandra jadralna deska: osnov so se tečajniki učili na simulatorju na suhem, sicer pa v vodi sprva s širšejšimi in stabilnejšimi deskami in manjšimi jadri, nato pa z zahtevnejšo opremo. Tečaj zabave na morju bodo pri Čupi priredili še avgusta meseca. (V.S.) več fotografij na WWW.primorski.eu 18 Sobota, 18. julija 2009 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o veselici Narodne delavske organizacije, ki jo je priredila v podporo stavkajočim predilcem iz Ajdovščine. »Vršila se je v Barkovljah in vspela kar najbolje v vsakem pogledu. Vzlic slabemu vremenu je došlo toliko občinstva kolikor ga nismo pričakovali. Zabava je bila jako animirana, a nje vspeh je v dejstvu, da je prišel ob tej priliki do krepkega izraza čut bratske solidarnosti med slovenskim delavstvom, smisel za samopomoč - a obenem tudi do manifestacij žive narodne zavednosti. To pa še posebno vzlic obiska sarajevskih učiteljiščnikov. Te mladeniče, bodoče vzgojevatelje naroda iz bratske nam dežele je občinstvo prisrčno pozdravljalo že ob njih prihodu. Navdušenje se je vekšalo, ko je podpredsednik Narodne delavske organizacije tovariš Jaklič prisrčnimi besedami pozdravil mile goste, a je doseglo svoj višek, ko se je profesor gospod Josip Milakovic v navdušenem govoru za- hvalil na toli bratskemu vsprejemu, kakoršnega tu v Trstu niso pričakovali, ter je zaključil z blago-vestjem Simona Gregorčiča na adreso zbranega naroda: Tvoj je vstajenja dan! Ta zaključek je pripravil množico v ekstazo in ovacijam milim gostom ni bilo ne konca ne kraja. Jednako se je godilo, ko so gostje odhajali. Ti so bili ganjeni do srca na takih bratskih pojavih in oba voditelja ekskurzije sta kasneje zopet in zopet zatrjala, da jim vse, kar so videli in opazovali v Trstu, jednostavno imponira. Ob takem vznešenem razpoloženju se je zabava nadaljevala ob krasnem pevanju društva Adrija in udarjanju njega tamburaškega zbora. O namenu te prireditve je imel tovariš Jaklič krasen govor, v katerem je s konkretnimi podatki opisoval vzroke sedanjemu štrajku v Ajdovščini in dokazal, da, če je bil kedaj kak štrajk vreden simpatij občinstva, je to gotovo štrajk vreden v predilnici v Ajdovščini.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Te dni je bil v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma ustanovni občni zbor društva Slovensko gledališče. Večji del občnega zbora je bil posvečen natančni obrazložitvi društvenih pravil, ki so bila sprejeta z nekaterimi popravki. Potem ko je bil na predlog predsednika SKGZ, ki je občni zbor vodil, izbran profesor dr. Andrej Budal za častnega predsednika novega društva, je bil izvoljen upravni odbor društva z revizorskim odborom in razsodiščem. Upravni odbor sestavljajo Rado Rauber, Milan Černe, Modest Sancin, dr. Josip Tavčar, Meri Petaros, Peter Sancin in dr. Igor Gruden. Primorski dnevnik se je ponovno ubadal s premestitvijo ladje Saturnia v Novo pristanišče. Sindikalni položaj se je nenadoma hudo zaostril, tako da bo po vsej verjetnosti prišlo do nove protestne stavke. Ladjo Saturnia so namreč nenadoma, pod večer, odpeljali iz tržaškega arzenala pred pomol v Novem pristanišču nasproti skladišča št. 35. »Izbrali so to uro očitno zato, ker takrat ni v Arzenalu delavcev. Potrebne operacije so v Arzenalu opravili ravnatelji in nekateri načelniki oddelkov. Odločno vlogo pa je ponovno imelo pristaniško poveljstvo in mornarji vojne mornarice, ki so jih vkrcali na vlačilce. Za celotni manever je bilo namreč potrebno pet vlačilcev in tokrat civilni mornarji nikakor niso hoteli delati. Dokaj očitno je, da gre za nadaljevanje manevra, da se odpelje ladjo iz pristanišča in se na ta način zada stavkajočim pomorščakom težak udarec, stavko oslabi in postopno razbije. Zato se je sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice na izrednem sestanku, na katerem so bili prisotni tudi nekateri tajniki najvažnejših kategorij. Izvršni odbor je med drugim sklenil, da bodo proglasili splošno stavko takoj za tem, ko bi Saturnia odplula iz Trsta. Ob zaključku tega sestanka so izdali skupno uradno sporočilo.