SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedleijaj|v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških nllcali št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
štev. atr.
V Ljubljani, v soboto 10. marca 1894.
Letnik XXII,
Državni zbor.
Dunaj, 9. marca. Kranjska in celjska gimnazija.
Budgetni odsek pričel je danes pretresati drž. proračun našega srednjega šolstva. Poročevalec dr. B e e r je v obširnem poročilu sprožil več zanimivih in važnih zadev, katerih rešitev je priporočal učni upravi. Med drugim je omenjal zboljšanje uči-» teljskih plač in pokojnin pa miloščin za njihove vdove in sirote.
V razgovor so prišle pri tej priliki tudi srednje šole v slovenskih deželah in pokrajinah. Slovenski poslanec Suklje je v obširnem, pa mirnem in strogo stvarnem govoru najprej pojašnjeval razmere na srednjih šolah s stro-kovnjaškega stališča in povdarjal,. da je podlaga našim gimnazijam primerna, in da se na tej podlagi mirno, pa stalno razvijajo. Naloga srednjim šolam je, podajati učencem elementarne vednosti; ali nekateri učitelji, zlasti mlajši med njimi, na-gnjetajo mladino z raznimi posameznostmi in s tem v njej vdušujejo veselje do učenja sploh. Tudi šolskim pismenim nalogam se prišteva prevelika važnost, ki ni v nobeni primeri s trudom učencev, ki so nenavadno razburjeni, kedar imajo pisati. Ce komu zdrsne kak aorist, se pač iz tega še ne more razsojati njegovo znanje; sedanja vravnava učencem greni veselje do klasičnih jezikov in po dovršeni maturi abiturijenti na stran pomečejo Homerja in Horaca, in so veseli, da se njim ni treba ž njima več mučiti. Po njegovi sodbi bi bilo bolje, večjo važnost pokladati na gladko in pravilno prestavljanje iz klasičnih v moderne občevalne jezike. Priporoča torej učni upravi, da naj na to reč obrača svojo pozornost.
Gledč pomanjkanja učiteljev pritrjeval je poročevalcu in povdarjal potrebo, povikšati plače učiteljem, ker je to jeden najglavnejših vzrokov, da se tako malo visokošolcev posvečuje učiteljskemu poklicu.
Prestopivši k srednjim, za slovensko prebivalstvo namenjenim šolam, omenjal je v prvi vrsti gimnazije v Ljubljani, ki ima še zmerom preobilno učencev, dasi se je ustanovila posebna spodnja gimnazija.
Jezikovna vravnava ne prizadeva nobenih težav, pač pa je v zdravstvenem oziru gimnazijsko poslopje prav škandalozno. Dokler je imela mestna občina v njem ljudsko šolo, je zdravstvena oblast neprenehoma prijemala občino in jo silila, da mora šolo prenesti v druge zdravejše prostore, odkar se pa dotične luknje rabijo za gimnazijo, je vse prav iu dobro. Učna uprava je že sklenila novo stavbo, ali skrbi naj, da se ta stavba res tudi že skoraj prične. Tudi botauiški vrt potrebuje zdatne poprave; vrtna hišica je prava podrtija, kar spričuje letno gimnazijsko poročilo samo, in nova stavba je nujno potrebna, ue da bi bilo treba še-le čakati prihodnjega državnega proračuna.
Zaradi preobilnega števila učencev na ljubljanskih potrebno je pa tudi napraviti novo gimnazijo v Kranju, katero slovenski poslanci že veliko let sem dosledno zahtevajo in ki je bila že večkrat v razpravi. Gosp. minister naj torej pove, kakšno je vladno stališče tej zadevi nasproti, kaj zahteva od občine in kdaj se ima ustanoviti novi zavod in sicer ne več kot nižja, ampak kot osemrazredna višja gimnazija?
Govoreč o jezikovni vredbi slovenskemu prebivalstvu namenjenih srednjih šol, povdarja Suklje, da bi morala država pri tej vredbi imeti dve reči pred očmi: 1. da je vsak slovenski učenec po do-
vršeni gimnaziji v jeziku in pisavi popolnoma zmožen nemškega jezika; 2. da si to znanje pridobi na najlažji način s kolikor mogoče velikim vspehom glede strokovne izobraženosti. On in njegovi tovariši in sploh vsi, ki dobro hočejo slovenski mladeži, se glede prve točke strinjajo v tem, da si v srednjih šolah pridobi popolno znanje nemškega jezika, ali oni ob enem sodijo, da za temeljito pri-učenje nemškega jezika ni nobena nevarnost, ako se v naših srednjih šolah malo bolj goji slovenščina. Poslanec baron Schwegel bode potrdil, kako dobro so se v dveh letih naučili nemškega jezika učenci slovenske strokovne šole za lesno obrt v Ljubljani, ki pred vstopom niso prav nič razumeli nemščine. Ako je to na obrtni šoli manj nadarjenim učencem mogoče, koliko laglje se to godi na gimnaziji, kjer se nahajajo navadno bolj nadarjeni učenci.
Na srednjih šolah se silno dosti zahteva od mladeničev, zato je treba vsako reč odpraviti, ki bi jih utegnila zavirati v napredku. Taka zavira je pa učni jezik, ako ga učenci uiso popolnoma zmožni, kar se je imel priliko sam prepričati; slovenski gimnazijalni učenci, ki so se geografije učili v slovenskem jeziku, so se veliko laglje učili iu mnogo bolje napredovali, kakor njihovi predniki, ki so se morali tega predmeta učiti v uemškem jeziku. Zato je treba v tem oziru kaj storiti za slovensko mladež, ki je prisiljena hoditi v nemške srednje šole. V Gorici Slovenci in Italijani zahtevajo premembo v tem oziru, kar vzbuja upanje, da se bode vlada ozirala na te zahteve.
Ali tudi v Celju na Stajarskem je treba v tem oziru kaj storiti; preden pa dalje govori o tej stvari se v svojem in svojih v konservativnem klubu ostalih tovarišev imenu zavaruje proti natolcevanju, kakor da bi se strinjali z interpelacijo, katera je bila nedavno zaradi celjske gimnazije stavljena v državnem
LISTEK
Barjanje.
Slike. Spisal Josip Svoboda.
I. Najemnik.
(Dalje.)
Osupnjeni so bili Barjani, ker si niso mogli tolmačiti, kaj je Matijažu, ker je ves spremenjen. Z obraza mu je zginila nekdanja topa zadovoljnost in lahkomišljenost, iz prsij so mu uhajaii globoki vzdihi, kakor odmevi bolestne duše.
Zbujalo se je sočutje v barjanskih srcih.
„Kje si bil Matijaž? — Kam si namenjen? — Kaj je novega?" vpraševali so ga vsi vprek.
„Bil sem v mestu!" odvrne Matijaž kratko.
Sedaj jih je pa mučila radovednost še bolj, češ, kaj se mu je zgodilo tam. Čutili so pa, da se Matijaž nerad izpoveduje.
Harmonikar raztegne zašiti svoj meh, stari, a vedno zaželeni glasovi se razlegajo v brzem tempo po zasopljenih prostorih. Barjane spreleti po vseh udih vesel nemir, kri jim hoče vskipeti, pete jim privzdiguje brzi takt, le malo hipov in sprimeta se dva in dva in brž se je gnetla in sukala množica po sobi, zadevajoč se ob mize, stole, klopi, stopajoč si na prste, pehajoč se sem in tja.
Oj, ti vrtoglavi predpust!
Le Tona, petični sin bogatega Simona, ni plesal več. Imel je mehko, usmiljeno srce iu žalosten je bil, ker je videl Matijaža, kateri je bil na videz zelo nesrečen. Usede se k njemu. Nekaj časa molče sedita, potem se pa Tona nagne h ušesu Matij aže-vemu in vpraša:
„1 kaj ti je, Matijaž? Zakaj si tako otožen? — Pij, veseli se, predpust je!"
„Haba, jaz naj se veselim, jaz naj plešem?" zakrohota se votlo Matijaž. .Ali mi je mogoče? — Ali morem pozabiti vse drugo?"
„1, nu, kaj ti pa je vendar?"
Matijaž občuti potrebo odkriti svoje težave mladeniču, ki tako sočutno vprašuje po vzroku njegove žalosti iu bede. Obrne se k njemu in začne:
„Ti, ti, Tona, lej pregnan sem!"
.Eh! Zakaj?«
.Plačati ne morem najemščine. Imeli smo slabo letino. Ti in tvoj oče ne čutita tega, ker imata denar, toda mi najemniki smo odvisni od rasti in rodovitnosti zemlje. Ti veš! Imeli smo spomladi po-vodenj, potem nam je še slana posmodila sočivje, trave se je nakosilo malo, in jeseni smo se zopet učili plavati. — Vse je šlo k vragu! Poslali so nam pač nekaj živeža, toda koliko? Odpisali so posestnikom davke, kar pa mene ni doletelo. Smijal se je pač zadovoljno ta mestni oderuh, ki čepi na de-
narjih, ko mu ni bilo treba plačati davkov, ali meni ni odpustil najemščine. Prigospodaril nisem vse leto, kar bi bilo imena vredno, niti šote nisem mogel narezati, ker je ona ležala. Sedaj pa plačaj, plačaj!" --
.Ne obupaj, Matijaž!"
.Ah, Tona! Ab, ti ne veš, kako mi je! Imel sem tri krave. O sv. Luki prodal sem prvo, ker nisem imel krme za tri in treba je bilo obutali ženi in otrokom. Prodal sem jo ceno, ker je bila mršava. Ostalo mi ni nič od nje. O sv. Martinu sem prodal drugo, ker nismo imeli živeža. Pa na vero! Skromno živimo. Večkrat smo lačni kakor siti. Skrbelo me je, kje dobim najemščino, ej, pa sem se tolažil, da že kako preložim, upal sem, da ta oderuh — pač nima srca — ne bode zahteval tako strogo najemščine. Da vraga! Oni oderuh nima srca, nima srca ti pravim, noben oderuh nima srca! Prišel je v začetku adventa na Barje, ne vem po kakem opravku in takrat me je opomnil: .Najin obrok je tukaj, še dva, tri tedne preteče in plačati bodeš moral. Pripravi!" O Božiču moram vselej plačati najemščino. V srce so me zbodle osorne besede, ker se nisem nadejal nič dobrega. Pa sem mu dejal lepo: Gospod, težko mi bode plačati. Pridelal nisem nič, prodati nimam kaj.... .Kaj meni mar! Pripravi!" zadri se je na me ter Šel. Bogme! da nisem molil zanj, a tudi hudega mu nisem želel, le-to sem ugibal,
zboru. On i iz dveh vzrokov tej interpelaciji ne pritrjujejo : 1. iz stvarnih razlogov ne. ker zahteva interpelacija tako vravnavo gimnazije v Celju, ka-koršna je v Mariboru, dočim bi jo on in njegovi tovariši raje videli vravnano po zgledu gimnazije ljubljanske zlasti pa 2. ue odobrujejo njenih osebnostnih napadov. On in tovariši njegovi hočejo reč pretresati z zgolj stvarnega stališča; Celje leži v srcu slovenskega prebivalstva, pa ima zgolj nemško gimnazijo, Maribor je vže bolj proti meji, pa ima utrakvistično vravnavo svoje srednje šole, katera vravnava ni sicer idealna, pa vendar kaže vsaj prav dober vspeh. Učenci iz slovenskih paralelk so letos prvič prestopili v peti razred in se združili z učenci nemškega oddelka. Izmed učencev lanske slovenske paralelke ni nobeden dobil slabega reda, med štirimi odličnjaki pa so trije iz lanske slovenske paralelke. Sploh je vspeh pri slovenskih učencih ugodnejši, kakor pri nemških, ker je med prvimi od-ličnjakov 10-3 °/0, med drugimi pa le 7-81 0/°. Na gimnaziji v Celju je 210 slovenskih in le 123 nemških učencev, v pripravljalnem razredu pa je 55 slovenskih in le 9 nemških učencev. Slovenski učenci so toraj v veliko neugodnejšem položaii, kakor nemški, ker zanje gimnazijalne študije tako-rekoč trpe 9 let, za nemške pa le 8 let, kar je tudi v gospodarskem oziru silno občutljivo za slovensko prebivalstvo. Prememba teh neznosnih razmer je toraj nujno postrebna, vendar pa prepušča učni napravi konečno razsodbo, kakoršna da naj bode nova vravnava celjske gimnazije. Najlaglje bi bilo vpeljati slovenske paralelke po zgledu ljubljanskih, ali ker se so nemške strani tolika važnost poklada na to, da naj se celjska gimnazija čista ohrani nemškemu prebivalstvu, naj se za slovensko prebivalstvo napravi posebna spodnja gimnazija z večjidel slovenskim učnim jezikom. Prosi toraj gospoda ministra, da naj v tej zadevi razjasni stališče učne uprave.
