Glasilo občine Kidričevo, letnik XXI, 1. številka, MAREC 2019 Ravne www.kidricevo.siwww.facebook.corn/kidricevowww.vimeo.com/kidricevo ČISTILNA AKCIJA Bliža se dan, ko bomo na območju naše občine znova izvedli skupno čistilno akcijo. Prijazno vas vabimo, da se je udeležite v čim večjem številu in da tudi tako poskrbimo za zdravo in čisto okolje. Udeleženci čistilne akcije se zjutraj zberejo na zbirnih lokacijah, ki so navedene v tabeli. Tam bodo predstavniki krajevnih odborov razdelili nekaj vreč in rokavic. Vse udeležence prosimo, da si priskrbijo primerno obleko, obutev in opremo. Čestitka ob dnevu žena Drage plesalke, dekleta in žene! Želimo vam lep dan žena, da bi bile ljubljene in spoštovane vsak dan v letu! Kulturna Hiša Tete Malčke vimeo Zbirna mesta: - v Kungoti pred domom krajanov - v Njivercah pri avtobusni postaji - v Kidričevem pri restavraciji PAN - v Apačah pred gasilskim domom - v Lovrencu pred gasilskim domom - v Župečji vasi - vaška gmajna - v Pleterjah pred gasilskim domom - v Dragonji vasi pred gasilskim domom - v Cirkovcah pri gostilni Korže - v Jablanah pred gasilskim domom - v Pongrcah pri vaškem domu - v Stražgonjci v športnem parku - v Starošincah pri gasilskem domu - v Strnišču v športnem parku V primeru dežja bo čistilna akcija v soboto, 6. aprila 2019. Dogajanju v naši občini lahko sledite tudi na povezavi https://vimeo.com/kidricevo 27. Cirkovški fašenk | Marec 2019 Pokaži kaj znaš | Oš Cirkovce 2019 2. redna seja občinskega sveta | Januar 2019 Predstavitev občine... VABILO Ob 14. uri se pred vaško cerkvico dobimo, da tradicionalno konjem žegenj podelimo njihovim lastnikom srečo v hlevu zaželimo. Župečani bomo ponovno združili moči, zato vljudno vabljeni vsi, ki vas naša prireditev veseli! Krajani Zupeeje vasi v sodelovanju s Turističnim društvom občine Kidriccvo Aprila, ko sveti Jurij godile, se 22. tradicionalno žegnanje konj 28. 4. 2019 bo v Župečji vasi veselo, jedlo. pilo. igralo se bo in pelo. Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14,2325 Kidričevo Prispevke za naslednjo izdajo Odgovorna urednica: Mojca Muršec Ravnega polja lahko oddate na Lektoriranje: Anita Medved portal www.mojaobcina.si Priprava za tisk: Mojca Muršec do 14.5.2019. Tisk: Ekart design d.o.o.. Naklada: 2400 izvodov. Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 1401. Obvestilo: Pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame in nekateri prispevki niso lektorirani. Pomlad v naši občini Spoštovane občanke, spoštovani občani! Pred nami je prva letošnja številka našega občinskega glasila. Dovolite mi, da vas v uvodu navdahnem z delom pesmi »Sonce pomladi« skupine Pepel in kri. V postopku sprejemanja je tudi proračun občine za leto 2019. Zavedamo se, da je leto po izvedenih volitvah zaradi zakonskih časovnih rokov vplivalo na zakasnelost sprejetja proračuna občine. Zato bomo takoj po sprejetju proračuna na polno zavihali rokave in stopili v akcijo z razpisi in vsemi postopki investicij, ki se bodo letos začele. V naših idejah in načrtih imamo pripravljene nove projekte, za katere verjamemo, da bodo pripomogli k boljšemu sobivanju občank in občanov. Informacije o novih projektih občine lahko dobite na straneh glasila Ravno polje in v objavah na spletnem portalu občine. Vabljeni, da si jih pogledate. Ker se nam približujejo velikonočni prazniki, bi vam na tem mestu zaželela, da vam velika noč prinese veselje, z njim pa razumevanje, ljubezen, prijateljstvo in mir. Vesele velikonočne praznike! Arija Rajher, podžupanja Sonce pomladi - veselje in smeh. Imamo se radi, se vidi v očeh. Sonce pomladi življenje budi. Skrita ljubezen se v strast prelevi. Vsaka pomlad je nekakšen začetek novega. Naj bo to v družinskem življenju, kjer smo komaj čakali, da lahko začnemo z deli na prostem in se gibamo na, za zdaj še sramežljivem sončku. Ali na poslovnem področju, kjer so priložnosti za nove začetke, poslovne izzive in poslovna tveganja. Tudi na občini smo s pomladnim prebujanjem zavzeto začeli z delom. Že v januarju smo potrdili nove člane v stalnih odborih, ki bodo delovali v naslednjem štiriletnem mandatu. Prepričani smo, da bodo odbori delovali strokovno, odgovorno in s polno mero novih poslovnih idej na vseh področjih. Sprejem staršev otrok, rojenih v letu 2018 Župan Občine Kidričevo, gospod Anton Leskovar, je tudi letos povabil starše in otroke, ki so bili rojeni v letu 2018. Srečali smo se v prostorih vrtca v Kidričevem, 20. februarja. Staršem srečanje v jedilnici osnovne šole, kjer je zbrane čakala torta, na kateri smo predstavili dejavnosti, ki se izvajajo v obeh vrtcih, ogledali pa so so bila imena vseh 75 rojenih otrok. Po skupnem fotografiranju smo si tudi prostore vrtca. Po predstavitvi programov in ogledu je sledilo torto tudi poskusili. OU Destinacija Ravno polje je zaživela Občina Starše skupaj z Občino Kidričevo sodeluje na področju razvijanja in oblikovanja turistične destinacije Ravno polje. Na tem mestu seje potrebno zahvaliti županu Antonu Leskovarju in županu Bojanu Kirbišu, ker se zavedata, da lahko skupaj s turističnimi ponudniki gradita turizem v tem lokalnem okolju. Že lansko poletje smo izdali brošuro Tam dol na ravnem polju in s tem naredili prvi korak k načrtovanemu turističnemu razcvetu. V destinaciji Ravno polje smo bili v zadnjem mesecu zelo aktivni. Pod okriljem Sonje Breznik - idejne vodje projekta, se destinacija razvija in tako lahko že kmalu pričakuje svoje prve turiste. V tem času smo veliko naredili na promociji destinacije: z objavami v tiskanih medijih in na radiu, uspešna predstavitev na turističnem sejmu Alpe Adria, uradna predstavitev destinacije in promocijskega filma za vse okoliške Zavode za turizem in turistične agencije ter redne objave na Face-book profilu in oblikovani spletni strani. V mesecu februarju smo v sodelovanju s turistično agencijo Turizem Zeleni Val izvedli študijsko turo v povezovanju Ptuj in visit Ravno polje. Povabili smo člane Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki so se z veseljem odzvali našemu vabilu. Začeli smo v najstarejšem slovenskem mestu Ptuj, se sprehodili skozi staro mestno jedro in se podali v ravnice Ravnega polja. Na kmetiji Pal smo si ogledali zbirko starodobnikov in degustirali bučne dobrote. Pot nas je peljala še na dvorec Sternthal, kjer smo si ogledali promocijski film in poročno dvorano. Strokovno ekskurzijo pa smo zaključili z domačo kulinariko v gostilni Kureš. Naše aktivnosti v mesecu marcu se nadaljujejo s promocijo tematskih izletov po destinaciji, ki si jih lahko preberete tudi na spletni strani. V naslednjih treh tednih smo za lokalne turistične ponudnike pripravili praktične delavnice z namenom, da se bomo znali vsi, ki ustvarjamo destinacijo Ravno polje, skupaj promovirati na področju digitalnega marketinga in nastopiti na trgu kot povezana destinacija. Dogajanje v destinaciji lahko spremljate na naši spletni strani www.visitravnopolje.si ali na Facebook profilu @Visit Ravno polje. V našo skupno promocijo in aktivnosti pa vabi- mo vse ponudnike z dopolnilno dejavnostjo ali turistično dejavnostjo, kateri menite, da bi lahko popestrili našo turistično ponudbo. Za več informacij nas pokličite na telefonsko številko 041 660 289 (Sonja) ali nam pišite na e-naslov: info@visitravnopolje.si. Ravno polje - aktivno, kulinarično drugačno. Ravnica, ki vas prevzame. Sonja Breznik, mag.turizma Postajališča za avtodome tudi na Kidričevem Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji (MPZA SLO) je tudi leto 2019 začela sejemsko - brošure s 165 lokacijami za postanek in raziskovanje Slovenije so delili na sejmih v Utrechtu, Celovcu, Stuttgartu in Leeuvvardnu. Prihodnji teden bo aktivno sodelovala na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Največji sejem za turizem in prosti čas je bil med 12. in 20. januarjem v Stuttgartu. Že 51. izvedbo sejma CMT Stuttgart je v desetih dneh obiskalo 260 tisoč ljudi, ki so iskali informacije za naslednji dopust ali pa novosti na področju kampinga in karavaninga. Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji se je predstavljala v sklopu razstavnega prostora Slovenske turistične organizacije v hali 4, kataloge pa so ljubitelji tovrstnega turizma lahko našli tudi v hali 9, v sklopu Mein Platz. »V teh petih letih, odkar sodelujemo na sejmu v Stuttgartu, opažam, da so nemški popotniki z avtodomi radi segli po naših brošurah. Pohvalili so tudi našo zadnjo brošuro. Ugotavljamo, da vse več nemških avto-domarjev tudi na osnovi te brošure prihaja na popotovanje po Sloveniji in raziskovanje naših lepot,« pravi vodja projekta in župan Občine Mirna Dušan Skerbiš. Na sejmih v Utrechtu, Celovcu in Leeuvvardnu pa se MPZA SLO predstavlja v družbi slovenskih kampov. »Veseli nas, da smo od leta 2014, ko smo predstavili idejo, navezali dobre stike in vzpostavili odlično sodelovanje tako s Slovensko turistično organizacijo kot tudi s kampi, s katerimi skupaj pišemo zgodbo o Sloveniji kot kamping in karava-ning destinaciji, ki navdušuje z neokrnjeno naravo, izvrstno kulinariko in bogato dediščino,« dodaja koordinatorka projekta Petra Krnc Laznik, ki se je skupaj z Dušanom Sker-bišem, Dragom Bulcem inTjašoGruenfeld na sejmu v Stuttgartu sestala tudi z novo vodjo predstavništva STO v Nemčiji, Rebeko Kumer Bizjak. V projektu trenutno sodeluje 87 občin partneric. Zraven vodilne Mirne še Ajdo- vščina, Apače, Bled, Brežice, Cankova, Celje, Cerknica, Cerkvenjak, Divača, Dobrepolje, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Gornji Grad, Grosuplje, Hrpelje-Kozina, Ivančna Gorica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kidričevo, Kočevje, Koper, Kostanjevica na Krki, Kozje, Kranj, Kranjska Gora, Krško, Ljubljana, Ljubno, Ljutomer, Loška dolina, Lovrenc na Pohorju, Lukovica, Maribor, Markovci, Metlika, Miklavž na Dravskem polju, Miren-Kostanjevica, Mokronog--Trebelno, Moravske Toplice, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Odranci, Ormož, Pivka, Polzela, Postojna, Ptuj, Radenci, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Straža, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, Šentilj, Šentjernej, Šentjur, Šentrupert, Škocjan, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šmarješke Toplice, Trebnje, Tržič, Turnišče, Velenje, Velike Lašče, Vitanje, Vransko, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče, Žalec, Železniki, Žiri in Žužemberk. Prvi cilj je enotna promocija, hkrati pa tudi spodbujanje urejanja prostorov za postanek z avto- domom, ki bodo predstavljali izhodišče za raziskovanje Slovenije. Občina Kidričevo feži med gozdovi na jugovzhodnem delu Dravskega polja, med Ptujem in Slovensko Bistrico. Novozgrajeno sodobno naselje je v zadnjih letih postavilo na plan številne neodkrite turistične bisere, kjer poleg športnih aktivnosti ponuja raznoliko domačo kulinariko, ki jo lahko poskusite na številnih kmetijah, pod imenom »Jem drugače, jem domače«. Bogata kulturna krajina ponuja oglede cerkev, muzejske zbirke, zgodovinske poti in dvorca Sternthal. S temi stavki je naša občina predstavljena na spletni povezavi http://www.camperstop.si/pro-perties/kidricevo/, s čimer je tudi del mreže postajališč za avtodome po Sloveniji. Trenutno so parkirišča za avtodome z delno oskrbo oz. z oskrbo po dogovoru na voljo na Kmetiji Žitnik v Starošincah, pri okrepčevalnici Atila in restavraciji Pan na Kidričevem ter v Športno rekreacijskem centru Zeleno jezero - Green Lake v Kungoti pri Ptuju. SL0WENI Crun Akti* G« SLOWENIEN DvorčciSternthal je koneclfebruarja s^klepom upravrreragSg kBtuj postal uradni prostor za^klepanje^konske zveze. BodjSsi^ mladoporočencem tako neibo več potrebno plačati za izvedbo poroke v Kidričevem. ^^H® Da bo vajin dan popoln Poročni sejem v Kidričevem - Dvorec Sternthal KDAJ: NEDELJA, 2. JUNU 2019 URA: OD 10.00 DO 17.00 Poroka v dvorcu, kjer so nekoč živeli grofje Schoenfeldi, je nekaj izjemnega. Za trenutek se lahko na vajin poročni dan zasanjata kot grof in grofica, kar tisti dan dejansko sta. Ob tem pa nas prevzamejo narava, okolica, ki ponuja lep ambient zunaj in znotraj, ter balkon, ki bi ga lahko primerjali s tistim v Veroni - kot pri Romeu in Juliji. Hkrati je na voljo tudi brezplačno parkirišče. Zaljubljenca, vabljena na poročni sejem v Dvorec Sternthal, kjer bosta na enem mestu našla vse, kar potrebujeta za organizacijo vajine poročne pravljice. Da bo organizacija vajinega poročnega dne lažja, da bo vajin dan točno tak, kot si ga želita, po vajini meri ukrojen. In da vama bo še dolgo ostal v lepem spominu. Na sejmu se bo predstavilo več razstavljavcev, ki bodo z veseljem pripravljeni pomagati tudi pri vajinih željah in idejah. Tako bosta na enem mestu videla trende in novosti ter našla vse za vajino popolno poroko: ponudnike poročnih oblek, modnih dodatkov, poročnih prstanov, poročnih šopkov in dekoracije, poročnih tort, gostinskih storitev, fotografskih storitev in še veliko drugega. Na sejmu pa si bosta lahko ogledala tudi prelepo poročno dvorano dvorca in zunanji paviljon, kjer potekajo poroke. Vabljena v Dvo- rec Sternthal v Kidričevo! Za vse obiskovalce PROST vstop. Da boste obveščeni o novostih v zvezi s poročnim sejmom, nas spremljajte na Facebook strani: Občina Kidričevo in Visit Ravno polje - ustvarjen bo dogodek: Poročni sejem v Dvorcu Sternthal. Vse za vajino poročno pravljico... OU Povzetek 2. seje Občinskega sveta Občine Kidričevo 2. redna seja Občinskega sveta Občine Kidričevo je bila 31.1. 2019. 1. točka: Občinski svet soglasno sprejme Odlok o proračunu Občine Kidričevo za leto 2019 v prvi obravnavi z vsemi prilogami (splošni del, posebni del, NRP, načrt ravnanja s stvarnim premoženjem, kadrovski načrt, vse obrazložitve). Obrazložitev proračuna Občine Kidričevo je podala gospa Tatjana Kačičnik. Razpravljavci niso imeli konkretnih pripomb na sam proračun. So pa podali številne predloge za investicije v prihodnje. 2. točka: Občinski svet v prvi obravnavi soglasno sprejme Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Kidričevo. Obrazložitev Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Kidričevo je podal gospod Damjan Napast. S tem odlokom povečujemo ceste za nekaj sto metrov. 3. točka: Občinski svet z večino potrdi predlagana imenovanja v stalne odbore občine. Obrazložitve predlogov za imenovanje v stalne odbore je podal gospod Milan Fideršekr predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Bistvenih razprav pri posameznem imenovanju ni bilo. 4. točka: Občinski svet soglasno sprejme predlagane člane v nadzorni odbor. Posamezna imenovanja članov v odbore preverite na občinski spletni strani. 5. točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Kidričevo. 6. točka: Občinski svet soglasno sprejme predlagana imenovanja v Svet zavoda Osnovne šole Cirkovce. 6a točka: Občinski svet soglasno sprejme, da se podaljša mandat predstavnikov ustanovitelja v Svetu zavoda Osnovne šole Kidričevo. Arija Rajher, podžupanja Občine Kidričevo » t i Overitve izjav za uvedbo komasadje v k. o. Apače Spoštovani, na podlagi do sedaj izkazanega interesa za izvedbo komasacije in podpisanih izjav za uvedbo komasacijskega postopka ter uvedbo agromelioracije na območju k. o. Apače vam sporočamo, da Občina Kidričevo nadaljuje z izvajanjem projekta z upravno overitvijo podpisov na Krajevnem uradu v Kidričevem. Vse, ki še niste opravili overitve podpisanih izjav, obveščamo, da lahko to storite na Krajevnem uradu v Kidričevem, Kopališka ulica 14 (dvorec Sternthal), in sicer v naslednjih dneh: - v ponedeljek od 7. do 12. ure in od 13. do 14. ure, - v sredo od 7. do 12. ure in od 13. do 14. ure, - v petek od 7. do 12. ure. Na Krajevnem uradu v Kidričevem boste potrdili svoj podpis na izjavi, ki ste jo že oddali na Občini Kidričevo ali pri predstavniku komasacijskega odbora v lanskem letu. Izjava je shranjena na Krajevnem uradu v Kidričevem, zato imejte s seboj le osebni dokument. Vsem, ki ste aktivno pristopili k uvedbi in izvedbi komasacije, se iskreno zahvaljujemo, preostale pa vabimo, da se nam pridružite k projektu (več informacij dobite na Občini Kidričevo). Občina Kidričevo Pravilno oranje kmetijskih površin ob javnih cestah Ker je naša inšpekcijska in redarska služba v lanskem letu prejela kar nekaj prijav v zvezi z nepravilnim oranjem, vam v nadaljevanju, z namenom preventivnega ukrepanja, predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu. Zakon o cestah /ZCes-1/ v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Podrobnejše informacije glede zakonskih določb in pravilnega pristopa k temu opravilu si lahko preberete na spletni strani občine. Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo in občinsko redarstvo Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju 6 I MAREC 2019 Ureditev vrtičkov v Kidričevem Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, je za prostorsko in programsko ureditev območja vrtičkov pripravila vlogo za javni razpis LAS. Bila je uspešna pri pridobitvi nepovratnih sredstev za ureditev vrtičkov med Kolodvorsko in Proletarsko. Obravnavano območje obdelave se nahaja na jugovzhodnem delu naselja Kidričevo, med Kolodvorsko in Proletarsko ulico in obsega parcele št. 738, 765/1 in 768/2, vse k. o. Gerečja vas. Velikost obravnavanega območja je približno 28.343 m2 (2,83 ha). Lokacija vrtičkov na severu meji na naselje Njiverce, na zahodu pa na lokalno cesto, ki vodi do železniške postaje Kidričevo. V okviru projekta se bo izdelala: 1. Idejna zasnova za prostorsko in programsko ureditev vrtičkov v Kidričevem, ki obsega naslednje ureditve oziroma dela: - prostorska zasnova ureditve vrtičkov (umestitev območja vrtičkov v obstoječem prostoru, določitev skupnega družabnega prostora), - programska zasnova vrtičkov (umestitev dostopnega dela in skupnega družbenega dela, ureditev in določitev dimenzij vrtnih parcel in vmesnih poti, prikaz tipičnega primera izrabe vrtne parcele, umestitev ostale urbane opreme (klopi, koši za smeti) in druge krajinske ureditve: umestitev vrtnih lop, zbiralnikov za deževnico, visokih gredic, klopi). 2. Izvedba petih delavnic (tema: vrtnarjenje in zelenjadarstvo). 3. Izvedba delovnih akcij: čiščenje lokacije, zakoličenje, čiščenje in urejanje okolice območja. 4. Nabava in postavitev: - 60 vrtnih lop za hrambo orodja, - 60 zbiralnikov za deževnico, - 30 kompostnikov, - 6 kompletov miz in klopi, - 3 kolesarskih stojal, - 600 m lesene vrtne ograje. K izvedbi delavnic smo povabili gospo Mišo Pušenjak. Okvirne termine delavnic vam spo- ročamo že v tem članku. Časovnica za delavnice se lahko spremeni, zato vas prosimo, da morebitne spremembe spremljate tudi na Facebook profilu Občine Kidričevo. 19. 3. 2019: Vzgoja sadik, pridelava zelenjave iz sadik 26. 3.2019: Pridelava plodovk s poudarkom na paradižniku 2.4.2019: Naravno varstvo vrtnin 9. 4. 2019: Pridelava manj znanih vrtnin: hren in špargelj, delavnice na vrtovih OU hMMR. HPHHMjBgrmgdBfi^HnHH [V. ¿SME sis? LZžjSk v vSsU RTI J^ Vuj ' SBF' Poslanski kotiček Spoštovane občanke in spoštovani občani občine Kidričevo! Letošnja zima nas je bolj ali manj le oplazila in tako smo bili že v februarju deležni prijetnih pomladnih temperatur. Naš peti, pustni letni čas, nam je v letošnjem letu omogočil več kot mesec dni zabave, kar smo v naših koncih izjemno dobro izkoristili. Dogajanje v državnem zboru pa se v času vlade Marjana Šarca veliko vrti okoli menjav ministrov in državnih sekretarjev. Z obžalovanjem ugotavljamo, da je vlada s svojimi ukrepi konec leta 2018 (z dvigom minimalne plače in dvigom plač javnim uslužbencem), brez da bi zagotovila dodatna potrebna finančna sredstva za plače, breme dviga plač prenesla na uporabnike storitev javnih zavodov. Tukaj mislim zlasti na dvige cen v vrtcih in domovih za ostarele. Breme dviga plač se je tako preneslo na družine z otroki, starostnike, njihove svojce in občine. Cene vrtca so se v številnih občinah dvignile kar med 5 in 10 %. Večji del zasedanj v preteklih tednih se je osredotočal na rebalans proračuna za leto 2019. Gre za proračun, v katerem imamo rekordno visoke prihodke (več kot 10 milijard evrov), žal pa tudi rekordno visoke odhodke (prav tako več kot 10 milijard evrov) in planiran minimalni proračunski presežek. Za pripravljeni rebalans je Evropska komisija ocenila, da obstaja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili. Tudi mnenje fiskalnega sveta ni bilo ravno pozitivno, saj strokovnjaki menijo, da se bo stanje financ strukturno poslabšalo. Praviloma velja, da se v obdobju, ko ima vlada najvišjo podporo, sprejemajo konkretne strukturne spremembe. Žal iz rebalansa proračuna za leto 2019 to ni razvidno, saj ne obeta konkretnih sprememb na področjih, kjer so te nujno potrebne - to so zdravstvo, pokojninski sistem, dolgotrajna oskrba, razbre menitev gospodarstva, decentra lizacija, debirokratizacija, izboljšanje črpanja EU sredstev in regionalni razvoj Vse bolj pa se v zraku čutijo bližajoče se evropske volitve. Smo državljani Evropske unije, ki je postala del našega vsakdana. Njene prednosti so za nas postale samoumevne - prost pretok ljudi, kapitala, storitev, blaga, ni čakanja na mejah, ni menjave valut, cene mobilnih storitev so enotne po celotni EU, mladim se preko programa Erasmus odpirajo številna nova vrata. Se pa tudi na nivoju EU soočamo s številnimi izzivi. Potrebujemo Evropo, ki bo skrbela za svoje državljane in jim zagotavljala varnost, ohranjala dobro socialno okolje, ponujala priložnosti za vse generacije, skrbela za okolje in zdravo hrano ter ostala gospodarska velesila. Spoštovani, naj vam spomladansko sonce vlije novih moči in vas napolni s pozitivno energijo. Vsem mamicam pa želim vse najlepše ob bližajočem se materinskem dnevu. Suzana Lep Šimenko, poslanka v DZ RS MAREC 2019 I 7 i Karnevalska skupina Vetrnice je uspela! Naša zgodba pa pravi, da sta dva flaminga 5.2. 2018 priletela na Ptujsko jezero. Navdušena nad lepotami sta obiskala še okoliške kraje. Ustavila sta se na našem prelepem kidričevskem dvorcu in tam ... tam seje zgodilo. Dočakala sta svoje otročičke. Ponosno sta jih razkazovala na letošnjih pustnih karnevalih v Markovcih, na Ptuju, v Vidmu in Cirkovcah. Skupina Vetrnice pa s svojo predstavitvijo še ni zaključila, saj nas čakajo še poletni karnevali. Rada bi se zahvalila vsem članom skupine, kajti bili ste fantastični. Seveda pa hvala tudi našim sponzorjem, brez katerih nam ne bi uspelo: Občina Kidričevo, Boxmark Leather d.o.o.,Talum d.d., Petrovič d.o.o., Meso izdelki Jože Fingušt s.p., E.d. Kurenti Vetrovniki, Galvanizacija Fric d.o.o., Anja Rajher, Kmetija Godec Njiverce, Kmetija Valentan Njiverce, Frizerski salon Lidija, Lidija Kores s.p.. Gradbene storitve in izposoja, Alenka Klanjšek s.p., Av-toprevozništvo Ervin Jus s.p., Zavarovalniško zastopanje Janko Rajh s.p., Ekart design tiskarstvo, grafično oblikovanje in založništvo d.o.o., Jagros d.o.o. - Trgovine Jager, Top-Ton Anton Topolovec s.p., LKV INO prevozi in posredništvo d.o.o.. Sky Cafe, Lovrenc na Dravskem polju, PGD Lovrenc na Dravskem polju, PGDTalum Kidričevo, Anoksidal d.o.o., Tehnična trgovina Moj dom Andrej Pišek s.p., IKEMA d.o.o.. Kmetija Napast Cirkovce, Bednjički Aleksandra s.p., Avtoprevozništvo Aleksander Letonja s.p. Iva Cizerl Karnevalska skupina Vetrnice je ob koncu septembra zbrala 64 članov in pričela s pripravo na pust 2019. Skoraj pet mesecev smo neutrudno izdelovali pustno masko FLAMINGO. Iz roža vrečk smo najprej naredili 16.897 rožic in vsako posebej prisili na krilo, šal in kapo. Dodali smo velik črn kljun, ki smo ga, napolnjenega z gobo, pritrdili na kapo. Naredili smo še kremplje, krilo in oči, tako da naš flamingo lahko leti. Za en kostum smo porabili približno dvajset ur dela. Ludi so prišli hco, v Cirkovcah je lušno blo! Na pustni torek je toplo pomladno vreme napolnilo cirkovško avenijo s karnevalskimi barvami. Letošnjo sončno povorko so svojim glasnim pokom otvorili pokači iz Župečje vasi. Imeli smo čast, da nas je obiskal baron Jakob Zekel Videmski, 17. princ ptujskega karnevala Darko Cafuta s svojo gardo. Domači folkloristi so, kot veli tradicija, na pustni torek po vasi vlekli ploh. Sledila je slavnostna otvoritev skulpture On-zek. Njen avtor je Bogomir Jurtela, nekdanji sovaščan in ravnatelj Osnovne šole Cirkovce, kateremu se zahvaljujemo za njegov trud in prizadevnost za ohranjaje in prepoznavnost pustne tradicije vleke ploha, ki bo predvidoma letos vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Sledil je sprehod najmlajših, učencev iz Osnovne šole Cirkovce in otrok iz vrtca, ki so navdušili s svojimi kreativno izdelanimi maskami. Fašenka pa brez korantov in kurentov ne bi bilo. Iz glasnih zvoncev Kurentov Vetrovni-kov, Korantov iz Lancove vasi in Novih Korantov 94 je v našem rondoju odmevalo: »Glun, glun, glun ...«Veseli smo bili tudi etnografske skupine FD Košuta Poljčane in ciganov iz TD Leskovec. V karnevalskem delu povorke je sodelovalo deset skupin: 1. POLŽI iz Hotinje vasi; 2. MORSKI PSI iz Leskove a, društvo Kocil; 3. POMARANČE iz Šole zdravja Cirkovce; 4. SAMURAJI iz KUD Urška Prepolje, prejemniki 3. nagrade; 5. KOKOTI iz KED Juršinci, prejemniki 2. nagrade; 6. FLAMINGO iz Njiverc, prejemniki 1. nagrade; 7. KING KONG iz KUD Sp. in Zg. Gorica; 8. MESARIJA EXPRES in polanski dečki iz Dobrove; 9. V OBJEMU VODNIH BOGOV s člani društva Klopotec Soviče Dravci, prejemniki 4. nagrade; 10. MAŠČEVALCI, liki iz filma. Okronali smo novega carja Aleša Laha, znanega tudi kot »pojočega mesarčka« in ga preimenovali v »pojočega carčka«. Verjamemo, da bo častno in z veliko mero po naši fari širil dobro voljo in smeh. Na pustnem balu nas je zabavala skupina Pop Art Band z združenimi močmi mini godbe Pepi Krulet. Pust so pokopali kurenti iz etnografskega društva Kurenti Vetrovni ki z izvedbo zadnjega kurentovega zvena. Odložili so svoje težke oprave in si segli v roke do naslednjega pustnega časa. Organizatorji se zahvaljujemo vsem obiskovalcem, sodelujočim in sponzorjem ter vam želimo grobo sreče! TRANSPORT FRANGEŽ d.o.o. GALVANIZACIJA FRIC d.o.o. ANOKSIDAL d.o.o. PLASTIKA MEDVED d.o.o. TALUM d.d. JANKO DOLENC s.p. CENTER POSLOVANJA d.o.o. KRI & ZA ŽIVINOZDRAVNIŠKA AMBULANTA ŽITNIK DAVID s.p. PICERIJA JAKA d.o.o. OBČINA KIDRIČEVO ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE KIDRIČEVO Kulturna Hiša Tete Malčke Foto: Monika Gerečnik MAREC 2019 I 9 OŠ in vrtec Cirkovce v maskah Učiteljice in vzgojiteljice iz OŠ in vrtca Cirkovce so v letošnjem šolskem letu, pod vodstvom Janje Košar in Mateje Lampret, pripravile predstavo Juri Muri v Afriki. V času maškar smo se odločili, da se s pravljičnimi liki iz predstave pokažemo še na pustni povorki.Tako so vsi učenci šole na tehniškem dnevu izdelovali pustne maske, s katerimi smo se predstavili na pustni povorki, ki je bila 5. marca 2019 v Cirkovcah. Melani Grilr učenka 1. razreda, ki je zmagala na prireditvi Pokaži, kaj znaš, je zapela pesem. ČURI MURI, KLJUKEC JURI, TISTI, KI JE S HRUŠKE PAL, DANES JE OB TRETJI URI V CIRKOVCE PRIPOTOVAL. KOMAJ REŠIL SE JE ZEBER, UČENCEV IZ ČETRTEGA, ŽEŽIRAFEDOLGOVRATE PRIDEJO IZ TRETJEGA. JURI MURI BRŽ SE SKRIJE, V PESEK GLAVICO ZARIJE IN DVE SOLZI ALI TRI VPESEKCIRKOVŠKI SPUSTI. A IZ ŽALOSTI ZBUDI GA ŠESTOŠOLEC STRIČEK NOJ. ZA NJIMI RISI PRIHITIJO IN NOJEM PERJE RAZFRČIJO. SAJ DOMA JE NEMOGOČE, VSAK GA KARA IN PESTI, VSAKMASKIRATI GA HOČE, ON PA SE PUSTA BOJI. VTEM NAŠEM PARADIŽU JURI VIDI, DA NI SAM. SAJ ZAMORCI DRUGOŠOLCI POZDRAVIJO GA V NOVI DAN. HODIL JE POLDVE URI, DAAAAALEČ SO TE CIRKOVCE, PRVO SREČAL JE KOKOŠI, PRVOŠOLČKECIRKOVŠKE. POTLEJ V DALJ SE JE ODPRAVIL, NA GALEBE NALETEL NAŠE PETOŠOLCE PRAVE RES SPOZNATI JE ŽELEL KO ŽE MISLI, DA VSE JE MIMO, ZAGLEDA ČUDO ČUDNO, ČUDI SE. KAJ TE TO JE? VPRA ŠA OSMECE. V GLAVI MU ŽE FEJST ODZVANJA, VSAJ TAKO SI DOMIŠUAL JE. SLIŠI ZVONCE, SAME ZVONCE. ŠOLSKE KURENTE, HUDIČKE, PLOHARJE SREČAL JE. ŠMENTANE TE CIRKOVCE, ŠE BOLJ ŠMENTANE ŽIVALI, MALO NAOKROG OZREŠ SE, ZEBRA TE ŽE PREHITI. PA OZRE SE NAOKOLI IN ODDAHNE MALO SI. ŽEJE LETO SPET OKOLI, PATUD FAŠENKA VEČ NI. Medtem ko so se skupine pripravljale na predstavitev, se je Juri Muri ves čas vozil po prizorišču in se čudil, kam neki je prišel... Po-vorka se je zaključila pred OŠ Cirkovce, kjer so se skupine ponovno predstavile. Kot bi mignil, je čas norčij nami. Kurenti so dobro opravili svojo nalogo, mi pa se veselimo novih izzivov, ki nas čakajo v prihodnje. Mateja Lampret in Janja Košar PA JE MISLIL: BOLJE ITI BO DALEČ STRAN OD FAŠENKA, TAM NA VASI PA MORDA LE IZOGNIL SE BO GA. ČURI MURI, KLJUKEC JURI, TISTI, KI JE S HRUŠKE PAL, DANES JE OB TRETJI URI V CIRKOVCE PRIPOTOVAL. GLEDA, GLEDA, ZDAJ V DAUAVO, NI NE KONCA IN NE KRAJA. VSEPOVSOD SAMO PUŠČAVA SUHA, PUSTA IN RJAVA, SEDMOŠOLCEM STRAH PORAJA. JURI ČIST JE ŽE OBUPAN, NE VE VEČ, ALI RES JE ALI NE ... KO ZAGLEDA DIMNIKARJE VRTEŠKE. Pustni čas v vrtcu v Cirkovcah Pust je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro. Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, ki v pustnem času nastopa z namenom odganjanja zime. V četrtek, 28. 2. 2019, je tudi pri vratih vrtca Cirkovce pozvonilo. Obiskali so nas kurenti iz društva Kurenti 94. Na začetku so v skupnem prostoru poskakovali, otroci pa so jih opazovali - nekateri z navdušenjem, drugi s strahom. Nato so kurenti prišli v naše igralnice.Tam smo otrokom razložili, da kurent s poskakovanjem (zvonjenjem) iz dežele odganja zimo in zlo, vanjo pa kliče pomlad ter dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na nogah ima gamaše in na glavi masko (iz ust mu moli dolg jezik, na vrhu pa ima rogove, okrašene s pisanimi trakovi). V rokah nosi tudi ježevko - palico, ki je na koncu ovita z bodičasto ježevo kožo. Zraven njega po navadi hodi vrag ali hudič. Otroci so si ogledali kurente, njihove zvonce, ježevke, kožuh in maske ter jih tudi pomerili. V vrtcu smo se na njihov prihod pripravljali že nekaj tednov. Izdelali smo pustno dekoracijo, svoje maske. Stene igralnic pa so krasile slike raznih pustnih likov: kurentov, klovnov in ostalih pustnih šem. V torek, 5. 3. 2019, smo pustni čas zaključili. Vsi smo prišli v vrtec zamaskirani, skupaj smo se fotografirali in rajali v mali telovadnici. Otroci iz skupin Tulipani in Sončnice so se odpravili po vasi. V trgovini in cvetličarni so jih presenetili z bonboni, kot je običaj za pusta hrusta. Otroci največje skupine so se udeležili tudi otroške povorke na Ptuju in povorke v Cirkovcah. Upamo, da so kurenti uspešno odgnali zimo in se veselimo, da nas bodo obiskali tudi prihodnje leto. Mojca Hergan Pustovanje z Dejanom Vunjakom V ponedeljek, 4.3., smo na OŠ Kidričevo imeli tehniški dan. V šolo smo prišli nekoliko pozneje, in to namaskirani. Najprej smo se odpravili na malico. Po malici smo se preselili v matične učilnice, kjer smo eno uro preživeli z razredniki. Pogovarjali smo se o pustu ter pustnih običajih ter si ogledali kar nekaj zanimivih videoposnet-kov na to temo. Ob 11.00 smo se počasi od- pravili proti telovadnici, kjer smo v maskah rajali ob naših glasbenih željah. Obiskali so nas tudi kurenti. Ob 12.00 smo se odpravili na kosilo, ob 12.30 pa nas je obiskal priljubljen slovenski glasbenik Dejan Vunjak, ki je poskrbel za dve uri čiste zabave. Plesali smo, prepevali in ob tem zelo uživali, vmes pa smo se še posladkali s slastnimi krofi. Laura Predikaka in Silvo Topolovec, 7. a (Novinarski krožek) Vlekli smo ploh po Cirkovcah: »Pa so še nas Amerikonci gledali hco, ko lušno je to.« Člani FS Vinko Korže smo na pustno soboto po domači vasi tradicionalno prikazali pustno šego ploharija, ali drugod poimenovano tudi vleka ploha, ki je v domačih Cirkovcah del bogate etnografske tradicije. Naši kraji so oviti v bogato tradicijo šemlje-nja, ki nas združuje in povezuje skozi vse leto, posebej v času med svečnico in pepelnico. Pustna šega vleke ploha bo predvidoma letos vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine, zato smo gostili tudi strokovne sodelavce iz Etnografskega muzeja v Ljubljani in mednarodno priznanega ameriškega fotografa Jasona Garnera. Zahvaljujemo se Cirkovčanom za izkazano gostoljubje, vsem bralcem pa želimo debelo repo in grobo sreče. »Ju ju ju hu hu, do naslednjega fašenka!