GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TSLVOK: 2876 CORTLAHDT. Entered ai Second-01aaa Matter, September 21, 1903, at ihe Post Office a* New York, K. Y, under the Act of Congress of Man* 3, 187t. TELETON: 4687 COBTLANDT, NO. 34. STEV. 24 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 29, 1918. — TOREK, 39. JANUARJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. Boljševiki in Rumunska. -ooo- RTJMTJNSKI POSLANIK IN KONZULI BODO MO RALI ODPOTOVATI IZ DEŽELE. — GEN. ŠČERBA-ČEV JE ODSTAVLJEN. — PREPREČIL JE ARETACIJO RUMUNSKE KRALJEVE RODBINE. — REVOLUCIJA NA FINSKEM. — BOJNE LADJE OGROŽAJO MESTO. — VOJAŠTVO IZ PETROGRADA PRIHAJA NA POMOČ. — KONZULI SO ODPOTOVALI IZ HELSINGFORSA. — GROF ČERNIN JE ZOPET V BREST-LITOVSKU. ■ooo- Tnu? trntMlfttlon filed wlrh rtie postmaster at New York. X \ Jan 2i», 1018, as required by the Act of October a 1017. Petrograd, 28. januarja. — Vladni komisarji so naznanili. da so se rtiplomatične '/.voze z Rumunsko prekinile in da bodo rnmynski poslanik in vsi rumunski zastop-niki po najkrajši poti poslani iz dežele. Generalni poročnik Dimitrij Šeerbarev. ki je vrhovni poveljnik ruskih čet v Humunski. je bil razglašen za sovražnika naroda. General Šeerbačev že dalje časa ni bil več v milosti pri boljševikili. Zadnja poročila naznanjajo, da so £a sumničili, da z Ukrajinci in Rumunei deluje proti boljše-vikom in da j'* ravno x»n preprečil boljševiško namero a-retirati riununsko kraljevo rodbino. Stockholm, 28. januarja. — Kakor pravijo kratka poročila, ki so prišla v Haparando, se je v vzhodnih pro-vincijah Finske pričela že dolgo pričakovana revolucija. Poroča se. da je rtieča garda zasedla železniško postajo v Helsingforsu; vsi zunanji konzuli so zapustili me sto; okoli Vibor^a in v mestu se vrše hudi boji. Rdeča garda drži Rikimski in druga važna križišča. Ruski vojaki pomagajo gardo in ojaeenja priliajajo iz Petrograda. Finski poslanik v Petrogradu je protestiral pri delavskih in vojaški!j delegatih proti ruskemu posredovanju v finskih zadevah. Dobil pa je za odgovor, da miostane ruska vlada zvesta svojim principom, da je njena dolžnost, da podpirr proMarjat v Finski v njegovem boju proti finski buržoaziji". Boljševiški komisarji so izjavili, da se jc poslala rdeči gardi pomoč in da se bo še poslala. Vojaštvo v Heisingforsu je brez vsake moči, ker me-sto nadvladujejo topovi ruskih bojnih ladij, ki so v rokah boljševiških mornarjev. Poveljnik mornarice je v soboto poklical na ladjo mestne oblasti, med temi predsednika SvuihufviHla in vodje socjalistov in je od njih zahteval, da se hladna bela garda takoj razpusti. Zagrozil jc, da bo uničil mesto, ako se povelje ne izvrši. Predsednik pa je odgovoril, da se zahtevi ne more vstreči. Helsingforsko boljševiško glasilo "Izvestia" priznava, da se je rdeča garda že odtegnila kontroli svojih stvariteljev. Poroča se, da so čete na več krajah izven kontrole in da so že zakrivili umore in ropanja. List pravi, da vladajo anarhistične razmero. Finska vlada je vsem vladam, ki so prizna?e neodvisnost Finske, poslala protest proti ruskemu posredovanju. Brzojavna zveza s Petrogradom je pretrgana. Petrograd, 28. januarja. — Iz Petrograda se je proti Viborgu odpeljalo 600 vojakov rdeče garde s strojnimi puškami. Ti bodo ojačili finsko rdečo gardo. Amsterdam, 28. januarja. — Poročila ,ki prihajajo tušem iz ukrajinskih virov, naznanjajo, da so že vee dni v teku veliki boji med Ukrajinci in boljševiki. Ukrajinske čete so napadle in poskusile zavzeti Luck v VolinijL Boljševiški poveljnik je prosil avstro-ogrskega poveljnika v tem okraju za pomoč, pa mu jo je odklonil. Amsterdam, 28. januarja. — Avstrijsko-ogrski zunanji minister grof Černin je včeraj odpotoval v Brest-Li-tovsk, kjer se vrše mirovna pogajanja z Rusi. V njegovem spremstvu se nahaja veliko število uradnikov. Politiko grofa Černina v zunanjih zadttvah Avstro*-Ogrske je odbor za zunanje zadeve v državnem zboru o-dobril s 14. glasovi proti 7. London, 28. januarja. — Finski državni zbor je izvolil pet delegatov, ki bodo zastopali finske zadeve pri mirovnih pogajanjih v Brest-Litovskn._ Cena vojno-varčevalnih znamk za mesec januar, februar in marc. -o- , |7 • r - - 1 JAJTOAR: En rtf $4.12. Hn certifikat z dvajsetimi znamkami (82.41 FEBRUAR: Eos marin «4.1», poln certifikat z dvajsetimi znamkami (8tS0 MASO: En Tmwh» S4.14, pola certifikat i dvajsetimi znamkam! $83.89 i* kupi kotfker mn drae«, nikakor pa oe wet kakor dreoto ▼ B»to aKta« "Vojno-varčevalne znamk« in SIotnicT. Faieg Irmrji Id p nam poajotc za rajno-varčevalne znamke, priložita trn 1$ rento* za piMiilm registriranega piana, v htii« Vam Jih bomo pnteH TVBDJtA FKAKK &AKSEB, 82 Ctart!&ad* Street, Hew York, M. 5T. Q The largest Slovenian daily 01 JTL -c in the United $tates> Jjl, jfj Issued every day except Sundays IjP and Legal Holidays. 01 SO,OOO Readers | M Največji alovenaki dnevnik U < t Z edin jenih državah > f Ijl Velja za vse leto . .. $3.50 Ifl Za pol leta......$2.00 jjj IzlAvstrije. «»00- OFICIELNA NEMŠKA POROČILA PRAVIJO, DA NEMČIJA NI PRESENEČENA VSLED MIROVNEGA GIBANJE GROFA CERNINA. — CERNIN IN NJEGO VI VOJNI CILJI. — NJEGOVO STALIŠČE JE SPRAV LJIVO — NAPAD NA TROCKIJA. -ooo-■ ------ 1 ruc (ran lutkia filed with ]master at N»-w York. X V on Jnn. 15». 11*18. required by the Art of Otolicr G, 1917. London, jammrja. — V ni dvomi jjlede spora mod Outiajfin in li s jw»rv. \ iVrlinu vnttio J m »i j ja»"i nt is, da j«' Avstrija pripravljena sprejeti in uvesti jnditiko aparat im» ga miru, kar Mlo /v na pol ofieielni narin Združenim državam. » -a* Da sirarno nemško časopisje razpravlja o tem dognd-t;»k«da je ta akeija Avstrije presenetila njene zaveznik**, j»- vendar dosti znakov, da ta udaree ni bil nepričakovan za ofieielno Xein».ijo, Poročila kažejo na drugi strani, da je skušal Hin-d« nlmm vstaviti tak<» n kri jo. katero pripisujejo profit i'« rtiinu in ^trr |x»toni nfm/.ive na ziipadni fronti, ki naj In Uila tak»» velikanska, da bi avstrijska mior\*na pogajanja ravlt kla. dokh-r bi ne donpel }*oložaj Rusije na stadij, ki hi bil ln»lj it^o«len za vsenemske mirovne po- ih>m>kiia <-a>Mpisjein pa in-ividno danes ni opazili nikake^a poskusa, da se zanika dejstvo, da je vj^iiar. ki ^e že dol^o pt ipmvljal v Avstroo^rski, v izbruhu. Z *-«'iiem^kt i stiili^ea je najbolj resna faza avstrij--ke^n |M«lo/aja ta, ki jo spravili na dan. potom dunajskega fMinM'evab'a "K^k'Iiu rzeituiij;**. Soglasno s poroeilom jx>roi'eviilea, je jjrrtf Cernin v -olw»to neizmerno preseneti) nekatere avstrijske postanem z ohja\o, da d ]>ropa^ande bolj^< vikov. teinvee da tudi vladajoei razred Avstroopji'--ke pod/.uan t»d zaeasnih UK^nhov na laški fronti, domneva, da je prišel ras, ko Avstrija lahko prosi za separatni niir, ne da bi izgubila iui eastL \ ojaškini voditeljem ter plomenitašem Avstrije je I«»stalo v« «lno lw»lj in l»olj jasno, da se vojni eilji Xemei-j«* križajo z neodvisnostjo Avstrije. Siti vojne in v strahu tflede poahniie, ki morajo priti na Xeineijo vsled nj« m ^a izzivanja eelega sveta, se labejt-'e izmed rentralnih sil priiiravljajo stopiti iz vojne, ee l>o tnotfoee tO Storiti. Pri svojem nagovoru na odgovor na zunanje zadeve avstrijskega državnega zbora v soboto, je grof černin, kot pravi neka brzojavka iz Amsterdama, odkritosrčno navedel razliko v vojnih eiljih Avstrije in Nemčije. Pojasni! je, da hoee dobiti Nemrija nazaj svoje kolonije ter oeividno ne bi mogla privoliti v to, da bi se izpraznilo zasedeno ozemlje predi m » se zagotovi jamstvo za |Mjvrarilo njenih kolonij. < rrnin j« izjavil, da se nahaja Avstrija v drugačnem položaju. Ona j« st-^la povsod na sovražnem ozemlju izvzenisj v vzhodni Oalieiji. \ nekem porneilu iz Amsterdama glasi, da je nastal spor v ueuiškem eas^ipisjn glede vprašanja, ee je vsled mirovne |M»nndU* gml'a < V mina na predsednika Wilsoixa videti znamenje s|M»ra v avstro-nemški zvezi. SrwaertK** navaja dalekosezno fi-a-7*> v go vi »rit dr. Kiiehlinanna: Mi snio v jkohtem soglasju z grofom < erniiu»m, — ki»i »li.kaz proti vsoiiemškemu domnevanju, da je bratov->ki |H»ljnb grofa č ernina predsedniku Wilsonu dobil v-naprej blagoslov nemške vlade. š tem, da sr še nadalje pritožuje glede dvostroeriosti minskega državnega konelerja von Hertlinga, navaja " Vorwaerts" svoj lasni mirovni program. Ta temelji: Pošteno pravo samodoloebe za vzhodne nae. vključno pravieo. da se pridružijo zopet Ru-siji. — PojMilno zf»|M-tuo vstanovitev Belgije in povrnitev zasedenega froneoskega ozemlja \hm\ edinim pogojem, da se od{)ove Fraueija vsem svojim zahtevam glede nemškega ozemlja. " Vorwaerts** vprašuje von Kuehlmanna. ee ga katerakoli obligaeija mhTaea od sprejema tega programa. Amsterdam, 28. januarja. — V svojem drugem nagovoru na glavni odbor nemškega državnega zbora je dr. Kuehhnann ostro napade! Troekija in boljševike. Rekel — pir^t master at New York. X. Y. on Jan. St, li'ls. as ifi-uirfil by tlte A<*t of October 6, 1917. London, 28. januarja. — Kakor se poroča iz Amsterdama. vs;i je Nemčija zaradi govorov o vojnih eiljih dr-žavnega kanelerja grofa Hertlinga in avstrijskega zunanjega ministra grofa Oernina v veliki zmedi. "Frankfurter Zeitung" piše. da Vseneinei nadalju-jrjo svojo kampanjo in razširjene so govoriee. da sta feldmaršal Hindenburg in Ludendorff zopet zagrozila, da odstopita, ker nista zadovoljna s kanelerjevim govorom. Nemiri se izpisujejo kot **nemir v ixvlitirnih krogih, kakoršnega še ni bilo". * Z druge strani se javlja, da narod ni zadovoljen s kanelerjevim govorom in da je vlada prepovedala, boječ se nemirov, javne shode po vsej državi. Bavarska nezadovoljnost s Prusijo se zopet, jasno kaže in bavarski časopisi kažejo veliko simpatijo z avstrijsko zahtevo jx> miru brez aneksi j in vojne odškodnine ter vst rajajo pri tem. da je nespametno pričakovati od ločilnega vojaškega konea vojne potom velike nemške kampanje na zapadni fronti. Monakovska "Post" odločno pravi, da Avstrija ne bo podjartnljena s pruskim načinom imperialističnih o-svajanj ter doda je. da je grof Černin praktično predlagal predsedniku Wilsonu, da bi Avstrija posredovala pri pogajanjih med bojujočimi s<^ državami, kar je veliko delo, ki je vredno državnika. Amsterdamsko poročilo danes pravi, da je grof Cernin jasno izjavil, da se avstrijski in nemški vojni cilji zelo razlikujejo, ker ima Nemrija obsežne kolonije, katere hoče imeti vrnjene, zaradi tega noče izprazniti zavzeta o-zemlja v Evropi, dokler se ji ne obljubi, da dobi nazaj kolonije. __"Neueste Naehriehten" pišejo, da Hertling, ker nima dovolj poguma, poskusa izogniti se odločitvi, kakor njegov prednik Bethmann Hollweg, "Deutsche Tageszeitung" napada cesarja in pravi, da je prestolonaslednik .mož. ki bo rešil Nemčijo iz jame. katero so izkopali politiki. Berlinsko soejalističuo glasilo 4*VoiMTaerts", ki poroča, da je bil v Saški s tisoč glasov izvoljen, nek soeja-ist, pravi: — To je zmaga za mir! Banes se v Londonu domneva, da bodo ententni zavezniki skupno odgovorili na govor Hertlinga in Černina. — Z ozirom na to se poroča, da se izmenjavajo mne-nja nv-d Washingtonom, Rimom, Parizom in Londonom. Avstrija m Zdr. države. Napoveduje se spor med central nimi zavem ki. — Poskuša se kon čati vojno med Avstrijo in Ameriko. — Wilson je v direktni zvezi z Avstrijo. True translation fl-.tni with the post master at Xw Y«rk. N. Y. on Jan. 29, lfllK »f rwiulred hv the A«M of Or-tober 6, 1917. Lcndcn, Anglija, 27. januarja Dunajski poročevalec "Koehiiselie Zeitnn^" pravi, da je ?rr>f Černin v sobota :7javil, «|a jo vsebino svo-jetra govora o vojnih ciljih, še prt'dno {ra je imel v zbornici, poslal »predsedniku Wilsonu. Ta list pravi, da je ta izjava po vzrojila veliko senzacijo ter potrjuje domnevanje, da j*1 jrrof Cer nin pod vzel te korake napram A-meriki. da bi se izmenjali nazori med xapadnimi državami in Rusijo ter Nemčijo. Kakor pravi neko amsterlam-sko poročilo, je srof Cernin v svojem jrovoru in-e^i zunanjim od bo rom v državnem zboru v s«>4»oto razodel razlike med nemškimi m avstrijskimi vojnimi eilji. Rekel je, da hoče imeti Nemčija >voje kolonije nazaj in na noben način opustiti zavzetega ozemlja dokler nima jamačine, da sc ji vrnejo kolonije. Avstrija iia je v drugeiu ]wlozaju. Stoji namreč povsod na tujem ozemlju, raznn v vzhodni Galiciji. Boj g tatovi Chicago, III.. 28. januarja. — Uradnik Indian Ilarbor Belt železnice Beruey l>olan in njegov na mestnik sta bila danes ponoči v boju a tatovi vtreljena v Franklin • Pa rku, chicaikem predmestju. — J Uradnika sta lasačil tatove ravno Vojna poročila. True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Jan. 29. 