ŽRTVE ILUZIJ Dia de la Independencia En el mes de julio recuerdan ambas Americas el dia de la Indepen¬ dencia, dado que ese es el mes de las respectivas fechas patrias: en USA 4 de julio, en la Argentina 9 de julio. Hace 134 anos, el 9 de julio, 18IG prodamo el Congreso Nacional en Tucuman la independencia de las Provincias Unidas del Sur y su forma de gobierno republicano. Asi resulto completada la revolucion de Mayo del 1810. Quedaron asi rotos todos los lazos que trababan todavia su So- berania politica. Los generales San Martin y Belgrano completaron la lu- cha por la independencia con organizar la Nacičn politicamente. Gozando la libertad politica siguio Argentina la estructuracion de su administracion estatal. Pero no ha podido entonces llevar a cabo el ideal perfecto, dado que muchas de sus fuentes de riqueza se hallaban en las manos ajenas. Asi le cupo al presidente actual. General Juan Domingo Peron de proclamar, en la mišma časa de Tucuman, en el aho 1947 el 9 de julio la independencia economica de la Republica. Es ese el dia de ponerse la Argentina sobre un camino nuevo de su vida nacional. Hoy todas las fuentes de la riqueza nacional se hallan en las manos naciona- les. Nacionalizados son los medios de transportes, los puertos moderniza- dos, las mercaderias argentinas se trasportan con flamantes vapores na- cionales, en todas partes se realizan grandiosas obras publicas: caminos, puentes, ferrocarriles, construcciones para colegios, hospitales, asilos etc. Asi esta adelantando hoy la Argentina nueva, politicamente soberana, economicamente independiente y socialmente justa. Toda su vida publica se desarrolla en el servicio del bien comun y de la paz universal. Asi marcha unida con otras Naciones en aspiracion del mismo ideal. Con los Argentinos nos alegramos en esta fecha tambien los eslove- nos anticomunistas, agradecidos por la hospitalidad que gozamos en esta nuestra segunda patria. Dan Neodvisnosti Mesec julij je v obeh Amerikah posvečen svobodi, ko posamezne države proslavljajo obletnice svoje neodvisnosti. USA so jo slavile 4. juli¬ ja, Argentina pa se je bo s številnimi slovesnostmi spominjala 9. julija. Pred 134. leti — 1816 — je narodni kongres v Tucumanu slovesno proglasil politično neodvisnost združenih provinc in objavil republikansko obliko vladavine, ki. je v ustavi zajamčena še danes. Majska revolucija iz 1810. leta je bila tako v celoti izvršena. Dežela je pretrgala zadnje vezi, ki so še omejevale njeno politično neodvisnost. General San Martin in ge¬ neral Manuel Belgrano sta s svojimi armadami lahko zaključila osvobo¬ dilni boj že v službi politično organizirane države. V politični svobodi je nato Argentina gradila dalje svojo državno u- pravo. Ni je pa mogla zgraditi v popolni meri, ker je bilo njeno veliko na¬ ravno bogastvo v glavnem v tujih rokah. Zato je sedanji predsednik general Peron v isti hiši v Tucumanu, kjer je bila proglašena politična ne¬ odvisnost 9. julija 1947. leta proglasil tudi gospodarsko neodvisnost. In od tega dne dalje je Argentina nastopila novo pot svojega državnega življe¬ nja. Vse naravno bogastvo je danes v domačih rokah. Podržavljena so vsa prometna sredstva, pristanišča moderno urejena, po morjih plovejo argentinske ladje in prevažajo argentinsko blago, namenjeno izvozu, po vseh provincah pa izvajajo velika javna dela: ceste, železnice, šole, bol¬ nišnice, otroška zavetišča itd. Tako nastaja nova Argentina: politično in gospodarsko neodvisna ter socialno pravična moderna država. Vsa