« Kulturna Hiša Tete Malčke Foto: Saša Urih Literarni večer z Zvezdano Mlakar Letos je DPD Svoboda Kidričevo praznovalo 70. obletnico obstoja. Praznovali smo skozi vse leto, zaključek praznovanja pa je bil v torek, 20.11.2018, z literarnim večerom. Letošnja gostja je bila Zvezdana Mlakar. Srečanje smo izvedli v dvorcu Sternthal, saj smo ugotovili, da je naša knjižnica za ta dogodek premajhna. Predsednica društva, ga. Majda Klemenčič Vodušekr je pozdravila obiskovalce literarnega večera z besedami Henryja Millerja: »Zanimaj se za življenje okoli sebe, za ljudi, za stvari, literaturo, glasbo. Svet je tako bogat, kar kipi od dragocenih zakladov, plemenitih značajev in zanimivih ljudi.« Za glasbeno-plesno popestritev večera je z baletno točko poskrbela Kaja Gojkošek, učenka OŠ Kidričevo. Ko je ga. Zvezdana Mlakar vstopila v prostor naše prelepe poročne dvorane Je v hipu spremenila razpoloženje vseh obiskovalcev. Na začetku jo je ga. Majda postavila pred različne izzive in trditve. Tako smo dobili vpogled v to, kdo v resnici je. Pripovedovala nam je o svojih čustvih, mislih in razmišljanjih, o življenju in težkih časih, ki jih je doživela. Potožila se je, da je njena družina ne gleda po televiziji. Veliko smo izvedeli o njeni oddaji in o tem, kako izbirajo goste. Spoznali smo jo kot igralko ter dobro poznavalko pisane in govorjene lepe slovenske besede. Izvedeli smo, da zelo rada bere knjige in da tudi sama piše knjigo, a je preveč kritična do sebe in ne ve, če jo bo kdaj objavila. Veliko smo slišali o delu na odru, v g ledališču, o igralskem poklicu. Pripovedovala nam je o najnovejšem gledališkem projektu Menopavza in o svojih soigralkah. Želi si, da predstava Menopavza pride v Kidričevo in da bi takšne pogovore, kot je bil ta, še večkrat izvedli, saj si želi, da se ljudje med seboj pogovarjamo v živo in ne preko ekrana. Ker ima DPD Svoboda Kidričevo rojstni dan, smo za obiskovalce pripravili razstavo fotografij z naslovom »Naših 70 let«. Predstavljene so bile fotografije naših fotografov Martina Ozmeca in Stojana Kerblerja, ki sta delo DPD Svoboda spremljala v vseh teh letih. Likovna sekcija je prispevala razstavo likovnih del, ki so nastala na likovnih delavnicah z naslovom »Motiv kulturne dediščine« pod mentorstvom likovne pedagoginje Aleksandre Vidovič. Večer je hitro minil in upamo, da Zvezdano ponovno vidimo v Kidričevem, in sicer na našem odru. Tina Emeršič, vodja literarne sekcije DPD Svoboda Kidričevo 12 I MAREC 2019 Koncert ob dnevu žena in materinskem dnevu Občina Kidričevo, Talum, d. d., Kidričevo, Boxmar Leather, Kidričevo, Silkem Kidričevo in Zveza kulturnih društev Občine Kidričevo smo tudi letos ob dnevu žena in materinskem dnevu pripravili prireditev za vse žene in matere iz naše občine in gospodarskih družb. Letos smo povabili Prifarske muzikante iz Ko-stela iz kraja Fale, ki že več kot 30 let negujejo ljudsko glasbo na njim svojevrsten način igranja in ubranega prepevanja. V dveurnem koncertu so predstavili slovensko ljudsko pesem različnih pokrajin, predstavili svoje uspešnice na festivalih ter zapeli tudi pesmi dalmatinskih klap. V imenu organizatorjev je polno dvorano restavracije Pan pozdravil tudi podžupan gospod Bogdan Potočnik, ki je udeleženkam čestital ob prazniku. Ker pa je bil koncert na praznik mu-čenikov pa je čestitke prejel tudi moški del občinstva. OU Foto: Martin Ozmec Planinski pohod na idilično planino Zajamniki V soboto, 9. marca 2019, smo se z učenci planinskih krožkov OŠ Cirkovce, OŠ Kidričevo in PŠ Lovrenc udeležili planinskega pohoda na planino Zajamniki v Srednji vasi nad Bohinjem. Naša pot se je začela na Rudnem polju na Pokljuki, kjer smo pregledali opremo, se okrepčali in začeli s pohodom. Najprej smo morali prečkati proge, ki so narejene za tek na smučeh. Žal se je sneg na progah že poslavljal in je ponekod bilo zelo mokro. Pot smo nadaljevali preko planine Praprotnica proti našemu cilju, planini Zajamniki, ki smo jo po sedmih kilometrih hoje dosegli v dobrih dveh urah. Ogledali smo si idilično vasico na planini in se nato povzpeli na vrh nad vasico, kjer smo se okrepčali, si nabrali moči in se veseli začeli vračati proti našemu izhodiščnemu mestu na Pokljuki, kjer nas je čakal avtobus. Še pred odhodom smo se v hotelu na Rudnem polju malo okrepčali in osvežili z napitki. Domov smo prispeli prijetno utrujeni in z željo, da se bomo na podobne pohodne poti še vračali. Ivan Kojc, vodnik PZS PD Občine Kidričevo Spuščanje gregorčkov Na predvečer gregorjevega, 11. 3. 2018, je potekalo tradicionalno spuščanje gregorčkov po potoku Polskava. Ko se je pričelo že rahlo temniti, smo se navdušeni otroci in starši zbrali v lepem številu na igrišču v Lovrencu na Dravskem polju. Skupaj smo se sprehodili do reke Polskave, kjer so gasilci domačega gasilskega društva pripravili pomol, s katerega so lahko otroci svoje gregorčke spustili v vodo. Najmlajši so svoje gregorčke izdelali v vrtcu, za vse ostale pa so poskrbeli člani Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju. Navdušeno smo opazovali lučke, ki so poplesavale v vodi in jim sledili. Kljub nekoliko mrzlemu večeru so iskrice v otroških očeh poskrbele za čarobno toplino, ki nas je vse ogrela. Trna Krivec Foto: Saša Krajnc Bek Alex Kaučevič postal medobčinski šolski prvak V torek, 8. januarja Je v Športni dvorani Kidričevo na strelišču potekalo medobčinsko šolsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Učenci so nastopali v kategorijah: učenci letniki 2004 in 2005, učenci letniki 2006 in 2007 ter učenci letniki 2008 in mlajši. Iz OŠ Kidričevo se je tekmovanja udeležila ekipa učencev letnikov 2004 in 2005. Posamezno je Alex Kaučevič dosegel 1. mesto s 156 krogi, Bogdan Blaž 2. mesto s 151 krogi in Jan Dajčman 5. mesto s 140 krogi. Ekipno so dosegli 1. mesto. S tem rezultatom so uvrščeni na področno tekmovanje, ki bo potekalo v Mariboru med 21.1. 2019 in 24.1. 2019, kjer imajo možnost uvrstitve na finalno državno šolsko tekmovanje, ki bo potekalo 5. 3.2019 v Ljubljani. Gregor Kmetec Kidričani do treh odličij Sezona tekmovanj v streljanju z zračnim orožjem se v marcu zaključuje. Minuli konec tedna so v Rušah in na Ptuju strelci in strelke tekmovali na regijskem prvenstvu na 10 m in poskušali doseči kvalifikacijsko normo, ki jim omogoča nastop na velikem državnem prvenstvu z zračnim orožjem za vse starostne kategorije, ki bo potekalo v Mengšu med 29. in 31. marcem. Med člani s puško je Aleš. Pernat osvojil 4. mesto s 596,8 krogi. Med mladinci je Ivo Cicmanovič Zimet (602,8) s puško osvojil 2. mesto, 4. mesto Tilen Vuk (581,5) in 5. mesto Jan Soto Vargas (573,0). Ekipno so dosegli 1. mesto. Med kadeti seje naslova regijskega podprvaka veselil Tadej Kamenšek (375,5), enak dosežek pa je med kadetinjami uspel tudi Zoji Šprah (356,9). Vsi so dosegli normo in se uvrstili na državno prvenstvo. Na zračni pištoli je bil med Kidričani najboljši Matevž Mohorko s 537 krogi (8. mesto), 21. mesto je dosegel Jura Lamot in 23. mesto Igor Premužič. Ekipno so dosegli 5. mesto. Gregor Kmetec Regijsko področno tekmovanje v streljanju za srednje šole V ponedeljek, 21.1. 2019, je bilo na strelišču SD Kidričevo v Športni dvorani Kidričevo izvedeno regijsko področno tekmovanje v streljanju za srednje šole iz območja PC Maribor, PC Podravje in PC Koroška. Tekmovanja se je udeležilo enaindvajset dijakov in dijakinj. Najuspešnejši so se uvrstili na finalno tekmovanje, ki bo marca v Ljubljani. Srednje šole so zastopali tudi naši člani: Ivo Zimet Cicmanovič za ŠC Ptuj - Elektro in računalniško šolo, Jan Soto Vargas prav tako za ŠC Ptuj - Elek-tro in računalniško šolo, Tilen Vuk za ŠC Ptuj - Strojno šolo, tudi Tadej Kamenšek za ŠC Ptuj - Strojno šolo in Zoja Šprah za Prvo gimnazijo Maribor. Dosegli so naslednje rezultate: Ivo Zimet Cicmanovič je dosegel 3. mesto s 395,4 krogi, 7. mesto Tilen Vuk s 381,0 krogi, 8. mesto Tadej Kamenšek s 378,2 krogi, 9. mesto Jan Soto Vargas s 371,6 krogi. Med dijakinjami je Zoja Šprah dosegla 6. mesto s 336,1 krogi. Na finalno državno prvenstvo se je uvrstila ekipa ŠC Ptuj - Strojna šola, ki jo zastopa Tilen Vuk. Gregor Kmetec «Ku -hooting p ^"-J -euâs isan»;»«' ôOt»* 14 I MAREC 2019 ŠD Apače: Aleš Predikaka V obdobju začetka leta se običajno delajo analize za preteklo leto, v društvih potekajo občni zbori in se snujejo plani za tekoče leto. Omenijo se tudi dogodki, ki so zaznamovali pretekla obdobja. Za ŠD Apače je to zagotovo bila zadnja tekma v spomladanskem delu, ki je bila junija. Nosila je posebno simboliko, nabita je bila s čustvi in na navijačih, simpatizerjih, igralcih, trenerjih ter upravnem odboru društva pustila svoj pečat. Kapetan članske ekipe, Aleš Predikaka, se je namreč odločil, da prekine aktivno igranje v ekipi. Nekaj dni po tekmi si nisem mogel kaj, da ne bi Alešu pisal in ga prosil za kratek intervju. Ko je potrdil, sem mu poslal nekaj kratkih vprašanj, na katere sem v izredno kratkem času dobil kratke in jedrnate odgovore. V njih je prepoznati pripadnost, motiviranost, čut do sočloveka, borbenost, tekmovalen duh, roko, ki je vedno na voljo za pomoč, veliko srce ... Naj besede povedo svoje. 1. Kako dolgo si bil aktiven član ekipe ŠD Apače? V ŠD Apače sem bil aktiven od leta 1996. No, vsaj od takrat imam doma shranjeno sliko, šlo pa je za prvo prijateljsko tekmo proti ekipi iz Podvinc. 2. Kako dolgo si nosil kapetanski trak? V članski ekipi sem bil kapetan najbrž več kot 10 let, v času mlajših selekcij pa občasno, kajti trak je ponavadi dobil kdo izmed starejših kolegov. Točnih informacij nimam. 3. Kaj te je motiviralo, da si pustil toliko časa v »jami«? Vsekakor dobra družba in ekipa, s katero so občasno prihajali tudi vidnejši rezultati, tako na tekmovalnem področju kot tudi pri sami urejenosti društva. 4. Hitra primerjava obdobja tvojega začetka in sedanjega stanja? V času, ko smo bili otroci, nas je zanimal šport - v Apačah je bil zagotovo na prvem mestu nogomet in čutila se je nekakšna pripadnost domačemu klubu. V naših otroških letih smo se veliko družili, posledično razvili ogromno prijateljstev, ki so se obdržala vse do danes in verjamem, da bodo ostala za vse življenje. Danes tega na žalost več ni, otroci so zasvojeni z moderno tehnologijo. Tisti, ki pa še igrajo nogomet, pa ga ne igrajo zaradi druženja ampak zaradi denarja. Tukaj se to ne bi smelo dogajati. Prijateljstva ostanejo, denar pa ponikne... 5. V času tvojega aktivnega igranja se je v ekipi zamenjalo veliko generacij in obrazov. Kako je to vplivalo nate kot osebnost? Seveda sem hvaležen vsem skupaj in vsakemu posebej za lepe trenutke in tudi tiste bolj grenke, ki se v tako dolgem obdobju zgodijo. Ob toliko različnih karakterjih spoznaš, da ve- dno ni vse tako kot si predstavljaš. Pa vendar te tako pozitivna kot negativna izkušnja naredita še močnejšega. Iz vseh teh dejavnikov sem se vedno poskušal kaj naučiti, kar pa verjetno predstavlja mojo osebnost v tem trenutku. 6. Vemo, da si vedno igral s srcem in se boril do konca. Verjetno je tak tvoj karakter. Sklepam, da se tudi v življenju nasploh ne predaš? Kot sem že omenil, pridejo v življenju lepi in tudi slabi trenutki. Vsekakor sem bolj borben tip človeka, znam prenesti poraz, vendar boja nikoli ne predam. Tako je veljalo na igrišču in takšen sem nasploh v življenju. 7. Kakšen je tvoj življenjski moto? Spoštuj ljudi okrog sebe, ker ti bodo v težavah pomagali. 8. V zadnjih letih si v življenju prestopil pomembne stopničke. Postal si mož in sedaj oče, del srca pa bo verjetno še vedno namenjen tudi športu, ŠD Apače in vsemu okrog tega? Ja, v tem obdobju se je zgodilo kar precej sprememb v življenju. Iz mulca, ki je redno obiskoval diskoteke, sem se spremenil v družinskega človeka, moža in očeta, kar mi je v velik ponos in tega ne bi zamenjal za nič na svetu. Vsekakor bom tudi ostal član ŠD Apače. Najverjetneje več ne na igrišču, ampak kakšna aktivnost v okviru društva se bo pa zagotovo še našla. 9. Kaj bi kot izkušen nogometaš in zrel športnik ter osebnost svetoval mlajšim generacijam, ki prihajajo? Odložite moderno tehnologijo, ker je boste skozi življenje imeli dovolj in pridite na igrišče. Z moderno tehnologijo se družite s predmetom - na igrišču se boste z ljudmi! Ne morem pa izpustiti besed, ki mi jih je Aleš namenil na koncu. Citiram: »Glede napisanega je bilo predvsem iz srca in to sem dejansko jaz. Drugo nimam kaj dodati. Ko sem pisal, sem dejansko tudi na tebe pomislil - v pozitivnem smislu oziroma v podobnosti. Sam sem tudi pubecom dostikrat rekel:„Takšni, kot ste na igrišču, ste tudi v privat življenju. Če ne grizeš na igrišču, ne boš grizel v življenju. Če hinaviš kolega na igrišču, ga boš tudi v gostilni za šankom. Tako pač je." Ampak hvala bogu, da nismo vsi enaki - in še bolje: hvala bogu, da smo si določeni tudi podobni.« Velike besede, si upam trditi po tem, kakšno vsebino sem dobil od Aleša v teh vrsticah. Včasih se sploh ne zavedamo, kakšnega človeka imamo ob sebi in kaj vse lahko od njega dobimo. Lani junija smo se Alešu zahvaljevali za vsa ta leta, ko je pisal zgodovino mladinskih in članskih ekip v društvu in s tem zgodovino društva, kamor se je zapisal kot eden pomembnih členov v tej verigi, brez katerega le-ta ne bi bila tako trdna. V nadaljevanju lanskega leta skorajda ni bilo tekme ali družabnega dogodka, na katerem Aleš ne bi bil prisoten. Tudi sedaj ni nič drugače in tako sam pri sebi pomislim: »Se počasi vrača na zelenice?« Leon Kaučevič MAREC 2019 I 15 ■ Zakaj bi šli iz toplega naslonjača v sveže jutro? Društvo Šola zdravja deluje trajnostno naravnano in družbeno odgovorno, saj skrbi za osveščanje javnosti o pomembnosti gibanja, druženja in medgeneracijskega povezovanja. Jutranja vadba na prostem je stičišče, okoli katerega se pletejo socialne vezi, izmenjava informacij ter vključevanje generacije upokojencev v lokalna dogajanja. In zakaj je to sploh pomembno? Joachim Bauer, nemški profesor medicine in psihoterapevt, v knjigi Princip človeškosti inteligentno znanstveno dokazuje, da je ključna lastnost evolucije sodelovanje in ujemanje, ne pa gola tekmovalnost in boj za premoč. Odgovori na mnoga vprašanja o družbenih in tudi znanstvenih zmotah, za nas pa so še posebej zanimiva njegova razmišljanja o osamljenosti. Delujoče socialne mreže varujejo zdravje in zvišujejo življenjsko dobo. Nehotena osamljenost povzroča bolezen. Osamljenost spada k najhujšim vplivnim dejavnikom, ki v starosti povečujejo riziko visokega krvnega pritiska in srčnega infarkta, pospešuje pa tudi povišanje nivoja stresnih hormonov: adrenalina in noradrenalina. Potemtakem je družba oziroma zdrava socialna mreža pomemben faktor zdravja, na katerega se naš organizem odziva od rojstva do smrti. Novejše teorije in s tem povezane raziskave potrjujejo, da smo ljudje predvsem socialna bitja in da je naša uspešnost vezana na odnose, ki jih znamo (ali ne) navezovati z drugimi ljudmi. Vse naše početje kliče k temu, da nas opazijo, nas sprejmejo in imajo radi. Oksitocin in dopamin imata pri tem pomembno vlogo. Naše preživetje ne omogočata moč in agresija, temveč zmožnost prilagajanja in navezovanja socialnih stikov. Kot je že leta 1984 dokazala strokovnjakinja za psihosomatska obolenja, Janine Kiecolt-Gla-ser, vodi osamljenost do aktiviranja stresnega sistema, ki je aktiviran tudi pri osebah, ki trpijo zaradi depresije. Zato ne preseneča, da je ena nadaljnjih posledic kronične osamljenosti tudi povišana stopnja depresivnih obolenj. Vsakršna aktivnost, usmerjena v sočloveka, ne le v starosti temveč tekom celega življenja, je predpogoj za čim bolj polno, zdravo in zadovoljno življenje. Društvo Šola zdravja bo leta 2019 praznovalo deset let delovanja. V tem času se je metoda 1000 gibov, ki jo je zasnoval zdravnik manualne medicine dr. Grishin, razširila v 71 slovenskih občin in jo vsakodnevno izvaja več kot 3800 članov. Skupine vadijo vsako jutro na dostopnih javnih površinah, med 7.00 in 7.30, pod vodstvom usposobljenih vaditeljev - prostovoljcev. Vadbe so brezplačne, edini strošek je letna članarina, ki znaša 20 €. Člani društva so prepoznavni po oranžni barvi oblačil, ki tudi v sivih dneh žari in vabi, da se jim pridružite. Na spletni strani http://solaz-dravja.com/ lahko poiščete najbližjo skupino v vašem domačem kraju, od blizu ali daleč spoznate vaje 1000 gibov ter obogatite svoj vsakdanjik s koristno spremembo. Miomira Šegina Uspešni karateisti SHOFUKAN karate kluba Kidričevo in WKSA Hajdina Tradicionalnega turnirja Bogojina open so se 2. 