191S, as required by the Act of October 6, 1917. Pariz, Francija, 28. januarja. — V Champagni smo vprizorili dva napada na nemške zakope. Naš; oddelki so prodrli do tretje sovražne črte in so se vrnili z ujetniki, med katerimi je bil en častn 'k; zaplenili so tudi eno strojno puško No obeh straneh v Alzaciji, po-»e"hno v okolici Hartmannsweiler-kopf je bilo živahno artilerijske streljanje. Popoldansko poročilo: Sinoči so francoske čete v Cham pogrne :n seve-rno od St. Mih i el večkrat naskočili v nemške poštojan ke in so se vrnili z ujetniki. Nemški napad na neko franco sko poštojauko v okolici La Fonte nelle je bil brez upeha. Na ostali fronti je bila noč mir na. — London, Anglija, 28. januarja Včeraj proti večeru je sovražnik naskočil prednje postojanke sevc ro vzhod no ixi Laifrenmarcka. Po grešamo tri vojake. »Jiifrovzhodno od Le Verguiei smo ponoči s puškami razpršili močan poizvedovalni oddelek. Sinoči je biJa sovražna ai-tileri.isi zelo aktivna nr. več kraj4i jupc zapadno od Cambrai. ravno tak« tucli severno od Le ris a in v okolici Paeseheiidnle. Zmrznil v kožuhu. Barnes, Mass.. 28. januarja. — Sosedje, ki so včeraj obiskati farmo Franka T. Hnnta, so našli nje-govo zmrznjeno truplo v gngalnem stola, noge pa je imel na peči. — Oble«ii je bil v kožuh in je bil «? dra dni Mrtev. ........ . . ' .. , : .'.:' -- ■ • Napad na Mannheim, Anglešk." letalci so napadli Mann heim ob Renu. — Po napadu je ljudstvo kričalo: "Doli z vojno". i True translation filed with the post ma-;ter at New York, N. Y. on Jan. 20, lftlS, as required by the Act of O-tober 6, 1917. London, Anglija, 28. januarja jZ«nicvski dopisnik Daily Express brzojavlja: "Aiijrleški zračni napad v lores (ponoči na Mannheim daje nemškemu narodu nekoliko okusiti lcazn! za napade na odprta mesta v An gtiji. Mnogo potu kov ki so bili • na hitreui begu in med katerimi je 'bi! nidi nek ranjen Nemec, ki je prišel v Ba/ei, pripovedujejo, da je bila noč strašna. Prestrašeno 'ljudsts o je navzlic policijskim od-Jredbam bežalo na j>ol oblečeno na ulice. Ena bomba je pai-a narav n ost na neko barako. Napad .H trajai komaj 10 minut. Ko angleški letalci odleteli, je prebivalstvo kričalo: "Doli z voj-jno: dajte nam mir." Po glavnih ! ulicah so zbirale v gruče. Kra-! jevnim listom je bilo prepovedano noročati iKxlrobnosti o napadu. Omeniti se mora, da so mestne o-blasti po napadu poslale vladi pro šnj->. v kateri Kr, zahtevali večjo zaščito pred zračnimi napadi, ali pa naj epusto napa-.le na odprt;i mesta, da maščevanje preneha. Do bili pc niso nobenega odgovora Ta zahteva razlaga, zakaj Neme* vedno govore o zračnih napadih na "trdnjavo" London. Nemški listi so pred kratkim po romali, da se je prestolonaslednik-vrnil v Ti eves, kjer ima svoj glavni stau. V četrtek ponoči je bilo bombardirano tudi fo meslo. Z ameriško armado v Franciji 28. januarja. — Štirje ameriški le taN'i, ki so pr deljeni francoskemu iskadronu, so se vdeležiii po dnevi j bombnega zračnega napada na ! Nemčijo. Vsi so se varno vrnili. Ki-r j.- bio megleno vreme, letal-jci uLso mogli dognati, kako škod« j so povzročili. Kei so pa leteli zel«; nizko, še more domnevati, da je b.l velik uspeh. Petem ko so pr* leteli mejo. jih je sovražnik obstre Ijeval s protizraenimi topovi. Na to so pluli v še bolj gosti meg!i in j nekateri letalci so se morali spu i stili na tla, predno so prsipeli (df. ! svojega letališča. i _ _ - Po-tngalake čete na fronto. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on .Tan. 29. . 1^18. as »-equired by the Act of October j 6, 1917. ■i Pariz, Francija, 27. januarja. — Ravnokar so izkrcali v Francijj , nov kontingent portugalskih čet Predno so se čete vkrcale, jih je .'nadzoroval portugalski predsednik 'dr. Sidonio Paes, ki jo zatrjeval da je namen Portugalske nadalje i vati vojno do konca. VAŽNA 8EJA. V sredo zvečer se bo vršila ^ Carneggie Hali zelo važna seja glede vojen ga varčevanja. Zhoro valce bo pozdravil bivši državni tajnik Elihu Rott; uajbrže bo navzoč tudi državni zakladničar Me Adoo. Za zabavo in duševni už tek bodo skrbeli pevci Metropolitan . opere. Omeniti je tudi treba, da ; bodo navzoči zastopniki vojaškega in mornariškega department a ter zastopniki raznih tujih konzulatov v tem mestu. Želja odbora je, da se vdeleži te ' seje čimveč nozemcev in vsled te ga nam je dal odbor na razpolago 1 precej vstopnic, katero dobi lahko ' vsakdo brezplačno, ki sc oglasi ► pravočasno v našem uredništvu. 1 Preskrb it e si vstopnice pravo časno! Brez vstopnic ni dovoljen vstop. Vsi eitatelji 'tega lista, ki s,» pooblaščeni zastopniki za prodajo! vojno-varčevalnih znamk, lahko dobe v svojem lastnem jeziku vse • j tiskovine, tieoče se vojno-varčevalnih znamk, ako pišejo na: v ***** ommtom* 51 Chambers St„ New York City. V znamenju draginje. -ooo- Lastniki ju?\vyorskih <"aftO]>isov. ki so df^ovorili in — ynwh*ojili t<»t iti tu. kajti vse potivbšiMiie so strahovito po-drn/ile, delavske nux'i sn dražje in ee hi tesja ne storili, bi inK'Ii izpibo. V 11 m oziru strinjamo /njimi, obsojati jih pa moramo, ker izrabili to potrebo v špeknlaeijske s vrhe ter nočejo dati produ jaleem epsopisov niti en etra odstotka svojih podvojenih dohodkov. Prodajalci Časopisov so zastav kali. V njihovim boju za boljše razmere in boljše pnjfoje lih podpira vsak zaveden Newyonan. • Pri vsem tem pa je še neka druga ] h plavit na stvar. < itateljein n;»k proizvajalec, ki jK»viša cene svo jemu produktu. ne sme imeti na račun |»ovišanja nič vee dobička kot ga je imel prej. Vsi« d tega mora svoj produkt bodisi izlK>ljsati, bodici prodajati ^a za večji denar v — povečani oziroma po innožetli obliki. -ooo- v Mirovni pogoji Hertlinga in Cernina. Tr 1»' rrBit Ion flW with the j«n. l'.»l\ ■» reqplrrd by tU** Art *>f October C. 1917. K • fii ol»mv'kr kawlerj* IlerTltmga na štirinajst mirovnil Kii WiK<>,ia \ ih-k »liko več luči kot je v ku i \ "-inairati j»a j«*, tudi s -»tallica najtK>lj optimi < - i «*f«-u »liti*'-fU'«;a lmi -oula, preje za odgovor hohen • : - \>.r »mčije. na kater* je bil naslovljen «•*" ; ■ \ r» »1 i iiajr.»\..r i»red*e<1uika Wilso'na glede ameriški!, um r i i:» \'<**>r .]»■ jan tarja v Kapitolii'v Washinptonn. K J i • :K.tj ^»Inonik žarkov v tej kumari in stvar ur t«.-i • .,.». |.| flni.n- v»r. je, jih iz it j**. V prvi vrsti je tor. " » i j \ «iniga«V» k t »ja j« hilo opaziti v prejšnjih iz V . *i.a t le mirovnih p< v»j« v. I>ri način odklanja in sicer na zelc - - »m rifi'Mti. j. v.ruiar videti na drujri strani celo vrsto modifika i. i • i na» j - naj'rt >? utvari I temelj /.a nadaljna pogajanja T<» • pu- »Hr. > rumeno 1«* o l<»l>ravanja predsednikov« ' tav.-. ' la tri Im IVlgijo i/prazniti in rcstavrirati, brez vtak«ff > -u i■ 'j j« vanja nj* •. u v <•>■»-nit«-t»*. ki trživa skupno z vsemi !rujr n pr.^tuni naru«Ii. N . v« «'- rii opaziti tona, a katerim so «f • i val«- z. n. j n« »fi» ijphit* izjave <> l strani ekutremnih militari -■,» pni- \'i. ■ %ar t—,ii najti v ovo j»n» nagovor*! ji« K»iMrr*". j»r««d al trinajstimi dnevi pri -'i I tn'vi pr\ t. >' * '?»• k«>r /r*».-d Hivtv^-nrh jtogojev. l'Me»{ >tir?naj«tdt pfedlog.»v Mr. Wil*on^ sprejema nemški dr dikVni kan«*elar atih brf/p<»«oin<» ali vsaj tzja%ija, tU se bo glede leim lal k<» pr ^io do sporazuma * brez t»/.k'»4". Olede dveii izjavlja ~ ^ a l za bt-i- «'a pogajanja, hi prelroet, namreč kohmijalno \ p' jMa-ij'- t./na.';i k >t nrkoliko :«-iko rad»*vo. katere -bi se K^meija t ;*h if«»' ■ 1« »t.' p« * z ti« p je. ttl.il« dv*4t t«H-k w»vz»-ina popolnoma za av-kiWferrs.«. (ilede Ttirč.je zagotavlja jiolno pomoe Nemčije 0 ivitlno pa »e i/ogiha imenovati rso ime. namree l^Ijske. Oledt «ir» h, liu^iji- in Aizaeije I^tarin^ke, pa i/javlja, da se oba vprašanja jtpihajata irven am^riikih interesov v vojni. Trf je v kratkem poveat dgovora t Orihi*. f>1go%'or n^ v%H>oje koneene obljube, da se bo ae nadalje '<». v. ndar i-a nima na noben naein značaja ko nečaoAt t, l>.to. «-iii ciptivrtr t Dnnaja j«' bolj spravljiv v besedah in manj kat.gun. it * obliki ^ogUano / eilinimi poročilom, ki je sedaj na razp-dair«. v-'rrajinjega govora grofa Czcrnina v avstrijskem r/.a v n. m /!• »rti. Naveleuj«- k<*t prejšnje glede poeebnib izjav Av-t ro-Ogr^kf j» tr^ba preložiti na ča*. ko se bo dobilo polno besedilo - po«nb avttrtj^kega zunanjega minii»t-a. Poroča pa m, da je po /tlfavii nagovor pcvd«*dttaka kot važen korak v smeri proti avstrijskemu raziranju. <*« ividn* razlika tu«,t m s»tali*eem avstrijske vlade ter o- u«» ▼ Berlinu, je mogoče poslediea domačih razmer med avstro-ogr-vitktt prebiea »ivom. Tc so razmere, katere priaenjamo aposnavati 1 «oovie, ki uidejo poiomo*ti cenzorja. Lahko mo«oce je tudi, da je v m ^obljubi nemikegs staGŠČa z o- S pota. Vodjio sem poročal o lepi. topli Coloradi in to že od začetka me-seee ok.t4»bi-a 1917. In res so bil lepi solnčiii dnevi skoraj vsak dan in strah naših kmetovalcev je pri kraju, kajti misiHi so že. da letošnjo zimo ne bo snega, ki dajo zemlji mokroto, ka.iti (\>lo 9. ja uuarja tudi po visokih gorah n bilo saiecra.. se^daj pa ga je dovof. in ko to pišeoiL (17. jan.), še ved 10 pada, da je veselje. Nič kaj rad nimam snega, zali pa hitim proti Tihemu oceanu cj -r so solnčni dnevi, kahoršnili 11 človek ne more domišljevati \T Califoniiji tudi pozimi e.ve»tc iuiiteče vrtnico in pomaranče, li none in drugo južno sadje. V ten jiL^u solata in trava najle]>?e va sle, kajti v poletnem času me-m a j eni in decembrom so oni kraj j rez dežja, med decembrom it najem pa je skoro vedne dež. i'redno se poslovim od Colora de, o kateri sem večkrat polival .10 pisaJ, naj še omenim, tla se p< Joloradi dobro dela. V Leadville. kjer kopljejo tzla to rndo, sem se mudil le neka. liiij. Obiskal sem nekaj svojil prijateljev in sem med njimi ob lajal svoj petdeseti rojstni dan. Prav iskrene čestitke. Op. nred.) Rojaki so jako prijazni in veselil! m se. meekarijo. ki je lila paed letom nanovo urejena. >amo pekarna stane 40 tisoč do-arjev. Stroji sejejo moko, mesijo .e*to. Ta pekama zalaga s kru-iom eeJo mesto in še drugam s<-.>ošilj«. Pred leti je tudi rojak rVankovič otvoril trgovino z me-■^inim blag(»in in tudi ztiaaii veliki pjxljetidk roja* Golob ima tukaj ^n«tUno. ki je seveda suha. odkar ,<* postala Colorado suha država, tudi pivovarna rojaka Go-Joim je zaprta. Ver- tukajšnjili rojakov boleha za takoUnenovauo "jamsko*' je-.iko, ki se dobi v rudniku. Matija Poigore4e. Kane, Pa. Kakor sploh gozdarji, kateri se .'