njena prizadevanja so v službi blaginje naroda in miru v svetu. Kot taka je povezana v močni družini vseh tistih držav, ki se bore za ena¬ ke cilje. Z vsem argentinskim narodom bodo na praznik narodne neodvisnosti povezani tudi vsi protikomunistični Slovenci, ki so srečni, da so v tej veli¬ ki svobodoljubnii n gospoljubni državi dobili svojo novo domovino. AMERIŠKA VOJSKA JE PRIPRAVLJENA... Ko sta pokojni Roosevelt in pa te. danji predsednik angleške vlade Chur¬ chill odhajala na vojne posvete s Sta¬ linom v Teheran in Jalto, sta vedno o- pravičevala svoje popuščanje sovjetom z ugotovitvami, da je treba Stalina in njegovo politiko razumeti: sovjeti stre¬ me za tem, da zavarujejo svoje meje in varnost svoje države. Kadar bodo to dosegli, bodo nehali s , svojo politiko rovarjenja, nehali bodo s kominterno in pustili pri miru države, ki no spadajo v njih “življenjski prostor.” Churchill se je sicer zlasti v Jalti trudil, da bi preprečil, da bi sovjetska vojska zased¬ la ves Balkan in polovico Evrope; toda Roosevelt je še toliko računal na Stali¬ novo besedo, da je odbil Churchilova svarila in dopustil, da so sovjeti prišli na črto, kjer so še danes in 'to pet let po koncu vojne. Med tem pa so sovjeti svoje postojan¬ ke v Evropi in Aziji izrabili do skraj¬ nih meja in utrdili svoj položaj. V letu 1948 so sovjeti organizirali “državni u- dar” v Češkoslovaški in tam spravili na oblast komunistično diktaturo. Na Mad¬ žarskem so iz vlade odstranili vse na¬ sprotnike komunizma; v Romuniji je komunistična diktatura popolna. V Ti¬ tovi Jugoslaviji vladajo sicer možje, ki so v sporu z Moskvo, toda tudi) tam ob vseh prilikah vodilni možje povdariajo, da je njih režim komunističen, da so še bolj komunistični kot pa oni v Moskvi. Na Kitajskem so sovjeti omogočili popol¬ no zmago komunizma; pristaši USA so se rešili na otok Formozo. Državni tajnik Dean Acheson pa je ob ponovnih pri¬ likah izjavlja], da USA te postojanke kit. protikomunistov ne bo branila. ZA USA je bila tedaj Formoza še strateš¬ ko nepotrebna; tudi ta otok bi moral v kratkem postati oporišče sovjetov v Pa¬ cifiku. Nekaj dni pred izbruhom sovražnosti na Koreji je državni tajnik Dean Ache¬ son predaval na harvardski univerzi o temeljih ameriške zunanje politike; USA so slavile ravno. novo obletnico začetka Marshallovega načrta, ki je zlasti zahodno Evropo in še druge dele sveta uspešno zavaroval pred navalom komunizma. Ta pomoč je dvignila Ev¬ ropo toliko na noge, da je začela gos¬ podarska obnova lepo uspevati; trgovi¬ na se je obnavljala, industrijska pro¬ dukcija je ponekod dosegla in presegla številke iz leta 1939, to je pred izbru¬ hom druge svetovne vojne. Na te delne uspehe je mogla ameriška politika zre¬ ti s primernim ponosom in Dean Ache¬ son je v svojih zaključnih mislih končal z ugotovitvijo, da je treba razumeti, da sovjeti potrebujejo svoj posebni ‘ živ- Ijenski prostor” in ker nikdo zahodnih držav v ta prostor ne misli posegati, je računati, da bodo sovjeti dopustili mir¬ no sožitje in prehod v dolgo dobo* miru. Nekaj dni nato so sovjeti sprožili vojno v Koreji. Iz severne Koreje, ki je v rokah komunistov in kjer so oborože¬ ne sile pod vodstvom sovjetskih stro¬ kovnjakov, se je začel oborožen napad V področje južne Koreje, kjer ni bilo več ameriško vojske. Korejski južni vojski je bilo ob strani le nekaj ameriških strokovnjakov. Posebna komisija UNO je v južni Koreji čakala, da izvede po¬ ravnavo med jugom in severom in da doseže, da se nova enotna Koreja orga¬ nizira kot