« FILMI PO TV Nedelja, 19. julija, La 7, ob 9.50 Umberto D. Režija: Vittorio De Sica Igra: Carlo Battisti Gospod Umberto je bil do nedavnega uslužben v uradih rimskega ministrstva in živel spoštljivo in dostojno življenje. Pred nedavnim so ga upokojili: od takrat se je njegov status bistveno poslabšal in pokojnina mu ne zadostuje, da bi plačeval najemnino osorni lastnici, vzdrževal malega psička, predvsem pa vzdrževal samega sebe. Prav gotovo eden najbolj poetičnih in hkrati pretresljivo-gan-ljivih De Sicovih filmov, ki ga je takratna cenzura celo prepovedala, ker je v resnici nasprotoval ideji italijanskega povojnega ekonomskega vzpona in razgaljeval negativne plati družbe. Pred nedavnim je Alain Delon naznanil, da se bo v kratkem lotil remakeja De Sicove zgodbe in v prvi osebi odigral vlogo nesrečnega starčka. Nedelja, 19. julija, rete 4, ob 23.35 Respiro Režija: Emanuele Crialese Igrajo: Valeria Golino, Vincenzo Amato in Francesco Casisa Mladi italijanski režiser Emanuele Crialese je opozoril nase pred štirimi leti, ko je v Cannesu predstavil film, ki si je nato prislužil tudi nagrado tedna kritike in pa nagrado mladih kritikov. Dogajanje je postavljeno na Lampeduso, kjer živi prikupna protagonistka Grazia. Junakinja je poročena z ribičem Pietrom in z njim ima tri otroke. Njeno svobodomiselno vedenje pa je v nasprotju s strogimi pravili male skupnosti. V tem gre tudi iskati razlog, da jo njena družina v določenem trenutku pošlje na zdravljenje, saj Grazijino gledanje na svet absolutno ne sovpada s tistim vseh sosedov. Ko pa naslednjega dne najdejo na obali ostanke njenih oblačil, so bližnji otočani prepričani, da so ubogo dekle pahnili v samomorilsko dejanje. Ponedeljek, 19. julija, rete 4, ob 21.10 Sentieri selvaggi Režija: John Ford Igrajo: John Wayne, Natalie Wood in Jeffrey Hunter Bivši oficir juanjaške vojske Ethan Edwards se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranch svojega brata. Domačijo napadejo in iz-ropajo Indijanci, pomorijo večino družine in ugrabijo Etha- novo nečakinjo. Jjk i i V v"^^*" Stari kavbojec, ki je tudi zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo v resnici namerava umoriti, saj so jo po njegovem rdečekožci preveč onečastili. Fordov celovečerec velja za enega najbolj znanih in večpomenskih vesternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno perečih tem družine, rasizma in sožitja velikega naroda. Ponedeljek, 20. julija, rete 4, ob 0.35 Sognando Mombasa Režija: Hannu Tuomainen Igrajo: Antti Tarvainen, Joonas Saartamo Kaj bi počeli, ko bi vam danes rekli, da vam ostaja še samo nekaj tednov življenja? Protagonist finskega celovečerca odloči, da ne bo svojih zadnjih dni preživel v bolnišnici, ampak se s svojo kitaro odpravi v smeri Mombase. Z njim gre tudi neka druga pacientka, ki ji nad glavo grozi podoben Da-moklejev meč... Četrtek, 23. julija, Rai 3, ob 21.10 Il cuore altrove Režija: Pupi Avati Igrajo: Neri Marcore, Vanessa Incontrada, Giu-lio Bosetti in Nino D Angelo Avatijev film, ki se je pred dvema letoma potegoval za zlato palmo v Cannesu je nostalgi-čna pripoved o ljubezni med žensko in moškim, ki prihajata iz navidezno nezdružljivih socialnih okolij. Nello Balocchi je sramežljiv in