♦•drio prekladajo, smo se tudi mi ireeno * • premuf ali?' v mesto fCane. Mesto ima nekako 7000 prebivalcev, največ švedskega poind jen ja. Je tudi nekaj Hrvatoa-in Poljakov. Slovencev v mestu samem ni. pač pa jih živi lepo število v bližnjem Jaanes City s svojimi družinami. No manjka seveda tudi slavnih potomcev Ro-oiula m Rema. Mesto je poznano po svoji visoki lego, zdravi klimi ter boga-gatih virih naravtoe^a plina in olja. Mesto je zvezano z dvema železnicama: Pennsylvania in Baltimore k Odiio. Tu je vee tovarn za *tek&o. Važno mesto zavzema tudi produkcija kemikalij, teero^^iz^ui^M^tidega. lesa. i-.apoHeiii tudi mi gozdarji. Dela se lahko tukaj celo leto. izvzemši zimo. Delo je bolj težko in tudi nevarno za (začetnike. Ali naše delo ima tudi svojo dobro ■rtran. Tukaj ni blata, niti prahu, ni parne piščalke, niti dimovega smradu. Tudi ni bos-sa priganjala. t'im bolj delaš, več zaslužiš. Delu je prijetno in zdravo v vedno svežem gozdnem zraku. Seveda je delo jiozrtni v gozdu i-adi sn» ga, burje in mraza zelo težavno, tako da se ne more delati vsak dan. Posebno letos, ko misli ta vražja zini a doseči svoj "re kortl". \ takih dneh. ko .se ne sme pokazati niti m*3ji na prosto, sr tiaš<* reducirano številee šestih maudeljce\ gozdarjev - pečlarjev lepo greje pri gorki pečici, ne oziraje se na elementarne sile, ki divjajo zunaj. Ometniti moram namreč, tki smo ostali tukaj samo pristni ter stanovitni pečlarji, kateri ne zapustijo pod nobenim pritiskom mi-zerije svojih pečlarskih pozicij. Naši "consorti*' ii La "'half and half"' so jo kakor ptice-selivke na gorki jug takoj od kurili v mesta, ko »o začele padati prve snežinke. Želimo jim vseeno obilo uspeha ter upamo, da so bodo vrnili vsi zdravi na naAe pečlarske vaje. in sicer v. geslom: "Peelarski stan — najboljši stan.*' Prečitavži hvalevredni lun Glas Naroda o z gorkim dihom in naivnim poljubom zbudila naš tajin-stveni les v zopetno pestro življenje. Doivolj! Konično pozdravim, najprvo •seveda, vse pečlarje, brez ozira na njih profesion, dalje vse, kar čita h\nlevredni list "Glas Naroda", kat oreniu želim kar največ uspeha. No zdar! John Jiančie. Ynkon, Pa. Ker že dolgo nisem čital nobenega dopisa iz naše naselbine, bom pa jaz nekoliko opisal sedanje razmere. Z delom se ne bom veliko hvalil, ker je zadosti slabo, primanjkuje namreč železniških voz. Pa kaj se menimo za to! Jaz .se greni vsako jutro sprehajat na sveži zrak, ker to je tudi veliko vred-tfio, ko se človek lepo pozdravi. Za delo me pa še nikdar ni veliko zanimalo, samo -da imam denarje. Sedaj se želim pridružiti tukajšnjemu pečlarskemu klubu, ali j>a sploh zapadeui kazni, če jih nadalje imenujem pečiarji, ker sedaj so se sami izrazili, v Stanton Coal Company, kateri rov se nahaja čisto pri mestu, mimo katerega vozi Iiig Four železnica. V tem rovu dela delavcev. Ko bi zima ne ovirala, bi se delalo vsak dan, tako pa primanjkuje praznih voz za nalaganje premoga dotlej, da zima pojenja. -Tudi .zasluži se precej dobro. ako ima kdo dober prostor. Živi se še dosti povoljno, čeprav je taka draginja; ne preostaja pa tako ne. Kolikor se nam poviša pri plači, toliko več se mora izdati za žrvljenske potrebščine. Ako dobimo povišano plačo za 25 centov, jih moramo izdati 50. Tako je bilo in bo še nadalje; delavec bo izkoriščevan, dokler se ne rešimo kapitalistov. Mogoče, da bo ta vojna prinesla boljšo bodočnost za vse narode in revne sloje ter trajen mir. Končno pozdravljam vse Čitate-1 je tega lista ter vse moje rojake 111 rojakinje v Jenny Lind, Ark., kakor tudi v Livingstonu. Mihael Cirar, Box 106. NAZNANILO. ^ITj.OO 11a teden, stanovanje in hrano dobi poštena, značaj 11 a in izobražena SLOVENKA, prijazne postave ter vešča angleščine v jeziku pisavi. Katero veseli gospodinjit enemu možu in v trgovini pomagat, naj blagovoli javiti na naslov: M. Krainz, P»ox 120, Davis. W. Va. _(29-31—1)_ Ako ste bolni, fl obiščite najbo- ^^^ ljiegft ipeci-jaUite a mo- ^ ške bolezni. Mi imamo najboljše opremljene X-žarke in druge priprave; rabimo svoje drogerije; imamo prof. Erlichov 606 zoper za strupi jen je krvi Ako trpite od slabosti, revmatizmu, bolečine v križu, želodcu, mehurju, ali zastarale bolezni, ki jih drtifi zdravniki niso ozdrarOi, pridite na prosto preiskavo in nasvet. EU&OPKAX MZDXCAL 0FFI3B SSMlt, ■ .. 3' fl-;.. Seja zaW. S. S. Kakor se more pričakovati, bo ^ja za v oj-n o - v a rčev al n e znamke v sredo :J0. januarja v C 'l-negie Hall kar najbolj obiskana. Hivai državni tajnik In pred-' sednik družbe za investiranje' vojno-varčevalnih znamk za New York bo glavni govornik. Na seji bono zastopani vojni in niornaški department ter oddelek angleških in kanadskih .nabornih častnikov v tem mestu, pa tudi zastopniki belgijskih, francoskih in italjanskih diploinatičnih uradov v tem mestu. Poseben dogodek tbodo zavezniške narodne himne, katere lxxlo izvajali operni pevci, iz iletro-politan. Navzoča bodeta tudi, ako jim bo njihova služba dopuščala, državni czaklatlničar McAdoo in Frank A. Van deri i p. Tstop bo dovoljen samo proti povabilu. Sedeži v pritličju bodo rezervirani samo za zaHtopnike narodnih, državnih in mestnih oblasti ter za načelnike raznih uradov, ki so v stiku z odborom za W. .S. S. Za druge bo dostop proti izkaznici in po načelu: kdor prej pride, prej melje. Žganje v suhi državi. V mestu Wiehita Falls, Texas, je sprejela neka družba, ki trguje z nagrobnimi kamni, veliko po-šiljatev iz države Oklahoma. Ko so stali nagrobni kaonni na kolodvoru pripravljeni za prevoz družbi, ki jih je naročila, so uradniki naenkrat zaduhali žganje. Pričeli so iskati. Dolgo ča.sa so porabili za to ter so preobrnili vse vozove in vstavili vsakega Človeka, toda zaman; žganja ni bilo, akoravno je postajal vonj po njem vedno močnejši. Po večumem iskanju je prišlo nekemu uradniku na misel, da je žganje mogoče med nagrobnimi kamni, ker so že vse drugo preiskali. pa niso mogli najti ničesar. Preobrnili so spomenike in odprli yse zaboje ter so res v enem našli •steklenice, polne dobrega žganja. Nevarno kapljico, ki je ogrožala celo pokrajino, so spravili na policijo. Kaj hc je potem zgodilo s prepov«*dano pijačo, o tem se ne poroča. MORNARICA POTREBUJE KUHARJE. Ali znaš kuhati .' Mornariška rezerva te potrebuje. Mornariška rezerva potrebuje takoj 500 kuharjev ter pomagače med 18. in 58. letoni starosti. Dobiti se morajo takoj. Potreba je nujna. Sprejemajo se tujci prijateljskih držav, ako imajo prvi papir in ko vojaško obvezni z nizkimi številkami. Vprašajte na 280 Broadway, New York City, ali pa v kateremkoli nabornem uradu po vseh Združenih državah. Služba v mornariški rezervi preneha z mirom. (29-31—1) Rad bi izvedel za naslov mojega prijatelja JOSIPA STEMBER-GER, doma iz Dolenjega Ze-nrnna pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, podomače Fidilič-kov. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Beveič, 3538 E. 8Gth St.. Cleveland, Ohio. (29-31—1) ^^^^^ ^rttawB^k ....... I ____* .................................................. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo preža-lostno vest. da sta nam umrla v noči 9. januarja nepričakovane smrti v sne/nem viharju na.Ša ! ljubljena mati in bratec, oziroma žena in sinček I Mrs. NEŽA PERME, roj. Jenko, in FRANK PERME, njen sin. Vsegamogočni ju je po groznem trpljenju poklical k sebi v boljie življenje. V globoki žalosti priporočamo naše ranjke vsem znancem in prijateljem v pobosž-no molitev. Ranjka je bila stara 37 let in je bila rojena v vasi Vrh, fara Že-lilitije na Kranjskem. V Ameriki je bivala 15 let. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga in 3 ne-dorastle otroke, štiri brate in eno sestro, v stari domovini pa očeta in eno sestro. Najlepše se zahvaljujemo vsem naiim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v tej težki uri priskočili na pomoč. Posebno J se pa zahvaljujemo družinam Germ, KasMi<\ Ančnik in Jerman, ker so nam bili ob na>.i strani v tej težki uri našega življenja. ' Lepo se zahvaljujemo tudi da- • rorvalcem krasnih ven ev, še po-1 sobno se pa zahvaljujemo družini i John Prijatelj za nad vse krasni 1 venec. Nadalje so zahvaljujemo - družinam Snedec ter Uenn in le-|l*a hvala tudi Mr. Frank Mehletu • m Anton Permetu. > Najprisivnejše se ]»a zabvalju- - jemo društvu Slovan in društvu [sv. Rešnjega Telesa za njih kras- » ne vence in še k^asnejši pogreb. - Nadalje se tudi zahvaljujemo dr. ' (sv. Ti-ojice in še ostalim društvom 1 za vdeležbo pri pogrebu, namreč i društvu sv. Jožefa, ženskemu dr. ) sv. Ane in šolskim društvom sv. • Alojzija in sv. Neže. Prisrčna hvala tudi pevskemu - društvu "'Prešeren" za krasno in 1 ginljivo petje v cerkvi med mašo. Še enkrat najprisrčnejša hvala i' vsem skupaj. V Pueblo, Colo., dim- 1«. januarja 1918. Žalujoči ostsdi: Frank Perme, so^irog in oče. Mary, John in Bertha, otroci , oziroma brat in sestri. > Anton Perme, svak. - John, Lawrence, Frank in Louis 1 Jenko, bratje. Anna Zajec, sestra. > Rad bi izvedel za rojaka, ki sva i »prišla skupaj iz I»ig Hay, Mich., t v Akron. Ohio. Prosim gji. da i poravna svoj d<>!g v t«*ku enega j meseca, če ne, ga bom djl v vse časopise s polnim imenom. — , John Mikuš. 1276 E. 55th St., » Cleveland. Ohio. (29-31—1) •-- - Iščem svojega popoibrata JANE- ZA FINK. Domu je iz vasi Vr-i he pri I)olžu št. 6, fara Stopite i pri Novem mestu. Pred 13. leti je bik nekje v Sarmer, v okolici 1 Irwina, Pa., in odtam je neznano kam odšel. Nadalje iščem , tudi JANEZA TURK, ki je bil predL tremi ieti v Indian a po listi, Ind. Prosim cenjene rojake, če krlo ve za naslov katerega, da ga mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. — .Martin m Frank Fink, Box 70, Yukon, Pa . (29-31—1) J' Had 'bi izvedel za naslov svojega » prijatelja ANTONA FUTEK, Pred 1 remi leti je bival v Ot-3 manu, Ariz., iu seda-j ne veni, k je se nahaja. Če kdo ve, ga prosim, da mi naznani, ali naj r se pa sani javi. — John Petek, 1 5)30 Kentucky Ave.. Sheboygan, Ww. (29-31—1) t VABILO. Društvo "Slovenec in Hrvat št. 151 SSPZ. v Niles, O., ■ vljudno vabi vsa sosednja društva t kakor tudi ostalo občinstvo na PRVO SLOVENSKO VESELICO 1 v soboto 2. februarja t. L v Rumanian Halli 11a Walnut St. v Niles, Ohio. Vwtopnina je 25<. Ob enaki priliki bomo tudi mi » povrnili. Za postrežbo bo dobro 1 preskrbljeno. 1!" Na veselo svidenje v soboto 2. i februarja! Odbor. _(29-31—1)_ LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnik v Shsboygan, Wis, — Brez podpisa ne priobčimo Vašega dopisa. \ , k - * - , Slov. pevsko podporno društvo "ZVON" SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO. i'RADMKl: Predsednik: JOŽEF BLATXHL SaSS E. S2. St.. Cleveland, Ohio. Podpredsednik: (il'ST STRAJN'ER. ;>!« K. (Si. St.. Cleveland. Ohio. Tajnik: ANDREW ŽAGAU. ST04 E. 78. St.. Cleveland, Ohio. Pod tajnik: ANTON' OOJtEXC, 772S OsajH- Ave., Clevelfuid. Ohio. Blagajnik: MIKE VRČEK, 4 E. 7s. St.. Cleveland, Ohio. Xapisnikareia : ROZI HACKR. E. S2. St.. Cleveland. Ohio. NADZORNI ODBOR: MARY G LIHA E. 78. St.. Cleveland. Ohio. MARTIN MARTINŠEK, E. 81. St., Cleveland. Ohio. FRANK VRČEK. E. 78 St.. Cleveland, Oliio. BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOHN FONDA. 782.'» Burke Ave.. Cleveland. Ohio. FRANCES ZAB' KOVEC. ?.«S4 E. 78. St.. Cleveland. Ohio VRATAR: LUDVIK GRUDEN, 3884 E. 78. St.. Cleveland. Ohio. Seja se vrSi prvo nedeljo v meseen oli 9. uri dopoldne v Mike Plutevi dvorani. E 81. St., Cleveland, Ohio. J Jrego habsburške liiSe. Če je to res, se je z veliko naglico uresničilo domnevanje o priložnosti, ki jo je nudil nagovor predsednika "VVil-sona pred petnajstimi dnevi. Tako je gibanje za jasnejše ugotovljen je vojnih eiljev precej napredovalo, odkar je dobilo svoj prvi impetiis s pismom Lorda r Lansdowna. Mir je mogoče še daleč, a vojskujoči se svet ve vsaj. za kaj se bori ali za kaj pravijo različni vojskujoči da se bore. i Medtem pa ne more najbolj pazni opazovalce, s te ali one točke, najti ter tudi v bodoče ne bo mogel najti najmanjše izpremembe glede namena Amerike, da nadaljuje z vojno do konca, ki bo zago-jj t ovil trajen mir na podlagi zadovoljive uravnave vseh bistvenih do-0 ločb principijcv kot so navedeni v poslanici predsednika. Morda vlc-0 -lajo razlike v mnenju gletfe najbolj nspešnih metod v vodstvu voj-0 ne administracije, a narod kot tak stoji za predsednikom, trden v ™ sklepu, tir. zmagr. v tej vo.;ni. Dopisi OOO-- "GLAS NARODA'' V t (Slovenian Dally.) Owned and published by thp SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (m corpora ti.».