neodvisna korejska demo¬ kratska republika. Sovjeti so sprožili v ° 3 no, k; na j spravi pod njihovo popol¬ no nadzorstvo vso Korejo. Tiste dni, ko je Acheson menil, da bodo sovjeti ob¬ stali na dosedanji črti svojih postojank, so krenile komunistične vojske na voj¬ ni pod, da podrede sovjetskemu komu - nističnemu imperiju nov teritorij, ki bi moral po objubah Stalina v Teheranu in nato v Jalti biti nekoč ozemlje samo¬ stojne in neodvisne države. Ko so v USA pričakovali, da se bo morebiti ko¬ munizem ustavil na svojih postojankah, so v Moskvi sklenili pohod za pridobi¬ vanje novih izhodišč za komunistično nadoblast v Aziji. In to novo izhodišče je Koreja. Tako se skozi vso politiko sodelova¬ nja s sovjeti v letih po 1941 vleče kot rdeča nit spoznanje, ki so ga o sovjet¬ ski politiki imeli tisti, ki so komunizem spoznali kot režim, ki mu ni v nobeni okolnosti verjeti, in pa tisti, ki so me¬ nili, da je komunizem tak sistem, ka¬ kor so bili že drugi v svetovni zgodovi¬ ni in ki so se umirili, ko so se ustalili v svojem okolju. Prvi so vedno trdili, de je komunizem sistem, ki stremi za tem, da nad svetom uvede teror komu¬ nistične diktature, drugi pa so menili, da je komunizem sistem progresivnega dinamizma na socialnem polju. V USA so na sovjetski napad na juž no Korejo hitro i*eagirali in sicer tako, da sb dali prav tistim, ki spadajo v prvo skupino. V Moskvi sami so po ne¬ katerih poročilih listov bili presenečeni na hitre sklepe v Washingtonu, ker so gotovo verjeli, da je tam več takih, ki slede nazorom pokojnega Roosevelta. Tako je gotovo najpozitivnejša plat do¬ sedanjih dogodkov na "Koreji pač ta u- gotovitev o odločnem sklepu USA prepre¬ čiti ekspanzijo sovjetov, dasi je verjet¬ no mnogo resnice v spoznanju, da bi so¬ vjetski imperializem svojih topov ne imel tam, kjer jih danes ima, ako bi vsi ves čas o sovjetih kot nosilcih sve¬ tovne komunistične revolucije vedno imeli enotno mnenje. odzvala vsa opozicija. Sledila ji je Avst¬ ralija s prvimi pošiljkami pomorskih enot v korejske vode in z odstopitvijo pomorskih in letalskih oporišč v upo¬ rabo ameriškim silam. Za njo je poslala nekaj bojnih ladij tudi Kanada, ki je istočasno izdala vse varnostne ukrepe na lastnem ozemlju ter je v strogi pri¬ pravljenosti pred morebitnim sovjet¬ skim napadom. V ojačanje teh akcij omenjenih držav je amer. vojni minister Johns°n izjavil, da “predstavlja ameriška intervencija V korejski vojni najodličnejši trenutek v ameriški zgodovini” in da “USA še nikdar ni bila tako pripravljena kakor je sedaj.” (Nadaljevanje na 2. strani) V -ponedeljek, 3. t. m. popoldne je predsednik republike sprejel v vladni palači skupino najuglednej¬ ših ameriških časnikarjev, ki so prispeli v Buenos Aires z dvonad¬ stropnim štirimotornim potniškim letalom “Friendship - Amistad” ameriške letalske družbe “Pan American World Ainvays”. Predsednik general PERON je vstopil v salon, v katerem so še bi¬ li zbrani ameriški časnikarji, v spremstvu članov vlade in ameriš¬ kega veleposlanika Stantona Grif- fisa. Predsednika republike je prvi pozdravil predsednik letalske druž¬ be, Pan American World Airways Mr. JOHN T. TRIPPE ter se je nad vse laskavo izrazil o ureditvi letališča General Pistarini na Ezeizi..Dejal je zanj, da je to naj¬ boljše letališče na svetu. Gospod predsednik se mu je za to prizna¬ nje zahvalil z besedami , da je bil g. \ Trippe vedno prijatelj Argentine. Izrazil je tudi željo, da bi med to ameriško letalsko družbo in Aero- lineas Argentinas prišlo še do tes¬ nejšega