2. 2019 udeležili tudi tekmovalci SHOFUKAN karate kluba Kidričevo in WKSA Hajdina. Slednji vadijo skupaj s člani iz Kidričevega. Odlične pogoje za vadbo sta jim omogočila Občina Kidričevo in župan g. Anton Leskovar. Treningov in priprav so se karateisti lotili zelo resno. Vse prihodnje priprave in tekmovanja so usmerjena v vrh sezone. To je svetovno prvenstvo v Bratislavi, ki bo od 19. do 23.6.2019. Na spisku za udeležbo je kar devet mladih na-dobudnežev, in sicer pet članov iz domačega kluba in štirje člani iz sosednje občine Hajdina. Prvo tekmovanje je bil prvi test za potrditev statusa izbrane selekcije. Prav vsi udeleženci imajo enake pogoje. Noben član ni na spisku dokončen. Vse je odvisno od strogih pravil, ki jih je postavil njihov trener. Na tekmovanju so mnogi prijetno presenetili in dokazali, da želijo na tako veliko tekmovanje oditi dobro pripravijeni. Javno naprošamo vse gospodarstvenike, da nam v okviru svojih zmožnosti donatorsko pomagajo - finančno ali v obliki športne opreme. DOSEŽENI REZULTATI BOGOJINA OPEN: - kate posamezno 10 let deklice: SITAR ZARA (SHOFUKAN Kidričevo) - 2. mesto - kate posamezno 7 let dečki: MOHORKO NACE (SHOFUKAN Kidričevo) - 3. mesto - kate posamezno 10 let dečki: ŠIROVNIK GREGA (SHOFUKAN Kidričevo) - 2. mesto - kate posamezno 11-12 let dečki: MOHORKO JAKOB (SHOFUKAN Kidričevo) - 2. mesto - kate ekipno do 12 let dečki: WKSA Hajdina (Osrajnik, Gerečnik, Mohorko) - 3. mesto - kate ekipa do 12 let mešana: SHOFUKAN Kidričevo (Sitar, Fric Mere, Mohorko) -1. mesto - borbe posamezno do 11 let deklice: MERC FRIC ANA (SHOFUKAN Kidričevo) - 2. mesto SITAR ZARA (SHOFUKAN Kidričevo) - 3. mesto - borbe posamezno 9 let dečki: VAUDA LUKA (WKSA Hajdina) -1. mesto ŠIROVNIK GREGA (SHOFUKAN Kidričevo) - 2. mesto - borbe posamezno 10 let dečki -145 cm: FU-REK MIHAEL (WKSA Hajdina) - 3. mesto - borbe posamezno 10 let dečki +145 cm: PE-KLAR MATEVŽ (WKSA Hajdina) - 2. mesto - borbe posamezno 11 let dečki -145 cm: MOHORKO BLAŽ (SHOFUKAN Kidričevo) - 1. mesto - borbe posamezno 11 let dečki +150 cm: ŠIROVNIK GAŠPER (SHOFUKAN Kidričevo) - 3. mesto - borbe posamezno 12 let dečki +155 cm: OSRAJNIK VAL (WKSA Hajdina) -1. mesto MOHORKO JAKOB (SHOFUKAN Kidričevo) - 2. mesto GEREČNIK JURE (WKSA Hajdina) - 3. mesto - borbe ekipno do 10 let: SHOFUKAN KIDRIČEVO (Sitar, Mohorko, Mere Fric) - 2. mesto - borbe ekipno 11-12 let WKSA Hajdina 1-1. mesto WKSA Hajdina 2-2. mesto - borbe ekipno 11-14 let: WKSA Hajdina - 2. mesto Tekmovalna komisija KZ WKSA Slovenije Kojeumna preizkušnji Kolesarsko društvo Apače Leto 2018 je bilo pomembno za mojo rekreativno triatlon pot. Kot pri vsaki stvari, velja tudi v triatlonu, pa čeprav delaš le na rekreativni ravni, pravilo: koliko vložiš, toliko dobiš. V preteklem letu zaradi službenih in osebnih obveznosti žal v samo pripravo nisem vložil toliko kot bi lahko oziroma moral. Kljub temu da se je to poznalo na samih tekmah, je bilo leto 2018 eno mojih najpomembnejših, saj sem samemu sebi marsikaj dokazal in prišel do zaključka, da so določene meje res le v glavi. Z umom pa jih lahko prestavimo mnogo dlje kot si sprva mislimo. Iz te ugotovitve izhaja tudi naslov članka. Prva tekma je bila v mesecu juniju na Ironman razdalji. Kot običajno smo povezali družinski dopust in tekmo ter tako združili prijetno s koristnim. Za Ironman tekmo 2018 sem izbral tekmo v francoski Niči. Dva dni pred tekmo smo na poti v Francijo naredili ovinek v Italijo in preverili, če je stolp v Pisi res nagnjen. Občudovali smo tudi lepoto petih obmorskih vasic Cinque Terre, ki so pod Unesco zaščito, pred samo tekmo pa smo dodobra spoznali Nico in okolico. Tekma v Niči je bila posebna zaradi značilnosti svojih tras: 3,8 km plavanja v sinji modrini Ažurne obale, 180 km kolesarjenja iz Nice v okoliško hribovje nacionalnega parka Gordon, kjer je potrebno premagati 2000 m višincev (najdaljši klanec je dolg 21 km, vseh klancev pa je slabih 35 km) ter maratonski tek ob Ažurni obali in promenadi Nice, dolg 42 km. Ko veš, da nisi optimalno pripravljen, se cilji določijo drugače in ubere se druga strategija. Cilj je preživeti in doživeti sekunde, ki se jih ob prečkanju ciljne črte ne da opisati. Pred štartom je bilo počutje dobro in sproščeno. Kar hitro, že po dvajsetih minutah plavanja, pa so se začele težave, za katere kar dolgo nisem našel odgovora. V prsih meje spremljala močna bolečina, občutena kot pritisk, ki je bil tako močan, da je ritem plavanja bil popolnoma moten. Zaradi težav se mi je v mislih porajala tudi misel o odstopu, vendar je tukaj nastopil um, ki se je odločil, da vztraja do konca. Utrujen zaradi težav sem sedel na kolo in nadaljeval. Tukaj je šlo vse po planu, ravnin je bilo zelo malo, vzpone sem oddelal previdno, na spustih sem poskusil nadoknaditi in morda na določenih mestih celo preveč tvegal, da bi nadoknadil povprečno hitrost. Na koncu je sledil še maratonski tek z 42 km razdalje. Prvih 10 km sem osvojil brez težav, potem pa se je ponovno pojavila bolečina v prsih, ki so jo spremljale težave z dihanjem. To me je prisililo, da sem na vsakih nekaj 100 m ubral hitro hojo, da sem predihal in tako nadaljeval do konca. Na teku sem si poškodoval tudi ahilovo tetivo in poškodba me je še dolgo spremljala. Tudi iz tega sem se ogromno naučil: delati je treba sistematično, redno in dovolj. Ko sem ob progi zagledal družino in slišal hčer vreščati: »Ati, gremo! Smo Kaučeviči ali nismo,« nisem mogel drugega, kot da sem šel dalje. Ironman tekma je srčen šport, tekmovalci vzpodbujamo eden drugega, vsak želi drugemu dobro, ne glede na leta, nacionalnost, barvo kože. Za to tekmo sem potreboval dobrih 14 ur. Daleč od željenega, vendar nisem pričakoval boljšega rezultata od 12 ur in 30 minut. Žal so zgoraj naštete težave zadevo podaljšale. Na tekmi je sodelovalo več kot 2000 tekmovalcev, moja uvrstitev je bila tokrat v zadnji tretjini. Po nadaljnjih analizah sem ugotovil, da je bil krivec prehlad pred tekmo, čeprav me prej ni motil in ga nisem čutil v tolikšni meri. Potem sem se do konca leta udeležil še dveh Ironman tekem na polovični Ironman razdalji: 1,9 km plavanja, 90 km kolesa in 21 km teka. Septembra je bila v Kopru na vrsti prva slovenska polovička pod okriljem svetovne Ironman federacije. Odlično izpeljana tekma s strani organizatorja, pohvala Primorcem in kapo dolr da so bili kos takšni organizaciji. Plavanje je potekalo z obale v Kopru po Koprskem zalivu, sledila je čudovita trasa s 1300 m višinci in najdaljšim klancem na Črni kal, del trase pa smo vozili tudi mimo Ankarana in po Italiji. Čudovit tek je potekal po Kopru in okrog njega, potem pa ob morju do Izole in nazaj. Na tej tekmi sem še vedno imel težavo z ahilovo tetivo, ki me je spremljala že od junija, zato sem tekmo dojemal kot dober trening in tridnevno potepanje po čudoviti slovenski obali. Druga polovička je bila oktobra na španskem otoku Mallorca v kraju Peguera in njegovi okolici. Bila je podobna zgradba terena kot v Sloveniji, plavanje v morju, kolo s 1100 m višincev in polmaraton po mestu z nekaj 100 m višincev. Bilje odličen trening in teden dni spoznavanja lepot tega prekrasnega otoka, na katerega se še nedvomno vrnemo. Nauk preteklega leta je zame ta, da se ne smemo bati spustiti v nekaj, česar si močno želimo, kljub temu da vemo, da na to nismo popolnoma pripravljeni. Če se odločimo, da to izpeljemo, bomo to izpeljali tako ali drugače. Priprave za leto 2019 sem začel takoj in bolj sistematično. Cilji so tokrat višji, vendar realni. Prvo tekmo planiram v maju na polovični Ironman razdalji, čez poletje vsaj eno tekmo izven rednih Ironman in Chaleng serij, v jesenskem delu pa septembra kontrolno tekmo v polovični razdalji in oktobra tekmo v Ironman razdalji, od katere pričakujem največ letos. Delal bom v smeri, da bo moja forma takrat najvišja. Vsega naštetega pa v takem obsegu ne bi zmogel delati in doživljati brez številnih sponzorjev. Največ jih je ravno iz lokalnega okolja. Vse bom obiskal in jim osebno izrekel zahvalo, naj pa še tukaj poudarim, da se jim iskreno in iz srca zahvaljujem za sodelovanje v 2018 ter se nadejam sodelovanja tudi v 2019. Leon Kaučevič REGION Sprejem v šolsko skupnost Na osnovni šoli Cirkovce so prvošolce, ki že pet mesecev pridno nabirajo učenost, sprejeli v šolsko skupnost. V 1. razred so prišli predstavniki iz vseh razredov in mentorica Polona Lešnik. Med sabo so se najprej spoznali. Zaigrali so jim igro vlog Na šolskem hodniku o nagajanju. Učenci so ugotovili, da se moramo na šoli kot na hodniku primerno obnašati, da ne pride do sporov in težav. Prav je, da starejši učenci mlajšim pomagajo in se spomnijo, da so tudi sami prišli v šolo, ko so bili še majhni in malce negotovi. Vznak medsebojnega sodelovanja so nato ob podpori predstavnikov šolskega parlamenta izvedli delavnico origamijev. Naučili so jih gubati pokalico. Ponosni so bili, ko jim je uspelo. Sledila je podelitev potrdil o sprejemu v šolsko skupnost iz rok ge. ravnateljice, ki je ob svečanem dogodku vsakemu čestitala. Ob koncu srečanja so prvošolce povabili še v jedilnico, kjer so se vsi skupaj posladkali s kremno rezino. Učiteljici Šolski parlament 2019 v OŠ Lovrenc V tem šolskem letu smo se učenci 4. in 5. c razreda iz OŠ Lovrenc pripravljali na šolski parlament na temo Šola in šolski sistem. Vsi smo si želeli drugačnega pouka in smo se odločili, da povabimo starše v naš razred. Ti so prevzeli vlogo učiteljev. Kar nekaj pogumnih staršev se nam je priključilo. Učili so nas o prometu, slikanju kurenta, plesti kite in igrati košarko. Seveda pa smo se tudi mi lahko preizkusili v vlogi učiteljev. Poučevali smo mlajše učence naše šole. Preizkusili smo se kot učitelji športa, likovne umetnosti, angleščine, slovenščine in matematike. Kar nam je najbolj ostalo v spominih, lahko preberete spodaj. Učenci 4. in 5. c OŠ Lovrenc na Dr. polju Mentorica: Andreja Emeršič DRUGAČEN POUK 2.2.2019 je v šolo prišel sošolkin oče Andrej Lenart Predstavil nam je temo promet. Povedal je, kakšne vrste prometa poznamo, da imajo vsi udeleženci v prometu enaka pravila in kakšni so prometni znaki. Pokazal je še slike in na tablo narisal miselni vzorec o prometu. Povedal je tudi veliko zanimivosti. Na koncu je razdelil liste, na katere smo prerisali miselni vzorec iz table. Na listih so pisale razne stvari o prometu. Ura prometa je že skoraj bila konec Nazadnje smo se poslovili od g. Andreja in njegove hčerke Izze, ki je bila njegova pomočnica. Izza je na koncu ostala z nami. Ta dan mi je ostal v lepem spominu, saj sem se naučila veliko novih stvari. Mia Turk, 5. c OBISK ANINE MAMICE V ponedeljek, 4.2.2019, je prišla Anina mamica. Prišla je drugo uro po malici. Pokazala nam je kako riše. Prinesla je tri platna za učiteljico, za nas in za sebe. Bilo mi je zelo všeč Mi učenci 4. in 5. razreda smo narisali kurenta, saj je tudi Anina mamica narisala kurenta. Učiteljici pa je naslikala drevesa in gozd. 2. in 3. razredom pa je Anina mamica naredila frizure. Ko je naredila frizure, so imeli modno revijo in nato je odšla domov. Žana Medved, 5. c DRUGAČEN POUK V ponedeljek nas je obiskala moja mami in nas poučila nekaj o slikarstvu. Najprej smo pripravili platno in zaščitne deske, da se miza ne uma-že. Risali smo kurenta. Hitro smo narisali, moja mami pa še hitreje. Narisala ga je zelo lepo. Ta dan je bil zabaven, poučen in naučili smo se sodelovati. Zato sem vesela, da se je moja mami opogumila in nekaj časa bila naša učiteljica. Po tej uri so mi vsi rekli, da bi tudi oni imeli še kdaj tak pouk in tudi jaz bi ga imela še kdaj. Ana Kores, 5. c UČENJE KOŠARKE Danes nas je gospod Mitja Bek učil košarko. Bilo je zelo zabavno. Najprej smo se razgibali. Potem smo vadili vodenje žoge z desno in levo roko, nato še z obema. Žogo smo vodili tudi v klečanju. Potem smo imeli poligon z žogo. Na koncu smo igrali tekmo med seboj. Določil nas je v ekipe in smo začeli igrati. Zelo sem se zabaval. GalKorez,5.c ^KKmL / OŠ Kidričevo v projektu Erasmus+ Hob's adventure Obveščamo vas, da smo bili na podlagi preteklega dela izbrani med 10 od 246-ih osnovnih šol, ki bodo sodelovale v dvoletnem mednarodnem projektu Ekošole z nazivom Hands-on Biodiversity adventure. Vodilna tema projekta je biotska raznovrstnost - spoznavanje rastlin v okolici šole, na šolskem vrtu, vrt na okenskih policah v lončkih, uporaba zelišč ... Vsebine bodo spoznavali učenci v starostni skupini od 6 do 9 let, in sicer pri interesnih dejavnostih šolski ekovrt in eko frajerji. V okviru projekta Hob's adventure bodo združene ideje učiteljev iz različnih učnih okolij Evrope ter zgrajena mreža za izmenjavo primerov dobrih praks. Vodja projekta na šoli je ga. Ankica Piku-la. Koordinatorici: Kfavdija Murko, Tamara Mlakar S pižamo na Pižamo V okviru Bralne značke smo v torek, 12. 2. 2019, izvedli projekt, ki smo ga poimenovali S pižamo na Pižamo. Naš osrednji gost je bil slovenski prevajalec, pisatelj, komik in reper Boštjan Gorenc - Pižama. V šoli smo se zbrali ob 17. uri. Uvod v naše druženje so pripravile učenke NIP umetnost s predstavo Mojca Pokrajculja. Našega gosta smo najprej ogreli na »delovno temperaturo«, dali smo ga na »žar« in vsi skupaj smo se prijetno ogreli za druženje z njim. Dobro nas je nasmejal, povedal ogromno o svojem delu, predstavil svoje literarne junake, nas na svoj način poučil o razvoju slovenske književnosti, na koncu pa tudi »zarepal«. Druženje je bilo zelo sproščeno in zabavno. Sledilo je delo po skupinah, kjer smo se preizkusili v »stand up« nastopanju, prebirali smo Go- renčev Moj lajf ter SLOLvenske klasike, se poskušali v pisanju pesmi s čustvenčki, raziskovali smo zgodovino pižam, pripravljali slastno večerjo in zelo domiselne pogrinjke. Po večerji je sledila predstavitev dela, nato pa smo si ogledali film Čudo. Film je posnet po istoimenski knjigi, prevedel pa jo je Boštjan Gorenc Pižama. Utrujeni, vendar polni pozitivnih vibracij, smo se podali domov. Pa še ena z »žara«: »Boštjan Gorenc Pižama je hujši kot Chuck Norris. On knjigo prevede še preden jo avtor napiše.« Pižama tim Vrteški otroci in vzgojiteljice obiskali šolsko knjižnico V torek, 5. 2. 2019, so šolsko knjižnico OŠ Kidričevo obiskali otroci in vzgojiteljice Vrtca Kidričevo. Zapovrstjo so se izmenjale naslednje skupine: Želvice, Žabice, Polžki, Račke, Muce, Stonoge, Čebele, Ježi, Veverice in Delfini. Otroci so si ogledali knjižnico in se seznanili z njenimi dejavnostmi, brskali so po knjižnem gradivu ter se naučili, kako ravnati s knjigo. Program je bil prilagojen starostni stopnji otrok iz posamezne skupine. Vse skupine so pozorno prisluhnile slovenski ljudski pravljici. Tako otroci kot odrasli smo v druženju s knjigami zelo uživali. Pomembno je, da otrokom že v zgodnjih letih beremo, pripovedujemo in se z njimi pogovarjamo. Z odkrivanjem sveta iz knjig bodo med drugim lažje spoznavali pravi svet. Izredno pa me veseli, da obisk otrok šolske knjižnice ni v letu enkratni dogodek, saj vzgojiteljice poskrbijo, da se v šolski knjižnici večkrat srečamo in tako je tudi s pomočjo tega prehod v šolo lažji. Za konec pa naj dodam, da nikoli ni prezgodaj, da začnemo brati otroku. Naj branje postane vsakdanji obred! Jasna Medved Smučarski tečaj v vrtcu Kidričevo V vrtcu Kidričevosmo se udeležili smučarskega tečaja Smučarske šoleVisit Pohorje, ki smo ga izvedli na Mariborskem Pohorju. Udeležilo se gaje 22 predšolskih otrok, željnih spoznavanja smučanja. S tečajem smo pričeli v ponedeljek, 11.2.2019, in končali v petek, 15.2.2019. Snega je bilo dovolj in proge so bile odlično pripravljene. Vreme je bilo krasno, sonce, pa tudi malo snežink, kar je primerno za ta le- tni čas. Otroci so vsak dan komaj čakali, da se z avtobusom pripeljemo na cilj, kjer so nas pričakali prijazni vaditelji smučanja in odlič- no pripravljen poligon. Nekateri otroci so bili prvič na smučeh. Za veliko dobre volje in vloženega truda, da otroke naučijo in seznanijo s tehniko smučanja, so poskrbeli vaditelji smučanja. Cilj tečaja je bil dosežen, saj so vaditelji na strokoven, zanimiv in igriv način otroke naučili osnovne tehnike smučanja. Bili so odlični, zato pa tudi otroci zadovoljni in srečni. Naloga nas, vzgojiteljic spremljevalk, je bila, da z dobro voljo otroke spodbujamo in motiviramo. Vse dogodke tečaja smo tudi skrbno beležile s fotoaparatom. Staršem se zahvaljujemo za spodbudno podporo otrokom v dneh tečaja in za obisk naših smučarjev zadnji dan, v petek. Zaključek tečaja je potekal v tekmovalnem vzdušju, na odlično pripravljeni progi, kjer je skupaj s starši navijala tudi maskota Mariborskega Pohorja, Pohorska lisička. Zadovoljni z osvojenimi pokali in smučarskimi kartami ter bogatejši za smučarske veščine se strinjamo, da nam bo smučarski tečaj ostal v lepem spominu. Suzana Žnider, vzgojiteljica Teden kulture v vrtcu Kidričevo Od ponedeljka, 4. 