> rilANK j-UKSBJt I'resident._LOUIS BUNEU1K. Treawxrer. ........................ Place of Ba^lneM of the corporation and addreme« of above officer«: « Oortlandt Str»«t. Borough of Manliattan. New York City. X. T.__ Tm celo leto Telia lint sa Ameriko Za celo leto za tuesto New York f5.00 In Cuarfo................... $3.50 Za pol leta #a nifsio New York.. 3.00 Za IhjI lota.................... 2.00 Za Mrt lota n»>sto New York UiO Za #*>trt leta.................. 1.00 Za lno*em«tvo ta celo leto...... 0.00 **GLAS NARODA" izhaja v »a k dan livwil nedelj in prazalkoT._ -GLAS NARODA" <*• Voice of the People" > t 9* I aimed every day except Sundays and 11 oil day a Subscription yi-arty |8M Advertisement on Agreement. Dop!enar naj »e blajcoroll iioAiljati po — Money Order. Prt apremembl kraja aar»*'nik«»T pn^imo, da so nam tudi prejSoje blrallKe naznani, da hitreje najdenio na«lorntfca. Doplmjcn in poAlljatram naredite ta našlo?: ti L A S NARODA- Cortlandf st^__New York City ________Telefon : <"\>rtlr»ndt. volji do zmage. Moderna vojn? kaze nam socijologično stremi je nje po absolutni enotnosti, izlo in je iz sebe vsako, tudi naj*aanj še k i banje, ki bi utegnilo motit «>no obče stremljenje ali le zmanj sati k enemu t-iljit, zdmžiti vs< moči ter d«*seči zmago. Ta organi zc:u izključuje v svojem bistvi vsako separatistično gibanje, bo diši soeijalno, razredno, stanov «ko aii kulturno, vse, kar ni v stneri, eilju do ene volje, do zina go. v se to je vojski in vojni ter državi nasprotno. Vsa država z vsemi svojimi močmi je v taboru vojske, vsako politično interno posebno gibanje moti organism* ;;drnženje v«el» s; I v volji do zmage. Zato pi-av zahteva cajodločnej->i stopmk marksizma Kautakv; S_-daj, ko >mo stopili v vojno, nam tie preostrija drugega. nego izpolnjevati ^voje dolžnosti kot državljani, svoje dolžnosti kol bojevniki. "* Orjaške razmere sedanje vojne same jemljejo pogled na izid vojne. na. poslediee z in age ene ali drug** strani. Vojna je dejanjski piiia na nas kakor vihar in kakor se škoda vidi po viharju, kakor se učinek da koii.št j-tirati včasih sele dolgo po korjeanem viharju, tako se tudi vsakemu človeškemu >e takn visokemu razumu danes odteza odgovor na socijal-ni. politični in ekonomični učinek zmage ene ali drug-? vojujoče st-stran:. Lahko pripuščamo, da so imuli evropejski vladarji svojf posebne nauiene in smotre, lahko računimo s tem. da te posebne namene in cilje tudi dosežejo, trdimo pa obenem, da po zgodovin-skem načelu heterogenizma smotrov danes nihče ne ve, h kakemu daljšemu eilju pojde razvoj narodov in ako ta aLi ona meščanska država, ali že konstit-ucijonel-na ali absolutistična, doseže ko-nečni smoter. Francosko revolucija je ugonobila v zapadli i Evropi absolutno kraljestvo in prevlada joči vpliv eerkvenih dostojanstvenikov. Pod greiom "libertč, čgalite, frater-nrtč" (svoboda, enakopravnost, bratstvo) je reklamirala vso moi'; države za ljudstvo. Njen rezultat pa je bil anarhizem in napoleonski cariseiu. Napoleon in napoleonske vojske so hotele ukloniti narode Evrope, rezultat po 2Ulet-nera boju je bil — oživitev narodnega in demokratičnega gibanja. To gibanje samo je imelo ko i smoter polno svobodo državljanov, rezultat njegov je bil razvoj kapitalizma in koristitucije. ki je dala vse predpraviee meščinstvu in poseduječemu razredu. Narod no gibanje je narastlo v imperija li/ean. t. j. nadmoe velikih na-rod«»v nad malimi. Danes se vodi vojna za iinpcrijalizem angleški, germanski m ruski. Smelo trdimo. da bo rezultat vojne avtonomija malih narodov, vsaj v do-glednem času. Bližnji smoter vojne ne more biti nego navidezen: zmaga ene ali druge vojujoče se države. Soeijologični vzroki njeni pa so globlji in vsled tega svrha njena višja. Pravi rezultat vojne se ne more predvidevali U dragega nego « weijolcgienega Malica. Kipit*ma ia nacionalnem — oba združena — vrivnjefa v imperijalizmu. Neizmerno nakupi-č» lie bogastva v rokah predsta-vireijev velikih narodov ie v bi-imperializem, socijalha hipertrofija. Vojna j«' le rezultat te hipertrofije, t. j. imperializem je zraste! čet mero, vsled tega mora po antagonizmu soeijalaiii sil kneti za «aboj narasi avtonomije natodov sploh iu v daljšem r»£-voju pre)'od kapitalizma v kolek iivizem. K temu zaključku priha- . jamo po dialektični metodi Markovi, po tej metodi razmot r i varno vzroke in prave smotre svetova.' vojne, ki se razvija prod nasi ,111 očmi. Ako je nedogled en in neviden daljši cilj za one čimtel je, ki so dali povod za vojno, ali so vojno iskali. .'_ko so nepregledne posledice vojne za velike narode, ki so ali /c vojne deležni ali so izrekli svojo nevtralnost, potem naš mali ■slo venski narod gotovo ne more biti v položaju, da že danes izreka sploh kako sodbo. Kakor se ta sodba odteza narodom, odteza se tudi posameznim strankam soe.i-jalne demokracije. 1-e eno za nas velja: velika svetovna vojna po prirodnem razvoju človeštva ne more predstavljati rušilne sile. ki cepi človeštvo na made dele, marveč (nam je vojna velika prirodna sila, katera je skuptla in izvijala soeijalne elemente. Kakor je soci-jologieno prva vojna ustvarila državo in je bila ta »predpogoj člo veslu organizaciji tc-r kulturi, tako so tekom tisočletij vse vojne združevale soeijalne sile človeštva vedno višje, tako mora tnfdl ta vojna ust variti večje in močnejše državne skupine. Preko volje itn smotrov faktorjev, ki so vojno povzročili, vojna ost an«' so-eijologieen pojav med človeštvom in notranja sila socijalnega gibanji a človeštva sama stremela bo po vojni k novim višjim ciljem. Že posam^ni. boizki A. 29. JAN Idi j ta = =ta Jugoslovanska Katol. Jednota Ustanovljena leta - Inkcrporirana leta 19001 Glavni urad v ELY, M1NN4 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Ps. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAIIEK. 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE. Ely, Minn. ANTHONY M0TZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. F0R0TNINI: G-REGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODN1K, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNIODBOB: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mick JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave.. W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOB: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. FRANK K0CHEVAR, Bix 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. _DruStveno glasilo: "GLAS NARODA". IRVING T. BUSH, predsednik Bush Terminal Co. v New Torku. Socijalizem in vojna. Dr. Tuma je pisal »prej trvmi leti •dede«-«--. "Tavali smo kakor me#ečiiiki ob strmem prepadu razprt .j cv- ropujskih narodov. Vojna je pri-ila nad nas kradoma, kakor tat v noči", ;»iie i^iUHHel »o^-ijali-s*i"ni!i Mi^natsliefte. ki ao znan ktVfiiu glasilo nem^keica revizijo-nkzioa. "liukniLa je svetovna vojna ter iiaa t'**he |n>p<*Ltw*ma pre-M^itetiia. Morda so t«*mu krivi naži p»»atelji in (vilitiki. kt »o vso pozornost obračali le noiribujiut \pii*«anje:n stranke, a s** premalo oait-&li na svetovni p«>l«jJuij v dobi, ki je bila najkritičnej^i tudi za trsodo Mjcijalne demokra eije", ptie t» Kiruir dr. Stern v zn&nstventsm glasilu če»k« soeijalne demokracije '* Akademie". Dve najuglcdnrjii organizacij, ata tako izrekli, da jf vojna j>ri-41a nad Evropo in nad soeijalno demokracijo neutegoma ter zalotila mternaeijouakio socijalistu-no svetovno organizacijo nepripravljeno. Ako koruš-tatirajno, -ila so vne stranke soeijalne demokracije^ vseh kulturnih držav nameravale akli»-ati internacijonaliu kongiN« tekom m« sec a avgusta 1914 na Dunaj, da bi se določila taktika in cilj internacijonalni' demokraeije za slučaj svetovne vojne, lahko trd:mo, da je kljub vsem znakom bližajoče se vojne interaavijonalna soeijalna demo kraeija rem^no st^nl« nepriprnv-' Ijeua. Dan*-«, ko pregledamo pozor-; nejae vse dogodke z>jdnjili šestih let, počenjunje evropejske diplomacije, oboruže vanje Avstrije, N«*o»čije, i-'rancijf, Anglije in Ku-nije, interno našo politiko in u-pravo, m* nam čudno, skoraj nemogoče zdi, da se je »ocijalna demokracij« tolažila z na Jami »ohraniti «\Hovni mir — /. deklamaei-jami, a tu«!i uvidimo, da ravno valed tt-g.4 ni uutfHa zapaziti, kako smo s»* t d leta do leta, od me-! *eca do mc*eca. «sl »Ine do dne bližali «*etovni vojni in je ta morale, priti pr»*j ali slej —. konečno in nevndržno kar čez n«'. Iz t^a moramo na splošno trditi, da je utalinče in obnašanji* nemške in francoske soeijalne demokracij* ob vojni bilo nepre-membeno narekovano po sili dejstev. Nobeaa, t^udi najmočnejša jM^cijialna de inokratičtta stranka na svetu ni hils \ s!ami vojn«-preprečiti v trenutku, ko je bila mobilizacija diktirana, ko ?>o pre-Mtale kon»Uitueijoii^ln*> moči voju-jočih m- držav, k<» je militarizem v s\oji najčMtejši obliki in v vsoj svoji kili rantojtil. Tudi ni bilo mogočesti nobeni i«- tako radikalni stranki poMaxiii mobilizaii-i-ji iu militarizmu v bran. Radi t*-ga že a priori izrekamo, da mora U'di slovenska aneijaina demekra-cija brez diskiutije sprejeti položaj dejstev in da bi bilo nrura«ct-no posebno v naši majhni stranki ie sedaj ki:t>*no motriti obnašanje velikih t jaltio-df mokrat ič -tah organi/arij. kakor je nemška in francoska. Pribiti moramo le, da je eden naj*<*nijatnejših ra&topoikov ao-idjoniit( Calwer, naravnimi zavjtnm. I staliiaV. "da mora stranka y»odpirati stremljenje laMne v iaci jo obsojali, med j njimi Jean Jauri-s, ter izjavil, da i je proti vsakemu nastopu inter-j naeijonalne demokracije v sporu na.rodov i»i »lede vojne iz ra'.lo-4Tw. k«r ni pričakovati odločnega sU-ii^-a in še manj dejanjskega koraka proti vojni od jrfrani nemške soeijalne demokraeije. izjavil i je, da bi bilo proti interesom fran- [ eoske države in obenem prorti in-j terenom franeo«ke soeijalne demo-' k racije, ako bi sc ona uprla vojni ter pulila, da bi ve> zodinjeni' nemški narod itapa^lel franeosko! veliko kulturno drža\o, jo uniči! I ali oslabel tako, da bi francoski narod bil stisnjen z visokega svojega kulturnega ia ekonomičnega stališča. Ob xxianjih svetovnih dogodkih je dejstvo pokazalo, da je imet Hervč prav. Soeijalna dr-1 tnokracija v»ega s\eta mora poznavati, da je bila nepripravljena, je morala sprejeti dani položaj. kakor je bil, in je moralo delavstvo. ne le brez vaakeja odpora stopiti v vojske, marveč se je moralo podvreči splošni državni In narodni disciplini. Soeijalni! demokracij, ne ostane drugega nego tolažba, katero je izrekel -»o-drug Rcnuer: "Prešibka, da b;, vojno preprečila, rhora soeijalna tU mokraeija biti močna dovolj, da je močna di^volj, da jo pristane." Vse nase stremljenje mora iti sedaj le na to. da vidržimo svoj t strokovno in politične oi-tr^nizai ije. Dodamo k teuiu. da se moramo vrniti na bistvo interna-cijonalizma Karla Marksa: "Kt.rn-kretna iivljenska podlaga socijal ni demokraciji je rodnost, t. j. svobodna kulturna adružitev pn-sameznih narodnosti, ki se avtonomno grupirajo po načelu veli ' kili svetovnih ekonomičnih sil. Ako je vojna imela do sedaj Že kak določen rezultat za soeijalno demokracijo, je ta, da je zatrl? v*e fraze anacijonalizma in anti-tiai-ijoualiziua ter da je z neodo-Ijivo konsekveneo dejstev ustanovila, da je podlaga is\ ves razvoj soeijalne demokracije k bistvene mu interuacijoiudiamu v tem, da poslane vsaka narodnost avtonomna v kulturnem in političnem oza*u. i*i va pot k temu cilju jc priboritec polne demokracije: vnanja >x»litika mora biti pod vplivom ljudstva, ki se zaveda, Mi> samo d««loča politiko države. Tega ču>tv a neodvisnosti neni-ško ljudstvo ni moglo nikdar imeti", pravi Berzistein. Ja^no stoj--4 o rej že «edaj eilji prvd nami i:» «» tem tudi lahko, ne glervi in 1'liiuji politični cilj, pridobitev polne demokraeije v državi; tre-tj;v, tia bo morala socialna demokracija posvetiti več najbolj šili fcvujib mo<'i v «-meri državne-vnaiije polit rKe. Res je sicer, da je avsttijska soeijalna demokracija vevino j»o?