sodelovanja. Nato so pa ameriški časnikarji lahko gospodu predsedniku neovi¬ rano postavljali najrazličnejša vprašanja, ki so se nanašala tako, na notranje argentinske politične, gospodarske in socialne probleme, kakor na trenutno najaktuelnejša zunanjepolitična vprašanja. Glede cenzure je general Peron ameriškim časnikarjem povedal, da je v Argentini ni in da tu lahko izhajajo vsi listi, tudi opoziciov.al,- ni. Ustavljena sta bila samo dva komunistična lista. V državi lahko vsakdo svobodno izpoveduje svoje politično prepričanje in odgovarja, samo, če se prekrši proti zakonu. I "SEM OMJ&CEN PORORNiK MIRU. TODA NE ZA 1 ENO KOMUNIZMA 99 IZJAVLJA GENERAL PERON AMERIŠKIM ČASNIKARJEM VOJNA NA KOREJI TRUMAN IZDAL POVELJE ZA BORBO PROTI KOMUNISTOM Kakor smo že poročali, je pred¬ sednik Truman 27. junija, dva dni po pričetku vojne na Koreji, izdal ukaz ameriškim pomorskim in letal¬ skim silam na Japonskem pod po¬ veljstvom generala M^cArthurja, da stopijo v akcijo na pomoč napadeni južni Koreji. V govoru, ki ga je imel naslednji dan, je izjavil, da pred-j" stavi ja ameriška intervencija “poli¬ cijsko akcijo’ ’in da z njo USA ni stopila v vojno. Acheson je istočasno izjavil časnikarjem, da naj si sa¬ mi sestavijo izraz za to akcijo, sam pa je predlagal, da bi bil najprimer¬ nejši “pogreta vojna’’ v primerjavi z “mrzlo” ali “vročo”. VARNOSTNI SVET ZN SKLENIL VOJAŠKE SANKCIJE PROTI KOMU¬ NISTIČNIM NAPADALCEM Tajnik ZN Trygve Lie je po končanem zgodovinskem zasedanju VS, ki ga je bojkotirala ZSSR, Jugoslavija pa gla- Na vprašanje ameriških časni¬ karjev o ravnovesju proračunov je general Peron naglašal, da so pod njegovo vlado bila vsa proračun¬ ska leta zaključena z več sto mili¬ jonskimi viški. Davčne dajatve so v državi tako nizke, kakor malokje na svetu. Ameriški časnikarji so gospodu predsedniku zastavili tudi vpraša¬ nje, če bi jim hotel povedati svoje mnenje glede sedanjih dogodkov na Koreji. General Peron jim je najprej dejal, da sta o tem že go¬ vorila z veleposlanikom Griffisom, nato je pa naglasil, da je Argenti¬ na v tem pogledu podvzela to, kar mora storiti ameriška država. Pe- ronistična doktrina pravi: Bolje storiti kot pa govoriti. Nato jim je pa potem, ko je dejal, da meni, da je že nastopil čas, ko lahko Zdru¬ ženi narodi računajo na svoje čla- ! niče, naglasil: “Sem odločen po- bornik miru, toda ne za ceno ko¬ munizma”. Ko je gospod predsednik izrekel te besede, so jih vsi navzoči v dvo¬ rani sprejeli z dolgotrajnim in na¬ vdušenim odobravanjem. Ameriški časnikarji so želeli go¬ voriti tudi s predsednikovo gospo soprogo. Gospod predsednik, je 'ta¬ koj naročil svojemu tajniku, da jo je povabil v -vladno palačo. Tudi njo so ameriški časnikarji in vsi ostali dostojanstveniki ob vstopu v dvorano navdušeno pozdravili, na-- to je pa tudi ona odgovarjala na vsa vprašanja in ameriškim go¬ stom pojasnjevala vse socialno de lo, ki ga v državi vrši socialna u- stanova, ki nosi njeno ime. Tako gospodu predsedniku, ka¬ kor njegovi gospe so se ameriški časnikarji zahvalili za sprejem in za nevezan razgovor, ki so ga lah¬ ko imeli z obema. sovala proti intervenciji v Korejski vojni, razposlal vsem članicam ZN po¬ zive, da mu sporoče, kakšno pomoč so pripravljene nuditi južni Koreji v nje¬ ni borbi s komunistično severno Korejo. ZSSR je edina odločno zavrnila “vme¬ šavanje” v korejsko vojno, medtem, ko se je do sedaj odzvalo v pozitivnem smislu 36 držav: USA, Britanija, Fran¬ cija, Čangkajškova Kitajska, Italija, Grčija, Belgija, Nizozemska, Norveška, Kanada, Argentina, Avstralija, Filipi¬ ni, Turčija, Brazilija, Uruguay, Bolivi¬ ja Ecuador, Panama, Mexico, Paraguay, Chile, Venezuela, Peru, Costa Rica, Ni- caragua, Kolumbija, San Domingo, In¬ dija, Pakistan, Perzija, Južna Afrika, Portugalija, Abesinija, Nova Zelandija in Izrael. Nevtralne so sklenile ostati; Švedska, Egipt in Jugoslavija. Prva se je Lie-jevemu pozivu odzva¬ la Anglija, ki je poslala na Korejo svo¬ jo mornarico, namerava pa tudi letal¬ stvo in vojsko. Atle e je oznanil to od¬ ločitev britanske vlade v parlamentu, kjer se mu je s Churchillom na čelu Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. VIL 1950 - Ano del Libertadpr General San Martin Naš polletni obračun Minilo je pol leta, odkar “Svo¬ bodna Slovenija” izhaja v večjem obsegu. Uprava je točno izpolnila dano obljubo: večji format da več prostora za članke in novice, me¬ sečna priloga prinaša redno mno¬ go zanimivega branja. Stari na¬ ročniki so listu ostali zvesti in še marsikak nov se jim je pridružil. Ni jih ostrašila zvišana naročnina, ki je huda, a potrebna dajatev. Vse to je znak, da list kljub nepo¬ polnostim, ki jih je polno vsako človeško delo, ugaja. Kako je uprava lista gospoda¬ rila v minulem polletju? Tako-le: Dohodki: naročnina 18.239 pe¬ sov ; tiskovni sklad 2413 pesov; do¬ hodki oglasov 3.855 pesov, razno 155 pesov. Skupno: 24.662 pesov. Izdatki: Tiskarna 16.267 pesov, poštnina 2.491 pesov, honorarji u- prave in uredništva 4.000 pesov, razni pisarniški in upravni izdat¬ ki 1.680 pesov. Skupno 24.438 pe¬ sov. Kakšno bo drugo polletje? Brez dvoma slabše, kajti zgodilo se je, česar smo se bali. Na podlagi no¬ vih odredb se je zvišala cena pa¬ pirju in po novi mezdni pogodbi, so se povišale plače delavstvu in s tem stroški za tisk. Od prvega ju¬ lija dalje bo navadna številka li¬ sta, za katero smo v začetku leta plačali v tiskarni 490 pesov, velja¬ la 635 pes., dvojna s prilogo pa se je podražila od 995 pesov na 1,200 pesov. Vsakdo lahko sam izračuna, koliko se bodo zvišali tiskarniški stroški do konca leta, ako ne pride še kaj posebnega vmes. Ta grenka kaplja nam dela skr¬ bi, ne jemlje nam pa poguma. Za¬ upamo v svoje naročnike in prija¬ telje. Naročnike, ki so zaostali z naročnino in teh je polovica lepo prosimo, da svoje obveznosti, čim prej poravnajo. Lažje je odšteti te desetake sedaj ali v obrokih, kot vse skupaj koncem leta, ko se bo nabralo še toliko drugih obvezno¬ sti. Upamo, da med naročniki ni prav nikogar, ki bi hotel nekava- lirsko izrabljati žrtve svojih soro- jakov in prejemati list, ne da bi imel namen poravnati naročnino. Računajoč na plačilno moralo na¬ ročnikov, na dohodke od oglasov in na kak stotak ali več, ki ga bodo požrtvovalni prijatelji darovali ti¬ skovnemu skladu, bomo lahko pri¬ rinili do konca leta. Vse iskrene prijatelje našega svobodnega tiska prosimo še za eno uslugo: Privoščite listu dobro besedo — in to na dve plati: uredništvu in upravi resno in dobrohotno povej¬ te, kaj se vam ne zdi prav in kako bi bilo bolje, med sorojaki pa širite idejo dobrega tiska in pridobivaj¬ te listu novih braveev in naročni¬ kov. Prav tako ponovno prosimo vsakogar, ki more, da pošlje listu članke in novice, ki mu bodo dale večjo pestrost in zanimivost. List pa obljublja, da bo ostal zvest svoji tradiciji: pripomoči na čim popolnejši način, da se naš na¬ rod reši sužnjosti in zaživi zopet svobodno življenje. Vsi vemo, da bi naša borba brez tiska ohromela. In do tega ne sme priti! IZ TEDNA V TEDEN lz svobodnega sveta ANGLIJA:— Churchill in