neroden učitelj, povsem predan šolskemu poklicu in rezerviranemu življenju. Njegova tradicionalna italijanska družina si od njega pričakuje, da bi si našel primerno ženo in si seveda ustvaril tudi družino. Nello pa sorodne duše ne uspe na noben način najti, dokler se nekega dne udeleži družbenega plesa v domu za slepce. Tam spozna dolgolaso lepotico, ki mu povsem spremeni življenje... (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO EVANGE-UČAN POROČEVALKA, ČASNIKARKA POKRAJINA V GRČIJI LJUDSTVO V PIRENEJIH IVAN TAVČAR CUT ZA ZAZNAVANJE SVETOLOBE KARBIDOVKA PRIPRAVNICA FOTO KROMA MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU DUNAJSKI NOGOMETNI KLUB GLAVNI TRG V STARIH GRŠKIH MESTIH KRAJ NA MADŽARSKEM MESTO V KONGU STANOVALKE NA DOLOČENEM PODROČJU ULICE V RIMU IN MILANU BESEDNI PRIKAZ, OČRT STAR SLOVAN STARI OČE TURŠKA SLADICA, TURŠKI MED SLOVANSKO BAJESLOVNO BITJE SKODELICA, NAVADNO S PLADNJEM OS. ZAIMEK SIMFONIJA RIMSKEGA -KORSAKOVA GALEAZZO .. KEMIJSKI ZNAK ZA ERBIJ ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB DOMAČNOST SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA PREIZKUS ZNANJA, SPOSOBNOSTI SENATORKA BLAŽINA GL. MESTO ESTONIJE AM. IGRALKA DEREK ŠP. ARHITEKT (JOSE LUIS) IME VEČ PARTSKIH KRALJEV RIMSKI BOG SMRTI GALERIJA V LJUBLJANI ZIMBABVEJ-SKI POLITIK (JOSHUA) PRISTANIŠČE V ALŽIRIJI GOROVJE NA KOSOVU JEZERO V ETIOPIJI IN REKA V KENIJI BERI PRIMORSKI DNEVNIK SLOVENSKI PISATELJ IN PREVAJALEC (ANDREJ) ČILSKI TENISAČ (MARCELO) KROKAR POKRAJINA V VIETNAMU REKA V NEMČIJI ŠVEDSKI ZGODOVINAR ZGONIŠKI ŠPORT. KLUB RUS. VRATAR DASAJEV VRHNJE OBLAČILO NAŠA OLIMPIJSKA JADRALKA BOGATEC KIRKIN OTOK PREBIVALEC EVR. OTOŠKE DRŽAVE ODŽAGAN KOS DEBLA URS RAEBER OTOČJE V BALTSKEM MORJU JUŽNOAMERIŠKA DRŽAVA PTICA UJEDA, SRŠENAR FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI MESTO V SRBIJI, OB REKI LEPENICI ZANOS, DELOVNA VNEMA ČISTA TEŽA BLAGA VEČ ANGLEŠKIH KRALJEV MOŠKO IME MADŽAR ITALIJANSKI SUKAR (GUIDO) DEU GROZDA NEKD. ROM. TENISAČ VERSKI REFORMATOR HUS URADNA LISTINA KDOR DAJE OPAZKE, PRIPOMBE NIKI LAUDA AM. IGRALEC (NICOLAS) MURSKA SOBOTA ARABSKI ŽREBEC SAMO-VLADARKA, NASILNICA NAUK O ZGRADBI TELESA ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL SLAVILNA PESEM PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ADA NEGRI AMERIŠKA GLASBENICA, JAPONSKEGA RODU, LENNONOVA VDOVA (YOKO) ELEKTRIČNA MORSKA RIBA UHO ŠTEVILO KOMET ORANJE SLOVARČEK - AALAND = otočje v Baltskem morju * ALIN = Švedski zgdovinar • ARKO = slovenski pisatelj • ARTABAN = več partskih kraljev • GOMA = mesto v Kongu • NKOMO = zimbabvejski politik • SERT = španski arhitekt / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat - Umetnik se rodiš 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.15 Aktualno: Settegiorni 10.10 Nan.: Un ciclone in convento 11.00 Nan.: Lady Cop 11.45 Aktualno: Pongo & Peggy... Gli ani- mali del cuore 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 22.40 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.35 Film: Profondo blu (dok., VB, '03, r. A. Byatt, A. Fothergill) 17.00 17.10 17.40 17.45 18.50 20.00 20.35 21.20 23.30 23.35 0.35 1.05 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: A Sua immagine Dnevnik L.I.S. Nan.: L'ispettore Derrick Kviz: Reazione a catena Dnevnik in športne vesti Variete: Supervarieta Film: L'amore arriva n treno (kom., Indija, '07, r. I. Ali, i. S. Kapur, K. Kapoor) Dnevnik Variete: Premio Roma - Concorso internazionale di danza Aktualno: L'appuntamento Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Rai Due 6.00 Dok.: Filippine, ultima frontiera, l'isola Palawan 6.25 23.45 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.35 Aktualno: L'avvocato risponde, sledi Inconscio e Magia 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00, 13.