-orno sledila vnanji jKvIitiki avstrijski m da je bila ona, ki ie ob' vsakem problem-: konjugirala r*alni položaj in pre-eizirala svoje sra^išče. Tako je posebno, davno pred prvo balkanske vojno, avstrijska soeijahx.i demokracija ^»okazals na vašno** jurotJovanskega vprašanja Po njeni in;j jatrvi s » je sktieala ju-H'*sk»vansfca .soegaino - d-i»a konferenca v Ljnbljani ter skfFro za njo balkanska konferenca v Bel grada. Na obtu konferencah se je formirslo naceio, da je smatrati rajdična jugoslov-an "ka plcmt-rai za en narod, ki jo v*«ai» p»j *kupm-m jeziku in p<» skupnih interesih. Slovenska so-njalna dezm krac^a je o 1 prvega |s>'-etka obenem progizsila, da je ;»o!na avtonomija Jugoslovan ki h plemen ,n obenem dejanjska /druikev mogoča le v okvirju ve*j like avstrijske države. Stoječ na ekonomičnih temeljih, ob geogra-! h.-ueui pi ložaju in etnografičnean sestavu donavske in balkanskih držav, je prišla slovenska soeijalna «iaa»okracija do sklepa, da je naša polna narodna avtonomija mogoča ie v velikem državnem okvirju, da je hploh tvorilna mo" v politiki vse soeijalne d eni okra eije si remi jen je po enotnosti ter vtlikos+i. Kakor povdarja v ekonomičnem in aocijainem razvoju «trera!jenje k svetovni združitvi ekonomije in soeijafaneom pribit- ^ 1 rnr'- * ms * j delov, tako je morala dosledno zav/.c
  • zavztimati Vsako separatistično,! nae i i ona listič no stremljenje posa j mez;uli jv.gosiov ni-kLh plemen, i ali so že Bolgari, aLi Srbi ali Hr-j vati ah Slovenci, je načelno proti spU-šnemu stremljenju soeijalne tlenLokra< ije. t. j. pustiti polno (a'.tt.nomijo posameznim narodnost m« v m.' ]»a zdiužiii na enem o-i^emlju, ki je po prirodi dano kot , ena. velika ekonomična skupina. Velika sv-tovna i;i lustiija in ■_'ovim. ki je predpogoj veliki so-eija!iii demokraciji, ne more se; rjzv-jati med majhnimi narodi in narediei, mogo5a j? le tam. kjer so (.am n aterij 'lni predpogoji veliko enoto. Ako je rtadvladanjc majhnega naroaa po velikem ku' luriL« je. politična krivica, pa je še večja nad vladanje malega na-■>dr. po dnigem :ualem nar»>du. ko oiu nimata 'Tedpogojev v - ueri Vi likeiia razvoja industrije) i Ueovine. Večja ko je državna) -ku p ina, b<-Ij je tudi zajamčenaj . vt« iK'!!iija s* slavnih kulturnega stanja posameznih ■ v lu-ii nemogoča dejanjska avtonomija posameznih narodnosti brtz v.'Istva in nadzorst va di-, itlM:je. NriSj>rotno tvori Avstrijo - -kupina visoko kulturnih naro-. d"v. kakor so NemcL Cehi, Ita . I;ani. in iahke prištevamo tej skupini tudi s* :»e. Madjare, Hrvate, < • iii n Kulturna zavest k slo\auskih in di"iigih narodov v . Avs riji ter na Balkanu je tolika. jI: sarua daje predpogoj za polno j avtonomij", po drugi strani pa razdeljenost narodnosti v enem . velikem geogrsfičnem in ekono-. .iilčveui kompi"ksu samo nareku-. je svobodno zvezo v vel-ki centra-, 'izirani državi. Kar je i:emogoČe„ vsaj za sedaj, za Rusijo, to je > p r. d po go; svežega in močnega . življenja /a Avstrijo in Balkan. .( JSocijaln i demokracija avstrij-. ^ka im slovenska, ki je bistveno . svoje stališče v avstrijski politiki . glede jugoslovanskega vprašanja precizirala, ludi danes ob vojni . ne more fremanjati svojega stalila. Prvič ne. ker je to stališče' , principijelno in apriorno, a dru-j . gič. ker izid vojne, ali ie ugoden ali neugoden za eno ali drugo vo-, juječo se stran, ne more imeti na , naše naeelno stališče nikakega vpliva. Predvst-m stojimo pred neznacn-'•ki velikim soeijalnim pojavom svetovnega militarizma. Vojna" pokarala r.am g3~ je v svojem bistvu in v svoji eeli obliki Nobena dosedanjih vojen ni bila vojna vsega ljhdstva. V prvič združile so ae sviljortske vojske kulturnih držav in dejanski pokazale orjaški organizem vojsKe. V prvič v človeški zgodovini pokazala nam js vojna, kako postane organizacija vojske sama sebi edini in najvišji smoter v drživL Vse državne m ljudske sile vs tremi jene in ! napete so k edinemu eiljn, koncentriral ae v eni suai smeri, v m- Slovensko Republikansko Združenje. SEDEŽ V cmCAGI, ILL. Irrršeralm odbor: Frank Bortieh, Filip Oodisa, Frank Kerže, Martin V. Konda, K t bin Kristan, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. Nadzorni odbor: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranič. Centralni odbor: John Krmenc, Ivan A. Kukcr, Ivan Kuiar, Anton Mota, Frank* Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Bezel, Joseph Steblaj, Frank šav«, Frank L'dovich, Andrew Vidrich, Stefan Zabrie, Leo Z&- krajlek, Anton Zloga r. (OPOMBA. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj še »e niso priglasili, postanejo elani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da ae strinjajo s temeljnimi načeli S. R- Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O., No. 1, Cicero, 111.) I IZDATKI S. P Z DO 15. JANUARJA 1918. Oet, 2. 1917: ( irku!arji za ustavno konferenco $ 2.00 Oct. 2. 1^17: 50 cirkularjecv za društva $ 1.50 Oet. 1**17: Pisalni papir in koverte $ 7.00 (Vet. 2. 1917: Xajemima Hoerberjevo dvorane za shod $ 5.00 Oct. 2. l'H7: Knjiga, znamke in pečat $ 2.20 Nov. ti. 1917: 500 ovitkov z znamkami za Slov. Reiview $ 6.00 Nov. G. 1917 600 rztisov Slov. Review (#16.00); tisoč pravil >".00 . tisn« članskih kart <*14.50i, lisoč nabiralnih ' pol >6 .<0), skupaj $ 45.00 Nov. 6 1917: Za znamke $ 3.31 Nov. 6. 1917 Vrnili Fr. IVtr ču pomotoma poslano svoto -f 2.05 n*1**. 20. 1917 Dnevnice in vozni stroški dele^eta poslanega v Washington $ 83.78 1W. 20. 1917: Za prepis spomenice $ 3.60 ! 20. 1917: Nagraala prestavljalceraa za Slov. Review n drug « $ 12.00 Vseh izdrtkov od vstauovitve S. R. Z. do 15. jan. 1918. .$173.44 DOHODKI S. R, Z OD VSTANOVITVE DO 15. JAN. 1918. j Sept. 1917 $ 68.65 Oet. 1917 $101.72 Nov. 1917 $ 96.82 I h e. 1917 $137.63 Jan. 191* t ,J.i 1%. jan.. $ 29.70 Vse dohodkov skupaj..$434.52 I Ako se izdatki odštejejo o1.08 pekodc» kmeekega pozitivno podkopalo temelje vojaške sil«' države in na ptnllagi tega so tud. napeljavali vodo na mlin agrar-ske^a protekeijoiiizma. Na dmgi strani pa sta Lujo Brentano iit UH'gova iola za* zrmala povsem drugačno stališče. Izjavljalo se je, i da ekonomska Andu>trijalizaeija ne le «*dpira nove finančne in tehnične vire, t^Laveč da tudi raz v ja v proletarijatu vitalno silo, ki jc zmožna uspešno uporabiti vsa nova sredstva obrambe in napada.! Hrentano je ravnici avtoritativna mnenja v dokaz, da »o bili leta 1670 "polki iz pret4iiuo indu.strijalnih okrajev Vestfalije med najboljšimi." f*o dejstvo pa razlaga popolnoma pravilno potom veeje ročnost, iiwlust rija'nih delavcev, da se prilagode novim razmeram. Sedaj nastane vprašanje, katera stranka ima prav T Sedanja vojna je «lnkiizala. da je bila Nemčija, ki je imel zaznamovati največji naf»teijalizma. Noben Ivom ne more obstajati glede tega, da bo razred, ki je zmožen razkrit. tako požrtvovalnost Lu žrtvovanje samega sebe za stvar, ki jo smatra za "pravično", razviti vse te lastnosti v še veliko večji me-11, ko mu bo potek dogodkom dal naloge, ki so dejanski vredne zgodovinske misij« tega razreda. I)oba probujenja, prosvitljenja in organizacije delavskega raa reda je razkrila, da ima ta razred na razpolago velikanske vire revalue :joiiarrw eneržije, ki ni našla primerr.e uporabe v vsakdanjem bojo. Soeijalna demokrac ja je pozvala višje sloje prolctarrjata na bojao polje a je tudi ustavila njih revolucijonarsko eneržijo s spre jemom taktik, katere je morala sprejeti, taktik čakanja, strategije k oje cilj je, da ae izčrpa nasprotnik sam od sebe. Značaj te dobe jc bit tako medel in reakcijonaren, da ni dal soeijalni demokraciji pri like za izvrševanje nalog, ki bi zaposlile celotnega duha požrlvo (I v*?Do*ti. & ■ ...... Imperijaiizem pa mu je zadal sedaj te naioge. bqperijalizcan pi i ^ ^ i ^v m cilj s teas da je potisnil proletariat v pozicijo "na rodna oT^mbe". kar je pomenilo za delavce oi>rra.*o kar « ■fikj.' .Bi ■ 'SB'. . i, SJSu. Nič več ne misli na samomor. Vznemirjenost, ta najbolj rarSirjena boleaca tega stoletja, ui le bolezen takozvanlh višjih krogov, toda se prav pogosto najde tudi med prostimi delavci In ako ae zanemari, potem se kaj lahko prigodi, da ga privede do izgube pameti m do samomora. * Za ukrepitev ži^^er nima boljšega zdravila na svetu kot JITITO TABLETE, narejene iz čistih naravnih zdravilnih rastlin. Na5 rojak FTIANJO URH, 900 Madison St SPRINGFIELD, ILL pise takole o tem čudovitem zdravilu: "Z veseljem vam povem, da se mnogo bolje počutim in tudi miiopo lažje vršim svoje delo odkar jemljem JLTITO TABLETE; predno sem pričel to blaženo dravllo jemati vsaka malenkost pri delu me je tako vznemirala, t * <1a bi se najraje zaklal** Eno fikatljo JLVITO TABLET za 1 dolar — zavarovano 10c. več kamorkoli pofflje JU VITO LABORATORY, South Hill Braneta 5, PITTSBURGH, PA. POZOR: Radi pošljemo vzorec zastonj. ustvarile njih roke, ne le velikansko bogastvo naroda, temveč tudi bogastvo svojega lastnega razreda, svojih organizacij, svojih zakladnic, časopisja in v kratkem vsega, za kar so se delavci borili in kar so dosegli v teku številnih desetletij. Iraperijalizem je na nasilen način vrgel družbo iz njenega ravnotežja, uničil pot, ki ga je zgradila soeijalna demokracija, da uredi tok proletarsko-revolucijcnarnega- gibanja, ter ga zavede v svojo strugo. Ta strašni zgodovinski eksperiment, ki je namali zdrobi hrbtišče socijalne internacijonale, pa vsebuje tudi -smrtne nevarnositi za buržuazijo samo. Kladivo se je izvilo iz rok delavcev ter stavilo mesto njega puško. Delavec pa. ki je bil t'aeen, od stroja kapitalističnega sistema, je naenkrat stal ter prišel do prt katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec de. konca KUPUJTE ________decembral91S, bodo stale po en cent več; iste bomo VOJNO VARČEVALNE ! prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ZNAMKE ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po OBVEZNICE VLADE ZDRUŽB- preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izpla- NIH DRŽAV. zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $3.00 za vsako, na Nosijo štiri odstotne obresti, plafi- certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljtj Ijive na četrt leta, nj certifikat z 20 znamkami znesek $100.00. Lahko pričnete . pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom me- S PETINDVAJSETIMI CENTI, seca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, 35 » •. * » ___-L ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil ce kupite varčevalno znamko . , , , . . , , . .. * * , Xj - .. , . kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih Združenih držav. * u i v- -t. i. * i • • ^ - i Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis Potrebah ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi de- in številno drugih prodajalnih a- nar' f bo ^ nazaJ ^ "a __, ___ . " ' poved, po preteku desetih dni s približno 3% obresti. na gentur vam bo povedalo vse glede . ., ' . , .. .. ^ , , , teh znamk Ogleite si lih! najsibodc na katerikoli posti v Združenih državah. Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke TO JE VAŠA DOLŽNOST. žirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE. ^ j* S]ovenf kfmo^°5'e nabaf° ^ w tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zne- TO BO IZVO.TEVALO VOJNO skom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in I zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu. Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicn v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči. Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zaniorc dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. | Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaja se nam naj posije poleg denarja za znamke lo 3 cente za poštnino pisma, p v katerem i omo poslali potrdilo. Ip Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode "|jg kupil znamke. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY § I TVKDKA FRANK SAKSER g 82 OORTLAKDT 8TSBST, NEW YORK, N. 1. ■ Odgovor na ljubavno pismo. Kot mehek sen se spušča sneg na mesto, skoz okno veje mraka pajČolan, zazibala se duša v sladko siesto je snov ginečih nemo v mroči dan. Stopile misli so na snežno cesto in srečale so tebe sred poljan, čarobno so pozdravile nevesto in legle vse v tvojo malo dlan. Vse belo, vse. Ne, te bosedr ot rože klijejo izpod snega in lijejo škrlat v daljave bled«-in lijejo sladkost mi dno srca. .. . In prede mrak skrivnosti svoje, prede — In v roki list mi droben trepeta.. Potopljen španski paznik. Msdr d, Španija. 27. januarja Potem ko je nemški podmorsk čoln oropal španski pamik '"Giral da", ki je i mel 4400 t'»n prostorni ne, pa je potopil. Posadka se je rešila. t-^ ASTON J mam Zdravniška i^Pca 1 BUm Kažipot k zdravju. k kni^ica pove enostavnim besedama • 1 J!žffijt-*^*** našem znanstvenem zdravljenju na domu za ^ može in žene, kateri trpe od akutnih in kro-ničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bo-■■^^^^HUIezni; nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bo-lezen grla; otekli, zapaljer.i in nežni delovi; slaba, ner-vozna, onemogla kondicija; bolezni ledvic in mehurja, | ter mnoge druge podobne bolesti in teskoče. I Pove tudi o našem vspešneni zdravljenju drugih bolezni kakor I so nerednostl želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-I 2em, katar, naduha in slične teskoče. K na katerem izsied sledečih simptomov: befoSae v križu, bolečine v agftSb trla« K vobol, izguba apetita, kissloba v želodcu, povračanje liiane, bljuvanje, 1.»l."ao I rigunje, nečist jezik, smrdeča aapa, izsruba spanja, slabe sanje, slabost in nagla K razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jutrib, črni k< t.«burji K po«l očmi, sramelljivcst in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in .srčna I tus^al —-1!1 simptomi so znamenje, da vaS telesni si3tem ni v Tedu m da potre-K bujete zdravniških, nasvetov in pomoči. • | N"aSa brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSkoS; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga mor.Jm do zdravja, moči ia svežosti, da so zopet možje. Zalopa znanosti je in vsebuje nasvete in poilatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki po : nme-ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se valo teskoče obvladale, čitajto to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite K se z njo. Posilite ta kupon še danes« Dr. J. RUSSELL PRICE CO., S. T030 Madison & Clinton SK. Chtrapjo, lli ^ Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj va3o zdravniško knjižico popolnoma * zastonj in poštnine prosto. B Ime............................................................. ■ Stav. in ulica, ali iicx If o............................................ M i ——^————BBaass^i ———- —--- Margarita Gautier yK^'J o"«' je irdf! \ HM)jrni <>klo- Sačm, Uko je obrnil »voje oči k mmi, ko vstopi i, mi jr po ve«j«l .j, <}« bmn gororiU A naredi! ar. kakor da ni-sem nk'r»ar zapazil m hitri k nje-. p»Hjunii. —- Kdaj »te ;»rišii. — Iu »te prMli ede kakor veduo narwvtiont k »nervi f — !)* — Jako ai je *aL, da um bil ouMitia pj va» nlara iaofcd surf lVh;«kuval vm, d«, pride »ikj na t» l>«iM*dt* ono, kar arm čital ua h'ad ne m sijnfovem obrazu, toda uiti i»l|fitvuni mi ni ter mirno zalepil (inoH), ' i kb je baa huii-nl it* k* i*n>'*d -Ii»ir! a, •!« ga vri«- na iMat'* Ko »va bru nama. je vstal in w naa4u«i*l s hrbtom na pre. — I^jubj moi Armaud, j<- pričel. »daj «c imava jMijovoriti o ja- ko v ttzmf i -»1 v ur ch 1 dKiuMut, dragi oee. — Ah mi trhijubiH, a, oče, priznavam. -— Ti torej ljubiš zrlo «ean«> to Mttiko' — To vidite že iz trga. da se in luogW mdi nje zanemariti svet« dotr.iHidt, za kar vaa premim sieer lane« ponjano odpiMcanja. O.-i vid no ni pričakoval tako k rat kili odgovorov, kajti videt« j«' bilo, da premišljuje, predno je nadaljeval. — In ali i*' urne*. da vedno ne . l>o& mogel živ rt i tako? Trepe*»l sMii že večkrat ob tej niksli, a nmeti je do danes še ne moreni. — Toda to si morda umel, je nadaljeval oče * nekoliko bolj o-strim naglaNom, to si morda umel, da tega jaz ne bom trpel? Hm, rekel sem si, da dokler ne storim nič»-sar, * čemur bi gre-kH proti spoštovanju do vašega imena in kar bi bilo proti podedovani |K>«tcnosti naže družine, da bom ttotlej lahko živel, kakor sedaj živim ; in to je nekoliko manjkalo moje skrbi, ki so me čessto obhajale. I Strasti «o najboljše orožje proti čustvom. Bil setn pripravljen boriti se tudi proti svojemu očetu do konca Če gre za Margerite. ' — Jako dobro! je nadaljeval oče. A zdaj je prim trenutek, ko spremeniš svoje življenje. — Aa zakaj, dragi oče? — Zato. ker je prišel trenutek ! ko *i začel grešiti proti spoštoval n ju. ki ga občutiš baje do našega imena. — Teh besed ne i ažurnem? — No. ti jih pa razložim. Na-/adnje, da imaš opraviti z ženska ' mi, to ni nič tako čudnega; da' kot pošten človek pošteno plačaš tako kupljivo blago, je čisto v re J "ljr, nego vi! Samo misli po- j jtobioma čistih žensk »o popolno ixa .-jste! Manon lahko na-', regi in človeka kakega rem»-nile. . Neumno bi bi!o, če bi se bil svet , samo aiaršal m ne tudi zlioljšal. j Ti zapusti* to žensko! «j — Jako mi je zal. da vas ne j morem ubogati, t-*ia res mi ni 1 mogoče. i; — Potem te prisilim! |t — ZaJibog. da ni več otoka ave- t te Margarete, da hi [mšiljali kur- < tl^auke nanj, h tudi če bi bil, bij irl jajc z Marfcrito o ! imel moč*- v«m- ; kaj zato. ko me to ♦leklc ljubi, ko se je druzie rodi- 1 lat odkar ljubi mene in jaz njo! ® Kaj zato, zdaj. ko i>e je spreobr- t nila » t — -V. dragi moj, ali mLttliš res. > da je naloga i^oši.-nega moža, iz- ; preobi-ačati vlačugeT Ali misliš re> da* je dal Bog življenj« ta I smešen smoter in da je zato vlil š človeku navdušenje v srre, da sc navdušuje za kaj takega? Iv.:j bo 1 zaključek te čudne -spreobrnitve t iu kaj si boš mislil o tem. kar da- ! nei» govoriš, ko boš imel štirideaet let Siuejzl s*' boš tej ljubezni, če i se boš tedaj sploh znal smejati > in ne juisti to ljubimkanje pre- > globokih brazd v tvoj: preteklo- 1 sti i Kaj Is bil zdaj ti, če bi imel j tvoj oee nekdaj tvoje misli tet bi' bil izročil svoje življenje taki m-le ] sapn-ani, mesto da ga je sezidal 1 trdno na tleh poštenosti in zna-, čajn«*«rti/ Premisli rajši prej in n« t govori takih neumnosti! Pusti torej to žensko. Arm and, tvoj oče 1 te protii! j< (iledal sem v 4la in molčal. ,< — Armand! je nadaljeval »x'-e i V imenu tvoje svete matere te prosim, pusti to življenje, ki ga i rpet pozabiš prej nego si sam mi- < siiš in ki ga daj opravičuješ z ne- 1 mogo>*o logiko. Štiriindvajset let r imaš zc — mis*li na bodočnost! i Večno m vid ar ne moreš ljubiti te 1 ženske, ki tebe tudi ne bo večno ] ljubila. Vidva pretimjeta menda ' obadva vajino ljubezen!... Glej. ti si pokvariš in z-ipreš s tem vso « svojo prihodnost. Se en korak dalje, pa ri-s ne l>os mogel več nazaj in vse svoje življenje boš prekli- « njal svojo mladost. Pojdi z nienoi za cn, dva meseea k svoj: set-tiri. Počitek in sladka družinska ljtt- te ozdravijo kmalu te mrzlice, saj vse to itak ni nič drugega. Med tem časom se tvoja "izvoljen- k' '^JTr—1 * "" _====g— f • - hsi " I 1 Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti taafeta, zastavo, regslje, i gndbrar infttrtnaente. kape itd., ail pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, Lt prstane i m., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vpraSate. Uprafianje raj i stane le 3c. pa si bodefce prihranili dolarje. 1 l^pH'lMsM^ j 1 Cenike reč vrst pofflljamo brezplačna PIHte ponj. ; IVAH PAJK * CO., Lf l^m i i * jka potolaži, vzame si dragega nJ I ko boš videl, radi koga bi se bil i kmalu spri s *n ojim očetom in iz-' |gubil iijrerovo ijuliezeu. porečeš satu, ka*o je bilo ptav, da sem t«* 1 prišel isakt, in blagoslavljal me ( boš za to. Torej — greš z menoj.^ k j ne. Armaud ! < at i i sem. da eovori moj oče ( w>lnlnc:ii!i prav merda glede ( i'k«'ii žensk vsega «veta — samo , glede Margerite ne. Tida zadnje ( njegove l>ese«le so bile tako ljube. ( + ako mile. tako proseče, da se mu ii-.-m u|>ad oti^ovoriii. I Torej? je ponovil še bolj ' proseče. i! — O e, sem vzdihnil .sletliijn-. * « '-e. jaz vam ne morem ni"-esar ' obljubiti. Kar zahtevate od mene, presega moje moči. Verujte mi. 1 o"e, sem hitel, ko sem videl, da sc 1 je nestrpno premaknil, če midva 1 prci-enjnjeva to ljubezen, vi jo pa pode.-njujete. MaTgerita ni dekle, kakor jo sodite vi. Ta ljubeoen :ne ne (zavede na kriva pota. oče, ta ljubezen lmdi v meni najple-1 inenitejša čustva. Prava ljubezen človeka vrtno le dviga, vseeno, kdo nam jo je vzbudil. Oe bi vi Maj irerito poznali, bi priznali sa- ^ mi. da mi ne preti nje nikaka nevarnost, (»na je plemenitejša, nego more biti naj plemenitejša n '.•Miška, in vkolikor so druge ne-i>r:s»tne. vti»!iko je ona nesebična. !! — Kar ii pa ne hrani, da bi ne prejela vsega tvojega premoze nja: ker onih š*^todedoval po svoji ^ materi, je vse tvoje premoženje, ;ia to te opozarjam i Menda je moj oče nalašč pri-hranil to dej«:vo in to grožnjo do ^icil.ij. da bi mi zadal zadnji uda-' ree. I y A bil sem nir : ejši proti njegovim grožnjam nego. j>roti njego- Q] vim prošnjam. — Kdo vam je povedal, da ji bo"-em dati ta m prišel, da preprečim tvojo pogubo nsi ljtibo taki ni ženski! Tvoja mati ti je v zadnji svoji uri zapustila, kar ti je zapu-j stila, da bi mogel pošteno živeti.' ne pa, da bi trosil ta denar svoj jim mer esam pred noge. — Prisegam vam mirno, oee: ^ o M .rgerita ni niti slutila o tej da- ^ rit vi. — A kako si potem prišel na to misel? — K<-r je Margerita. ta ženska.r~ ki jo vi t« ko zaničujete in ki ho- -čete da jo zapustim, ker je Mar-gerita žrtvovala zame vst\ kar je imela, le da more živeti z menoj, j — In ti si .sprejel to žrtev? Kak j človek pravzaprav pa ste vi, vele- j cenjeni, da sprejemate tudi najmanjšo žrtev od kake takc-le go- i ipodirne Margerite? 1'ujcš. zdaj 1 imam ^lovolj! Takoj mi zapustiš to žensko! Ravnokar sem te še prosil, /daj ti pa zapovedujem! Takih umazanosti ne trpim v svoji družini. Spravi svoje stvari skupaj in pripravi se na odhod! J — Oprostite, dragi oče, sem vskliknil. — a jaz nc mislim na fl odhod. j — In zakaj ne? ! — Ker sem že v letih, ko n treba več ubogati zapovedim! Pobledel je kakor zid. — Dobro, gospod! Zdaj vem, L'4i in i ie etAi-iti 1 ; Zima je tufc^j < ; j i K .rada A*^ kaM. praMrfm ' j nnpo. ali influenco. N« pripustita. * 1 H da bi sa vas kate^j trdno prQal; < | L . vstavita ga takoj, da sa na ta r ' način izognete komnUkaoj, aH 4 1 ' 1 1 posisdic kaiija. Vzemite , , Several Balsam far tunes!! I (SevsroT Bstrsm za pljuča), in" 1 I > kmalu sa bosta prepr*^«, da j« II 1 1 *a balzam zalo prijatrv. dravilo. , , s katerim sa zdravi lok j, hripa-( I vost in vnstja * sapniku. To sa I » , i zdravilo priporoča otrokom i od- , . ras im. Na vsaki steklenici js I > r.itančno navodilo o uporabi i I I 1 Csna S6c in 50c v lekarnah. ( ! I*ozvonil je. Jožef se je prikazal. I — Spravite moje stvari v "Hotel de Paris", je zapoved al ter izginil istočasno v svojo sobo in se pričel oblačiti. Ko i=e ie vrnil, sem mu stopil nasproti. 