sed. voj. min. Strachey (kateremu so očitali pri- padništvo h komunistom!) sta oba mne¬ nja, da je z odločnim posegom TJSA v dogodke v Koreji preprečena tretja svetovna vojna. Churchill je kot vodja opozicije dal popoln pristanek na sklep vlade o stavitvi ladij na razpolago oper. četam MacArthurja. Države članice Atlanstkega pakta študirajo v Londonu možnosti splošne¬ ga mobilizacijskega načrta, enotnega za vseh 12 držav. Prvenstveno vlogo posvečajo študiranju sredstev za preko¬ morske prevoze. Atomskega špijona Fuchsa so v naj¬ večji tajnosti prepeljali v drugo ječo; čemu je bil ta ukrep, angl. oblasti niso povedale. NORVEŠKA :- Daljnem vzhodu spremeniti svojo kinga. Vlada je - V zvezi z dogodki na je Norveška sklenila politiko do kom. Pe_ dobila izredna poobla¬ stila za čas parlamentarnih (do pozne jeseni). počitnic FRANCIJA:— Henri Queuille je ses¬ tavil novo vlado, ki je v svoji zasedbi še odločneje krenila na desno. Schuman je ostal zun. min., Bidault pod¬ predsednik; važno min. za ‘pridruže¬ ne’ dežele — Indokino, Kambodžo ter Laos je prevzel Paul Reynaud, zadnji preds. vlade ob polomu Francije 1940. leta. Vlada je obstojala samo 2 dni in so jo ob prvem pojavu v parlamentu socialisti zrušili — in tako spravili dr¬ žavo v sed. kritičnih dneh še v težjo krizo. ★ BELGIJA:— Nova belgijska vlada,' ki je pripravljena privesti Leopolda III. na prestol, je dobila večino pri parla¬ mentarnem glasovanju; preds. vlade je izjavil takoj nato, da bo kralj ‘brez vsa¬ kega dvoma’ kmalu prišel nazaj. Socialisti in komunisti so za soboto sklicali velika zborovanja proti kralje¬ vi vrtvi in pripravljajo proglasitev dne ‘narodne žalosti’ na dan vrnitve z upri¬ zoritvijo gen. štrajka. ★ NEMČIJA— V Londonu se je pričela 3. julija konferenca zah. zav. o spre¬ membi zasedbenega statuta za Nemčijo; Adenauer je v predhodnem razgovoru z McCloyem slednjega zaprosil, naj bi nemško vlado o vseh obravnavanih toč¬ kah otvestili, kar mu je McCloy oblju¬ bil. V istem razgovoru je Adenauer spraševal tudi za navodila, kako uredi¬ ti nadaljne trg. zveze z Vzhodno Nem¬ čijo, kajti dosedanja pogodba med obe¬ ma Nemčijama je te dni potekla. Čeprav Adenauer uradno ni zaprosil McCloya za proglasitev garancijskih i/iav Zah. Nemčiji za primer nepriča¬ kovanega sovj. napada, vendar uradno izjavljajo, da bodo zav. Nemčijo branili, ako bi prišlo do vdora. Sovj. oblasti so zah. Berlinu ustavile električni tok ter pitno vodo; odprli pa so spet rečni promet. V Diisseldorfu je bila gen. konferenca nemških ‘titoistov’, ki so sklenili pristo¬ piti k ustanovitvi sam. nemške kom. stranke, neodvisne od stalinovske Par¬ tije in Kominforma. ★ AVSTRIJA:— Za eiv. komisarja so franc, oblasti imenovale poslanika Jea¬ na F)ayart-a, dosedanjega poslanika v Beogradu. ★ ITALIJA:— Kom. sindikati so pro¬ glasili zaradi dogodkov v Koreji ter amer. posega vanje 24 urni štrajk v vseh pristaniščih ter uprizorili protest¬ ni štrajk v Turinu. ★ JAPONSKA:— Predsednik vlade Jo- šida je odstopil s celo vlado ter sesta¬ vil nove, v kateri imajo večino liberal¬ ci, nekaj mest pa je še prostih zaradi priprav na sklenitev širše koalicijske vlade. Smer zun. politike ostane ista. Japonska vlada je odobrila prijavlja¬ nje japonskih prostovoljcev za Kore¬ je. ★ IN DOK IN A:— Izdajatelj najvažnej¬ šega antikom. lista “Anh Sang” Lu Ke je bil od komunistov z atentatom ubit; je že sedmi politični umor večjega značaja; kot prej tudi sedaj oblasti mo¬ rilca še niso mogle izslediti. ★ IZRAEL:— Iraška vlada, ki je odob¬ rila