2. 2019, do četrtka, 7. 2. 2019, je v našem vrtcu potekal teden kulture, ki smo ga popestrili s slovenskim otroškim ljudskim izročilom. Poslušali smo slovenske ljudske pripovedke, prepevali slovenske ljudske pesmice, se igrali ljudske igre in izštevanke. Teden kulture je otvorila ga. Elka Planinšek, ki nam je dopoldan polepšala z branjem ljudskih pripovedk. Najmlajši so z navdušenjem poslušali slovensko ljudsko pripovedko Hvaležni medved, otroci drugega starostnega obdobja pa ljudsko pripovedko z naslovom Mojca Pokrajculja. Torek je bil namenjen spoznavanju knjižnice in dela v njej. Igralnice so se spremenile v knjižnice, otroci pa v knjižničarje. Otroci vseh oddelkov so obiskali šolsko knjižnico, kjer jih je prijazno sprejela knjižničarka ga. Jasna Medvedjim razkazala knjižnico, prikazala delo v njej in vsaki skupini prebrala slovensko ljudsko pripovedko. V sredo so otroci spoznali Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče). To je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah (tudi sli-kovedka). Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj, pripovedovalec (kami-šibajkar) pa ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Četrtkov dopoldan je bil namenjen proslavi ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev je bila, tako kot ves teden. obogatena s slovenskim ljudskim izročilom. Nastopajoči so bili otroci iz skupin drugega starostnega obdobja, in sicer so se predstavili z ljudskimi pesmicami, igrami, plesi in iz-števankami. S tem smo tudi zaključili ljudsko obarvan teden kulture. Polonca Kopušar Mrzel SfEMf-KS moti)© phc*1 20 I MAREC 2019 Prešerno s Cankarjem Letošnji kulturni praznik smo na OŠ Cirkovce obeležili s kulturnim dnem. Z njim smo zaključili Cankarjevo leto. V letošnjem šolskem letu smo si namreč ogledali predstavo ¡Cankar, obiskali Cankarjevo spominsko hišo na Klancu in si v NUK-u ogledali razstavo Cankarjevih pisem. Kulturno prireditev so ob Ivanu Cankarju obogatili tudi drugi literarni liki, kot so Micka in njen oče župan, Krjavelj in njegova gostilniška druščina ter zlobni Pegam, ki je vabil v boj. Pevski zbor pa je ob himni zapel Prešernovo Luna sije. Sledilo je delo v delavnicah, kjer so učenci pod vodstvom učiteljic in učiteljev - mentorjev ustvarjali Cankarjeve karikature, portrete in animacije. Ustvarjali so s pomočjo pirografa. Drugi so brali črtico Sko- delica kave v angleščini in slovenščini, nato pa skodelice tudi oblikovali. Poglobili so se v Cankarjevo biografijo, njegovo politično delovanje in v čas, v katerem je živel. Na podlagi črtice Bobi so nastajale različice bobov, naše »miške«. Učenci so raziskovali tudi družabno življenje v Cankarjevem času. Naš »Ivan« pa se je sprehodil po razredih, učencem ponudil suhe hruške in se prav prijetno počutil v svoji vlogi. Jerneja Kuraj POUSTVARJANJE PO PREŠERNOVIH PESMIH URŠKINO IZGINOTJE Po naših krajih novica seje širila, vsi so brez besed ostali, za preiskovanje najboljši detektivi so se zbrali, le rešena skrivnost bo javnost pomirila. Preiskovali so primer izginjene lepote, Ljubljanke Urške, njo so iskali, a nemogoč cilj so si zadali, čeprav rešili so že primere stote. Vsak kotiček Kranjske so pregledali, pregledali so hiše, jame in doline, in ko leto neuspešno mine, le še en ključen dokaz so spregledali. Govorilo seje o možu, možu, ki je v reki živel, s svojo predrznostjo je on Urško vzel, z ostro predrznostjo, podobno nožu. Povsod so tega hudiča lovili, preiskovali so reke, jezera, potoke, v vsako kapljico vode so vtaknili roke, dokler žalostne usode niso ulovili. Na bregu Save sojo našli pokrito, Uršiko zalo domov so pripeljali, moža niso našli, s preiskavo so zastali, javnosti pa vse je bilo prikrito. Blaž Bogdan, 8. b ROZAMUNDA PRI URŠKI Rozamunda je v samostanu slišala za Urško. Zaradi njene razburljive zgodbe se je odločila, dajo poišče. Najprej ji iz samostana niso dovolili oditi. Prepričala jih je in se napotila proti Ljubljanici. Ob vodi seje sezula in v obleki skočila v vodo. Plavala je k dnu. Zmanjkovalo ji je že kisika in potem je začutila samo še padec. Nekaj časa je ležala tam. Ko se je pobrala, je opazila, da je štiri metre nad njo voda. Ugotovila je, da je na dnu pas s kisi kom. V daljavi je opazila grad. Bil je velikanski. Njegovo najvišje nadstro pje je segalo v vodo. Bližala se je in počasi se je začela bati povodnega moža. Potrkala je na vrata tega velikanskega gradu in odpre ji Urška. Začneta se pogovarjati in Urška se Rozamundi potoži, daje tukaj sama muka.«Ne vem, zakaj me ima zaprto tukaj spodaj? Saj se komaj kaj pogovarjava. Kuham in čistim ta grad. Niti kosila ne jeva skupaj.« Rozamunda ji pove tudi nekaj o življenju v samostanu. Pogovor traja kar nekaj časa in povodni mož se že skoraj vrne domov. Rozamunda se odpravi proti domu in se med plavanjem se spomni odlične ideje.Takoj se napoti na policijsko postajo in tam prijavi ugrabitelja - povodnega moža. Ko policistom pove, kje živi ugrabitelj, jo sprva čudno pogledajo. Vseeno se odločijo, da bodo zaplavali v vodo po Urško. In jo res najdejo. Tako povodnega moža zaprejo v ječo, Urška odide domov, Rozamundo pa spustijo iz samostana. Živa Gabrovec, 8. b Praznovanje Prešernovega praznika v vrtcu v Cirkovcah Predpraznični dan smo v vrtcu praznovali tako, da smo otroci iz najstarejše skupine Sončnice pripravili za mlajše otroke glasbeno pravljico Rokavička. Otroci iz skupine Sončnice so se z veseljem dili z velikim aplavzom. Sicer smo se otroci iz pokazali in dokazali pred svojimi mlajšimi skupine Sončnice že prej pripravili na kultur-prijatelji, ki so svoje starejše prijatelje nagra- ni praznik. Spoznali smo našega največjega slovenskega pesnika, spoznali in poslušali slovensko himno ter se seznanili s Prešernovim Povodnim možem. Izvedli smo tudi književno pedagoško uro v knjižnici, se seznanili s knjižničnim bontonom, svoje znanje in izkušnje pa prenesli v bibliobus, kjer nam je prijazna knjižničarka predstavila knjige, ki so primerne za nas. Izposodili smo si kar nekaj knjig, ki jih vsakodnevno tudi prebiramo. Vesna Simonič Teden pisanja z roko Tudi naša šola, OŠ Cirkovce, se je letos odzvala povabilu Društva Radi pišemo z roko in tako smo v tednu od 21. do 25. januarja obeležili Teden pisanja z roko. Odločili smo se, da napišemo pisma županu, Antonu Leskovarju, župniku, gospodu Janku Strašku, našemu gostu na zaključku Bralne značke, gospodu Boštjanu Gorencu- Pižami in pisatelju ter novinarju, gospodu Zdenku Kodriču. Nestrpno smo pričakovali, da nam bodo odpisali. Ir* res - prejeli smo prijetna in prijazna pisma omenjenih, gospod Strašek je pismu priložil tudi kronikalne zapise iz različnih obdobij, najstarejše iz 17. stoletja. Napisali so nam obilo spodbudnih besed, predvsem pa so bili veseli, ker že dolgo niso prejeli pisma, napisanega z roko. Izdelali smo spominski zvezek, ki ga učenci odnašajo domov in skupaj s starši napišejo kakšno misel, spomin na šolske dni... Pogovarjali smo se o pomenu pisanja in si ogledali različne pisave. V petek pa smo gostili gospoda Igorja Fridauerja, očeta naše šestošolke Maje. Gospod Igor obvlada kali-grafijo in tako nam je pokazal način pisanja, kaligrafska peresa, seveda pa nam je pomagal pri pisanju naših imen. Odločili smo se, da bomo naš teden pisanja kar podaljšali. Tako bo spominski zvezek obiskal družine vseh šestošolcev, obiskal bo naše učitelje in gospo ravnateljico. V mesecu marcu pa nas bo obiskala gospa Marijana Jazbec iz Društva Radi pišemo z roko. Veseli smo, da je naš »prvi« Teden pisanja z roko uspel in tako kot smo zapisali v naš spominski zvezek- roke so za delo, za objeme in pisanje, se bomo trudili, uporabljati jih v te namene še naprej. Jerneja Kuraj Teden pisanja z roko Nagrajenec ustvarjalnega natečaja 2019 21.1.-25.1.2019 Na naši šoli smo letošnjo pozornost pisanja z roko posvetili pisanju izvirnih lepih misli na barvne kartone in jih razstavili v šolski avli, ki je s tem postala barvitejša, svetlejša in še bolj prijazna. Pomembno je, da zapisano izraža osebnost tistega, ki je lepo misel zapisal. To so bili učenci, ki se šele opismenjujejo, in vsi tisti, ki že znajo zapisati lastne misli, učitelji, strokovni delavci, ga. ravnateljica, starši, stari starši, prijatelji ... Vsaka misel je lepa, prijazna, zapisana občuteno. Z roko. Izraža izvirnost in neposrednost. Izraža željo po toplih medčloveških odnosih, ki jih v današnjem svetu računalnikov pogrešamo. Naj vam izbor fotografij pričara lepoto misli. Sonja Lenarčič Ljubifi Socusho^' Scsrrejctti Družft. lolaijfi $ili pnpfclj "Bi-h gloiefe ŽIVETI' LOVRO VALENKO, učenec 9. b-razreda, je na ustvarjalnem natečaju, ki so ga organizirali KD Štefan Raj Turnišče, ZKD Lendava in JSKD RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Lendava, na literarnem področju v kategoriji Višja stopnja s pesmijo prejel priznanje za doseženo 2. mesto. Udeležil se je tudi slavnostne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos je literarno - likovno - multimedijsko ustvarjalnost mladih bila organizirana že 35. leto. Naša šola je prispevala 12 literarnih prispevkov; sodelovalo je 150 ustvarjalcev iz Srbije, Črne gore, Hrvaške in Slovenije. Nagrajena dela so na ogled v prostorih Občine Turnišče do 17.2.2019. Iskrene čestitke, Lovro! Tvoja mentorica Sonja Lenarčič v USTVAJU^f1 t-V** sik v*-"«-' NAGRAJENA PESEM Pomagal sem Romeu in Juliji Nekoč, nekje, pred petsto leti zaprt sem bil v črni kleti. Razlog bil je razumljiv. Resnično: bil sem sam si kriv. Se še spomniš Romea in Julije, ki sta skrivala svojo ljubezen? No, mogoče mi ne boste verjeli ali pa me za norega imeli. Jaz sem tisti, ki ju je poročil in ju nenamenoma s smrtjo ločil. Ko sem skuhal tisti napoj, z glave mi je tekel znoj. Bal sem se, da ne bi delovalo, da morda njeno telo ne bi zaspalo. Tisto noč sem strup ji dal, ves nervozen sem takrat zaspal. Čez dva dni pa sem ponorel, saj moj plan ni uspel. Takoj grem gledat tja do groba. Stisnila me je tesnoba. Videl sem mrliča dva, saj do Romea ni prišla informacija. Prišla sta takoj očeta. S šokom sta bila zadeta. Minilo je sovraštvo med njima, saj izgubila sta hčer in sina. Jaz sem potlej vse priznal in si probleme nakopal. Zaprli so me v črno klet za celih dolgih petsto let. Lovro Valenko, 9. b 22 I MAREC 2019 Koncert folklore in prižig lučk v Cirkovcah Folklorna skupina Vinko Korže je že peto leto zapored zaključila plesno sezono z adventnim koncertom v osrčju Cirkovc. Ob spremljavi harmonikaša Matica Fišerja smo zaplesali splete cirkovških plesov, ki se ohranjajo že 87 let, vse odkar je vaški gostilničar Vinko Korže ustanovil skupino. Danes sestavljajo skupino dijaki in študenti, ki zraven plesnega izročila spoznavajo tudi oblačilno kulturo ter šege in navade domačega kraja. Vodi jih Tina Urih, ki si prizadeva, da z aktivnim in dinamičnim pristopom pritegne k folklorni dejavnosti čim več mladih. Na koncertu so nastopili tudi veterani cirkovške folklorne skupine in muzikantke Vesele Polanke. Koncert je namreč bil pripravljen na konceptu medgeneracijskega povezovanja in prenosa nesnovne dediščine iz starejših generacij na mlajše rodove. Ponosni in hvaležni smo, da se je med nami spletl a tako močna medgeneracijska vez. Na dogodku je tradicionalno v soju lučk zažarelo tudi središče Cirkovc, za kar je poskrbel Krajevni odbor Cirkovce. Božičnemu drevesu seje kot novost pridružilo adventno srce, nastalo na kreativnih delavnicah društva, ki simbolizira ljubezen in toplino in je cel december vabilo va-ščanke in vaščane k fotografiranju. Hvala vsem, ki podpirate naše delovanje. Želimo vam sreče in srčnosti! Kulturna Hiša Tete Malčke Božični koncert pevcev V mesecu decembru smo vsi praznično razpoloženi, poteka pa tudi veliko dogodkov in prireditev, katerih se lahko udeležimo in si tako popestrimo praznike. Kot vsako leto je tudi letos potekal božični koncert pevcev matične šole in podružnice Lovrenc. Dogajanje se je iz šole prestavilo v Restavracijo Pan, da se je koncerta lahko udeležilo še več ljudi, kajti v goste smo povabili Tambu-raški orkester PD Cirkovce. Otroški glasovi so ob zvokih tamburic zazveneli čarobno. Koncert so otvorili naši najmlajši, ki pridno obiskujejo glasbene urice. Kasneje pa smo uživali v prazničnem glasbenem repertoarju otroškega in mladinskega pevskega zbora ob spremljavi tamburaškega orkestra. V zaključni pesmi Sveta noč sta glasove združila oba zbora, pridružila pa sta se jim tudi naša zborovodkinja ga. Liljana Krošl in vodja tamburaškega orkestra g. Drago Klein. Tudi letos so obiskovalci koncerta bili navdušeni in vsi že komaj čakamo, s čim nas bodo pevci presenetili v naslednjem letu. Novinarski krožek Obiskala nas je estonska pisateljica Naša mala knjižnica je mednarodni projekt, ki poteka v Sloveniji že 11. leto, deluje pa pod okriljem založbe KUD Sodobnost. V njem sodeluje že skoraj polovica slovenskih šol. Tako so v ta projekt že drugo leto vključeni tudi učenci OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc, in sicer od 1. do 5. razreda. Namen projekta je spodbuditi mlade k branju ter promovirati evropske avtorje in ilustratorje, ki so na domačih tleh dobro uveljavljeni, ne pa toliko v tujini. Učenci ne berejo samo pred-pisanih knjig, ampak rešujejo tudi Ustvarjalni-ke, v katerih so naloge, ki temo in knjigo predstavijo otrokom na način, da ga pritegnejo. Tako je minuli teden prvošolčke matične šole obiskala estonska pisateljica Hilli Rand. Ran-dova je ena od 12 pisateljic in pisateljev, ki so vključeni v mednarodni projekt Naša mala knjižnica. Prvošolčki so prebrali njeno knjigo Beli in črni muc, ki pripoveduje o dveh pogumnih, pametnih in odgovornih mačkonih, ki skozi dogodke otroke učita pogledovati na uro, pa tudi o spoštovanju, prijateljstvu in dolžnostih. Pisateljica je otrokom predstavila svojo knjigo oz. idejo za nastanek zgodbe, ob druženju z avtorico pa so učenci spoznavali tudi Estonijo in njen jezik. Jasna Medved Bodi pisatelj/ pisateljica 2019 Letos je v okviru Pionirskega doma potekal že 6. literarni natečaj - Bodi pisatelj/pisateljica 2019. S svojim delom Senca je sodelovala tudi naša učenka Tosja Pišek. Tosjino besedilo je na literarnem natečaju po izboru žirije dobilo posebno omembo. Zgodba, ki jo je napisala, govori o dekletu, ki utrpi v prometni nesreči hude poškodbe. Nesrečo povzroči vinjen oče njenega sošolca. Tega spremlja senca očetove krivde. Zgodba tematsko in jezikovno presega okvire tako mlade ustvarjalke. In če je naslov literarnega natečaja Bodi pisatelj/pisateljica - naša učenka Tosja je to nedvomno že. Jerneja Kuraj Bralna urica pod novoletno jelko Dne 18. 12. 