1 — Obljubite mi, oče, da ne storile ničesar, kar bi bolelo Marge-rito! sem za prosi L Ustavil >e je in me pomeril za-ničljivo od nog do glave. — Meni se zdi, prijatelj, da tu ni vse v redu! je pokazal na moje čelo. I In obrnil >.e je ven ter zaloputnil vrata za seboj. [ Takoj nato setn hitel tudi jaz na <-esto, vzel voz ter se odpeljal v Bougival. Margerita me je čakala pri oknu. I 'Dalje orihodnjiej. 1 Avstrijci so bombardirali bolnišnico. True translatioii filed with the post ^ master at New York. X. Y. ou Jan. 20. t OIK. s* required by the Aet of October j 6, 1917. ! Washington, D. C, 27. januarja. Predsednik ameriškega pomožnega j odbora v Italiji Robert Perkins i poroča v svoji brzojavki mi glavni stan Rdečega križa o avstrijskem bombardiranju zavezniških bohiiš-n c. Pravi, da je bila neka bolnišni- ica v Castcl Franeo tekom zadnjega poleta 'zelo poškodovana. h.---- 1 ■ r r •:=.=; Novioe iz Clevelanifa. : Tožbo za ločitev zakona je vložila Mrs. lionise C'rissinger. tz Lexington Ave. Kot vzrok navaja. da ne more svojega moža nikakor privaditi do tejra. da bi 1 se skopal in to da jo tako ''gifta", 1 Ja jo bo spravil ta '\stor*' v pre-rani grob — žena je stara Sele 55 let in jo je spravil do obupnega I koraka. J a zAht eva ločitev zakona. 11 Ker ni hotela preživljati l ^vojt»ga moža. jo je ta pustil. Zato 1 je vložila Francka Faulkins pri r sodniku I-ewmes tožbo za ločitev zakona. 'Vsjtka dobra gospodinja' 1 je tarnala, ^preživlja mojega mo- 1 ža, mi je rekel moj mož, in ker tega nisem hotela storiti, me je za- * pustil." 1 Od svojega moša j * hoče biti lo^'ena Jennie Robinson, ^ 3G09 Seovile, Ave., ker je začel no- J vo leto z malo posnemanja vred- ^ □im dejanjem. "Xa s-tarega leta večer me je pretepel, zato se ho- t čem ločiti isl njega". j>ravi Jennie _ F Svojo mater je obstrebl T. Russel. na 172:1 A val on Rd. V « -oki je imel samokres, ki je po 4 nesreči sprožil in zadel mater v ro- i ko. Rana ni posebno nevarna. j Kadi zaprtih goatilen i >b torkih v teh tednih bo mesto i ia zgubi $76,000. Ker vsak gostil- ' ličar je upravičen, da se mu povr- j ie lavek za ta dan, ko mora za- ! n-eti gostilno. Vsak gostilničar \ »lača !t«2.80 davka na dan. * Umor. j Te dni je ustrelil Frank Garga ' no, 1931 75. St. točaja Johna j Ragana v gostilni na 513 Superior j Ave. V gotsilni se je nahajalo ta 1 "■as čev ljudi, med njimi Frank I Oargaaii. V žepu je imel samokres j tako, da ga je vsakdo lahko vi- , del. S svojo suknjo je mahal sem 1 in tia tako, da ga je bartender o , pomnil, da naj miruje, da se ne pripet kakšna nesreča. Ta pa je bil na to hud in začel se je prepir Gargano je vstreli! proti natakar- 1 ju, pa ga je zgeršil. Nato pa je vrgel oni steklenico od viške pro ti njemu, ter ga zadel v roko. Ta pa sproži še eikrat- v Ragana in ga zadene v srce. da je bil na mostu mrtev. Morilec je skočil v m'rno-idočo karo in se podal v bolnišni- — 1 ■ o, da so mu obvezali roko. Poli-iji se je posrečilo izvedeti nje"go- 0 stanovanje, kjer so ga tudi do- >ili. _____1 Nemiri v Avstriji. _ - ] Trne translation filed with the post »aster at New York. N. Y. on Jan. 29. 01 a as required by the Aet of October ! ♦j, 1017. ] Washington, D. 0.. 38. januarja : »cko poročilo iz Švice pravi, da sc s emiri v Krakovu v Galieiji po-tali tako resni, da so oblasti ape frale na avstrijskega mmistrskeg* redsednika in ga prosile pomoči, a prepreči izgrede. Razglašeno je bilo obsedno staje in določene so bile ure za jav-.0 obedevanje. Pravijo, tla na tisoče žen in o rok hodi no mestnih ulicah in za. tevajo hrano, - -* Curih, Šviea. 2S. jammrja. — ^akor pravi neko poročilo z Dn- ! aja. se je v petek v nekem pra- 1 item predmstju vdeleži!o demon-tracij proti zmanjSaiju racij mo 1 e tri tisoč oseb. Demonstranti so razbili šipe pr: 1 rgovinah in pričeli so že plenit5 1 o trgovinah, ko je prišla policija demonstrante je bilo le z največ 1 > težavo mogoče razpoditu Ukrajinski ultimatum. True translation filed h 1th the poet master at New York, N. Y. on Jan. 29, 1018, as required by the Act of tVtober «. 1917. London, Anglija, 25. januarja. Petrograjski poročevalec *4 Morning Postpravi, da je tikrajin-ska Rada poslala v Petrograd po-ročao, da bo Ukrajina sklenila z Nemčijo separaten mir, ako ga ruska vlada ne skleno tekom 24 ur. VABILO NA VESELICO, katero priredi DRUŠTVO SINOVI SLAVE št. 168 SNPJ. v Oonemattgh. Pa., v soboto 2. februarja t. 1. v dvorani društva sv. Alojzija. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške 35 centov; dekleta vstopnine prosta. Opozarja se člane omenjenega društva, da se bo vsaki vdeleiil, in celo društvo pa vabi člane drugih društev, da bi nam pripomogli k lepšemu uspehu, v enakem slučaju bomo tudi mi vam povrnili. Za dobro postrežbo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Tori j •ie pozabite 2. februarja! K obilni vdeležbi vabi eelo društvo. (17&29—n j MOŠKE BOLEZNI t i Dr. Koler najstarejši slove* tki zdravnik, špecijalist v Pitts bnrghn, ki ima 28-letno tkal njo v zdravljenju vseh moikib Hydrocele ali kilo zdravim ▼ 30 urah in brez operacije - Bolezni mehurja radi kaU rib nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni to vrste zdravim z gotovostjo. REVMATIZEN, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO LEČINE OTEKLINE, ŠKRO TLE IN DBUGE KOŽNE BO LEZNL ki nastanejo radi na liste krvi, ozdravim v kratkem . času, da ni potrebno ležati Jas \ Slovenski zdravnik. rabim 606 in 904 za krvne bo I lesni I Ur a dn ae ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. nrs I zvečer; w petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od L 0. zjutraj do 2. popoldne. Dr. KOLER, 638 PENN. AVE., I PITTSBURGH, PA. SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. Bazen koledarskega dela ima ie sledečo vsebino: » Pesem. | Normalni potek ruske revolucije« Važen zgodovinski dokument j Rusija. Popolen pregled svetovne vojne. j Nemški cilji in Rusija. Praznik v Petelinji vasL j Padec rodbine Romanovcev. Prag* I Prednost brzojava. Problem Alzacije-Lotariotfko. j Pesem jetnikov. Ukradeno pismo. | Kozaki in njih vojska. Red. | Litvinski kmetje. Veliki dobitek. | Nevidna poslanica. Razno o otrocih. | Buchara. Uoživljaj francoskega žnrnalijsta. I Čudne pogrebne določbe. Venizelos. | Album. O postanku koledarja. | Krščanska svatba pri Kafrih. Nemški napadi s plinom. j Večni koledar. fivali in aeroplani. j Petelinji boji Ruska revolucija. | Nekaj za gospodinje. Promm ruske sodjalistične stranke. ! Sala. Aforizmi. | Oglasi. Koledar knot nad trideset sMk, izmed katerih jih Je skoraj polovica s soSke fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT 8TRXXT, NSW YORK OTTY, N. Y. SLOVENSXO *D U j_ _- podp. društvo svete Barbare 1-i - B- B ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Iif. No, 2. box 27. hflflfffmri < HiLo NADZORNI ODBOR: Pmlse-lnlk nailz r«1hora: JOSIP PtTKKNEU txrc »ft, Wlllor*, Pa. 1. uatlairnik : JKRNKJ IIA FN F R. 63. Iiunline. Pa. t. na«ta>>rulk IVAN <;roSkU, sst. fl inTth NL. < Ireland. Oblo. POROTNI ODBOR: Predanlnlk poro«, nftm: MARTIN oitRFŽAN, bos 72, R Mineral, Kana. 1. porotnik: FRANC TKRGPClt\ R. F. 1». No, 3, box 146, Fort Kurilh. Ark, 2, poruGnlk: J* Ml IP M(LoB, 1#1« So. 14ih Ht., Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSIP V ORAIIFE, M3 F„ Ohio St., riitsbnreti. Pa. r rad no planilo: "G t.AS NARODA", Ki Cortland t SL, N«w York, N. T. CHJfiu Uraitra. odroma ujiii ara dni ki so naprotenl po&ljatl vse do-piat* direktno um fdavurtca tajnika In nikogar dragega. Deoa- naj se pa po-ftllja edino potom poAtnlk. ek«pre«tilb ali bančnih vienamib nakaznic, nikakor i« n« poiom privatnih Čekov, na naslov: Frank PmrtovčU', Farmers * Miner« National Bank. Foraat City, Pa. V slučaju. da opatijo druAtvenl tajniki pri poroCilUi glavnega tajnika kake putuanjkl jI votli, naj to nenadoma naznanijo ontdu glav. tajnika, da w aamore napako popraviti. Posebno nazn§nilo. »rtt^uTS!^fatnTilL t*ca na retena^al« aa ^^ hrW '-ntr^'rf ako aa posti potmm prt ajmm »iwltt. Vaaaoo Ja. kdo In kako Tas Ja adrttil. — tto^Mn: pridi ta k tan nitkam« tiKillili tn pokaMt ssa. te Ali imate prSUt A.M^antpoy a SI i i I tiaa. Sa vpratata s. •otaOno na lo*rl» «^ M i j I «vat velika«a *poa» cah, ali o ireliurjM. •^^^W^'^lf'li allots, ki Vas pre «* 1 žri • ____I . . -. Ff ■ H I •»«<»' take lepe pn t^M^Z jrf H I Mka bolnlm moMs ii] _J L Nrt^jf I jetvatne šolami .««. ^Wm ^ odlašanje Je nivo ZA $1000.09 X-2ARK0V SE RAK ZA PREISKAVO IK ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. frtotte takoj In poetlta se natanko preiskati po tam Ipeetallsta; pote« ipiit i ««Mli aa Vade pravo bolaaan tn ako anot«t« oadrmvetL Njegov aspek In debar da* le peatedlce veetne pretakava in oCenlk metod, katertk aa noelutuie v veakem ate Njepovi raaJICnl stroji, katera J« nabral a veeh delov sveta, tvorijo najpopel , mJ« In najbolj« orad v tem meat o. Tukaj moreta najti mnogo Čudodelnih atroje« ri doaefteio svoj namen, ko vee drugo nI vefi pomagalo. Je veeeao. kaka Je Vadi Udaaen; sdAvntk najde, da Je oadrarljlva. aa bodeta prepričali, kakor kltr. i * lrmTltl> Potu boUSanla ln stalnega adravja. Zdravnik ne man • aaega teZLo prlaludenega denarja, ako niste (lnaigll popolnega napaka Onlaett. •e pri njem tn povejte mu svojo botesen privatno in aaupno DOCTOR COWDRICK, Specialist 30<7 Ka*t tfth Strcgt 4th Floor Betw. Euclid * Prospoet, Clml&ol t Mawtiktu S. «*#« fi^.1 s« a on -m i,- m* m • — liekl: ste. e\«vla lahko zasluiUi. če bi igrali v kaki nepošteni hiši, kjer je dosti deklet. — V takih hišah ljudje denar kar razmetujejo. — Toda upem, da bo^tp rajše odloeiii za pošteno kot pa nepošteno hišo. F!^msedal je odkimal. — Xe, ne s takimi tT varni i nočem imeti nobenega opravka. — Posr^-njf- ali jia nič. — Ako i^ram v kaki dobri »ostilni, si ie vsaj liJiko zaslužim za hrano in stanovanje. — Zaenkrat samo to, pa mi zadostuj*\ — Vsakemu, ki bi mi preskrbi tako službo, bi bil hvaležen. — Da^ prav imat* — je prikimal starec. — Začnite torej z igranjem klavirja — Boljše je to kot pa nič. — Igrali boste samo zvečer iii tako imate ves .lan zase. — NV.dalje imam tudi nekega znanca, ki bi vas sprejel v svojo trgovino. — Plačal bi vam ne veliko, toda imeli bi izvsrtno priliko za učenje jezika. — Samo vstra jat i morate. to je poglavitna stvar. — Dobro .jaz vam bom vse preskrbel. _ V trgovini pa ne smete ostati več kot .šest mesecev. — Tudi če bi vam ponujal gospodar dvojno plačo, ue. Hrmsedal ?a jc >pog!«nlah — Obraz starca je bil tak«, tajinstven 'a nikakor ni mogel ved.-i. kaj jt- stare.- mislil. Ib.Igo, dolgo čas;, jt. obotavljal, kajti nikakor mu ni šla v '.'lavo, da bi .!»»!;iis!ite spraviti? — je vprašal sle Injič. — (iospod. kot vi liin, mi še zdaj ne zaupate. — Ker ste mi re kli. da si hočete s poštenim delom služiti svoj kruh, sto lahko pr':-prtčani. da vas nc bom spravil v kako nepošteno hišo. — Meni j,a vseeno čudno zdi.... — Zakaj se vam zdi čudno? Zakaj vstrajate prj zuhttvi, da ne suirui ostati v trgovini več «<<»! šest mesecev ? — Ako mi gospodar ponudi boljšo pla<>o, bi bilo vseeno dobro, da še nekaj časa o.slanem in si prislužim kaj denarja. — Xe, n^, le tak., storite, knt sem vam jaz uasvetoval. — Jaz mam pri vsaki .stvari svojo pom sleke. — Da pa ne bova izgubljala he naprej časa in besed, je najboljše, da mi takoj poveste, če ste zadovoljni. — Ako niste, je boljSe, da se tak«^j razideva. Obstala sta sredi tlaka in glodala druer drugemu v oči. Slednjič je pa podal Peter »rareu roko reko^* : — Dobro, — jaz sem zadovoljen. — Veseli me — je odvrnil Žid. — Zdaj pa pojdiva na policijo. Bova videla, če bova kaj opravila. — Zvečer bom prišel k vam na stanovanje. (Dalje prihodnjič.) T 'Dr. J*V. GRAHEK" ""j j edini slovenski zdravnik v Pennsylvania j \ 843 E. Ohio St^ N. S. Pittsburgh, Pa. J a a——BB—gaaBMSH^— CENIK KNJIG | katere ima v zalogi p SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 1 82 Cortland t St, New York, N. V I Krosnjar ROMAN IZ AMERIŠKEGA ŽIVLJENJA. PRIREDIL J. T. • < Nadaljevanje, i n«* »m.