izselitev svojih judovskih podanikov v njih prvotno domovino — povratek iz ‘‘emigracije’’ po 2600 letih — se je po¬ stavila na stališče, da sme vsakdo vzeti s seboj premoženja v vrednosti 140 US dolarjev ter kovčeg 30 kg. obleke in druge opereme. Na tak način omejeva¬ nja pobega valute iz Iraka bo iraškim oblastem ostalo premoženje okrog 500 mil. dolarjev. ★ FORMOZA:— Na Formozi so se pri¬ čeli razgovori med Čangkajškom in a- meriškimi vojaškimi strokovnjaki o ob¬ rambi otoka pred rdečo invazijo. Za železno zaveso FLRJ je ob dogodkih v Koreji prog¬ lasila nevtralnost zaradi ogroženega stališča pred sovjeti. * MADŽARSKA — Teološke fakultete V Budimpešti, Debrecinu in Pečuju so bile odpravljene. Cerkev je bila opolno- močena, fakultete še nadalje voditi, vendar z lastnimi stroški. ★ ČEŠKA:— V Cvchovu se je pričel proces proti 14 upornikom. ROMUNIJA:— V špijonskem procesu proti nekaterim nameščencem zah. am¬ basad je rom. kom. sodišče obtožilo Va¬ tikan kot glavnega ščuvalca nemirov na področju Ljudske republike Romu¬ nije. ★ VZHODNA NEMČIJA:— Komunisti so organizirali masovno demonstracijo proti USA in dogodkom v Koreji ter so vsi govori izzveneli v pozivu “Rokte proč od Koreje!” Kot glavna govorni¬ ka sta nastopila zun. minister Dertinger ter biv. angl. novinar John Peet, špan¬ ski borec. ★ ZSSR— je poslala zav. posebno noto zaradi načrtnega odmetavanja ličink krompirjevega hrošča, omenjajoč, da so takšne manire slabše od Hitlerjevih in Mussolinijevih. ZSSR — čete imajo izredne manevre v Vzh. Nemčiji, vendar če ste nemške vzh. policije niso soudeležene. K volitvam v celotnem Berlinu je ZSSRpodala mnenje, da na volitve pri¬ stane takoj po umiku vseh čet iz mes¬ ta. Sovj. predlog je bil že odbit. ★ KITAJSKA:— Na Kitajskem se bo po poročilih Tassa pričela v kratkem velika čistka v kitajski KP. LEOPOLD KEMPERLE UMRL Ob zaključku lista smo dobili od pri¬ jatelja iz Trsta naslednje žalostno spo¬ ročilo: Dne 14. junija je umrl v Trstu novinar ter kulturni in politični dela¬ vec Polde Kemperle. V tržaški bolnici se je zdravil 3 tedne, pa je nazadnje podlegel težki bolezni—rak v grlu. Njegovo truplo so prepeli j ali v Gorico. Pokopali so ga na stroške goriške mest¬ ne občine kot občinskega odbornika Slov. dem. zveze. Ob odprtem grobu mu je govoril v slovo dr. Sfiligoj! U.S.A.: Ameriški glavni stan trdov¬ ratno molči o možnosti uporabe atomske bombe na Koreji. Omenjajo samo, da ima USA na Enivvetoku v Tihem oce¬ anu pripravljeno ogromno skladišče a- tomskih bomb. PANAMA: V Panami je preglašeno vojno stranje. Britanske ladje ,ki so imele priti na obisk v Panamo, so od¬ plule na Daljni vzhod. PERU: V Peruju je pri volitvah zmagal dosedanji predsednik Odria s 87 gla¬ sov. Vojna na Koreji (Nadaljevanje s 1. strani) V podkrepitev te Johnsonove izjave je sledil ukaz predsednika Trumana o nastopu ameriških čet na Koreji. Ukaz je bil očividno izdan na podlagi tajne¬ ga Mac Arthurjevega poročila Washin- gtonu po njegovem obisku korejskega bojišča, kjer bi ga bila malodane dole¬ tela smrt zaradi napada severnokorej¬ skih lovcev na letališče Kimpo pri Seu¬ lu. Istočasno z nastopom ameriške voj¬ ske je Truman ukazal tudi blokado vse korejske obale in bombardiranje komu¬ nističnih oporišč severno od 380 vzpo¬ rednika. TUDI ČANGKAJŠEK PRIPRAVLJEN ZA BORBO NA KOREJI — VAR¬ NOSTNI UKREPI NA ALJASKI Čangkajšek je s Formoze sporočil v Washington, da je pripravljen tudi on priskočiti južni Koreji na pomoč s 30.000 vojaki. O tej ponudbi v Washin- gtonu še razpravljajo. V USA