Učni minister M a d e j s k i je na omenjeni zahtevi v konservativnem klubu ostalih slovenskih poslancev odgovarjal: »Poslanec Suklje je sprožil željo, da naj se v Kranju napravi gimnazija, ter je poživljal vlado, da naj razloži svoje stališče tej zahtevi nasproti. V tej zadevi imamo že iz prejšnjih časov soglasen sklep odsekove večine, in učno ministerstvo je to zadevo načeloma že odobrilo. Tudi se vrše že obravnave in se je zlasti tudi ozirati na to, da se po ustanovitvi popolne gimnazije v Kranju in ne samo spodnje gimnazije, — kakoršna je bila prej — razbremeni gimnazija ljubljanska. Vstrezalo se je pa tudi od več stranij izrekani želji, da se pri izvrševanju daljnih obravnav od občine ne bode več zahteval letni donesek, ki se je prej tirjal od nje,"
V nekako pojasnilo teh besed služijo besede, ki jih je minister Madejski govoril precej v pričetku svojega govora, povdarjal je, da glede občinskih doneskov za učne zavode stoji na stališču, da naj se od občin redno zahteva le poslopje in vsakoletno oskrbovanje njegovo. Prej so nekatere občine prevzemale velika bremena, ki jih zdaj zaradi čedalje
kje dobim denar. Pa nič, nikjer nič! Mleka nisem imel na prodaj, ker mi krava zaradi slabe krme slabo molze, da je komaj za dom, druge reči ne morem spraviti v denar, in kdo naj posodi siromašnemu najemniku — nemaniču? — Nikjer se nisem upal prositi na posodo, ker prosim težko, nerad. Bogme! otročiči so stradali, žena mi je jokala, in tolažiti sem jih moral tako ali tako in v sili sem se nalagal, grdo nalagal. Dejal sem ji, da mi letos ne bode treba plačati najemščine. In molila je zanj. Priporočevala ga Bogu in prosila za njegovo zdravje, hahaha. „Oh, naš dobri, usmiljeni gospod, Bog mu povrni 1" Jaz ji pa nisem povedal ničesar, češ, naj živi v tej prijetni zavesti in premišljeval sem, kje dobim denar za najemščino.... In prišel je Božič, novo leto, denarja pa od nikoder. Nikjer nisem imel miru, ne doma, ne v cerkvi, ne v vaseh, niti po noči nisem spal. Ona me je spraševala, ali sem bolan ali kaj mi je. Resnice ji pa le nisem mogel povedati, kako naj bi mi pač sirota pomagala.
O novem letu se napotim prazen v mesto k našemu bogatemu gospodu. Težko sem šel, prav težko, počival tu in tam in obotavljal sem se, in nu! naposled, ker nisem mogel drugače, stopil sem s praznimi rokami prav ponižno pred gospoda. Zadovoljno se smehljajoč spregovori:
»No, ali si prinesel Matijaž?"
večjih občinskih potrebščin ne morejo več zmagovati ; zato je načeloma pripravljen, v tem smislu vstrezati občinam, ki so omejene v svojih denarnih sredstvih.
Prestopivši k c elj s ki zadevi rekel je minister: „ Ze prejšnji minister za uk in bogočastje je gledč vstanovitve posebne spodnje gimnazije za slovensko mladež v Celji z enako osnovo, kakoršna je v Mariboru, pri lanskem pretresanji državnega proračuna v budgetnem odseku izjavljal, da je treba počakati, kako se obnese enaka vravnava na državni gimnaziji v Mariboru, pristavljal pa je, da so dotična poročila dozdaj vsekako ugodna. Ker mi tudi odtlej ni došlo nobeno neugodno poročilo, hočem pričeti potrebne preiskave in na podlagi dotičnega, kakor je upati, ugodnega vspeha s konkretnimi predlogi stopiti pred državni zbor."
Ministrov odgovor zastran slovenskih paralelk v Celju zbudil je med nemškimi liberalci živahno gibanje. Ze med odsekovo sejo prihajali in odhajali so telegrami, kakor da bi se vršila odločilna bitev za obstanek avstrijskega cesarstva in zaporedno so se k besedi oglašali poslanci Stflrgkh, Bareuther, Heilsberg in Menger, ki so odločno oporekali slovenskim paralelkam v Celju in očitali ministru, |da to nasprotuje načelom koalicije, da se krati sedanje imetje in da se kaj tacega ne sme goditi, ako se prizadete stranke med seboj ne sporazumi. Danes jim je na pomoč prihitela še „N. Fr. Presse", katera v enakem smislu v svojem uvodnem članku pretresa slovenske paralelke, in britko obžaluje, da Be je minister vdal slovenskim zahtevam. In najnovejše poročilo se glasi, da so danes že prišle depu-tacije iz Celja in Gradca k ministru pojasnovat mu svoje stališče, da jim je pa minister enako odločno razložil svoje stališče.
Kranj in Celje sta toraj Slovencem zagotovljena po dolgoletnem in trdovratnem oporekanju, in le previdnemu in vstrajnemu delovanju v konservativnem klubu ostalih slovenskih poslancev imamo zahvaliti ta vspeh. Klun, Povše in Suklje toraj niso grobo-kopi celjske gimnazije, kakor je nedavno pisal slovenski radikalni list, ampak morejo s svojimi ožjimi tovariši kazati na vspeb, katerega se ž njimi gotovo veseli vsi Slovenci, ki 'v resnici ljubijo svoj narod.
Novi nadškof zagrebški.
Iz Zagreba, 8. marca.
Vže so pretekla tri leta, odkar je izpraznjena nadškofovska stolica v Zagrebu. Koliko se je v tem kratkem časH razpravljalo o popolnjenju te stolice, znano je večjidel tudi čitateljem Slovenčevim. Bilo je na izbor raznih kandidatov, posebno od ogerske strani, ali z nobenim se niso upali Mažari v Rimu prodreti, kajti sveta stolica je ostala v tem vprašanju odločno pri svojem prvotnem sklepu, da mora biti nadškof zagrebški Hrvat, in sicer ne samo po imenu marveč tudi po duhu. Seveda Mažarom to ponašanje svete etolice ni povolji, kjer oni bi z vso silo radi svojega privrženca videli na tem važnem mestu.
»Ej, kako so me zbodle te besede, kri mi je zastajala in sopsti se nisem upal. Spregovoril sem ponižno in pohlevno:
»Milostni gospod, nisem prinesel, ne morem plačati, nimam denarja milostni gospod".
Ej, da bi ga bil videl, kako ga je razkačil moj odgovor. Smeh mu je zginil raz obraz, zakolne in zarohni:
»Ha, ti vrag barjanski, plačaj! — Plačati moraš! kaj meniš da, bodem jaz redil tebe in tvoj umazani zarod? Cez leto vse poženete ^>o grlu, ne spravliate denarja in potem mislite, da bodemo mi vas redili, svojat barjanska?"
»Proklet!" sikne Tona.
In Bogme! ni mi bilo dobro pri duši. Raje bi bil, ne vem kje. Vt-m, da so s* mi noge šibile in se mi je vrtelo v glavi, da nisem mogel najti kljuke v vratih. Ponovil s m še enkrat.
„Nimam denarja, milostni gospod! Ne morem plačati. Prosim, počakajte do novine, milostni gospod! Vse vam plačam, dvakrat plačam!"
Ej kako je zopet zaklel po nemški, da se mi je zdelo, da se bliska in zarobnel je:
»Poberi se in do nedelje mi prinesi denar!"
Hitro pritisnem kljuko in zbežim, ker sem sprevidel, da ni prav varno poleg njega. Imel sem odloga še teden dnij. Kaj nai počnem? Naj denar zaslužim, ukradena, oropam, prisleparim, kje? . . .
Ta odločnost in stalnost papeževa jim je tem ne ugodneja, ker so drugače kakor razvajeni otroci naučeni, da se mora doma na Ogerskem vse po njihovi volji zgoditi, ravno tukaj pa, kjer so mislili s svojim kandidatom prodreti ter svetu in posebno Hrvatom svoja mogočnost pokazati, vendar le niso uspeli. Kako prevrtljivi so vendar posvetni mogočneži ! Hrvatski ban seje oklepal sedaj jtdnega sedaj druzega kandidata, samo da zadovolji ogerski vladi, ali pravega vendar le ni mogel najti, če tudi se je sam izjavil, da mora biti zagrebški nadškof Hrvat. Slednjič so se morali podati vsi pravičnemu zahtevu papeževe oblasti, če so hoteli, da bode stolica po-polnjena. In tako se je zgodilo, da je ban pred nedavnim pozval k sebi vseučiliščnega profesorja dr. Barona, enega najodličnejših članov bogoslovne fakultete ter ž njim razpravljal o tem vprašanju ter se bržkone sporazumel ž njim v tej zadevi, da on sprejme škofovsko čast za senjsko škofijo. Po naših časopisih se je ugibalo, da bi mogel dr. Baron postati nadškof zagrebški, ali to je sam profesor de-mentiral, dočim o senjskej škofiii ni nič omenil. Naša kombinacija je tem verjetneja, ker je prispel minoli teden tudi sedanji senjski škof dr. Posilovič v Zagreb ter dlje časa konferiral z banom. Vže drugi dan po tem sestanku je odpotoval ban v Budimpešto, kar bode gotovo v zvezi s popolnjevanjem zagrebške nadškofovske stolice, za katere je opredeljen sedanji škof senjski dr. Posilovič. Sveta stolica je s to kandidaturo bržkone zadovoljna, ker je za tako rešitev tega vprašanja tudi škof Strossmayer sporazumen, če že ni mogel postati prvi njegov kandidat sarajevski nadškof dr. Stadler, naj doseže to čast vsaj drugi njemu ravno tako mili drug. Na ta način je zmagala vendar le pravična stvar, seve da je trebalo mnogo borbe za to. Pri nas se nadejajo, da bode imenovanje obeh cerkvenih dostojanstvenikov vzsledilo v kratkem. Dobro je za naše društvene odnošaje, da je senjski škof izdal prav poučno postno pismo za naše liberalce, ki komaj čakajo, da se tudi pri nas uvede civilni zakon, škof dr. Posilovič odločno brani zakon kot sveti zakrament ter zanika saborom vsako pravico v tej zadevi sklepati o kakih spremembah. On obsoja naše liberalce, posebno pa uaše poslance, ki bi tako radi vpeljali civilni zakon tudi v našo kraljevino ter narod na ta način še bolj, nego je vže, odvrnili od svete vere. Prav umestna je ta poslanica za sedanji čas, ker so tudi vže pri nas pravi verski pojmovi zmedeni vsled prevelikega indiferentizma, ki je zavladal v vseh slojih našega naroda. Trebamo pravega verskega preporoda, pa se nadejamo, da nam ga prinese novi nadškof, ki bode z vso odločnostjo iztrebil versko mlačnost sedanjega naraščaja ter obudil srca za vzvišene ideje katoličanstva, katero edino nas more rešiti iz močvirnih tal, v katere smo zagazili vsled nesrečnega verskega indiferentizma, ki nam škoduje v duševnem pa tudi gmotnem pogledu. Sursum corda! naj bode naše geslo od zdaj v verskem in narodnem pogledu.