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.30 Dnevnik L.I.S. 10.35 Aktualno: Quello che 11.15 Aktualno: Qualitaliadop 13.25 Aktualno: Sereno variabile estate 14.00 Kolesarstvo: Tour de France 2009 (14. etapa) 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: La complicata vita di Christine 18.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.15 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 20.10 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje lota 21.05 Film: McBride (triler, ZDA, '06, r. M. Griffiths, i. J. Larroquette) 22.30 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia (i. A. Neldel) 23.25 Nočni dnevnik, sledi Tg2 Si, viag-giare 0.00 Dok.: Tg2 Dossier, sledi Tg2 Storie V" Rai Tre 7.10 8.05 9.00 9.55 Aktualno: Ieri & Oggi - Condominio Mediterráneo - Egitto Aktualno: Sotto i cieli del mondo Dok.: Geo Magazine 2009 Šport: Skoki v vodo, SP v Rimu, stolp 10m, Ž, kvalifikacije; sledi sin-hrono plavanje, SP v Rimu, ekipno, kvalifikacije 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 14.00 15.15 15.20 18.55 19.00 20.00 20.10 20.55 23.05 23.25 0.55 15.00 16.05 17.55 18.55 19.35 21.10 23.10 0.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Dnevnik - Kratke vesti Šport: Skoki v vodo, SP v Rimu, stolp 10m, Ž, finale; sledijo Sin-hroni skoki, SP, deska 3m, Ž, finale Vremenska napoved Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch Šport: Slavnostno odprtje SP v plavanju, Rim Deželni dnevnik Film: Interceptor (akc., Avstral., '79, r. G. Miller, i. M. Gibson, J. Samuel) Dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: West Wing - Tutti gli uomi-ni del presidente Nan.: Nonno Felice Nan.: Magnum P. I. Aktualno: Stasera a teatro Nan.: I segreti del vulcano Dnevnik, prometne vesti Aktualno: Cuochi senza frontiere Nan.: Distretto di polizia 5 Dnevnik in vremenska napoved Film: Perry Mason - La notizia (srh., ZDA '86, i. T. Bottoms) Dnevnik - kratke vesti in morkse vesti Nan.: Psych Dok.: Donnavventura Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Nikita Nan.: Criminla Intent Nan.: Shark Nan.: N.Y.P.D. Canale S 8.50 9.50 10.55 11.05 12.25 13.00 13.50 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.50 1.30 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Dokumentarec Nan.: Finalmente arriva Kalle Aktualno: Speciale Giffoni Film Festival 2009 Film: Il tesoro dei Templari (pust., Dan., '08, r. G. Campeotto, i. N.S. Anderson) Dnevnik - kratke vesti in morske vesti Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Elisa di Rivombrosa (It., '04, r. C. Torrini) Nan.: The Starter Wife Nan.: Carabinieri 6 0.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Variete: Scherzi a parte Film: Di che peccato sei? (kom., It., '06, i. A. Yespica, L. Gullotta) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Dnevnik 6.25 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Cleopatra 2525 7.35 Film: Toto Sapore e la magica sto-ria della pizza (anim., It., '03, r. M. Forestieri) 8.15 Dnevnik - Kratke vesti 9.05 Risanke 10.45 Nan.: Perche a me? 11.50 Nan.: Aliens in America 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.35 Dnevnik - Tg com 13.55 Motociklizem: VN Nemčije, vaje 125 ccm, sledi 250 ccm 16.10 FIlm: L'isola del tesoro e la leggen-da degli abissi (pust., NZ, '04, i. E. Allen) 17.05 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti 18.00 Nan.: Give me five 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr Bean 19.30 Film: Osmosis Jones (kom., ZDA '01, i. B. Murray 20.30 22.10 Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved 21.10 Film: Un genio in pannolino (kom., ZDA, '99, r. B. Clark, i. K. Turner, C. Lloyd) 23.10 Film: Catastrofe dal cielo (pust., Kan. '03, i. J. Pacula) 0.10 Dnevnik - Morska napoved 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.00 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.30 Nan.: Don Matteo 5 11.00 Il meglio di formato famiglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Glasb.: Palco, gli eventi in Tv 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.05 19.00 Radovednosti iz Trsta 13.10 Aktualno: Lavoro Donna 13.45 Klasična glasba 14.10 Aktualno: Hard Trek 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 15.30 Dokumentarci o naravi 16.20 Super Sea 17.00 Risanke 19.00 Ciacole no fa fritole 19.10 Dok.: Castelli e manieri 20.00 Campagna amica 20.30 Deželni dnevni 20.55 Talk Show: Incontri al caffe de La Versiliana 22.35 Dok.: Borgo Italia 23.30 Aktualno: Stoa LA 6.00 7.30 9.25 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.05 20.00 20.30 21.10 23.05 1.00 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, prometne vesti Film: Fra Manisco cerca guai (kom., It., '61, i. A. Fabrizi) Nan.: Il tocco di un angelo Film: Amore in quattro dimensio-ni(kom., It., '63, i. F. Rame) Dnevnik in športne vesti Nan.: New Tricks Nan.: Hustle Film: Il tango della gelosia (kom., It., '81, r. Steno, i. M. Vitti, D. Aba-tantuono) Film: Il padrone di casa (kom., ZDA, '91, i. J. Pesci) Dnevnik Nan.: Doctorology Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Runaway (pust., ZDA, '85, i. T. Selleck, C. Rhodes) Aktualno: Tg La 7 - Moda (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Iz popotne torbe (pon.) 7.45 Ris. nan.: Zmaj za rojstni dan 8.10 Male sive celice (pon.) 8.55 Kino Kekec (pon.) 9.15 Kino Kekec: Za oblaki 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Dr. Who 14.00 18.40 Risanke 14.10 Film: Šampio rodea (pon.) 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.35 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Juhica za dušo 22.00 Prvi in drugi - Oči nostalgije 22.30 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.45 Film: Obupano iščem Suzano (pon.) 0.30 Film: Žrtve bogastva (pon.) 2.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.7.1991 (T Slovenija 2 6.30 0.30 Zabavni infokanal 9.50 Skozi čas 10.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.7.1991 10.30 Polemika (pon.) 12.30 Circom Regional: Nevarne gore 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.00 Kolesarska dirka po Franciji (prenos) 17.45 Ljubljana: nogomet, Olympia - Interblock 20.00 Dok. film: Ivek, kdo te je ubil? 20.50 Dok. oddaja: Brez smrti zemlja nikdar ne postane domovina 21.50 Alpe - Donava - Jadran, podobe iz srednje Evrope 22.20 Nad.: Rim 23.15 Posnetek koncerta: Metallica 0.10 Nad.: Številke (pon.) í Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.50 Arhivski posnetki 15.25 Zaplešimo na Rexu 16.05 Avtomobilizem 16.20 Globus 16.50 Vesolje je ... 17.25 Zoom - mladi in film 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.00 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 22.15 Športne vesti 19.25 Jutri je nedelja 19.35 Mlad. odd.: Ciak junior 20.00 Potopisi 20.25 Srečanje z ... 