2018 so nas učiteljice slovenščine prijetno presenetile. Namesto ure v razredu smo imeli uro branja ob novoletni jelki. Vsi učenci 6. a-razreda smo se četrto šolsko uro zbrali v avli šole. Bili smo presenečeni, saj smo mislili, da bomo pisali popravo preizkusa znanja. V avli smo zagledal Miklavža in dedka Mraza, ki sta ravnokar odhajala. Tam sta bili tudi naši učiteljici slovenščine, ki sta nam rekli, da gremo po »božično kolekcijo« knjig, ki jih je pripravila gospa knjižničarka. To bralno uro smo se imeli lepo, še posebej zato, ker smo zraven pili cimetov čaj. Miha Vaupotič, 6. a 24 I MAREC 2019 Projekt Naša mala knjižnica v 2. razredu OŠ Cirkovce Naša mala knjižnica je mednarodni bralni projekt, ki se v sodelovanju z založbo Sodobnost izvaja že enajsto leto zapored. Namenjen je spodbujanju branja in dviganju bralne pismenosti ter spoznavanju drugih kultur. Letos zraven slovenskih šol v projektu sodelujejo še poljske, litovske, latvijske, estonske in hrvaške šole. Prijavljenih je 193 šol iz Slovenije, skupno pa sodeluje več kot 50.000 otrok iz vseh omenjenih držav. Projektu so se priključili tudi učenci 2. in 3. razreda naše šole. Vsi učenci so prejeli Ustvarjalnik, v katerem rešujejo različne naloge na podlagi prebranih knjig. Vsako izmed šestih slikanic so ustvarili avtorji iz druge sodelujoče države. Učenci v šestih državah berejo enake slikanice in sodelujejo v enakih spremljajočih dejavnostih. Odziv pri naših učencih je izjemno pozitiven. Izdelali so literarnega junaka, ki si ga učenci in njihove družine med seboj izmenjujejo, pripravili bomo knjižne kotičke, prebrali pismo presenečenja, sodelujemo v različnih natečajih. Učenci pa ob tem tudi literarno ustvarjajo. DrugošolecTom Crnjakovič je napisal pesem z naslovom Objem in bil nagrajen s knjižno nagrado. Ob dosežku mu iskreno čestitamo. OBJEM Objem je zdravilo, zato si ga privošči tudi za kosilo. V gozdu se objemajo živali, v hišah, blokih, šolah in v knjižnicah pa mi otroci - junaki mali. Ivanka Čeh in Katja Draškovič Sanja (jo[jevšče((j učenca 3. razreda OS Cirf(pvce, je razmišCjaCa o objemu ... o5j£ri je ena «ttvap. ^ k-1 JO CD v Tt> JF ¿TVAfi. ^ XI sjj M? *UVA -rALe ZAr$ rut>[ 2JVJAV4. kaj jen, ? NI ok*»q.Ki revo.To ^ ^A*, M rt oc /bi*če «cr*T$3t Kostim. c&xrh jp GuA tflKA STVM..J Sobotni naravoslovni dan Sobota, 2. 2. 2019, je bila za vse osnovnošolce delovna sobota. Učenci od 6. do 9. razreda OŠ Kidričevo smo imeli ta dan naravoslovni dan. V šolo smo prišli kot običajno in že prvo uro pričeli z delom. Tako je nastal izbruh barvnega vulkana. Ko je izbruhnil, je nastala milnica. Poskusili smo tudi dati tlečo palčko v epruvete, kjer je bila pena, in epruveta se je zasvetila, pena pa je počasi izginjala. 8. razredi so izdelovali celice in merili kapaciteto pljuč, 9. razredi pa so sodelovali v delavnici orientacije in izdelovali DNK. Kljub temu da smo morali v soboto v šolo, nam ni bilo žal, saj smo osvojili veliko novega znanja in pri tem uživali. Novinarski krožek Na šoli je potekalo sedem delavnic. 6. razredi so imeli matematično delavnico, 7. razredi pa smo bili vključeni v delavnici poskusi v kemiji in izdelovanje živali. Za izdelavo živali smo si od doma prinesli različne materiale. Pri poskusih v kemiji nam je učiteljica najprej podala natančna navodila, kako naj poskus izvedemo na čim bolj varen način. Delali smo izbruh barvnega vulkana iz vodikovega peroksida. V čašo smo dali nekaj kvasa in mila, nato zmešali in v epruvete kanili nekaj kapljic barve. Potem smo dodali mešanico kvasa in mila ter na koncu dodali še vodikov peroksid. MAREC 2019 I 25 Sneguljčica in rdeča kapica Nekoč, pred davnimi časi, za devetimi gorami je živela Sneguljčica, ki je imela prijateljico Rdečo kapico. Živeli sta skupaj na kmetiji. Imeli sta zaposlena dva delavca. Janka in Metko, ki sta skrbela za tri prašičke in sedem kozličkov ter za svetilko na petrolej. Nekega dne se je začela huda vojna med Snežno kraljico in kositrnim vojakom. Snežna kraljica je izdelala snežne pošasti, kositrni vojak pa je s čudežnim prstanom priklical svetilko s kmetije in si zaželel, da bi žarela tako, da bi stopila vse ledene pošasti. Vojna se je začela zaradi tega, ker je eden izmed kositrnih vojakov stopil na ozemlje Snežne kraljice.Tako pa sta se kositrni vojak in Snežna kraljica zaljubila. Vojne je bilo konec, ko je na kmetiji volk ugrabil sedem kozličkov in tri prašičke. Sneguljčica in Rdeča kapica sta za vse okrivila Janka in Metko. Zatem je prihrumel velik valj in Morska deklica jima je rekla, naj se ne prepirata. Počil je lonec in pravljice je konec. Marko Pišek, 6. a Kralj Agaj in njegov papagaj Pred davnimi časi je našo vas pokrivalo morje, le srednje velik otok je stal na sredi. Na tem otoku je stal grad, ki je bil poseben zaradi kralja, ki je v njem vladal. Če želite izvedeti, kakšen kralj je bil, berite naprej. Otok seje imenoval Aga. Nekega dne je na Agi umrl kralj Ag, ki še ni imel naslednika, zato seje njegova žena Neli odločila, da bo priredila tekmovanje med tistimi, ki želijo biti nasledniki. Odločilo se jih je enaindvajset. Eden izmed njih je bil pol človek in pol bik po imenu Agaj. Vsi tekmovalci so dobili enake naloge, ki skorajda niso bile izvedljive. Bile so tri. Prva je bila ta, da v eni noči povežejo enaindvajset otočkov (vsak svojega) z obalo. Druga naloga je bila, da otoku po sredini naredijo strugo, po kateri bo tekla voda. In tretja, da ulovijo edino modro-zeleno ptico na svetu. Vse so bile čudne naloge, vendar za Agaja čisto preproste, saj je znal čarati. Napočila je noč s prvim izzivom. Ta izziv so Agaj in še sedem ljudi odlično opravili, ostali pa so izpa dli. Naslednji dan jih je čakal drug izziv. Ko so se vaščani prebudili, so že predčasno na točni sredini otoka opazili tri struge. Uspelo je le trem tekmovalcem. Seveda je bil med njimi Agaj, ki se je že pripravljal, kako bo s čudežnimi besedami papagaja privedel naravnost k njemu. Izziv se je izvajal podnevi in nihče ni mogel imeti pomoči, razen Agaj, kije s čudežnimi močmi to storil z lahkoto. In res, uspelo mu je, dobil je prestol in čudežnega papagaja. Ta papagaj je znal govoriti kot mi. In vladal je skupaj z Agajem. Vladal je, kot se spodobi do takrat, ko so na plan prišle govorice, kako je Agaju uspelo ukrotiti papagaja in kako jim la hko vlada pol bik in pol človek. To je Agaja in papagaja zbodlo v srci. Odločila sta se, da bosta od takrat naprej vsako leto prirejala nekaj takega, kot so olimpijske igre in da bosta ugodna le do prijaznih vaščanov. To odločitev sta vzela resno in z njo obveščala tudi vaščane. Vsi hkrati so počasi popuščali in med vaščani ni bilo več razlik, niti kralja Agaja se ni dalo opredeliti kot kralja. Agaj in papagaj sta postala znana po vsem svetu in tudi otok sta združila s celino. Tako sta bila zapisana v svetovno knjigo vzornikov. Bila sta takoj za Aleksandrom velikim. In skupaj sta kralj in papagaj preživela vse življenje, tudi smrt. Veronika Vera Muršec, 7. b Noč branja v OŠ Lovrenc 11. in 12.10.2018 smo imeli noč branja, le zjutraj smo odšli v SNG Maribor. Ogledali smo si predstavo Gledališče od Ž do A. Bila je zelo smešna. Potem smo odšli v šolo, kjer nas je čakalo kosilo. Ko smo se najedli, smo lahko še malo jedli sladkarije, nato pa smo odšli ven.Tam smo jedli pečene kostanje, klobasice in kruh ter pili sok. Imeli smo tudi pastirske igre kot so zabijanje žebljev, streljanje s fračo in metanje podkev. Morali smo se preizkusiti v vseh igrah. Potem smo se lahko šli igrat. Zvečer smo odšli nazaj v avlo šole. Tudi tam je bila pripravljena igra. Bile so kartice na katerih so bile barve. Otroci, ki so imeli iste barve so sestavljali skupino. Imel sem vijolično barvo. Nato smo s svojo skupino predstavili to, kar je bilo naslikano na sličici. Potem smo se šli v razred malo igrat. Sledila je večerja, ki jo je pripravila masteršef skupina. Tudi pospravili so oni. Nato smo se odpravili v razred. Tam smo se preoblekli v pižame in umili zobe. Pred spanjem smo gledali film Bikec Ferdinand. Ko smo se naslednje jutro zbudili, smo nadaljevali z gledanjem filma. Potem smo odšli na malico. Pri angleščini smo gledali Mr. Beana in smešnice. Pri drugih predmetih pa smo se igrali. Samo pri naravoslovju smo se učili. Sledilo je kosilo in podaljšano bivanje. Teo Bauman, 5. c Nekateri smo zjutraj prišli ob pol osmih, drugi pa so prišli kasneje, ker smo imeli interesno dejavnost Masteršef. Tisti, ki so hodili na masteršefa so rezali kostanje in delali papirne tulce za pečene kostanje. Potem so še nekateri rezali kostanje, drugi pa pisali bonton v gledališču. Šli smo na malico. Po malici smo se šli obut in morali smo počakati učiteljico. Šli smo na avtobus in se odpeljali do Kidričevega. Tam smo pobrali Kidričane in se odpeljali v Maribor. Na avtobusni postaji nas je odložil avtobus. Peš smo odšli do gledališča. V gledališču smo si ogledali predstavo Gledališče od Ž do A. Po predstavi smo odšli v šolo. Tam smo imeli kosilo. Po kosilu smo se igrali ali bili na računalnikih. Nekateri so imeli pevske vaje in gimnastiko. Po pevskih smo si pripravili ležišča in se igrali različne igre. Tisti, ki so prišli iz gimnastike so si tudi pripravili ležišča. Šli smo v avlo in nam je učiteljica povedala, da se moramo preizkusiti v vseh treh igrah, katere so pripravile učitelj ice na šolskem dvorišču. Šli smo ven. Zunaj smo se igrali, preizkušali igre in jedli kostanje vse to smo počeli do večera. Neža Škafar, 4. c 26 I MAREC 2019 Več prispevkov učencev je objavljenih na www. mojaobcina. si. SONET Z ODMEVOM Venenje me zavzema vnema Kot vila začarala očarala Po žilah se mi kri tvoja pretaka taka A ta povzroča mi bdenje je Oči tvoje so mi droga roga Ki povzroča mi rane rane Ki jih odeja snežna nežna Počasi zakriva kriva Kako te ljubiti ubiti Da sama bom brez težav žal Odkorakala iz tega sveta ta Kaja Muršec, 9. a MOJA ZGODBA - NARCIS Zakaj se vse nimfe vedno zaljubijo vame? Ko bi bile vsaj lepe. Zadnjič me je ena ves čas opazovala in pričakovala je, da se bom zmenil zanjo. Le zakaj bi to naredil? Bogovi so mi svetovali ljubezenski napoj, ki deluje tako, da se zaljubiš v prvo podobo, ki jo vidiš. Vzamem ga, popijem. Nato pa grem na lov. Vendar danes nisem šel na običajen lov. Šel sem na lov za nimfami. Čez nekaj časa sem bil že krepko žejen, zato sem odšel do studenca. Tam pa se je zgodilo nepričakovano. V odsevu sem zagledal svojo podobo. Svojo lastno. Takoj sem se zaljubil in moja podoba je še povrhu govorila kot odmev. Kaj bi lahko bilo bolj krasno? Vendar ko sem ugotovil, da sem se zaljubil v svojo lastno podobo, sem umrl. Bogovi so mi po svoje priredili pogreb in me spremenili v narciso. Kadar hodiš in zagledaš narcise ter jih misliš utrgati, pomisli, kako žive so lahko. TinaAubelj, 9. a ZIMSKA PRAVLJICA Na skrajnem severu Zemlje živi družina. Mama, oče, sin in hči. Ukvarjajo se s prodajo vlečnih psov. Nekega dne je prispela nova pošiljka vlečnih psov. Vsi so bili enaki, le eden je bil drugačen. Vsi ostali so bili ubogljivi in črni, ta pa je bil neubogljiv in bel. Hčerka ga je vzljubila. Na skrivaj ga je vzela k sebi domov. Hranila ga je in vzgajala. Sin gaje odkril. »Kako si mogla! Prav ta pes je bil namenjen bogati stranki!« je govoril. Hčerka mu je plačala s svojo žepnino, da ni povedal očetu. Hčerka je psičko poimenovala Kiara. Vsak dan je postajala bolj nagajiva in predrzna. Enkrat je zagrizla v sinovo blazino. V jezi je stekel k očetu in mu rekel: »Hčerka skriva psa bogate stranke.« Oče je nemudoma psa odpeljal stranki domov. Hčerka je bila zelo žalostna. Sin se je takrat začel smejati in norčevati iz nje. V jezi je pobegnila v gore. »Kar pusti jo. Naj se malo ohladi,« je rekel oče. Hčerka je tekla in začela jokati in kričati. Nanjo se je vsul snežni plaz. Kiarina nova lastnica jo je peljala na sprehod tam blizu. Kiara je zavohala hčerko in stekla k njej. Lizala jo je in jo grizla, da bi jo zbudila. Stekla je domov in opozorila starše. Šli so po hčerko in jo pripeljali domov. Skupaj sta se pogreli. Oče je navkljub svojim šefom Kia-ro posvojil. Zdaj so ugotovili, da ni vlečni pes, temveč je reševalni pes. Župan ji je dal tudi naziv »Reševalni pes leta«. Še zdaj hodita na sprehode in na nos jima naletavajo snežinke. Neja Vogrinc, 6. a Izgubljeni prstan Dogajanje v OPB 5 Nekoč, pred davnimi časi, sta živeli mati in hči. Nekega dne sta se odpravili v gozd na sprehod. V gozdu sta nabirali sadeže. Ko sta že nekaj časa hodili po gozdu, se je hčeri pod nogami nekaj zasvetilo. »O, nekaj sem našla,« je dejala. Mati jo vpraša: »Kaj pa si takšnega našla v tem zapuščenem gozdu?« Hči ji pove, da nek prstan. Videti je čudežni prstan. Ta prstan je mogoče izgubil kakšen kralj ali kraljevič. Ko že nekaj časa razmišljata, kaj bosta naredili, se odločita, da gresta domov. Doma se pogovarjata in razmišljata, kaj bi storili. Nato se mati spomni, da je na drugi strani gozda grad. Čez nekaj časa se mati odloči, da bo poslala hčer do gradu. Hči temu zelo nasprotuje, mati pa ji reče: »Dobro zmaga, zlo je kaznovano.« Hči se čez nekaj časa odpravi na pot do gradu. Tam jo sprejme kralj. Hči začne pripovedovati, kaj seje zgodilo in kaj je našla. Kralj ji nato odgovori, da je morda ta prstan od kraljeviča. Kralj pokliče kraljeviča in hči mu pokaže prstan. Kraljevič je takoj prepoznal prstan in ji povedal, da ga je pred nekaj dnevi izgubil, ko je jezdil po gozdu. Kralj in kraljevič nista vedela, kako se naj mladenki zahvalita. Nato se le kralj odloči in ji reče: »Hvala, da si tako prijazna, in bodi še naprej takšna.« Hči je z dvignjeno glavo odšla proti domu. Bila je zelo vesela, da je naredila dobro delo. Tako sta bili mati in hči srečni v svojem življenju. Eva Kerle, 4. b Lov na čudežni prstan Nekoč, pred davnimi časi, sta živeli revna mati in hči. Živeli sta ob gozdu. Na drugi strani gozda je živela kraljeva družina na svojem gradu, onidve pa sta živeli v majhni hišici. Nekega dne je hči odšla v gozd po robide. Tam je srečala kraljeviča. Hči je vprašala kraljeviča, kaj išče. Odgovoril ji je, da išče čudežni prstan. Nato sta skupaj odšla iskat njegov čudežni prstan. Iskala sta po vsem gozdu, a čudežnega prstana ni bilo nikjer. Kraljevič je bil zelo žalosten, saj je bil ta čudežni prstan poseben. Pripadal je samo tistemu dekletu, katera je bila prava žena zanj. Ko sta še kar nekaj časa hodila po gozdu, sta srečala samoroga. Vprašala sta ga, če je videl kakšen čudežni prstan, a on jima je odgovoril, da ga ni videl. Predlagal jima je, da lahko priredita lov na skriti zaklad, in tisti, ki najde ta čudežni prstan, dobi pet zlatnikov. Ko je samorog odšel, se je začelo mračiti in hči ter kraljevič sta odšla vsak k sebi domov. Naslednje jutro je kraljevič poklical vsa živa bitja kraljestva. Ena izmed živih bitij je bila tudi zlata sova in lov na skriti zaklad se je začel. Vsi so začeli iskati čudežni prstan, iskala pa je tudi revna hči. Kar naenkrat je zlata sova prišla do revne hčere in ji v pest stisnila čudežni prstan. Na uho ji je zašepetala, naj se dela, kot da je ona našla čudežni prstan. Revna hči je šla do kraljeviča in mu dala prstan. On ji je v zameno dal pet zlatnikov. V hipu, preden je revna hči odšla, se je kraljevič spomnil, da lahko kar na njej preizkusi, ali je prava žena zanj. Ko ji je kraljevič nadel prstan, ji je bil prav, zato sta se tudi kmalu poročila. Postala sta kralj in kraljica. Na končuje kraljica ugotovila, da je bila zlata sova njena mati. Kralj ter kraljica sta živela srečno do konca svojih dni. Maša Jurovič, 4. b Moj domači kraj V mojem domačem kraju Spodnje Jablane je pred davnimi časi živel kralj Jablanski s svojo ženo. Živela sta v velikem dvorcu, ki pa ga danes na žalost ni mogoče videti, ker je pogorel do tal. Zelo sta si želela otroka. Nekega dne se jima je zgodil čudež. Rodila se jima je hči, ki je bila zelo lepa. Poimenovala sta jo princesa Sofija. Po njenem rojstvu je kralj Jablanski priredil veliko zabavo v čast princeski Sofiji. Povabljeni so bili vsi vaščani, dvorne dame, princi in princese, grofi in grofice iz drugih kraljestev. Povabili pa niso hudobnega čarodeja, ki je živel na Ptujski Gori. Ker je vsako novorojeno deklico spremenil v žabo, se je kralj odločil, da čarodeja ne bo povabil. S tem je želel zavarovati svojo princesko Sofijo pred urokom. Na zabavi so imeli ogromno jedače in pijače. Igrali so jim Jablanski veseljaki. Sredi zabave je prišel nepovabljen gost - hudobni čarodej. Kralj gaje hotel pregnati, a mu ni uspelo. Hudobni čarodej je stopil do zibelke, kjer je spala princesa. Čarodej je ni mogel uročiti, ker je bila princeska Sofija preveč lepa, zato se je odločil, da jo bo raje ukradel. Vzel je princesko in s svojim velikanskim zmajem poletel proti Ptujski Gori. Kraljica in