Ah in prišel je današnji dan. Spal nisem nič, jedel nič, njej povedal ničesar, ker se mi je smilila, vzel tri goldinarje, katere sem hranil za največjo silo in grem v mesto, češ, kolikor imam, toliko mu dam, naj stori potem, kar hoče. In šel sem s težkim srcem . . . hodil sem dolgo do mesta.
»Imaš?" zadere se name leno se valjajoč na mehkih blazinah. Beseda mi je zastajala v grlu.
»Nimam vsega, milostni gospod 1 Nisem mogel napraviti."
Kakor bi ga bil kdo zbodel, tako poskoči na blazinah.
»Ne vsega? Danes, pa nimaš vsega še? Ha, pa se še upaš pred mene?„ — Zopet je klel . . . »Pokaži, koliko imaš!"
Razganem one tri goldinarje pred njim. Oj, da bi jih ne bil nikdar. Menil sem, da ga zadene kap, tako je pihal in besnel, in kri mu je vrela po žilah. Pograbi tri goldinarčke in jih zadrvi za vrata!
»Poberi se!" zakriči ljut. »V ponedeljek spodim z bičem tebe, babo in otroke! O ti prokleti Barjan!"
Sklonem se brž, poberem svoj denar in bežim izpred njega. Iu hodil sem po mestu sčm in tja brez posla, brez namena, le to se mi je vrivalo, da se ne morem dalje živeti. Včasih bi bil najraje treščil se z mosta v vodo, pa mi je dejalo nekaj: Poslovi se vsaj od žene in otrok! Krenem v gostilno,
Po deželnih zborih.
v.
Danes moramo nekoliko poseči nazaj, k temu je nas prisilil .Slovenski Narod", kateri se zaganja v nas, ker nismo tako navdušeni za deželno gledišče, kakor on in smo celo bili tako predrzni, da smo povedali svoje mneuje, da naj vsakdo svojo zabavo plačuje sam. Bes to je nam najboljši dokaz, da smo pravo zadeli, ker se je .Slov. Narod" tako razkoračil nad nami. Skuša nam dokazati, kako dobrodejuo gledališče vpliva na razvoj narodnega mišljenja. Mi ne vemo, koliko je v tem resnice, če tudi smo prepričani, da ni najboljše narodnjaštvo tisto, ki so rodi pri raznih zabavah. Sicer pa nas tudi naša lastna zgodovina marsikaj poučuje o tej stvari.
Pred 1877 letom je na Kranjskem precej cvetela dramatična umetnost in je tudi tedaj gotovo ravno tako vplivala ua razvoj narodne zavesti kakor danes. Vsi stareji domoljubi 'se S« spominjajo te dobe. Vzlic vseinu blagodejnemu vplivanju slovenskega gledališča, pa baš narodna zavest v ljubljanskem mestu ni bila tako silna, da bi bili mogli zmagati pri državnozborskih volitvah 1873. in pri deželno-zborskih 1877. leta.
Kmetje posebno gorenjski in notranjski so pa pri teh dveh volitvah brez izjeme narodno volili, pri njih ni nič izdaio vpl. vanje iu prigovarjanje okrajnih glavarjev. Kje je bila tedaj slovenska narodna zavest močnejša, pri Ljubljančanih, katerim je že slovenska narodna zavest vzbujalo narodno gledališče, ali pri kmetih, kateri so jedva vedeli, kaj je gledišče. — Sploh pa smo že večkrat po-vdarjali, da vrednosti slovenskega gledališča ni soditi le s tega stališča, da se predstavljajo igre v slovenskem jeziku, marveč v slovenskem, krščansko nravnem dubu. Ali nam morda ne škoduje več, nego koristi preživelo, opolzlo francosko dramatično slovstvo, čegar dela se v mnogem številu prirejajo na slovenskem odru.
Narodnost je več nego samo jezik.
V nadaljevanju svojega članka nam .Narod" očita, da zavijamo, ako pišemo, da sloveuski kmet za gospodo plačuje deželno gledališč^ in da bi le ta niti živeti ne mogla, ko bi kmet zanjo ne žrtvoval svojih grošev. Potem nam omenja številke, katere je pred leti navajal profesor Šuklje, da bi ž njimi dokazal, da meščanje več davkov plačujejo nego kmetje. Mi smo že jedenkrat malo ogledovali dotično Sukljevo modrovanje in bi torej danes že nam skoro ne bilo treba o tem mnogo govoriti.
Tedaj smo omenjali, da vsi tisti račuui so jako slepilni. V Ljubljani se plačuje muogo davkov, katerih pa ne nosijo Ljubljančanje, zlasti gospoda ne, temveč v veliki večini kmetje. Tako se v Ljubljani plačuje davek od piva. Mari mislite, da pivovarnar potem ne zvali tega davka ua pivce. Nasproti se pa davek od vina pobira tam, kjer se pije. Tako je baš zaradi raznega obdačenja teh dveh pijač Ljubljana na boljem.
da se napijem in dobim pogum, pred nočjo kupim še kruha za-njo in otroke, da jih vidim še enkrat site, krenem v mraku iz mesta in še uro hoda, pa bodem pri njih. Oh, kako bodo trli suhe žemlje — in — ej — ej, kako je globoka je voda v strugi, hahaha."
.Ti blazniš, Matijaž. blazuiš!" zavrisne Tona, poskoči in se oklene Matijaža. .Tebi se blčdel"
Vsi prenehajo osupnjeni plesati in obstopijo radovedni čudeč se Matijaža in Tona. Harmonika utihne.
Matijaž se je krohotal blazno, Tona se ga je
pa oklepal, kričeč: .Oj, ti Matijaš, Matijaž____O,
ti prokleti oderuh, ti pijavka, ti krvoses ti . . ."
.Ej, Tona, pretrl ga bodeš! Kaj imata?"
Tona spusti Matijaža in se obrne k ljudem:
.Jej! Jej! da so še taki ljudje na svetu! — Ali že veste? — Ali že veste, da hoče Matijaža oni mestni oderuh pognati sredi zime iz hiše?"
.Hahahaha!" krohotal se je Matijaž.
.Ne vemo."
In Tona jim povd, kar mu je bil ravno razodel Matijaž. Globoko sočutje je odsevalo na razvnetih barjanskih obrazih, pomilovalni vskliki so spremlje-vali pripovedovanje Tonatov. Ko konča, zavpije Tona:
.Ne bode ga pregnal!"
.Ne sme ga pregnati", potrdijo vsi.
(Dalje sledi.)
Strašno slaba bi šla ljubljanskim trgovcem, obrtnikom, tudi odvetnikom in notarjem, ko bi imeli le ljubljanske kupe« ali stranke. Kol ko denarja pri-neso jim kmetje. Ti gospodje vsi plačujejo davek v Ljubljani in radi priznavamo, da nekateri še precej davka plačajo. Tega davka ne plačajo sami, temveč ga morajo zaračunati strankam, oziroma kupcem, mej katerimi je mnogo kmetov. Tako je v Ljubljani mnogo tovaren, ki svoje izdelke prodajajo tudi na kmete in tudi na kmete odloži mnogo svojega davka.
V Ljubljani so centralni uradi, in ti uradi z mnogimi uradniki dajo Ljubljani mnogo zaslužka, iz katerega izvira nov davek. Ti uradniki pa niso le za Ljubljano, temveč za vso deželo in plačuje jih tudi ona in njih direktni in indirektni davki bi se torej ne smeli le Ljubljani zaračunavati.
Tista ponosna gospoda, le denite roko na srce, le vestno se vprašajte, koliko se je potil ali se poti kmet za vaše premoženje in dohodke. Marsikateremu, ki sedaj prezira kmeta, bi le malo ostalo, ko bi ne imel tega, kar si je pridobil od kmetov.
Star pregovor pravi, ako se kmetu dobro godi, se vsem dobro godi. Zato je pa dolžnost v prvi vrsti gledati na interese kmeta. .Slov. Narod" omenja, koliko je deželni zbor dovolil za vodovod v Ambrusu. Mi tega svojim čitateljem nismo zamolčali. Omeniti pa je, da je to delo velike narodnogospodarske važnosti, s katero se ne povekšajo le dohodki kmetom, temveč tudi dohodki deželi in državi. Le pazuo poglejte po svetu po drugih deželah, pa bodete videli, da se v kulturnih pokrajinah za take stvari še razmerno več stori. Sploh se pa take stvari ne morejo primerjati stvarem, katere so pred vsem le v zabavo.
Le obdajte Ljubljano s kitajskim zidom, pa bodete videli, kaj bode ž njo, ako zgubi zvezo s kmetskira prebivalstvom. Nedavno smo čitali v nekem listu, v kak neprijeten položaj bi prišli Celjani, da jih zapusti slovenska okolica, ali Ljubljani brez kmetov bi se nič boljše ne godilo. Zares bi se pokazalo, da bi gospoda niti živeti ne mogla, da kmet ne žrtvuje zanje svojih grošev, da se izrazimo po .Narodu".
Iz vsega .Narodovega" članka se pa vidi, da pri slovenskih liberalcih kmetje niso posebno v či-slih. Naša radikalna gospdda se rada ponaša s tem, da se odlikuje z narodno odločnostjo. Zato bi pa bili od nje pričakovali, da se bode bolje ozirala na kmeta, kajti kmetski stan je in ostane najtrdnejša opora naše narodnosti. Kakor že omenjeno, je bil v najhujših časih slovenski kmet jedino zanesljiva opora naše narodnosti. Zato je pa prva in glavna dolžnost vsake narodne stranke, da ohranimo trdnega kmeta in ga moramo po moči varovati pretežkega davčnega bremena, ker utegnejo se povrniti (asi, ko bode naši narodnosti trden in neupogljiv uietski stan bolj potreben in koristen, nego še tako d'1 vo vrejeno deželno gledališče.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. marca.