21.05 Folkest v Kopru 22.00 Vsedanes 22.15 Športna oddaja 0.15 Čezmejna TV - TDD - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 9.00 12.00, 23.35 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka (pon.) 16.00 Hrana in vino (pon.) 17.00 Kasaške dirke 18.00 Kultura 18.30 Če me spomin ne vara (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Otroški FENS 2009 22.00 Postaja GO 23.00 S polnim plinom radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.55 RK na obisku; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.10 Predstavitev FENS festivala; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Slov. nogometno prvenstvo v živo, Luka Koper-Celje; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Dnevnik medicincev iz Kenije; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Baritonist Robert Merrill; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Posnetek opere; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 16. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA TOLMEČ O 9/18 VIDEM O 14/24 O PORDENON 15/23 O GRADEC 20/26 i NAPOVED ZA DANES' Že zgodaj zjutraj se bodo pojavljale padavine tudi z močnimi nevihtami. Količina dežja bo lahko tudi ponekod obilna. Ob morju bo pihal močan jugozahodnik. Čez dan bo še spremenljivo a se bodo lahko še pojavljale plohe in nevihte; ohladilo se bo. Proti večeru se bo vremensko ^stanje izboljšalo. Od zahoda se bo pooblačilo. Nevihte se bodo že zjutraj začele pojavljati v zahodni Sloveniji, čez dan pa bodo zajele vso državo. Popoldne bodo padavine slabele in počasi ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 21, ob morju 23, najvišje dnevne od 17 do 24, v vzhodni Sloveniji okoli 27 stopinj C. Čez našo deželo se bo danes zjutraj pomikala izrazita atlantska fronta, ki bo povzročila zelo močno nestabilnost ozračja. Za njo bodo dotekali bolj suhi tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49Dolžina dneva 15.16 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.11 in zatone ob 17.36 A Nad večjim delom Evrope je ciklonsko območje. Hladna fronta se pomika prek severnega Sredozemlja in severnega Balkana. Za njo bo k nam pritekal občutno hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Proti večeru bo obremenitev nekoliko oslabela. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 28,4 stopnje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.23 najnižje -49 cm, ob 9.25 najvišje 18 cm, ob 13.47 najnižje -1 cm, ob 19.44 najvišje 44 cm. Jutri: ob 3.06 najnižje -59 cm, ob 10.05 najvišje 26 cm, ob 14.58 najnižje -4 cm, ob 20.40 najvišje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m...........21 1000 m ..........16 1500 m ..........11 OC 2000 m............8 2500 m............5 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 9 in pol, v gorah 11. O GRADEC 12/27 , CELOVEC O 10/26 TOLMEČ O 7/20 TRBIŽ O 6/21 VIDEM O 14/24y O PORDENON 15/23 ČEDAD O 15/23 GORICA O o 7/22 KRANJSKA G. O N. GORICA O TRŽIČ 8/25 O KRANJ = O LJUBLJANA 12/26 POSTOJNA O 8/23 KOČEVJE o 7/24 S. GRADEC CELJE 9/26 O PTUJ O N. MESTO 10/25 o ^ ZAGREB 14/27 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo zmerno oblačno, zjutraj bo hladno;v hribovitem svetu bo več spremenljivosti,popoldne bo možna kakšna ploha. Ob morju bodo pihali okrepljeni krajevni vetrovi. <5 (NAPOVED ZA JUTRp \ V nedeljo in ponedeljek bo povečini jasno, občasno pa bo tudi nekaj kopaste oblačnosti. Predvsem v gorskem svetu bodo popoldne možne posamezne plohe. OBLETNICA - Nenavadno ravnanje ameriške vesoljske agencije povečuje dvome in sume Nasa priznala izbris posnetka prvega So Američani pred 40 leti sploh prišli pristanka na Luni na Zemljin planet? WASHINGTON - Ameriška vesoljska agencija Nasa je v četrtek priznala, da so v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja izbrisali vse originale posnetkov prvega človeškega pristanka na Luni 20. julija 1969. To pa je le še okrepilo mnenja o zaroti, da Američanov sploh ni bilo