kralj sta od žalosti samo jokala. Po sedemnajstih letih, ko je princesa Sofija že zrastla, je kralj odšel s svojimi služabniki po njo. Med tem je čarodej dejal princesi, naj ga počaka na dvoru, ker je moral v gozd po drva. Nato je prišel kralj s svojimi služabniki in vzel princeso ter jo odpeljal domov v Spodnje Jablane. Ko se je čarodej vrnil iz gozda, je opazil, da princeske ni več. Tako se je razjezil, da je namesto vode spil čarobni napoj, ki ga je imel za princesko. Napoj je imel tako moč, da bi se princeska zaljubila vanj, če bi ga popila. V tistem trenutku, ko je popil napoj, se je zaljubil v princeso in se zavedel, kakšno napako je naredil kralju in kraljici. Ko je princesa prišla domov, je najprej objela svojo mamo in očeta.Tistega popoldneva je prišel tudi čarodej. Kralja je na kolenih prosil odpuščanja, ker je odpeljal njegovo hčer. Kralj je bil zelo jezen nanj, ampak ker je bil dobrega srca, mu je odpustil. Ne boste verjeli. Čarodej in princeska Sofija sta se poročila in srečno živela s svojimi tremi otroki na dvoru na Ptujski Gori. Anamarie Kores, 4. a Mentorice: Andreja Emeršič, Sonja Lenarčič December 2018 Veseli december se je kot vsako leto začel pestro. Najprej smo si izdelali staro igračo. Vrezali smo meter volne in naredili zanko. Naučili smo se prepletanja vrvice in kako se preda sošolcu. V tem prazničnem vzdušju smo se vsi navdušili nad izdelovanjem božične dekoracije. Iz časopisnega in belega papirja smo izrezovali razne snežinke. Pritrdili smo jih na okna zraven ptičkov. Iz rjavega in belega šeleshamra smo izrezali ptičjo hišico in jo prav tako pritrdili na okna. Sredi decembra smo izdelali še voščilnice in vanje zapisali majhna voščila našim družinam. Sejali smo božično žito in barvali božične pobarvan-ke. Lotili smo se tudi obeskov za smrečico. Te smo izdelovali iz slanega testa, oblikovali smo jih s pomočjo modelčkov za kekse in nato odtiskovali različne vzorce s predmeti, ki smo jih našli v razredu. Preizkusili smo se v gubanju origami zvezd. Te smo gubali iz časopisnega papirja. Januar 2019 Januarja smo se veliko pogovarjali o življenju na gradovih in takratnem življenju. Ker radi ustvarjamo, smo si izdelali stojala za pisala v obliki gradov. Najprej smo oblikovali tulce, ki so se spremenili v razgledne stolpe in jim spremenili dolžino. Nato smo s temperami pobarvali tulce in jih zlepili skupaj. Narisali smo jim še grajska vrata in okna. Februar 2019 Čakali smo, da zapade sneg. Letos ga še ni bilo dovolj. Želja se nam žal ni uresničila. Dneve smo preživeli v razredu in se igrali družabne igre. Najbolj všeč sta nam šah in Monopoly. Cel februar je bil pust. Najprej smo si izdelali maske iz raznobarvnega papirja. Okrasili smo jih s flomastri, trakovi in bleščicami. Dodali smo še nit, da smo si maske lahko nadeli na glavo. Tudi o valentinovem smo se pogovarjali. Brez izrezanih srčkov iz papirja tudi letos ni šlo. Učenci OPB 5 OŠ Kidričevo Mentorica: Tina Emeršič MLADOSTNIŠKA POEZIJA LJUBEZEN Ljubezen je ena najlepših stvari in pri nas se je vsak veseli. Ljubezen ni šala, ampak je »štala«, saj imaš polno stvari. Ljubezen ... Eni ji pravijo bolezen. Lahko je srečna ali nesrečna, lahko pa je tudi malo tečna. Ljubezen diši po pomladi in posebej po ljubezni. Ljubezen včasih srca ne najde, ampak še vedno tli. Tim Metličar Fric, 7. b LJUBEZEN Z ljubeznijo sladko in pesmico bogato... Ljubezen zares se prebudi takrat, ko najdeš pravega si. V ljubezni je tako, da tudi če ta ljubezen sladka ni, še vedno gori. LiJly Kovačec, 7. b LJUBEZEN Ljubezen je bolezen, ki včasih zaboli, prava ljubezen pa vedno gori. Ljubezen je sladka, včasih pa kratka. Če zaljubljen si, se svet okoli tebe vrti. Eva Zaje, 7. b ZAROTA ALI ZAROKA Mladenič na kmetih je sam domoval, starša sta ga že zapustila, zato si mladenič je deklico zbral. Ta deklica vse je od njega dobila. Ko ta ji za ženo roko je podal, med vsemi deklinami se je šopir'la. Vas si je zdaj ne želi, saj t'ko je prevzetna. Mladenič zaradi nje je imel vel'ko sramoto, pri hiši bila je totalno nespretna. Ko s starši zmenili so se za doto, prišla je novica za dekle neprijetna: mladenič se rad je imel z drugo lepoto. Mladen'čevo truplo čez prag je letelo. Novica dekle ubogo je strla, vse odvrglo je stran, kar je imelo. Nihče je ni videl, se v sobo je zaprla. Naslednji dan iz cerkve je pelo, da dekle ubogo je pravkar umrlo. Bfaž Bogdan, 8. b BOLEČINA Kaj je bolečina? Pravijo, da je čisto prava rima. Nekateri pravijo, da obstaja, drugi pa, da rada razgraja. Skače in teka naokoli in tam, kjer prstane, ji je očitno po volji. Bolečina povzroča, da boli, pa čeprav nekateri pravijo, daje sploh ni. Bolečina je enako kot ljubezen, se rodi, a sčasoma tudi oveni. No, zdaj veste, kaj je bolečina, a ne pozabite, da vsaka bolečina bo minila. Nazar Zinchenko, 7. a VESELE PUSTNE... PUSTNE »ČUDLARIJE« Ko pogledaš stvari skozi pustne oči, zagledaš čas, ko pride pust med nas. Skozi okno gledam čudne postave kot iz kakšne pisane predstave. Od njihovega veselja se sneg topi, k nam zdaj pomlad hiti. Hodim mimo pustnega sveta in nebo prekriva mavrica. In ko stopim skozi čarobna vrata, dežela »čudlarij« nov dan podari. A čez čas teh dni je konec. Pustni duh pa nikoli ne mine, tudi ko mami v kuhinji poči lonec. Konec. Tija Tamše, 6. a GENERAL PUST Ko zunaj se sneg stali, general Pust se zbudi. Vse že po rožah diši, na ulici polno mask vrešči. Tiger in lev iz Afrike sta prišla in tudi Butalci so prišli in pamet prodajali. Čeprav so zimo že odgnali, so se slavni kurenti odločili, da nam krofe bodo podarili. V sami belini in snežini na vrhu gore živijo pingvini. Ker zelo mrzli so bili, se je general odločil za tople dni. Prišli so sončki, ki so se smejali kot pikčasti lončki. Zdaj pa moram iti, se s krofi pomastiti. Mia Domajnko, 6. a PUST Spet pred vrati je pust polnih in veselih ust. Vsak zelo se veseli, ko brez sramu okoli stopiclja in si poje lalala. Kmalu kurent bo prišel pa še klovnesa, ki diši kot cipresa. Neja Majcenovič, 6. a PUSTNA PARADA Vsako leto se otroci veselijo, ko pustne maske v šolo pridrvijo. Tam daleč na polju živi dekle, ki ne ve, kaj pust je. Pustne maske je ne veselijo, domači v hiši se jih bojijo. Nekoč mimo hiše šla je parada, oči je razprla še dedkova brada. Deklica takrat je pust vzljubila odločna, da letos se bo spremenila. Žive barve je dala na obraz: »Glejte me vsi, to sem jaz!« Je šla na parado ponosno, veselo, potem pa jo nekaj je zadelo. »Kurent je strašen,« si je rekla in v očetov objem je stekla. A kurent prijazno roko ji je podal, z njo pred gledalci veselo zaplesal. Od takrat se dekletce pusta veseli, vsako leto znova ga proslavi. Neja Vogrinc, 6. a PUSTNE MASKE Kmalu pust bo tu in našemili se bomo. Le kako naj se oblečem? Naj bom pošast ali princesa, naj bom grda ali lepa? Mogoče kavbojka, morda Indijanka? Oh, kako težko se je odločiti! Aha, že vem! Slika bom in pika. Nina Lorber, 6. a 28 I MAREC 2019 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. ZAIMKI V PESMIH KNJIGA ZAIMKOV Moja knjiga je zame. Zaimki so skočili name. Mene, tebe, njega, njo ... Otroci zaimke radi pišejo. Jaz samo zaimke govorim, ker to sebi dovolim. Nam, vam, njim ... Daniš Hadžič, 6. a OSEBNI ZAIMKI Osebni zaimki niso shranjeni ne na listu ne v glavi ne v sanjah. So v mislih vseh, na posebnem mestu, kjer sneži in pada smeh. Zaimkov je toliko, da nihče ne ve, kateri živi in kateri ne, zato na Zaimkovih vratih pišejo različne stvari, kot recimo: »Tu živi Mi. Od nas se poslavlja Ti.« Vem pa še to, da v svetu zaimkov nista le življenje in trpljenje, sta tudi zabava in smeh. In ne boste verjeli: na zabavo ne vabijo samo nas, ampak tudi vas. Neja Majcenovič, 6. a ZAIMKI Ko nekega dne se moj muc priplazi, greva daleč stran, kjer nihče ne živi zaman. Tam zaimki kraljujejo, moji babici pripovedujejo. In zdaj odšla sva tja, kjer začne se pravljica ... Zaimki vsi so tu, eden tu, eden tam. Jo, on, ga ... Še bi lahko naštevala ... Pa do klopce sva prišla in tam njiju srečala. Njemu podarila sva bonbone, njej bone za frizerske salone. Zunaj tema je nastala, z mucem domov sva se podala. Jaz sem se odločila, da mu kopel bom »naredila«. On pa tega ni hotel, odpravil se je na fotelj. Jaz sem ga zgrabila in v vodo namočila. Vsega konec je bilo, on pa pika moker bo. Zdaj iz pravljice sva odšla, saj mama je prišla. Vsi zaimki so odšli, se s toplo odejo pokrili, se v spanec zavili. Mia Domajnko, 6. a PALIČNJAK JE OSEBNE ZAIMKE On je požiralec osebnih zaimkov. Cmoka, grizlja in kljuva. Naju, vaju, njiju, nama, vama, njima. Besede kot tortice drsijo po njegovem grlu, zato se v besedilih ponavljajo, otroci besedila znova in znova obnavljajo. Nas, vas, njih, z nami, z vami, z njimi. Čim daljše so besede, tem daljše ima obede. Nikoli ne neha jesti, nikoli ne neha žreti. Mene, tebe, njega, meni, tebi, njemu. Že vsej soseski je pojedel črke, kot razbojnik po ulicah hodi. Še vedno črke grizlja, kljuva in trga besedo za besedo, zaimek za zaimek. Jaz, ti,on... Buuuuuum! Tija Tamše, 6. a PESNILI SMO... LUČ So črni oblaki prekrili nebo, saj prišel je čas za naše slovo. Vrata zaprta, oken pa ni, le kako naj pobegnemo mi? Se somrak prelije v temo, mi pa nemo sedimo. Je nekaj dni že preteklo, tako se je vsaj zdelo. Ugledamo luč, sonce in svetlobo, pregnalo je vstran vso tegobo. Na vrtu zdaj sedimo ter se spominom prepustimo. Konec je zdaj tega mraka, saj se bo potrudila družba vsaka, mi bomo spremenili ta svet, da bo lahko mirno spregledal spet. Staša Mrčinko, 7. a ŽIVLJENJE Življenje je kot ena pravljica, veselo in zanimivo, a na čase tudi grozno in srhljivo. V življenju prijatelje pridobimo in jih v srcu ne pozabimo. Življenje je zato, da ga živimo, ne pa zato, da si ga uničimo. V slabih dneh nam prijatelji in starši stojijo ob strani. V dobrih dneh pa smo veseli in nasmejani. Življenje je zato, da se nekaj naučimo in da razne priložnosti zgrabimo. Laura Predikaka, 7. a Učenci pišejo haikuje Vsi se spreminjamo, rastemo dalje, iz dneva v dan smo zmeraj drugačni, kot drevesa smo vsi različni. Anja Klanjšek, 9. a Drevo samotno. Listje zeleni, brsti. Na soncu blešči. Pesem pišem kot za šalo, pero se mi smeji, v mislih leti. Lara Mlakar, 9. a Sneži in sneži, oblaki se trgajo, gozd postaja bel. Mala drevesa, narava raste z nami, leto mineva. Luka Gašparič, 9. a Rastem kot drevo. Ko drevesu listje pada, se tudi jaz postaram. Ardita Muharemi, 9. a Pogledam k oknu, vidim, da je vse belo, zapadel je sneg. Natalija Kos, 9. a Narava zamre, nebo postane belo in čutiš le mraz. Ko se sneg stopi, toplota sonca greje, narava živi. Jan Dajčman, 8. b Vsi smo kot drevesa, rastemo in rastemo, ko pa pride naš dan, ovenimo. Alex Kaučevič, 8. a Življenje je prekratko za preteklost in prihodnost. Bolj razmišljaj o sedanjosti. Viktorija Šprah, 8. a Kaj bi ljudje brez družine ... Brez družine je kot drevo brez korenine. Bodi srečen, dokler imaš družino. Anej Kirbiš, 8. b Poglej ta beli sneg ... kadar pride, kar izgine tja notri v zemljo. Alina Nemec, 8. a Mentorice: Sonja Lenarčič, Jasna Medved. Lidija Horvat MAREC 2019 I Valentinovo Cvetje, voščila, slaščice ... Vse to s seboj pripelje valentinovo. Kdor ima ob sebi ljubljene osebe, je vedno srečen. Ta dobro pozna Valentina. Kdo je sploh Valentin? To je svečenik, ki je veljal za prvega znanilca pomladi. Ta praznik je namenjen prijateljstvu in ljubezni. Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja se je ta praznik pojavil tudi v Sloveniji. Ne ve vsak, da ime Valentin izhaja iz latinske besede valens in ne pozna rimske legende, kako je ta svečenik vrnil vid slepi poganski deklici. Ema Hvaleč, 7. a Valentinovo pred vrati stoji, zaljubljencem košček ljubezni podari. Ta praznik je namenjen tistemu, ki najraje ga imamo, saj nas s smehom in ljubeznijo obdaja. Kdo valentinovo ustvaril je? Valentin, ki smeh in ljubezen vsem podaril je. Nima le ljubezenske moči, tudi pomlad se z njim veseli. Jan Vindiš, 7. a Kdor zaljubljen je, ve, kakšen praznik valentinovo je. Tistemu, ki ti je všeč, kaj podariš. Seveda če si tega želiš. Glej, da darilo kupiš. Luka Pišek, 7. b Valentinovo spet je nazaj, zato za zaljubljence čas je zdaj. Ker ta praznik velik pomen ima, tistim zaljubljenim veliko da. Kdor rad se ima, ta velike ljubezni ne izda. In tudi ta, ki sam doma spi, rad ljubezen poiskal si bi. Pomlad pričela se bo, ker zunaj že ptice pojo. Ko konec tega praznika bo spet, ženske v vazi imajo še vedno lep cvet. Gal Princi, 7. a Kjer ljubita se dva - » Valentina«, to velik pomen za njiju ima. Ta praznik namenjen je za vse ljudi, ki kadarkoli zaljubljeni so bili. Kako privlačen se ta praznik zdi! Robert Skok, 7. a Kjer z ljubeznijo se dan začne, s prijateljstvom še lepše je. Vsi zaljubljeni radi se imajo, saj veliko skupnega imajo, a vsi tega ne priznajo. Kadar lepo jim je, veliko lepih trenutkov dogaja se. Pia Lobenvvein, 7. b Kjer valentinovo je, tam velika ljubezen je. A ljubezni ne dobimo tako lahko. Le če si jo zaslužimo. Mai Colnarič, 7. b Kaj je valentinovo? Je praznik tistih, ki so zaljubljeni. Po svetem Valentinu mu je ime, ki je v onem času živel, ko še televizorja ni imel. Sega vse od Evrope do Amerike pa še nazaj, tudi v naš kraj. Fantje cvetje, slaščice, darila svojim dekletom delijo, s katerimi jih razveselijo. To je prvo pomladno praznovanje, ko že ptički žvrgolijo, saj se tudi oni možijo. Tisti, ki zaljubljen ni, temu se ta praznik brezvezen zdi. Zato praznujmo vsi, ki se nas ljubezen drži. Nika Maroh, 7. a Ljubezen je v zraku, vsi se imajo radi, še posebej mladi. Ljudje, zaljubljeni do ušes, peljejo se kar na ples. Kdor ne zna plesati, se zna igrati. Ko valentinovega konec je, srce zapolnjeno je. Tomaž Šešo Zafošnik, 7. b Kdo prinaša pomlad? Kdo zbuja nas rad? To je sveti Valentin! Njegovo delo je pomlad. Čemu ježe prišel? Ljubezen, pozornost med nas je prinesel. Tibor Novak, 7. a Februarja se praznuje, ko Valentin goduje, z ljubeznijo se prijateljstvo spoštuje. Nela Nahberger, 9. a Ptički na vejah žvrgolijo, cvetlice zacvetijo in ljubezen v nas prebudijo. Sara Pišek, 9. a Valentinovo je praznik lep, takrat ni prav nihče slep. Sveti Valentin se tedaj zbudi, ki zaveznik je oči. Srčke, bonboniere, vrtnice... Te vsakdo si želi. A v resnici le poljubček od mame dobi. Neja Kupčič, 9. b 30 I MREC 2019 Sonce žari, oblaki so skriti, ljubezen pa slepa, ne zna več po svetu hoditi. Me petje ptičkov prebudi. Obstanem in se v pomladi zbudim. Sanja Krajnc, 9. a Pogledam na telefonski ekran. Ugotovim, da je danes prav poseben dan. Valentinovo - praznik prijateljstva in ljubezni. V zraku ljubezen diši, ptički se ženijo, narava se budi. Nekateri se za roke držijo, drugi se s prijatelji veselijo. Eva Žunkovič, 9. b Valentinovo nas je z ljubeznijo obdarilo. Zunaj po ljubezni diši. Kamor pogledam, se mi zvrti. Povsod rdeče vrtnice prodajajo in ljubezen razdajajo. Katarina Vidovič, 9. b DEFINICIJA PESMI IN LJUBEZNI Pesem je kot sonce, ko zjutraj posije. Pesem je kot roža, ki cveti. Pesem je kot pomladni veter, ko te boža po licih. Pesem je kot mlada ljubezen. Pesem je kot majhen srečen otrok. Staša Gajič, 7. b Pesem je, če si vesel in poješ vesele pesmi. Pesem je, če si žalosten in poješ žalostne pesmi. Pesem je, če si zaljubljen in poješ zaljubljene pesmi. Pesem je, če si zabaven in poješ zabavne pesmi. Pesem je, če si samoten in pišeš samotne pesmi. Eva Zaje, 7. b Pesem je, če vidiš mavrico na nebu. Pesem je, če si prijazna in radodarna. Laura Podgoršek, 7. b Pesem je, če si na morju in poješ morske pesmi. Pesem je, če si star in poješ stare pesmi. Pesem je, če si mlad in poješ mlade pesmi. Pesem je, če si Slovenec in poješ slovenske pesmi. Ti m Mlinaric, 7. b Pesem je, če si prijatelj in poješ prijateljske pesmi. Pesem je, če si tujec in poješ tuje pesmi. Pesem je, če si v šoli in poješ šolske pesmi. Pesem je, če ti je dolgčas in poješ dolgočasne pesmi. Pesem je, če imaš mačko in poješ mačje pesmi. Mattia Vergara, 7. b Mentorice: Sonja Lenarčič, Jasna Medved, Lidija Horvat A Pesem je, če si srečen in poješ srečne pesmi. Pesem je, če si objokan in poješ objokane pesmi. Pesem je, če si tečen in poješ tečne