^,1.- ..pravili — o« 1 vrnil Žid ter zamislil. — • n/ p sta rnlhajala. — Mr. Bakt*r din s z jutraj fxlp<»U»val, o .»nem drugem pa ne votlo ničesar druge ga ki.t tu, da jo bii večkrat v hotelu. — X»kdo ne ve, kje stanuje. Pojdiva im polieijo. Morda m- jim posreči v jet i ptifka. — Misel, .la l»<»Uc p« - kdaj d..oili denar na/aj, si j»a »tikrat za vselej i«bij-ie ir ^.rla^e. \ i lite, to io U lj. «1obra -šofa za va«, čeravno vas je precej »tula. - . Ko -fa st(»pila po cest , s*^ i* Hemse»lalu skoraj zvrtilo v glavi. U t.vi*j j. -[>o/aaI obupnost svojega položaja. — Ce ne bo imel pri g -pndarju en Hli dva tetin« kredita, in če Še danes nc dobi pri-' tnerne -'u/b •, >».» moral prodati polovico svojega perila in svrje o-^ ln k. mu tudi ta denar poide, bo moral stanovati v parku. Mrat ua strv-ol m laj,je s.^ mu xa^e4i vstajati kv»ku. — Ali ue atiate ničesar? — pa vprašal Žid. — O, marsikaj znam, toda tukaj v tej deželi mi ne more kon-Mtti. — X starem kraju sera izvndl pravno študije. — Ali ste mis'iU, ko ste se odpravljali v Ameriko, via kak Čin boste iiveii tukaj? — Mi*d I si-in. da se U.m na ta ali oni na/*iu preživel toliko časa, dokler »e ne priučim angleščino, nakar bi posvetil kakemu boljšemu poklicu. — In k» j nameravate z*la.i * — V rovu no morete delali Ui na /»lejEniški progi tudi ne, zato ste veliko prt-sl&bi. — Vr^emite mi. da mi ui iniana n«*ltena služba, ki bi bila primerna za vas. l>ter ga j«> |>o|fbsial, stisnil uMnioe in r.-u ni od govoril. s^vela, to je težko — je nadaljeval starec — to je žalostno. »•'Io žalostno. po*»obno če je človek ponoson, tako ponosen kot sto tiaprtner vi. Ueuiftedal se jo vstavil, pgledal jo ir enkrat starca od nog do glav* ter rekel: — IIvala vanj za vse. kar sto mi napravili dobrega. — Upam. dn hem dobil kakega človeka, ki me bo spremi na policijo. Rtarec j* prikimal. — že dobro, le pojdite. — Kljub vaši zadregi in potrebi, koraka pred vami in zn vami |M>n«>s. — I»« v no -prej ste mi povedali, da nc posnate v N'ow Yorku nikogar, pi. me vseeno oddavljat«, namesto, da bi posluiali moje nasvete. — Smi Bog. ali morete morda kaj svetovati aH pomagati f — je nliknil Potcr. — Zakaj »e pa ravno zame tako zelo zanimate? — Kajne kar Žid ničesar ne napravi, ue da bi itnel pri tem ka-ega dobička, bo^tte ivčit «_ N*o. morda da bi vseeno imei dobiček, earamo ga /Anj v tem času ne morem napraviti pri va*. — Vi »te v*rajen. orli „ moit kakortaih sem le malo vulel na avojem dolgem romanju. — Takim ljudem se nikoli ne godi fiosebno slabo. — Zaenkrat še no vem. če vam morem kaj pomagati. — Najprej mi morate povedati, kaj učili m kaj mate in pot»-m vam bora ]>o-eedal moje mnenje. Hemaedal se je pogladil x roko preko čela. — Nekako tesno mu j« bilo pri »reu. — Razen onega, kar mi sc uHl v šolah, nc znam ničesar. Govorim švedsko, nekoliko nemško in francosko. — I pram tudi ms-1 io klavir. — To je vse. — Ce mi morete kaj svetovati, mi svetuje, če a*, je pa boljie, da s« ločiva šL.^ * ^ ^ i l_Ako V Amertki kaj doseči, nc &mete zanemariti nobe-} H*m»—idal je aardsL " - ' iaa»«iiil II IMift ■1111'ITiffl« imhiilMi Tllii*1 iiTMfr - M m^ ■ — •- — iWi^iwIWI'l fi » mat i-Liuf rOUtNK KNJIGE: iknov acm&o-angl. tolmač reza o —.30 •omifl mdravnik r brratakeai Hitri — --—- ni\t) ".....m PolJodoiotro ji Popolni naok o Aateiaratvn. ran. $LOŠ 8adjer«ja ▼ pogovorin —J§ jcUnpttoT nf ii Bo sloi slovne ft m ZABAFN1S Of IAZMI HM j Doli g eruBsm anS ttaalia S sreaka mM Bodjalna ite^^tla ZS rvma ai ln titonji *—M> [Jama Bvtnoeajn hH rrojka'1 ,"Bl'111 fc>ill— 55 knjM on Bolan on » ms QJI & kr. psApolka «L W ^^ Življenje na avatrljakcm dvora ali mut cesarje vlCa Bndolfa B.7V RAZGLEDNICI: Newyoc«e, bdBtee. velikonočna tn novoletna komad po t—M AStmm anu Me« Tod a fcao-ntml -ifcan Arstro-Italijan&ka vojna mapo —.25 Avatro-ogrikl, vcUkl mana i-jo Oail svet amll e-A9 OaU svot vdfld t-jm Evrope vama (c- JO Vojna atresia mmm MjOO J*m atlaa mM Zemljevidi: AM* Alla. Gola OsL Itd. po mM yginfcnlk diCav MM i-il Edrnfeolk MnnUkl kE I4n£ttlh drihe atHufea SHV^ Cveto vrtovi. 1 n - '. j' veto vrtovi mojega življenja, , ! smeji se tisoč, tisoč barv v pomlad. . j drhti jablan pod radostjo brste nja, koz kri žari opojnih rož škriat, kot v snu beži studenec sred zelenja, kot v snu po jo slavo,* sred gra- > nai. j Cveto vrtovi, o nevesta moja! J In čaka. čaka te miljon evetov »jki čaka vrt to sol učne ga opoja i in čaka spev te lajnosmih valov, j blestečih v senci tihega pok.»ja ?pod cvetjem mojih plamenočih 1 d nov. Cveto vrtovi mojega življenja — i O pridi! Z rožami posul sem pot. zgradil sem diven vrt iz sanj, blest en ja tu >eui o tebi zasejal povsod. O pridi, pridi solnee hrepenenja, pobrani mislim vsem ediu Gospod! 1 Rojake v ruskem iu iraljanskem ujetništvu prosim, če kdo ve za tusIov sledečih: JOSIP in AN-TON STKMBERliER. JOST>» SmiXA, OtRIL STKMP.EK t in TINKO I DOVlC. Vsi I --o doma Jelša n na IViinor-i skera. Ce pa kdo sam čita. naj se oglasi na sledeči naslov: u Ivan 1'dovie. P. O. Box 700, ! Kane, Pa.. U. S. America. ; Iiad bi izvedel za naslove sledečih ! rojakov: FRANKA DOLINAH, 'i donuL iz Drasfočajne, lara j Smlednik. JOSIPA LAVRK\ dema iz vasi Zg. Roke!j. in za j JERNEJA RANT, doma nekje j nad Skofjo Loko. Z zadnjim • ■ sva bila skupaj na Jesenicah na ' -tlt/renjskem in zdaj se baje nahaja nekje v Združenih drža-vahj ker sva bila velika nrija-1 telja, zato bi rad izvedel za nje-j gov naslov. 0e kdo izmeti rojakov ve za naslov katerega i?-j iiiotl zgoraj omenjenih, naj mi ga naznani, za kar Wm Jtvale-žen. iali naj .se pa sami oglasijo. — Frank Pip&u, liox 36:i. Avella, Pa. (29-31—1) ; OPOMIN. i Cenjene rojake, kateri mi dolgujejo za poslano blago, opominjam, da mi v teku štirinajstih i dni pošljejo denar. Jaz sem iim j že df>stikrat pisal in račune po-slal, pa se nobeden nič ne zmeaii. ] I Onega, ki mi 110 .plača, kar mi dol-. gnje, bom s polnim imenom pri- ] občil v* vseh slovenskih časopisih, da bo imel čnio piko nad svojim j imenom za vselej. Sedaj jo že skrajni Čas, da mi poplačate; ne-kateri mi dolgujete že po dve in tri leta ter vsak sam ve, koliko in za kaj. 1 S pozdravom • Frank St of ume h. I R. A. Ilox 96, »e«io, Cal. (26-29—] i ------ [»čem svoja dva brata LEOPOL- ( DA in JOSIPA PODGORNIK. Z mlajšim sva bila skupaj v 1. 1906 v Gray Creek, Colo., in i pozneje ce vem nič več o njem. I Za starejšega sem pa zadnjič I znal, da je hil v Heamorete, I Okla. Prosim cenjene rojake, ee I kdo ve za kojega naslov, da mi I ga naznani, za kar bom hvale- I žen, čc pa sama citata, "naj se j oglasita svojemu bratu: Ignace I Podgornik, Box 91, Bairdford, | Pa. (25-1—1-2; I Rad bi izvedel za FRANK BEL- I K A. .Doma je iz vasi Pata vrh, I fara Smihel na Dolenjskem. V I Ameriki biva pet lest. Iz starega ] kraja je prišel v Calumet, Mieh. I Tam je bival osem mesecev, po- 1 tem je sel v Indianapolis, In d. j Zdaj pa že dve leti in pol ne I vem, kje ne nahaja. Prosim vse I Slov ence Mrom Amerike, če ve I kateri za njegov naslov, da ga I mi naznani, ali naj so pa sam I oglasi. — Frank Somrak. 1120 I Clement St., Joliet, HI . I (26-29—1) j VABILO j D& 1 MAŠKABADHO VX8VU00, I katero priredi I Slov. Hladen. Podp. Dmštvo I "NADA" i v Sheboyganu, Wis.. I ▼ soboto vodar 2. februarja 1918 I v Standard Urili. I Vljudno vabimo vaa krajevna I c sthitva, kakor , tudi posamezne I rojake in rojakinje, dn ae v obi- I lem števila vdeleže te sai^vne ve I setice. 1 Za izTrateo zabavo In dobro po- I streibo bo akrbei Odbor. m POZOR ROJAKI! Najuspešneje mazilo za lenske ^Br lase, kakor tudi iSmm zs možke brke ^ in brado. Od te ^HmHH^B^^ »a mazila zra-stojo v 6tlh to-jBM^HBjljB Jir d no vi h popc^nrana odstranim. Kdor t»l moje »Iravilo l.rvz uspeha ral.jl mu jam.-im za $S.OO. Pilite takoj po i-onik. ki jm takoj pošljem zastonj Krasu, žepni KOLEDAR zn leto lei® 1918, pošljite 1 cente zj» pr».inino. JAKOB WAHČIC, 670? Bonna Ave^ C leveland, Ohio. STENSKIH KOLEDARJEV nimamo ved. kar naj blagovolijo vsi naši naročniki in prijatelji vpo-stevati. Uredništvo. PRIPOROČILO. Rojakom v Jobnstovvnu, Pitts-bur«liu, Pa., in okolici na?manja-n»o, da jih l»o v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. OTTO PEZDIR in prosimo, da mu gredo 11a roko TJpravništvo Glas Naroda. POZIV ROJAKOM d. dr. Bogurail Vožnjak. ki je prišel [)rod nekaj dnevi iz I^jndo-na v Now Vork in ki zdaj potuje po Združenih državah, želi za svoje literarne študije dobiti nekaj knjig siovons-kih pisateljev, posobno dela sledečih pesnikov in pisateljev: Cankar, Zupančič, Ft\ Levstik. Aškerc, Prešeren, Kette, Murn itd. Kdor ima kako tako knjigo in jo hoče posoditi ali pa protlati dr. Vošujaku. naj to naznani uredništvu našega lista. (26-29—1) Rad bi izvedel za naslov svojega brata ANTONA GOVEKAR. ki se nahaja nekje v Coilinwoodu. Ohio. Prosim, da se mi oglasi. Jacob tSovekar, R. F. D. T, Itox 2 (i. Murrav. Ttnli. (2S-IW 1 I ---- V Dr.LORENZ. I 8 Ja> wan edini slovensko sovo- S ■ re?i iperlallat moikth bol oral v Q 1 Plttrtorsb^^^^ ■ S Uradne ara: dnevno od i. do- 1 B poldne do 8. ure »večer. V pet- 1 jSklh od 0. dopoldne do 2. popoL S 9 V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL 8 1 DR. LORENZ, I «44 Penn Ave. TL nadet, m iBw, I I_ Pittsburgh, Pa. j Iščem Kvojega brata, ki je prišel v Ameriko leta 1892, bil je v I.oud vil k*. Colo., leta 189:1, p»> I imenu MARK DAMJANOVI«' I rojen v va-d Draga, občina S11 Hrvautka. Iš«"-e jre. s»^stra j Pnvioa PredovLch. o možen a na Ilrast. Prosim, da mi ga rojaki javite, če se ne bo »jih, dam 5 dolarjev nagrade. Videla ga že nisem 28 let. — Mrs. Pavica Predovioli. 144^ o w. First St.. Salida, Colo. (28-29—1 II ■ ■ STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION £2iii naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V VBeh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan fn o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite I Newyoraki urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Moriran Bnildin«. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, ' kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Saksar. , Baehnik Frank Gubert Giuseppe Resman Frank No. 329639 No. 323085 No. 44296 • Ba^01 J- Kastelic John Samide Frank - No. 330733 No. 44708 No. 33072l " BT ^l«11 Sinčič John ' No. 260638 __No. 214380 No 33076o ! B%en%*T*7oMiSS Spaniček Ro"zi No. 330062 No. 260641 No 328894 Bobič Vajo Lenaršič Josip x .. T . J No. 260583 No. 44555 N0 Si07°0 Božičkovič Djuro Merkun Anton - ' , " . No. 260581 No. 331355 ^vZl Braun Mary Mikolicli John ™ , , No. 260643 No. 323252 Dolar Valentin Oswald Joe Turk Ivan No. 330086 No. 260621 No 260647 Grgurič Blaž Pinter Turk Jernej • No. 260573_ No. 330843 No. 329741 MODERNO UREJKNA Tiskarna Glas Naroda SHB VSAKOVRSTNE TISKOVINE SHE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * • • J H- DELO OKUSNO. • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. * « • UNUSKO ORGANIZIRANA. • «■ • POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETEp CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SJowiiic Publishing Co., 82 Oortiandt St. Hew York. H. V _