Gimnazija v Celju. V nemško-liberalnem in nemško-narodnem taboru je veliko vpitje, ker je učni minister na pol obljubil Slovencem spodnjo gimnazijo v Celju. To je napad na nemško narodno posest. Po mnenju Nemcev bi bil moral minister kar zavrniti g. Šukljeja, da se njegova zahteva ne vjeraa s koalicijskim programom. .N. Fr. Pr." naravnost pravi, da bi bilo najbolje za koalicijo, da bi bili v Hohenwartovem klubu še ostali slovenski poslanci izstopili. Nadomestilo bi se dobilo pri nemških nacijonalcih, ki se sedaj baš zaradi Slovencev ne marajo popolnoma pridružiti koaliciji. Iz jeze nemško-liberalnega glasila je vidno, kako velika ovira so slovenski poslanci v Hohenvrartovem klubu nemško-liberalnim namenom. Nekaterniki pri nas zahtevajo, da naj vsi slovenski poslanci izstopijo iz Hohenvvartovega kluba, ali pisava nemških glasil nam kaže, da bi s tem koristili le Nemcem.
Spoznanje prihaja. Počasi prihaja češko prebivalstvo do prepričanja, da ga mladočeška politika ne bode osrečila. Popolnoma se od Mladočehov precej pač ne bode obrnilo, ali navdušenje za mla-dočeško politiko pa vidno pojema. Mladočeški poslanec dr. Herold je bil v Bičan sklical shod volilcev, ali zbralo se jih je jedva toliko, da se je splačalo govoriti. Videlo se je, da se ogromna večina volilcev nič več ne zanima, kaj dela njih poslanec. V Kolinu je pa mladočeško meščansko društvo z
velikimi plakati naznanjalo, da priredi shod, ali vzlic temu se ni zbralo toliko ljudij, da bi se shod bil mogel vršiti. Kolinsko prebivalstvo se ne briga več za mladočeške shode. Da staročeška stranka sploh kaj stori in bi že ne bila skoro popolnoma zatajila svojih načel, ne bilo bi jej težko, izpodriniti Mladočehov.
Koalicija. Volilna reforma je jedva prišla v zaupne govore med raznimi strankami, že se po časopisih trdi, da je koalicija v nevarnosti. Že pri prvem posvetovanju so se pokazala taka nasprotja, da se bodo javaljne dala poravnati. Ako bode pa volilna reforma pokopana, pridejo pa takoj druga politična vprašanja na dnevni red, ki bodo koalicijo razbila. Vedno jasneje pa tudi postaja, da levica smatra koalicijo le za sredstvo, da bi mogla sama gospodariti. Tega seveda druge stranke ne bodo pustile, temveč bodo raiše videle, da se koalicija razbije. Ministerstvo "VVindischgriitzovo bode morda kmalu prisiljeno, iskati vežino od slučaja do slučaja, kakor jo je grof Taaffe. Položaj ob odstopu Win-dischgriitzovega miuisterstva bode najbrž še težav-neji, nego je bil ob odstopu Taaffejevega.
Revizija ustave na Virtenberškem. Na VirtemberSkem imajo ustavo, ki ni nikakor posebn6 primerna za sedanji čas. V gospodski zbornici so samo taki člani, kateri imajo to pravico po rojstvu, ali pa jih imenuje kralj. Pa tudi dolenja zbornica ni vsa voljena, temveč je v njej več članov, ki so po rojstvu, ali po stanu člani deželnega zbora. Ta ustava je iz leta 1819. in je torej naravno, da za sedanje razmere povsem ne ugaja, ker v tem času se je marsikaj premenilo. Prebivalstvo že od 1. 1848. zahteva premembo ustave, ali dosedaj zastonj. Zelje prebivalstva so, da bi vsaj dolenja zbornica bila samo voljena. Sedaj vlada pripravlja neki načrt za revizijo ustave, ali ne vč se, če ga gospodska zbornica ne pokoplje, ker nasprotna je vsakemu demokratičnemu duhu.
Prvi maj. Delavci v Nemčiji bodo tudi letos slavili prvi dan maja. Socijalno-demokratske stranke vodstvo v Berolinu je že izdalo v tem oziru neki oklic. V tem oklicu se naznanja, da se v ta namen izda poseben spis in priporoča delavcem, naj delajo na to, da se bode praznoval prvi dan maja kot svetovni delavski praznik. Priporoča se pa vendar, da naj se praznuje le ondi, kjer je to mogoče brez škode za delavske koristi. — Potem takem se bode praznovalo le tam, kjer se bodo delavci in delodajatelji o tem sporazumeli in se ne bodo bali, da bi zaradi tega kacega delavca odpustili. S tem pa ta praznik zgubi prvoten pomen. S praznovanjem prvega dne maja se je sprva nameravalo pokazati moč delavcev, da se vse tovarne morajo ustaviti, kadar hočejo, in tako nekako ostrašiti delodajalce. Namen se pa dosedaj ni posrečil, pač pa je vselej več delavcev zgubilo delo.
Razgled po slovanskem svetu.
Kako je b Hrvati v Slavoniji ?
Slavonija, 1. marca.
Ko je dne 13. februvarija umrl svetoznani učenjak dr. Fr. Rački, čutil je vsaki domoljub Hrvat veliko in tako kmalu nadomestno zgubo, katera je zadela celi hrvatski narod. Ljudje, kakor je bil dr. Rački, so ljudje, katere le stoletja dajo posameznim narodom. Hrvatski narod kot maloštevilen narod ne more se ponašati z velikim številom izrednih ljudij, zato pa tudi celi narod čuti še večjo zgubo, ko tak človek izgine z obzorja narodovega. Kaj je bil dr. Rački narodu hrvatskemu in sploh Jugoslovanom, znano je vsakemu olikanemu Slovencu. Kot duhoven, učenjak i hrvatski politik bil je zmiraj vzoren, temeljit in stanoviten, da se mu nikoli ni moglo oporekati.
Kot tak je bil pa tudi znan in čislan tudi daleč izven mej naše monarhije. To se je videlo tudi pri pogrebu; hrvatski narod je dostojno do hladnega groba sprovel mrtvaške ostanke svojega velikana. Vse stranke politiške so se za nekoliko časa premagale, ko so stale pred odrom Račkega. Se vž, da bi .Narodne Novine" veliko več in z večjim em-fazom pisale, da je bil dr. Rački na njihovi strani, no, ipak so pisale brez razžaljenia. No, česar nobeden hrvatski list, izhajajoči v Hrvatski in Slavoniji, ni pisal, pisala sta dva nemško - židovska lista, in sicer .Agramer Zeitung" in oseška .Die Drau". V isto vrsto stopaje s .Pester Lloydom" vrgla sta cela perišča psovk na pokojnega.
Iz oseškega lista hočem nekatere stavke podati bralcem, da uvidijo, s kako perfidijo umejo pisati mažarsko-židovski listi o zaslužnih Hrvatih. „Da se je dr. Pr. Rački omejil na to, da bode izvrsten duhoven in da se je samo z vedo pečal, bi njegova oseba ostala v naši zgodovini svetla. Žal, da to ni tako. Po političnih dogodkih potegnjen v vrtinec, prišel je tudi on ua stranska pota, na katerih je žal veliko naših odličnih mož zabiodilo, tako da niso pota nazaj našli. Dr. F r. R a č k i bil je i n -t i m e n p r i j a t e 1 j vladike Strossmayr-ja — instemjevse povedano. Ce prav je bil v znanstvenem in pa tudi v duševnem pogledu višji, nego djakovski vladika, dal se je voditi ua vrvici in je bil na nek način izvrševalec njegovih načrtov in nakan."
»Mi govorimo o blodnji in izrekamo naše notranje prepričanje. Mi ne verujemo in ne bodemo nikoli verjeli, da bode kedaj naša domovina — katera? mogoče židovska! — v antagonumu proti Ogerski, dosegla namen, kateri so ji postavili tako imenovani patrijoti."
„Dr. Rački se ni mogel odvrniti od tega usodnega prava, zato tudi ni mogel njegov talent in njegovo znanje za domovino onega priznanja in vrednosti imeti, katero bi drugače brez dvombe imel."
Tako piše imenovani list, kateri ne prepušča nikdar prilike, da ne omeče z blatom vsega, kar je hrvatskega in zlasti vladike Strossmayr-ja. Takovo pisanje je samo naravni nasledek tukajšnjih razmer in evolucija idej, katere se tukaj vzdržujejo. V Slavoniji se sploh opazuje zmiraj večji in večji auta-gonizem proti Hrvatom in sploh vsemu, kar je hrvatskega. Posebno, pa odkar je slavni veliki župan virovitičke župnije, dr. Teodor grof Pejačevič, kateri ni Hrvat, ampak Slavonec — zbira pa vse jedno za nemško gledališče v Oseku — začel propagirati slavonstvo, se je antagonizem, če je mogoče, še pohnjšal.
Vsaki doklateni ogerski Židov ima več pravic do svojega jezika in narodnosti, ko Hrvat. Podpirajo in vzdržujejo se časniki raznoterne koalicije, kakor nemško-mažarske, srbsko-mažarske srbsko-nemške protestantsko-mažarske, katera poslednja je koncentrirana v slavni „Mitrovitzer Zeitung" in kaj vem še kaki, samo da rogovilijo proti Hrvatom. Tako imenovani umetni Slavonci so rajše vse, samo ne Hrvati. Bes zadnji čas pojavila sta se dva lista, in to »Hrvatski Branik" in „Posavska Hrvatska", katerim je naloga, braniti hrvatstvo v Slavoniji.
No, to je danes težavna pot, in potrebuje vsestranske moralne in materijalne podpore, če hočeta lista kaj doseči. Naši veleposestniki so vsi v mažar-skem duhu vzgojeni; nekateri še hrvaškega jezika ne znajo in prezirajo vse, kar je hrvaškega, — a ti so glavni faktor v Slavoniji. Ti vzdržavajo idejo, da se Slavonija s časoma čisto odcepi od matere zemlje Hrvaške in da se pripoji k Ogerski, kot tri dolnje ogerske župauije. V tem jim pa pomagajo močno že omenjeni ogerski židje, kateri imajo malo da ne že vso slavonsko kupčijo v rokah, in njihovi židovsko-nemški časniki. Ce omenimo še našo »bra-tiju Srbe", kateri delajo proti Hrvatom in tudi nehote pomagajo tej ideji, ne vedoč da jih Mažari samo tako dolgo prenašajo, dokler je potrebujejo — mislimo, da so s temi vrsticami nekaj ojašnjene naše žalostne razmere v Slavoniji. No ne smemo obupati 1 Vigilantibus jura!
Zbirka ima temeljito, pedagogiško razpravo o petj u in otroških igrah. Prve v zbirki so nabožne pesmi: 1. Angelj budi. 2. Bog. 3. sv. Ciril in Metod.
Zjutraj. 5. zvečer. 6. Molitev k Božjemu detetu. 7. 8. Bcžična pesem. 9. Pri jaslicah. 11. Hvalite Marijo. 12. Sv. Alojzij.