pesmi. Pesem je, če si v vesolju in poješ vesoljske pesmi. Taš Krajnc, 7. b Pesem je, če si zaljubljen. Pesem je, če si odrasel ali mlad. Pesem je, če te ima kdo rad. Pesem je, če sije sonce. Ti m Metličar Fric, 7. b Pesem je, če si visok in poješ visoke pesmi. Pesem je, če jahaš na oblaku ali pa se voziš na vlaku. RokKundih,7.b Pesem je, če se prikaže mavrica na nebu. Pesem je, če si zaspan in poješ zaspane pesmi. Pesem je, če si lačen in poješ lačne pesmi. V pesmi si v sanjah, torej poješ sanjske pesmi. Najlepše pa so te, kijih poješ, ko si srečen. Kaja Gojkošek, 7. b Ljubezen je lepa, je srčna. Ljubezen je podarjena iz srca. Ljubezen je nagajiva, šarmantna. Ljubezen je del tebe. Ljubezen začutimo v srcu, če je res prava. Jan-Alexander Habjanič, 7. b Pesmi in rime ŽIVLJENJE Velikokrat se moramo v življenju kam skriti Iti In večkrat od nekoga zaupanje pridobiti Dobiti Veliko ljudi je treba ljubiti Biti Saj v sanjah se lahko karkoli zgodi ti Ti Nikoli nad življenjem ne smeš obupati Upati Zato živi z nasmehom Smehom Anja Klanjšek, 9. a KRAJ Tukaj je moj kraj Raj Včasih ga pogrešam Ovešam Včasih želim oditi Iti A vseeno je to moj kraj Raj Zato bom tukaj ostala Stala In nikamor ne bom odšla Šla Nika Drevenšek, 9. a LUNA Lipe so cvetele Venele Reke so po strugah drle Trle Ptiči so leteli Peli Na travniku so se rože razcvetele Zapele Veter je sopi hal Pihal Ko luna sijala je pozno v noč Noč Jana Aubelj, 9. a FANT Je fantič sam v življenje prišel Šel Na svetu vsak dan se svoje roke oklepal Klepal Njegov dom je bila ulica Frulica Vsak dan je jokal Objokal V obupu je odrasel Rasel A zdaj živi v dejavnosti Javnosti Lara Mlakar, 9. a LETNI ČASI Letni časi so kot ljudje, pridejo in grejo ter so med seboj različni. Ene imamo radi, drugih pa ne. A ne moremo se jim izogniti. Alex Kaučevič, 8. a SANJE Najljubši del dneva, ki prav gotovo ne popeva. V katerega prispeš tako, da zapreš oči lepo. Mogoče je vse to, kar odpotuje v nebo. Viktorija Šprah, 8. a PRVA PRIJATELJICA Prva prijateljica je posebna prijateljica, kije nikoli ne izpustiš in pozabiš. Z njo se igraš, zabavaš in prebijaš samoto, strah, dolgčas in bolečino. In končno prava prijateljica je tista, ki ima zaupanje vate in v sebe in v druge, ki so njeni prijatelji. Anarnarie Kores, 4. a Ohranjanje ljudske glasbe je poslanstvo Ljubezen do ljudske glasbe je združila tri dolgoletne in izkušene glasbenike, ki na ta način ohranjajo ljudsko izročilo in dediščino. Janko Gerečnik (bariton), Alojz Fras (harmonika) in Janez Vičar (klarinet) so pred dobrim letom združili moči in začeli delovati kot Skupina ljudskih godcev KD Hajdoše. Janko, ki je bil kar 45 let član Pihalnega orkestra Talum, pravi, da je ohranjanje ljudske glasbe posebno poslanstvo, ki ga z veseljem in ponosom prenašajo tudi na mlajše rodove ter na ta način ohranjajo polke in valčke, ki so jih igrali že njihovi dedki. Zraven teh pa imajo tudi veliko lastnih skladb. Skupaj nastopajo doma in v tujini. Nastopili so na festivalu v Ohridu, konec lanskega leta so bili gostje na 19. Štajerski frajtonarici in v gosteh pri znanem godcu iz Pišec, Lojzetu Ogorevcu. Kot pravi Janko, imajo še veliko idej in energije za ustvarjanje, s katerim upajo, da bodo pripomogli k večji prepoznavnosti ljudske glasbe in morda tudi navdihnili koga izmed mladih za nadaljevanje njihovega dela. MM Foto: Črtomir Goznik MAREC 2019 I 31 19. štajerska frajtonarica 9. n^ember 2018 ggffiOTIRMBMZADI Kanonkna vizitacija v župniji Kidričevo 5.2.2019 je našo žu pnijo obiskal nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Vizitacije se opravljajo po vseh dekanijah z namenom, da nadškof preveri delovanje župnije in spozna kraj, v katerem deluje. Kidričevo spada v dekanijo Ptuj. Poseben obisk V ponedeljek nas je Škof obiskal, nam je vso mašo lepo pripovedoval. Cel dan je bil pri nas, joj, saj videl je vso vas. Pravilno seje odločil, da kratek obisk pri nas je naredil. Vsi v cerkev smo prišli, da bi našega škofa videli. Zdaj pa naj si odpočije, saj takega kraja še videl ni in tudi pozabil ga ni, saj mu globoko v spominu tiči. Cvetka Bračun Nadškof je po predhodno pripravljenem programu v dopoldanskih urah v spremstvu našega g. župnika in tajnika obiskal tovarno Talum. Sprejel jih je predsednik uprave Marko Drobnič. Po uvodnem razgovoru ter krajši predstavitvi tovarne in proizvodnje so si ogledali proizvodnjo rondelic in izparilnikov. Z navdušenjem je povedal, da je bil obisk v Talumu zelo dobro organiziran, za kar se predsedniku, gospodu Drobniču, prisrčno zahvaljujemo. Obiskali so tudi Občino Kidričevo. Zaradi bolezni župana jih je sprejel direktor občinske uprave, gospod Napast. V pogovoru je škof dobil podatke o velikosti občine in naselja Kidričevo, številu prebivalcev, o gospodarskih dejavnostih ter o sodelovanju z župnijo. Po končanem razgovoru so skupaj obiskali še osnovno šolo v Kidričevem. Sledilo je kosilo v restavraciji Pan Ki- dričevo. Po kosilu sta z gospodom župnikom pregledala poslovanje župnije in stanje vseh objektov. Gospod župnik je nadškofa seznanil s sodelovanjem med župnijami Lovrenc in Cirkovce ter s pastoralnim delom v domu starejših občanov. V popoldanskem času so bile predvidene predstavitve dela tajnice, katehistinje, Oznanjevalne in Liturgične komisije ŽPS, Karitasa, ključarjev, Katoliškega kulturnega društva in Župnijskega gospodarskega sveta. Tajniška dela opravlja gospa Cvetka Bračun, ki vodi finančno poslovanje, je katehistinja, pripravlja župnijska oznanila in skrbi za ministrante. Gospod škofje bil navdušen nad njenim natančnim in vestnim delom ter preglednim poslovanjem. Ozna-njevalna komisija zajema verouk. Komisijo za družino, Komisijo za izseljence, dom varovancev starejših občanov in župnijska oznanila. Predstavila sta jo Urška in Matej Novak. Liturgična komisija zajema pevski zbor, molitveno skupino, svetopisemsko skupino, bralce, ministrante, skrb za čistočo cerkve, učilnic in krašenje cerkve. Delo skupin je predstavila Marija Rampre, vodja pevskega zbora. O delu Karitasa je izčrpno poročala podpredsedni- ca Karitasa, Vida Komljenovič. Po krajšem oddihu ob kavici sta ključarja Anica Zobič in Drago Horvat predstavila skrbi in naloge ključarjev v župniji, katerim gredo zasluge, da vse lepo funkcionira kot v domačem gospodinjstvu. Katoliško kulturno društvo prispeva pomemben delež aktivnosti skozi vse leto. Pripravlja proslave, delavnice, koncerte in sodeluje pri raznih župnijskih aktivnostih. Predstavila ga je Anica Zobič. Za Župnijski gospodarski svet je podala poročilo gospa Slavica Mlakar. Poročala je o obnovitvenih in vzdrževalnih delih za obdobje od leta 2007. Kljub temu da župnija razpolaga s skromnimi sredstvi, kijih zbere s prostovoljnimi prispevki župljanov in Občine Kidričevo, smo opravili vse potrebne obnove, ki dajejo objektom boljši videz in kvalitetnejše bivanje. S tem smo zagotovili tudi večjo trajnost objektov in naprav. Sledila je slovesna sveta maša. Po maši je bila seja ŽPS in ŽGS z nadškofom. Lanski in letošnji birmanci so imeli v učilnici srečanje, ki ga je vodil škofov tajnik. Dan smo zaključili ob malici in prijetnem klepetu z nadškofom in tajnikom. Cvetka Bračun Svečnica V nedeljo po svečnici so pri družinski maši otroci zopet pokazali svojo ljubezen do Boga in svojo umetniško nadarjenost. V nedeljo po svečnici so pri družinski maši otroci zopet pokazali svojo ljubezen do Boga in svojo umetniško nadarjenost. Po blagoslovu sveč pred cerkvenimi vrati so v procesiji stopili v cerkev s pobarvanimi svečami in jih pri evangeliju ter pri povzdigovanju dvignili visoko nad glavo v pozdrav Jezusu, ki je prišel v njihovo sredo. Sveče so bile v večkotnih lončkih iz plastike in vsako nedeljo, od božiča do svečnice, so otroci po nedeljski maši skupaj s starši pobarvali eno stran lončka. Pri maši so brali berila, psalm, ministrirali, pobirali denar in prepevali. Maša je bila zelo lepa. Cvetka Bračun 1 _ 1 k MM ■nvi W r- * A 4|f 32 I MAREC 2019 Svetopisemski maraton Tudi naša župnija seje pridružila Svetopisemskemu maratonu. Mini Svetopisemski maraton smo imeli v Župniji Svete Družine v Kidričevem, 26. in 27. januarja. Pred maratonoma, ki so ju brali birmanci in veroučenci, je navzoče najprej nagovoril župnik, g. Anton Pačnik, pred maratonom odraslih pa je nekaj uvodnih besed spregovorila voditeljica biblične skupine, gospa Marija Škafar. Kot prvi so nas navdušili birmanci, saj so pred sobotno sveto mašo prav vsi sodelovali in brali Sveto pismo. Nato smo imeli pred glavno nedeljsko mašo Svetopisemski mini maraton, ki so ga pripravili člani biblične skupine. Pri branju so sodelovali tudi nekateri drugi verni- ki. Še tretji mini maraton smo imeli pred družinsko sveto mašo, pripravili pa so ga veroučenci. Vse skupine so nas zelo navdušile z zbranim lepim številom bralcev in z njihovo zavzetostjo, še posebej pa veroučenci, saj smo imeli kar sedemnajst bralcev - sodelovali so veroučenci od 1. do 6. razreda. Bilo bi jih še več, a so žal nekateri zboleli, nekateri pa se maratona niso mogli udeležiti iz kakšnega drugega razloga. Najmlajša bralka na maratonu je bila Vita Šulek, veroučenka 1. razreda. Na koncu maratona je kar nekaj veroučencev izrazilo željo, da bi še brali. Rekli so: »Škoda, da je tako hitro minilo.« Veroučenke 4. razreda: Julija Petrovič, Izza Frangež, Melani Jančec in Mia Topolovec, so o maratonu zapisale sledeče: - Bilo je zelo zanimivo in imela sem se odlično. - Veroučenci smo sodelovali pri branju Svetega pisma. Brali smo zelo lepo. Imela sem se super! - Maraton je bil super. Škoda, da seje tako kmalu začela maša, da nismo mogli še nadaljevati z branjem. - Maša je bila super. - Bilo je lepo, ker nas je veliko bralo. - Po maši smo barvali sveče. Na svečnico bomo s temi svečami sodelovali pri maši. Tudi takrat pridem, ker bo zagotovo zelo zanimivo in lepo. - Super smo brali. - Bili smo pridni. - Na koncu maše smo dobili mini pice. Vsem »maratoncem« HVALA, da smo lahko skupaj začutili Njega in Njegovo skromnost v kateri je toliko moči, modrosti... Hvala in čast in slava tebi Bog, vsemogočni stvarnik nebes in zemlje. Cvetka Bračun Šola zdravja - Kungota pri Ptuju Oranžne telovadke skrbimo za svoje zdravje in pridno telovadimo vsako jutro tudi v Kungoti. Ker se zavedamo, da je še vedno največ smrtnih primerov zaradi zastoja srca, smo podale pobudo, da se tudi v naši vasi nabavi in namesti defibrilator. Predavanje je bilo 1. februarja 2019 v dvorani v Kungoti. Zbralo se nas je okrog dvajset. Vsi smo zbrano sledili navodilom in se tudi praktično preizkusili v ravnanju s tem aparatom. Z nazornim prikazom smo bili zelo zadovoljni, za kar se g. Muršecu iskreno zahvaljujemo. Aparat bi nam naj dostavili v prvi polovici tega leta in takrat bomo, v kolikor bo interes občanov, pripravili še eno usposabljanje oziroma predstavitev. Olga Serdinšek Seveda pa nam sam aparat nič ne pomeni, če ne znamo z njim pravilno ravnati. Zato smo, v sodelovanju z 00 RK Kidričevo in njenim predsednikom Tomislavom Muršecem, pripravile predavanje za vaščane iz Kungote. mmm MAREC 2019 I 33 Vsaka minuta šteje V Sloveniji približno 1500 ljudi letno doživi nenaden srčni zastoj, stotine pa jih umre, ker jim očividci ne znajo pomagati, čeprav bi jih s pravočasno izvedenimi in zelo preprostimi postopki oživljanja lahko rešili. Pogum in znanje očividcev sta v situacijah, ko gre za reševanje življenja pred prihodom reševalcev, ključnega pomena. Tudi v okviru 00 RK Kidričevo del aktivnosti namenimo širjenju znanja na področju temeljnih postopkov oživljanja (TPO).Ti vključujejo: zgodnje prepoznavanje stanj, ki lahko hitro privedejo do nenadne smrti, klic na številko 112, izvajanje zunanje masaže srca in umetnega dihanja, uporabo avtomatičnega defibrila-torja ter ukrepanje pri zapori dihalne poti s tujkom. Konec lanskega leta je bilo strokovno usposabljanje na temo TPO izvedeno tudi za strokovni kader v OŠ in vrtcu Kidričevo, februarja 2019 pa so znanje usvajali krajani Kungo-te pri Ptuju. Predavanja s praktičnimi vajami je izvedel predsednik OO RK Kidričevo, Tomislav Muršec. Podobna predavanja so načrtovana tudi v letu 2019, prvo med njimi bo namenjeno osnovnošolkam in osnovnošolcem OŠ Kidričevo. Kot pravi Muršec, je pomembno, da čim več ljudi izgubi strah pred oživljanjem in se nauči pravilno reagirati v takšnih situacijah. Čas je namreč v primeru zastoja srca naš največji sovražnik. Obiščite kakšno izmed predavanj nudenja prve pomoči, osvežite svoje znanje in morda boste ravno vi tisti, ki boste komu omogočili živeti še veliko brezskrbnih in srečnih dni. 00 RK Kidričevo RECEPT: Pletenica Sestavine 500 g bele moke 1 vrečka suhega kvasa 50 g sladkorja 1 vanilijev sladkor sol 2 jajci 1 beljak 1/41 sladke smetane Premaz: 1 rumenjak 1 žlica mleka Postopek Moko presejemo in jo zmešamo s suhim kvasom. Pripravimo kvašeno testo, ga pustimo, da vzhaja in vidno naraste. Nato ga z rokami pregnetemo. Iz dveh tretjin testa oblikujemo dva ali tri (odvisno od načina pletenja), okoli 40 cm dolge svaljke, jih pre-pletemo in položimo na pekač. Z valjarjem za testo po dolgem vtisnemo vdolbino v pletenico. Razž-vrkljamo en rumenjak z žlico mleka in namažemo vdolbino. Iz preostalega testa oblikujemo tri po 35 cm dolge svaljke in jih prepletemo v kito, ki jo položimo na večjo pletenico. Pletenica naj ponovno vzhaja na toplem, da vidno naraste, nato jo premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo 35 minut na 175-200 stopinj. siDcn 4 6 7 5 8 6 8 5 1 2 9 1 5 8 7 9 5 5 8 4 3 7 4 1 8 8 9 6 7 2 5 Recept za slastno pletenico je za vas preizkusila Marija Trafela. 34 I MAREC 2019 $ VSR NOVE IDEJE IN DRUGAČNI POGLEDI NA RAČUNOVODSTVO IN FINANCE VEDNO ODPIRAJO NOVE POTI. j T5T TT tor STROKOVNOST, SPRETNOST NEMŠKA BLAGOVNA ZNAMKA JUŠNIH KOCK PRASKA. RAZPOKA ŠTEVILOM 13 SLOVENSKI PLANINEC (FRANC) •GLAVNO MESTO SIRIJE IP MMPMUE ZMES PŠENICE IN RŽI. SORŽICA SLAB učenec, cvekar K RAJ 5 A OBLIKA ŽENSKEGA DVORANA ZA KONCERTE ROBERT ALTMAN ROPARSKI KIT UBIJALEC JANEZ hočevar TIŠINA. SPOKOJ TOMAŽ DOMICEU KAR SE ENKRAT ODORJE PRIPADNIKI RETO-ROMANOV DRAMA HENRIKA IBSENA EVROPSKA UNUA KOVINA (Nd) PEVKA (MIA) SLOVESNO PAPEŽEVO POKRIVALO USMILJENA THOMAS YOUNG ZVEZNIH DRŽAV V ZDA (SEVERNA IN JUŽNA?) KRAJ PRI ZADRU. AENONA ČAS JIH ENKAV ŠOU (NAREČNO) pesnik (jan os, 1817.1882) obkroal| ŽEVALNE SOVJETSKI REŽISER (NIKOLAJ) VLAČILEC nagrajenka U&ViŠR JAREK (POGOVORNO) AZIJSKI GAMSJI BIVOL BRITANSKI IGRALEC (ORLANDO) FRAN GOVEKAR GREGOR URBAS I. CANKAR: ZA NARODOV IZTOK ČOP JHAN8L C LASTNOST. ZNAČILNOST VELIČASTNEGA VRV, OŽE (NAREČNO) REVUA ZA (V)ZGOJO IN (INFORMIRANJE (P)OTROŠNIKOV MAROŠKA VOTLA MERA OTOŠKA KARIBSKA DRŽAVA (HAVANA) ZDRAVILIŠČE vbelgui MESTO V DALMACIJI, OB IZLIVU GLASILO OBČINE KIDRIČEVO slog v ifletnosl zvrst SLOVENSKI PREMIER ŠAREČ SLOVARČEK ANOA - azijski gamsji bivol, ARANY - madžarski pesnik (Janos, 1817-1882), EKK - sovjetski filmski režiser (Nikolaj), LAMPARE - obkroževalne ribiške mreže, namenjene zbiranju ujetih rib, NEOOIM - redka kovina (Nd), ROACH - ameriški režiser (Hal). NAGRADNA KRIŽANKA: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14,2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 3.5.2019. Sponzor nagradne križanke je Visoka šola za računovodstvo in finance, Ljubljana, Stegne 21 C, 1000 Ljubljana Nagrade: 1. nagrada: Vrednostni bon za brezplačno predavanje enega seminarja, ki ga organizira VŠR Ljubljana v letu 2019 2. nagrada: Knjiga z naslovom: Direktor razrešen si 3. nagrada: Blokec VŠR in kemični svinčnik Nagrajenci zadnje nagradne križanke so: 1. nagrada: Katarina Soršak, Lovrenška cesta 2,2325 Kidričevo 2. nagrada: Žolgar Franc, Pongrce 1,2326 Cirkovce 3. nagrada: Ana Snedec, Župečja vas 39,2324 Lovrenc na Dr. polju VELIKONOČNA AKCIJSKA PONUDBA MESNIC FDtMdOlT TRADICIONALNO NEVAKUMIRANO PREKAJENO MESO REBRNI BREK'AVENI KMEgKO. BREMEN m KLr0BWSE GQ^EÜEG^MES7^ SBSWiXsIDaiB^S poqpm») 13,80 €/kg FINGUST MESNINE ŠTAJERSKE Pragersko cDQMlÄßilim 4,88 €/kg Spremljajte nas tudi na FB pod (S>mcsnineFinGust in na instagramu pod @fingust!988 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FIN-GUST. Tel.: 02/80-39-150 ULi liiMMM^mmi MLMl \LMM