na Luni ter da so pristanek režirali in posneli s pomočjo Hollywooda. Kot je v četrtek sporočil višji inženir Nase Dick Nafzger, sedaj izdelujejo nove, izboljšane digitalne posnetke na podlagi štirih posnetkov, ki so jih zbrali v ZDA in v Avstraliji. Zagotovil je, da ničesar ne bodo potvorili. Projekt izdelave novih, boljših posnetkov prvega sprehodov po Lunini površini astronavtov Neila Armstronga in Edwina Buzza Aldrina bo Naso sicer stal 230.000 dolarjev. Zaupali so ga podjetju iz Burbanka, ki je med drugim digitalno obnovilo slavni film s Humphrey-jem Bogartom "Casablanca". Lowry Digital bo potreboval skupaj mesec dni, doslej pa so opravili okoli 40 odstotkov dela. Posnetke izdelujejo na podlagi izvirnega posnetka televizije CBS, posnetka s televizijskega ekrana ter posnetkov iz nacionalnih arhivov in iz Avstralije. Kot je dejal Nafzger, so pred tremi leti začeli iskati posnetke v lastnih arhivih. Ugotovili so, da so vse izbrisali, ker so se v 70. in 80. letih ubadali z različnimi težavami in pomanjkanjem. Trakove so potem ponovno uporabili. Posnetke naj bi uporabljali še najprej kot podatkovni material, nihče pa se ni spomnil, da gre za zgodovinski material. Kurator za vesolje muzeja Smithsonian Roger Launius pa je za ameriško tiskovno agencijo AP povedal, da ga takšen odnos sploh ne preseneča, saj v državnih birokracijah le malokdo pomisli na pomen ohranjanja zgodovine. Tudi z drugimi pomembnimi zgodovinskimi najdbami in predmeti pa po njegovih besedah delajo podobno neprimerno. Nasa sicer vsega ni uničila. Ob obletnici prvih korakov Armstronga na Luni je na njeni spletni strani na voljo tonski posnetek komunikacij poveljniškega modula v Lunini krožnici in lunarnega modula. Prav tako prenaša celotno komunikacijo s kontrolo misije v Houstonu in astronavti. Malce več dobre volje za prihodnost Nase pa je v sredo prinesel senat, ki je potrdil nekdanjega astronavta in upokojenega generala Charlesa Boldna na položaj novega upravitelja Nase. Bolden je bil v vesolju štirikrat in je bil celo pilot raketoplana, ki je leta 1990 ponesel v vesolje teleskop Hubble. Na položaj bo prisegel 20. julija, torej na 40. obletnico prvega pristanka na Luni. Demokratski senator iz Floride, prav tako nekdanji astronavt Ben Nelson, verjame, da bo Bolden povrnil nekaj "čarovnije" iz časov, ko so bili skupaj na misijah v vesolju. Bolden bo vodil Naso v času upokojevanja raketoplanov, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto. Novo plovilo ne bo pripravljeno vsaj do leta 2015, Američani pa se bodo do takrat na misije v vesolje odpravljali z ruskimi raketami. (STA) Dva posnetka zgodovinskega sprehoda Neila Armstronga na Luni 20. julija 1969. So bili posnetki narejeni s pomočjo Hollywooda? OBLETNICA - Dražba Spominki misije Apollo 11 NEW YORK - Newyorška dražbena hiša Bonhams je v četrtek priredila dražbo spominkov povezanih z misijo Apolla 11, ki je 16. julija pred 40 leti v vesolje ponesla tri astronavte, med njimi Neila Armstronga, ki se je 20. julija 1969 kot prvi človek sprehodil po Luni. Dražba je prinesla nekaj presenečenj. Navigacijski zemljevid vesolja z Lunine površine so namreč namesto za pričakovanih 90.000 dolarjev prodali za 218.000 dolarjev. Po drugi strani pa jim ni uspelo prodati seznama postopkov za pristajanje lunarnega modula imenovanega "Orel", za katerega so pričakovali iztržek med 125.000 do 175.000 dolarji. Prodati jim je uspelo tudi našitek odprave Apollo 11 z orlom nad Lunino površino, in sicer namesto za pričakovanih 35.000 dolarjev za 61.000 dolarjev. Na dražbi je bil sicer dolg seznam skupaj 350 različnih predmetov in različnih vesoljskih misij. (STA)