Koledar
ia 11. teden leta 1894.
Nedelja 11. marca: 5. postna ali tiha; evangelij: Jezusa hočejo kamenjati. Jan. 8. Konstantin op. m. Pondeljek 12. marca: Gregorij I. p. Torek 13. marca: Evfrazija dev. Sreda 14. marca: Matilda, kraljica. Četrtek 15. marca: Longin m. Petek 16. marca: 7. žal. M. D., Hilarij in Tacij mm. Sobota 17. marca: Patricij šk. Jedert dev. — Luninspremin: Prvi krajec
14.	marca ob 7. u. 26 m. zvečer. Solnce izide
15.	marca ob 6. uri 16. m.; zaide ob 6. uri 3 m.
Slovstvo.
Postojinski Okraj: (Karta I : 75.000). Jako točno je narisal L. Fetich-Frankheim učitelj v Kne-žaku postojinski okraj; sedaj ima knjiga, ki jo je s tem naslovom izdalo učiteljstvo v imenovanem okraju, potrebno spopolnilo. Karto je založil R. Šeber, tiskar v Postojini, koder je na prodaj po 90 kr.
Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske Šole. Uredil Ivan Mrcina, učitelj na c. kr. vadnici v Gorici. V Ljubljani. Izdala in založila družba sv. »Cirila in Metoda" 1893. Cena 60 kr. Knjižnica naše šolske družbe se je zopet pomnožila. V desetem zvezku nam podaje za otroška zabavišča prepotrebno knjigo. Narodna šola je sicer izdala Funtkovo »zabavišče slovenskim otrokom", koder je veliko lepih in primernih pesmic, toda brez napevov. V tej knjigi so pa pesmi pomnožene in vsaka ima svoj napev. Zato tudi menimo, da bode ta knjiga dobro rabila ne samo vrtnaricam, marveč i ljudskim učiteljem, osobito na nižji stopinji ljudske šole*.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. marca.
(C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje) je tukajšnjemu muzejskemu društvu podelilo 200 gld. podpore.
(Osebne vesti.) Stajarski dež. glavar grof Edmund A 11 e m s se je zadnjo soboto mudil v Mariboru, da si je ogledal vinorejsko šolo. — G. Ivan Lan-gerholz, doslej c. kr. sodnijski pristav v Ptuju, stopil je v pokoj in je dobil od c. kr. nadsodišča pooblaščenje, da more, kakor vsak odvetnik stranke pri kazenskih sodnijah zastopati.
(Iz pisarne slovenskega gledališča) Prihodnji teden priredi dramatično društvo jedno samo predstavo. V četrtek dne 15. t. m. se bode namreč pela — zadnjikrat v tej sezoni — opera »Čarostrelec", ki si je pridobila letos vsled izborne predstave mnogo prijateljev.
(Novo gasilno društvo) se snuje v Poljanah pri Črnomlju. Pravila so se že predložila deželni vladi.
(Umrl) je dn6 2. t. m. pri sv. Trojici v Slov. goricah č. g. Fr. F ras, zlatomašnik in vpokojeni duhovnik sekovske škofije. Naj v miru počiva!
(Učiteljske spremembe.) Štajerski deželni šolski svet je imenoval na ljudskih šolah za nadučitelje gg. pri Sv. Martinu v R. d. tamošnjega učitelja Anton Lanjšiča, v Račji tamošnjega učitelja Janeza Paul šeka in v Stopercah tamošnjega učitelja Jakoba Gvirna. Za učitelja na mariborski meščanski šoli je imenovan gosp. Otmar Pražak, dosedaj podučitelj v Brucku na Muri. Za učitelja prideta gg.: Anton Voith, dosedaj v Vuhredu, v Brezno, in za šolo v Novi cerkvi g. Anton Gradišnik, dosedaj pri Sv. Vidu na Planini.
(Šolske zadeve.) Za podučitelja je imenovan g. Rudolf Koser, dosedaj pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, za šolo v Šmartinu pri Slov. Gradcu. Stalno nameščeni kot podučitelji so gg.: Peter Kresnik na Gorici, Fr. Kos pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Martin Lesjak v Rušah, Fr. Kresnik na nemški šoli v Laškem trgu in Jož. čouč v Jarenini. Učiteljica je postala dosedania podučiteljica gdč. Gizela Dominkuš v Šmar tinu pri Slov. Gradcu. Stalno so nameščene poduči-teljice gdč.: Tereza Bučar pri Sv. Duhu v Ločah, Helena Arko v Zrečah in Antonija Sterle v Trbovljah; za učiteljici ženskih ročnih del sta nastavljeni M. Maršič v Št. Lovrencu v Slov. gor. in Ger. Gnus na Gornji Rečici.
(Ipred porotnega sodišča v Trstn.) V tem porotnem zasedanju bavilo se je tržaško porotno sodišče večjidel le z razpravami o uboju in telesnem poškodovanju, v jednem slučaju pa tudi o pover-jenju. — V četrtek se je zagovarjal pred porotniki tudi vrednik »Naše Sloge" g. Matko Maudič, vsled tožbe radi žaljenja časti. Tožil ga je namreč učitelj V. Grossmann iz Lovrana zaradi jednega poslanega katerega je podpisal pomorski kapetan Ivan Turčič, dalje tožil je vrednik Mandiča tudi zaradi jednega govora, ki ga je on kot deželni poslanec g o v o r i 1 v d e ž e 1 n e m zboru isterskem — poslanska imuniteta v tem slučaju ni pcmogla gospodu Mandiču, kajti njegov govor, ki ga je v resnici v deželnem zboru govoril in v »Naši Slogi" priobčil po lastnem stenogramu proti Gross-manu, — ni bil uvrščen v uradnem steno-g r af i č n e m p r o t o k o 1 u , ker je bil hrvatski, kajti italijanska večina ne mara videti ne hrvatskih ne slovenskih govorov v stenografičnem zapisniku. Tako je torej prišlo, da je moral tudi zaradi tega svojega govora zagovarjati se pred porotniki, ki so seveda Italijani vsi do jednega — on pa je kot
vrednik hrvatskega časopisa, trn v peti našim in istrskim Lahom. Razprava je bila celo predpoludne ter se je imela nadaljevati zvečer — mejtem pa so se popoludne stranke poravnale tako, da je stvar končala na zadovoljnost obeh strank, kajti tožitelj sam se je prizadeval za poravnavo — bal se je namreč dokazov resnice!
(V Trstu ni irredente!) Tako se je dokazovalo pred časom z merodajne strani. Da je pa v resnici, ne le tukaj ampak na Primorskem sploh, dokazalo se je in se bode še dokazovalo — tudi z uradne strani. Citamonamreč v boletinu »Verfflguugen iiber Druckschriften" tudi sledeče, ki nam potrjuje resničnost, da so se širile po Trstu proti-avstrijske tiskauice, in sicer: LXVIII. Das k. k. L.-G. als Pressger. in Triest bat mit dem Eric. vom 12. December 1893, Z. 1363/11358, die Weiterver-breitung des auslaudischen T r i c o 1 ore-Placates mit der Triester Hellebarde in Mitte und mit der Randschrifc »C ircoloGaribaldi — Triest e" nah § 65 a St.-G. verboten. — Ali je potrebno boljšega dokaza? Mislimo, da ne!
(Gozdni požar.) 141etni pastir Cunk je zažgal na Gorjaucih gozd, kateri je lastnina gospe A. pl. Fichtenau. Pogorelo je skoraj 2 orala mladega drevja.
(Italijanska požrtvovalnost v Trstu za »Lego Nazionale".) Pretečeni pust je bil velik ples na korist italijanskega šolskega društva »Lega Nazionale". Te dneve so časopisi razglasili račuu o tem plesu. Po odbitku vseh stroškov ostalo je čistega dobička za to naše protinarodno društvo 3400 gld. ali po navadni italijanski veljavi 7 0 0 0 1 i r. Ali ni to posnemanja vredna požrtvovalnost? Sicer pa, ko gre za italijansko reč, v avstrijskem Trstu se pokaže velika požrtvovalnost — ko pa gre za avstrijske slavnosti, tedaj so vsi premožnejši gospodje e županom vred zadržani zaradi bolezni udeležiti se take slavnosti. Konstatujemo le, da sta patrijotično društvo veteranov in italijansko delavsko podporno društvo pri svojih plesih imeli veliko denarno zgubo, — niti polovico stroškov nisti pokrili. Taka se godi v Trstu.
(Iz Cirknice) se nam poroča, da se preč. gospodu dekanu Fr. Kunstelj-nu zdravje boljša; noči so še hijde. Upanje je torej, da še okreva.
(Grozen potres.) Listi poročajo po telegramih iz Hongkona o silnem potresu, ki je divjal po pokrajini Thibet iu 9000 kvadratnih milj na obseg. Med drugimi poslopji razrušil se je velik samostan v Husiguamu, kjer je bilo v razvalinah pokopanih blizu 200 redovnikov.
(Deželna razstava na Koroškem.) Piše se nam: Koroški listi poročajo, da merodajni krogi nameravajo leta 1896 ali 1897 priredili zopet deželno razstavo. Zadnja je bila leta 1885, in ker se je prav dobro obnesla, mislijo, da jim tudi sedaj ue more spodleteti!
(Koroške novice.) V Africu šel .je posestnik S. Ebuer minolo nedeljo zjutraj na lov. Pozneje našli so ga v gozdu mrtvega. Umrl je nauagloma na samotnem vsled božjasti. — Novo pošto dobijo na Otoku ob Vrbskem jezeru. — Na Koroškem je 367 ljudskih šol s 749 učitelji. Otroških vrtcev je 7.
(»Sijajni" volilni shodi.) S Koroškega: Pri volitvi gornjekoroških mestih je bil, kakor znano, tudi socijalni demokrat Schatzmayr protikandidat Steinwender-jev. Kakor se spodobi poštenemu kandidatu, je sklical i on volilne »shode", pa pri tem je imel — smolo! V Zgsrnjem Dravogradu je čisto zaman čakal volilcev. V izbi, ki je bila določena za zborovanje, so sedeli: Kandidat in tovariša, ki sta se ž n|im podala ua trnjevo pot volilne agitacije! Zbog take „ogromne" udeležbe zborovanja niso »otvorili". Boljše je šlo v Greifenburgu. Tu je bilo zbranih: 1 kandidat, 2 tovariša njegova in 5 volilcev, vkupe 8 glav. Tu se je zborovanje prav po »redu" vršilo in nastopili ter .slavnemu občinstvu" demokratično blagovestje! rnajr 61 glasov.
so vsi trije »govorniki" razkladali novo socijalde-Pri volitvi je vjel Schatz-—m—
(Lepa zima.) Z Dunaja: Od vseh krajev sveta dohaja Vam toliko in takošne pohvale o letošnji zimi, da tudi mene mika, sporočiti Vam, kako se nam v tem oziru na Dunaju godi. Izvrstno! Lansko zimo porabil sem za sam premog, da mi je razgre-val mrzlo stanovanje, mesec na mesec po 5 gld., letos mi ga j« zadostovalo od Vseh svetnikov pa do današnjega dne vsega skupaj za dobre štiri mesece le za 6 gld. 20 kr. Pomislite torej razloček med letošnjo in lansko zimo na podlagi tega izgleda iz
t
praktičnega življenja. Sedaj pa še nekaj druzega, iz česar se da tudi sklepati na značaj zime. Lansko pomlad dobili so moji kanarčki prve mladiče še le T aačetku meseca aprila, letos razgnal je jajčno lupino pri nas prvi mladič že 29. januvarija, in ta je danes že doraščen kakor stara dva.
(Postrežljiv poštar.) Sklicaje se na § 19. t'sk. takona prosim, sprejeti k dnevni novici, priobčeni v 54. številki pod naslovom BPostrežljivi poštar" nastopni popravek: Ni res, da bi se bil kdo 24 svečana odpravil s pošte v Žužemberku z odgovorom: .Danes ni nič!" ter da bi bil dotičnik dobil drugi dan vendar le časD ke, kolekovane z dne 28. in 22. svečana. Ni res, da bi se bilo to ponovilo dne 2. sušca, ter neresničuo, da bi se bil kdo odpodil 8 pošte ter ne prejel točno njemu odločenih pisem ali katerekoli druge pošiljatve. Ni res, da so bili kdaj nedostatki pri pošti v Žužemberku v navedenem oziru ter da bi se ne bilo postreglo vedno občinstvu nljudno, kakor zakon veleva. J. Šiška.
(Liberalni shod v Budimpešti) se je tako dobro obnesel, da se je z njim ponašal pravosodni minister v zbornici poslancev. Kako se je pa ta shod vkupe spravil, o tem so razne govorice. Pred shodom je bilo več velikih županov naznanilo, da ne morejo poslati v Budimpešto nobene deputa-cije, ako se vsakemu odposlancu ne plača vsaj 5 gl. za pot. So li dobili za pot in od kod je prišel denar, seveda ni znano, ali vsi dotični veliki župani poslali so deputacije. V nekem budipeštanskem hotelu se je opazilo, da so vsi udeleženci velikega shoda plačali račun s čisto novimi petaki, in so vsi ti petaki jedne in iste serije. Vse to pač kaže, da ti petaki imajo isti vir in to daje mnogo misli.
(Prememba posestva.) Hišo gosp. M. Kanta, na na Marijinem trgu št. 1 tukaj, kupil je gospod Jos. Paulin, tukajšnji veletržec z vinom in posredovalec potovanj.
(01epJanje mesta in njega nasadi) stali so preteklo leto mestno občino ljubljansko do 5 0 00 gld., dočim je bilo po proračunu dovoljenih le 2000 gld. —V prvem četrtletju t. I. izplačalo se je za nasade in delavce do vštetega 9. t. m. nad 600 gld. — Pač velike svote napram prejšnjim letom, ko se je izdalo v to svrho k večjemu 10 0 0 gld. — Kako se tako gospodarstvo da opravičevati, vedeli bodo možje, ki sedč v dotičnem odseku 1
(V spodbudo našim živinorejcem.) Dodatno k naši notici o pred\čera)šnjem mesečnem semnju nam je isto popolniti, da je na tem semnju nakupil neke nižjeavstrijske tvrdke zastopnik 70 parov, a neki kupec iz Italije pa okolo 30 parov volov za rejo, kar vse je živ dokaz, da se tujci za lepo kranjsko goved močno zauimajo, in. — če jo dob^, tudi radi dobro plačajo.
(Zima v Siciliji.) Prebivalci Sicilije ne pomnijo tako hude zime. kakor je letošnja. V zadnjih dneh so sneženi viharji provzročili veliko škode. V vasi Kastiljoni se je vsled vibaria podrlo 74 hiš in se je 8 ljudij ponesrečilo. V Voli je plaz zasul 7 hiš in € liudij. Zameti so po nekaterih krajih 2 metra visoki.
(Poslednji bivoli.) Še pred leti je bilo v Severni Ameriki na milijone bivolov, ali sedaj je že doletela te bivole jednaka osoda, kakor njegova evropska divja tovariša tura in cubra. Novi naseljenci so jih zelo iztrebili. Vlada Zjedinjenih držav jih je hotela nekaj ohraniti v takoimeno-vanem narodnem parku na Yellowstonu. Stražili so jih vojaki. Te dni je pa v ta park prišla četa lovcev, ki je pobila vse bivole, ki niso mogli v snegu bežati. Lovcem je bilo le za bivolove glave, kajti vzeli so le te seboj. Ravno ko so z glavami odhajali, so jih prijeli vojaki in jih odpeljali v neko stražnico. Vojaški poveljnik je prosil od vlade za instrukcijo, kaj naj stori z vjetniki. Prav po ceni pač ne bode stala tatinskih lovcev ta šala, ltajti zakoni za varstvo narodnega parka so jako strogi.
(Samomor.) V nekem gozdu blizu Maribora bili so našli mrtva nekega mladeniča in neko dekle. Sedaj se je izvedelo, da sta samorilca bavarski rezervni narednik Rudolf Felser in Pavla Simbach.
(Semnji na Slovenskem od 12. do 17. marca.) Na Kranjskem: 12. marca v Drnovem pri Krškem, v Crmošnjicah, na Veseli gori, v Rakovniku, v Radovljici (za živino), v Žužemberku, v Kamniku, na Turjaku in v Spodnjem Logatcu, v Zagorju na Notranjskem, pri Sv. Heleni, v Rovtah, v Zdcnski vasi in Kostanjevici; 14. v Št. Vidu pri Vipavi; 16.
v Bruniku, v H»temožah, v Št. Gothardu pri Tro-jani in v Cerkljah. Na Štaj ers kem: 12. v St. Jurju pri južni železnici, pri Sv. Duhu pri Ločah, pri Sv. Križu, v Marenbergu, pri Sv. Magdaleni, v Rušah, v Selnici, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Sevnici in pri St. Iliju; 15. v Zdolah; 16. v Slovenski Bistrici, v Lembergu in v Bras!ovčah; 17. na Rečici, v Dobju, v Podčetrtku, v Trbovljah in v Središču. Na Koroškem: 12. v Grebitiju, v Labodu in v Št. Mohorju; 15. v Africi; 16. v St. Andražu, v Spodnjem Dravbergu in v Volš-berku.
Društva.
(Konservativno obrtno društvo v Ljubljani.) Vabilo na društveni shod, kateri bode v nedeljo dne 11. marca t. 1., ob polu 7. uri zvečer v gostilniških prostorih doma katoliških rokodelskih pomočnikov, Poljske ulice št. 10. Vspo-red: 1 Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajuikain blagajnika 3. O dobavnih razpisih sploh: posebej o razpisu tukajšnje finančne direkcije. 4. Ustanovitev društvenega založišča; vspreiem udeležiteljev in sestava odseka v izpeljavo. 5. Razni nasveti. — Cenjene člane in prijatelje društva vabi k številni udeležbi	odbor.
(»Slavčeva" desetletnica.) Letos v mesecu juliju (dne 7. in 8.) praznovalo bode pevsko društvo .Slavec" svojo desetletnico. V predvečer izredni hoče slavno.-tni koncert z večjimi, večinoma novimi zbori in z vojaško godbo, drugi dan pa celodnevno slavnost z ljudsko veselico. Odbor prosi vsa narodna društva, da se pri prirejevanju veselic blagovolijo oziratt na omenjeno desetletnico.
(Književno društvo sv. Jeronima v Zagrebu.) Glavna skupščina sv. Jeronima \ sprejela je predlog odbora, da se dajejo vsakoletne društvene knjige kmetom, obrtnikom, delavcem in šolski mladini za 50 kr. — Odbor vabi rodoljube, da mu čim več takih udov pridobivajo.
Telegrami.
Dunaj, 10. marca. Govori se, da avstrijski cesar pride dne 21. t. m. na Dunaj.
Dunaj, 10. marca. Včeraj popoludne je umrl za vnetjem pljuč načelnik poljskemu klubu, vitez Benoe.
Dunaj, 10. marca. V poljskem klubu je poslanec Lewicki spregovoril o mnogih samomorih mej vojaki v Przemyslu. Kakor je on izvedel, krivda ne zadeva častnikov, ampak podčastnike. Poljski klub je sklenil v tej stvari odposlati odposlanstvo k vojnemu ministru.
Dunaj, 10. marca. Budgetni odsek vsprejel je proračun ministerstva notranjih stvarij. Mej debato se je izjavil minister Bacquehem, da se vlada ni z lahkim srcem odločila za proglašen je izjemnega stanja v Pragi. Rada bi ga odpravila, da se dado resna jamstva, da se zboljšajo razmere. Minister dvomi, da bi v dogodkih, ki so se od tega časa pripetili v Pragi, bila taka jamstva.
Dunaj, 10. marca. Naprednjaška stranka je sklenila kandidovati dosedanjega podžupana Richterja za župana dunajskega.
Opatija, 10. marca. Nemška cesarica pride dne 13. t. m. popoludne semkaj.
Madrid, 9. marca. Ker se ministri niso mogli sporazumeti o važnih vprašanjih, so se prepričali, da je potrebno, da se inini-sterstvo prenovi. Dali so torej ostavko in kraljica je Sagasti naročila, da sestavi novo vlado.
Peterburg, 10. marca. Car in carica, carjevič, veliki kneginji Ksenja Aleksan-drovna in Marija Pavlovna in drugi veliki knezi so bili na plesu, katerega je priredil nemški veleposlanik.
Rouen, 10. marca. Včeraj je umrl kardinal nadškof Thomas.
Berolin, 10. marca. Odsek je vsprejel s 16 proti 12 glasom vso rusko-nemško trgovsko pogodbo.
London, 9. marca. Herbert Gladstone je včeraj zvečer prevzel poštno upravo in javna dela, lord Tweedmouth je postal varuh velicega državnega pečata, Gardner je obdržal poljedelski portfelj.
London, 10. marca. Vodje Parnellovcev izjavljajo v manifestu, da nimajo zaupanja v Rosebery-ja. Zginilo je slednje upanja za narod irski, kajti Gladstone je odstopil zaradi tega, da se popusti irska samouprava.
Tanger, 10. marca. Maročani plačajo Španjski takoj 5 milijonov frankov odškodnine, potem pa vsako leto dva milijona, dokler ne bode vsa odškodnina poravnana.
Raba premovane želodčne tinkture lekarja Plcco-lija v Ljubljani vzbuja, če se jemlje v majhnih množinah, slast do jedii in pripravi želodec za lahko prebavljanje. — Steklenica velja 10 kr.	584 9 10-7
Surovosvilene ličnate obleke
za blago za vso obleko in boljše vrste — potem črno, belo in barvato svileno blago od 45 kr. do 11 gld. 65 kr.
inetor — gladko, progasto, križasto, vzoriasto, daiuasti itd. (kaeih 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv. desinov itd.). Vožnjine in carine prosto Vzorui obratno. Pisma v Švico veljajo 10 kr., in dopisnice 5 kr.	11 (5-1) 3
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik v Curihu (Zurich).
Umrli so:
7.	marca. Alojzija Puc, kurjačeva hči, 2'/» leti, Streliške ulice 11. Croup.
8.	marca, Reza Jagrič, assesorjeva vdova, 83 let, Žabjak 6, vsled ostarelosti.
V bolnišnici:
7.	marca. Janez Polšak, gostač, 48 let. jetika.
8.	marca. Janez Markovič, gostač, 64 let, jetika.
Vremensko »poročilo.
S i fias D j UaS		Stanje		■ ■ Veter	Vreme	Mokrine 1 tsa 24 ur v i mm
opazovanja		zrakomera v ram	toplomera po Celziju			
9	7 u. zjut. 2. u. pop. 9 u. tveii.	7363 734-3 734-8	~ -10 11-8 6-4	si. vzh. si. jzap.	del. jasno n n	0 00
Srednj* temperatura 5'7 za 3-1 nad mrmtlom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 7. marca 1894. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 415 278.000 (— 1.939.000) Kovinski zaklad r 279,503.000 (+ 895 000) Listnica	„ 118,112 000 (— 5,388 000)
Lombard	„ 24,897.000 (-- 818.000)
Davka prosta bančna
rezerva	gld. 75,868 000 (— 2 505.000)
Državnih bankovcev je v prometu gld. 345 150.000 (— 5,479.000)
Poslano.
Dopisnika dopisa iz Šmarije v .Slovenskem Narodu" od 1. marca t. I. št. 49 poživljam podpisani, naj prekliče, kar je pisal v onem dopisu neresničnega, sicer bi moral misliti, da je namenoma lažnjivo p.iročal, kar bi njemu goiovo ne bilo v čast.
Škofljica, dne 8. marca 1894.
V. Ogorelc,
142	1	dež. poslanec.
200.000 litrov naravnega vina
belega in rudečega, kakor dolenjskega (največ lastnega pridelka), istrijan.-,kega, tirolskega, dalje izvrstnega terana, burgundca, riesslinga, sistijanca itd. iz občeznamh vinskih kletij kneginje Hohenlohe, prodaja po nizki ceni ter jamči za pristno in naravno blago
Jos. Paulin
143	3—1	v Ljubljani, Marijin trg 1.
V pojasnilo!
146 3-1
Od zlovoljne strani se je razširila novica in je zašla tudi v tukajšnje krajevne liste, da se je deželna lekarna »pri Mariji pomagaj, v Ljubljani, katero imam jaz v najemu, prodala in da bode kupec sam izvrševal lekarniški obrt.
Jaz s tem izjavljam, da je ona novica popolnoma neresnična, in usojam si p. n. občinstvu naznanjati, da sem po beležniški pogodbi do dnč 1. julija 1899 jaz občni in postavni najemniic lekarne in se ta čas ne more izvršiti prenieua v vršbi lekarne in če bi se morda hotela prodati, brez mojega dovoljenja prodaja izvršiti in veljavna ne more postati.
Hkratu se zahvaljujem častitemu občinstvu za dosedaj mi skazano zaupanje in prosim, da mi ga ohrani še za naprej.
V Ljubljani, dnč 9. marca 1894.
Ludovili Grrečelj,
lekarnar pri „MarlJl Pomagaj", v Ljubljani, meatnl trg U.
%
f rane Ivan Kwizda.
c. in kr. ivvstr.-oger. in kr. rumuuski dvorni založnik.

Že nad 30 let z najboljšim vspehom v rabi v mnogih dvornih hlevih, v znameni-tejSih zasebnih in vojaških hlevih, okrepčajo pred ln ojačuje po velikih naporih, pri iz-pahnenju, otrpneloatl itd. ter ojači konja za Izredno težko vožnjo in tek.
Kwizdov restitucijski fluid
c. in kr. priv. voda za umivanje konj. Steklsnica velja I gld. 40 kr.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Komeuburg p. Dunaju.
Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20-1
Kwizdov restitucijski fluid-
Dobiva se v vseh lekarnah in droguerijah.
J. Kolar
v Ljubljani, Šelenburgovo ulice izdelovate j kirurg, instr., nožar in orožar
se priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu v naročila na
vsakovrstne nožarske potrebščine
kakor so, britve, noži, žepni nožlci, Škarje, vrtno orodje itd. itd., ter ima navedene stvari tudi v zalogi. 145 3-1
Tudi brušenje skrhanih predmetov oskrbi natančno in poprave po nizki ceni pod jamstvom za trpežnost pri njem kupljenega blaga.
Kompanjona
išče dobro situlrana in z najboljšimi stroji urejena strojna tovarna z livarno v obljudenem trgu ob železnioi na Slov. Stajerju. Kompanjon bi moral imeti vsaj 6000 gld. v gotovini, vešč bi moral biti slovenskega in nemškega jezika (ako mogoče tudi hrvaškega) v govoru in pisavi, izurjen bi moral biti v knjigovodstvu, ter imel bi se pečati le s prodajo blaga in komptoarnim delom.
Natančneji naslov pove vredništvo tega lista. 127 3 — 1
delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. lllrihu, Grdden, Tirolsko,
priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom. patronom in cerkvenim danleljem
altarje, leče, vsak- vrstne svetnike, statve, kri"-rva pota,, križe, Kri- ise, božična jaslica itd.
vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 122 3-1 željo
llustrovani ceniki na zastonj in franko.
Za dobro delo se jamči.
: x ar ac se *aeagae« ali
IV
104 4
t A « i A t IA i i A » i A11A11A li An An A 11 A 11 #> li AH A iiAnAii / i i A ■
T^	T^ T^ T^ T^ T^ T^ T^^r	^r V^	^^
Ivan Kregar, i
izdelovatclj cerkvenega orodja in posode ^
v Ljubljani,
Poljanska cesta št. tS
poleg Alojzijevišča
dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino. cerkvena predstojništva in cerkvcne dobrotnike na svojo dobro urejeno
pasarsko delalnica
zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim T trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročilu izvrševal bodo kot X doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in i
načrtu.
l'Hznalna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto.
Jožefa Cotman-a vdova
priporoča svoj
100 12—4
pleskapčM ofetf
na
št. 6 v
ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni.
5 do lO kron
129 5-2
slednji dan ponuja bureau osebam, ki prevzemo dobro se izplačujoče zastopstvo. Pripravno je tudi kot stranski zaslužek. — Pisma naj se pošiljajo na
Mercantil-Bureau, Zwittau. Moravsko.
$ Ana Rupnik,
izdelovalka umetnih cvetlic v Ljubljani sv. Petra cesta št. 13,
priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Izdelovanje vsakovrstnih
šopkov za cerkve in altarje, vencev za handera in razne cerkvene slovesnosti
in sploh vseh v to stroko spadajočih Izdelkov kakor tudi popolne oprave za nove maše, po najnižji ceni.	117 (4—2)
PodfoBforn&sto-kisli
apneno-železni sirup
prireja lekarnlčar Julij Herbabnjr na Dunajl.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni Blrup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo Jači in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno -apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cena stekleniei Her-babnyjevega apneno-železm-ga sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
Svnrilft' Svarimo pred po-rti I IU. naredbami, ki se pojavlja o pod jednakimi ali podobnimi iim li, a so vendarposvoji sestavi ln svojem učinka popolnoma različne od naš' ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej izrečno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	599 20-14 97 7 20
Osrednja razpošiljalnica za provineije: na Dunaju, lekarna ,.zur Barmherzigkelt" JULIJA HERBAB-mr-ja, Neubau. Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarnicarjl: V Ljubljani J, Svoboda. Gab. Piceoli. Ubald pl. Trnkoezy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-schmied, Baumbaehovi dediči; na R"ki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Sohindler, Ant. Mizzam, lekarnlčar. F\ Predam. M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjein (Gmiind): E. Muller; v Celovcu: P. Hauser. P. Birnbaoher. .1. Ko-mctfer, A. Egger v Noveuimestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trhiiu; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti, A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Sera\allo, E v. Leutenburg. P Prendini: M. Ravasini; v Beljaku. F. Seholz dr. E. Knnipf; v Črnomlji, J. Blaiek ; v Velikoveu: J Jobst ; v WolfsWsru : J. Huth.
Velika zaloga vina.
M
a o
■H
d
®
>—«
M o
n >
d
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik,
v Gorici, Via Nlunicipio št. B,
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo	598 16—16
dobro vino
belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in naiboljše blago. Imam izvrstno ,,rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re-fosko" v steklenicah iz 1. 1889.
Poknšnja pošilja se prosto.
P m •d o
«n<
9>
S
d
P» <
m
0
K
1 p
C_i. A
T Natorni istrijanski črni teran. |j|
4°/0 zastavna pisma gališkega
zemljisko-kreditnega društva.
90 10-5
Ti papirji so
najboljše vrste za nalaganje denarja.
Dajo :
Popolno davčno svobodo, svobodo fati-
ranja, sposobnost varnost.
za kavoijo in pupllarno
Gališko zemljiško kreditno društvo
obstoji od 1841. leta in je pridržana cesarju izvolitev guvernerja, ki je vodi.
Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotečna vrednost gld. 253-33.
Ta zastavna pisma so torej najboljša za nalaganja kapitala.
Izplačevanje kuponov in izžrebanih papirjev vrši se pri nas brez provizije in stroškov.
J. C. Mayer, menjalnica
v fijubljani.
EQUITABLE
Zjedinjenih, držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku.
Ustanovljeno leta 1859. Koneesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaju, Stock-iin-Eiscnplatz, v svoji palači.
„jEquitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje,
Ba^unskl sklep leta, 1892:
I. Dohodki . gld. 100,715.593 72
Izdatki . Prebitek II. Premoženje . . Obveze .
60.404.868-35
gld. 40,310.725-37
gld. 382 650.130 02 „ 304,675.591-30
77,974.538-72 501,225.790 —
Zaklad dobičkov .... gld. Novih zavarovanj sklenjenih
leta 1892......
Zavarovanega kapitala koncem leta 1892 . . . . „ 2 127,405.613 —
Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stock-im-Eisen" na Dunaju,
katera je vredna gld, 2,300.000' .
"Vspehi
dvajsetletnih 1. 1893. plačilnih tontin*) (polic z dvajsetletnim nabiranjem dobička) društva „Equitable".
A.	Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Starost Vsota plačanih Vrednost polico Polica oproščena premij premij	v gotovini in plačilna za slučaj smrt
30	gld. 454'—	gld.	532-—	gld. 1140 —
35	., 527 60	„	644- —	„	1220 —
40	„ 626 -	„	789—	„	1340-—
45	„ 759-40	„	984—	.,	15U0-—
50	„ 943 60	„	1274-—	..	17^0-—
B.	Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi
premijami. Tabela II.
30 35 40 45 50
gld. 607 20 „ 681-60 „ 77660 „ 90O-60 „ 1087 60
gld.
855--976 — 1128 — 1329--1619 —
gld. 1830,— ., 1850-„ 1910-— „ 2030-— ., 2250-—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti ln za učakanje. Tabella Z.
30 gld. 970-60 gld 1619 -	gld. 3470'-
35 „ 99V80 „ 1658-—	3140 —
40 „ 1035-60 „ 1712--	„ 2900-—
45 ., llr0-80 „ J817-—	„ 2770 —
50 „ 1209-- „ 2013-—	„ 2800-—
Kakor kažejo zgnraj navedene številke, povrnejo se po tako v;i ne m tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije z 2l/4 do 4s/fl70, po tabeli I. s 4*/b do 5a/s%, po tabeli X. s 6do 7% jednostavnimi obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno di> čveterno vsoto vplačanih premij.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu,
in	449 4-4
glavni zastopnik /a Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
■V Hijivl>ljaiii, Mestni trg- 25.
*) Tontina imenuje se nabiranje skozi gotovo vrsto let in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti
1. 1653.
Štev. 3994.
118 3-3
Ustanove za realce.
Pri podpisanem magistratu izpraznjeno je s pričetkom prvega semestra tekočesra šolskega leta ledno, od drugega semestra naprej pa drujro mesto cesar Franc Josipovih po občinskem svetu ljubljanskem osno-vanih ustanov po 50 gld. na leto.
Do teh ustanov imajo pravico v 1|uhljansko mestno občino pristojni in ako bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem rojeni ubogi dijaki tukajšnje c. kr. višje realke.
Prošnje za te ustanove vložiti je s potrebnimi dokazili, t. j. s krstnim listom, domovnico, ubožuim listom in pa s šolskima spričevaloma zadnjih dveh semestrov vred do 20. marca letos pri šolskem vodstvu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 26. februvarija 1893.
!Dobra, cena vina!
Prečastiti duhovščini in si občinstvu priporoča podpisani svojo zalogo pristnega
dolenjskega, hrvaškega in istrskega
po primerno nizkih cenah. — Na željo vpošlje tudi vzorce. V obilno naročevanje se priporoča	128 4—2
Ilen Jeglič,
trgoveo na Selu pri Brezniol, p. Lesoe (Gorenjsko).
Vizitnice
priporoča
M Man.
Alojzij Vodnik,
-O" SijvJalja&ip Kolodvorska -ulios 32-84,,
uljudno naznanja, da je prevzel
zastopstvo za Kranjsko od delniške družbe za mra-mornato industrijo Kiefer na Solnograškem za $
mramorno-mozaicne plošče
^ za tlakanje cerkva, hodnikov, veža itd.
Iste so jako trde, imajo značaj naravnega mramora, se ne obrabijo, se lahko snažijo in so popolnoma stanovitne.
Mramorno-mozaična tla narejena so mej drugim: V Nj. c. kr. visokosti nadvojvode Ludovik Viktorja palači na Dunaju, v mestnofarni cerkvi v Gradcu, v c. kr. novi operni hiši na Dunaju, na centralnem kolodvoru c. kr. državnih železnic na Dunaju, v hotelu Straehno v Monakovem, na kr. oger. gimnaziju v Budimpešti itd. itd.
Cene so jako ugodne in so ceniki, ilustrovani katalogi in vzorci zastonj na razpolago.
Šmirgelcement-plošče za navadna tlakanja ponuja po gld. 2•— □m. Ob enem dovoljuje si priporočati porfir kot priznano najboljši in na.j-trpežnejši materijal za tlakanje trotoarjev, cesta, prelazov, vozov, dvorišč, kletij, shramb itd., kakor tudi svojo novourejeno delalnico za mramornate plošče za pohištva, kjer so izdelki iz najraznobojnejših tu- in inozemskih mramorjev vedno v zalogi. Priporoča tudi svojo največjo zalogo najrazličnejših grobnih spomenikov v blagovoljno izbiro.
Delalnica njegova je tako bogato preskrbljena, da zamore cel6 največjim zahtevam v cerkvenih, stavbinskih in drugih v to stroko spadajočih izdelkih poljubno vstrezati!	144 3—1
Pri zlatem drž. jabolku.
J. Pserhofer
Z«m goldenen
lekarnar na Dunaju, I., Singerstrasse 15.
Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. —' Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljicaml 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljlcaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr.. 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.i — Prosi se, da se zahtevajo lzreono USJT Pserhoferja kri 61stllne krogljice "3E16 in gleda na to. da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v Bar rudečl "S2X barvi.
Balzam za ozebljlne J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašliu itd., 1 stekl. 50 kr. — Ameriška maža za protln, 1 lonček 1 gld. 20 kr. - Prašek proti potenja nčg, škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr.. s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fljakarskl prašek, proti kašlju itd., 1 škatija 35 kr.. s frankovauo pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohlnln-pomada J. Pserhoferja. nojboljše sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld, — Univerzalni obliž prof. Sten del-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr., s s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Unlversalna čistilna sol A. W. B u 1 r i c h - a , domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu-in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevan.je točno in po ceni preskrbe.
Pošlljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaz-nlol), je poštnina dosti nižja, nego pri pošlljatvah s povzetjem.
Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi
825 12—11
v J^jiil>ljani pri Car. Piceoli-ju.
zanesljivo kaljiva,
dobe se po SWF" najnižjih oeii&li	pri
Mih. Lavrič-a nasl.
v lijubljani.	98 3-2 Q
podobar in pozlatar
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobar sko in pozlatarsko delalnico
v kalerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—3
DR ROMAN JACOBI,
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne.	78 (3)
■
Previdnost!
626 24-5	V BB®
Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, (ma zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo.
Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni in zdravi Kathreinerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firina jedine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik.
Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo. 4 Vzemite le bele originalne zavitke s ll.ifllHftjI1IM* ' podobo gosp. Kneippa in z imenom JaclliJlI l lll^l .
Svetovni predmet. V vseli deželah sijaji uvedel.
ISargovo
priznano neobhodno
zobno čistilo
i
AL0D0NT
(zdravstveno preskusen.)
Jako praktičen na potovanjih. — Aromatično osvežujoč. — Dobi se povsod.
Da je dobro prebavljanje najvažnejše, ako hočemo ostati zdravi in se dobro počutiti, je znano slednjemu, ali malo kdo pomisli, da je zato neobhodno treba dobrih, zdravih zob. Star pregovor pravi: »Dobro prežvečeno, je na pol prebavljeno«, in ta piegovor se ne more dovoljkrat ponavljali.
Dvorni zobni zdravnik, cesarski svetnik E. M. T h o m a s na Dunaju, prof. dr. K o c li, in druge znanstvene autoritete, naposled dr. \V. D. Miller, profesor na zobozdravstvenem zavodu berolinskega vseučilišča v svojem delu : »Mikroorganismen der MundhOhle«, Leipzig, 1892, so spričevalno dokazali, da se neprestano in v neverjetni množini delajo škodljive snovi v vlažnotopli ustni votlini in se torej od tega nastajajočim večkrat jako nevarnim boleznim moremo resno izognili samo, če redno in vestno čistimo usta. Tesna zveza mej spridemmi usti in spridenim želodcem se je z novejšimi preiskavami zanesljivo konstatovala.
Voda sama pa vendar no odstrani teh strupenih snovij. To se doseže samo, če se rabi najbolje zjutraj in zvečer kako varovalno skrbno pripravljeno in preskušeii" zobno čistilo, za kakeršno se »Sargov Kalodont« občno priznava, ki se vedno bolj rabi, danes ga rabijo že milijoni, kar pač dokazuje, kaže vrednosti je to sredstvo. Rousseau je rekel: »Ženska z lepimi zobmi ni nikoli grda«. c.e skrbimo za zobe. se ne ohrani le lepota smehljajočih ust. temveč zagotovimo si, da ostanemo zdravi in se dobro počutimo do visoke starosti.
1'otrdila povedanega, priznanja in naročilna pisma iz najvišjih krogov so pridejana na vsakemu kosu.
Svari se pred po zavitku podobnimi, varljivimi nič vrednimi ponaredbami.	635 (10—4)
A Več svetlobe!! prouzročajooe Py-<
dnevno svetlobo za razsvetljevanje temnih prostorov
prirejo. utJoenojiSo
113 3-3
g	JOS. REBEK, ključar v
Solidne, zložne
močne ln čudovito cenene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
Jos. Mo-a
v Bistri,
poŠta Borovnica.
(230 52-46)
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
ii i* a r
620 26—13
na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
»r žepnih ur ^m
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do naifineiše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. SKaT Poprave se dobro in solidno izvršujejo.
i Vinska velekupčijska tvrdkaiM
jlil ........................""

odlikovana z diplomi in svetinjami
C. BENUZZI & DRUCOVI
,	vinogradnikov v Tridentu (Tirolsko)
priporoča prečastiti duhovščini, vinotržcem, krčmarjem in drugim svoja 1
pristna, naravna bela in rudcča
i ir namizna in buteljska vina "m M
[jjj po primernih cenah in proti najkulautnejši postrežbi.	[Ji
M	Poskušnje, ceniki in vsa pojasnila in naročila pri zastopniku M
ki	Alojziju Czernichu H
[Hj 132 (3-2	v Ljubljani, Bimska cesta^lOj^
Dotro sb izplačliivi papir za iteanie.
6°|0no bolgarsko
hipotekarno posojilo.
V ZlatU obrestljivo in povračljivo.
Hinntokiirilft zagotovljeno s lirvo hi-III|MM'( K(tl liti p0teko na železnici Bu-
Bčuk|-Varna in Kaspldan-Soflja-Klatendll
in na pristanišča Burgas in Varno.
Se more podražiti, fS
8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom iu je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donaSajo.
Popolno davka in pristojbin
je
menj ar nični
delniški družbi
prosto ™osrdaj in za vso prihod" Donaša po sedan^em kurzu okolu 61"od"
58 40-6
Dunaj,
Wo 11 z e 11 e 10.
Po dnevnem kurzu dobi se pri
,HfIercur', L

r
Pod Trančo J gOKLlČ 6le£faL l£ice -— v L j u 1> 1 j J« n 1 ~
priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in ua deželi izborno svojo zalogo
a s, o 3
Jti JS
-f**
r{	m
po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah £
I
Zaloga \i zavod za isvršitev civilnih in iuMM oM za prsoaslito duhovščino
„pri rudeoem križu"	623 62"12
Viljema §karda
V., mialtergasse I, Dunaj, III., Favoritenstrasse 2B
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike


m
M Ž.
M
m


kot: Havelook, vrline suknje , duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
birete,kolarJe,naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
%
tfienrrfollar
Pladnje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki ln vzorci na zahtevo brezplačno.
iMB Dunajska borza.
Dn6 10. marcija.
Papirna renta 5%, 16* davka . . . Srebrna renta 5*, 16* davka . . Zlata renta 4*, davka prosta .... 4* avstrijska kronina renta, 200 kron . Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akeije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cosarski cekini .........
Nemških mark 100.....
98 98 119 97 1032 365 124 9 5 61
gld
30	kr.
10	„
95	„
70	„
60 ] 85 . 911/,. 83 „ 07'/,.
Dne 9. marolja.
Ogerska zlata renta 4 f, .	• •
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %
4* kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld.......
8t. Glenois srečke. 40 gld.
118 idd. 95 149 159 196 98 97 198 70
15
75 50 50 60 50 50
4% srečke dunajske parobrodne družbe	143	gld.	—	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	*	75	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	.	50	,
Salmove srečke, 40 gld........74	„	—	»
Waldsteinove srečke, 20 gld............48	.	50	,
Ljubljanske srečke...... ■	24	.	75	»
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	155	«	50	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2952	.	50	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 110	,	—	,
Papirnih rubeljev 100 ..........134	„	25	„
SJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C U B"
ttollzeila žt. 10 Dunaj, lariabilfarstram 74 B.
Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega
obrekovanja pri popolni varnosti ___
bT naloženih (flavnic. '♦d