pa so medtem izdali vse potrebne varnostne ukrepe proti letalskim napadom, zlasti na Aljaski, kjer je na področjih proti ZSSR proglašeno vojno stanje. KOMUNISTI OBJAVILI SPLOŠNO MOBILIZACIJO Severnokorejska vlada je po štirih dneh borbe izdala ukaz o splošni mobi¬ lizaciji moških, in žensk letnikov 1914— 1932. SOVJETSKA ZVEZA SPROŽILA DIVJO GONJO PROTI USA. Moskva je na korejske dogodke prve dni trdovratno molčala. ‘‘Pravda” je nato objavila daljši uvodnik, v katerem” mi¬ lo” obsoja ameriško “vmešavanje” v korejske zadeve, naslednje dni pa so se napadi sovjetskega tiska in radija pri¬ čeli večati ter je ZSSR obdolžila južno Korejo, da je z ameriškim podpihova¬ njem sprožila vojno. Glavni sovjetski radijski komentator pa je poudarjal, da se “na Daljnem vzhodu zbirajo grozeči temni oblaki vojne, ki bo zajela ves svet.” Sovjetska vlada je tudi pričela klicati domov svoje predstavnike v tuji¬ ni, v glavnem v USA; tako bo v prihod¬ njih dneh odpotoval v ZSSR sovjetski delegat pri ZN Jakob Malik, dalje Kon¬ stantin Zinčenko, pomočnik Lie.a ter številni visoki funkcionarji sovjetskega veleposlaništva v VVashingtonu, New Yorku, člani sovjetske delegacije pri ZN in člani sovjetske gospodarske mi¬ sije v USA. Tudi več konzulatov v USA je ZSSR že zaprla. TUDI KITAJSKI KOM. DIKTATOR ZAČEL GROZITI Maocetung je pričel, premeščati svo¬ jo vojsko z juga proti severu ter se je na korejski meji zbralo že nad 200.000 rdečih kitajskih vojakov. Maocetung je tudi objavil, da “je pripravljen na na- daljrta osvobajanja kitajskih bratov na Formozi kljub zaščiti ameriške morna¬ rice.” NOVI AMERIŠKI VOJAŠKI TRANSPORTI ZA KOREJO Zaradi vedno kritičnejšega položaja na Koreji in bližnjem področju Dalnje- ga vzhoda bo v prihodnjih dneh odplu¬ lo več novih ameriških pomorskih enot v japonske in kitajske vode in to iz o- porišč v Kaliforniji.i Prav tako so pred¬ videne nove pošiljke letalstva in voj¬ ske iz USA. PREGLED DOSEDANJIH VOJAŠKIH AKCIJ NA KOREJI Vojaški položaj na Koreji pa se je razvijal v preteklem tednu takole: Severna Koreja je imela ob pričetku vojne vojsko 125.000 mož, oboroženih s sovjetskim orožjem. Uporablja sovjet¬ ske težke (35 ton) in lahke (12 ton) tanke ter bombnike in lovce tipa “Yak”. V zadnjih dneh so ti nastopili tudi z ra¬ ketnimi bombami, vendar pa se je ame¬ riška letalska sila na Koreji tako okre¬ pila, da je praktično izbrisala s korej¬ skega neba sovjetska letala. Južna Koreja je imela v začetku 93.000 mož vojske z ameriško oborožit¬ vijo. Utrpela je V teh dneh hude izgube ter je morala precej padla, dokler ji ni na pomoč prišla ameriška vojska. Upo¬ rablja trenutno lo lahke tanke. V največjo oporo ji je ameriško letal¬ stvo. Z veletrdnjavami B-29 in lovci ti¬ pa Mustang z raketnimi izstrelki ame¬ riška zračna sila v glavnem zadržuje napredovanje komunističnih oddelkov. Komunistična vojska je v prvih nava- mestij Seula, glavnega mesta južne Ko¬ lih čez 38. vzporednik podrla do pred- reje. Za mesto se je vodila huda borba ter so ga kom oddelki po dvodnevni bit¬ ki zavzeli. Letališče Kimpo so južnoko- rejci še zadržali v svojih rokah ter ga branili s pomočjo ameriških bombnikov in lovcev. V prvih dneh se je komvojska izkrcala tudi v južnokorejskem pristani¬ šču Pusan, ki je edino veliko pristanišče južne Koreje z modernim letališčem, ki ga Amerikanci uporabljajo za izkrcava¬ nje svojih čet. Korejska vlada se je pre- preselila iz Seula na jug v 150 km odda¬ ljeni Taejon. Kom. vojska se je izkrcala tudi pri Luchonu na zahodni obali in pri Samchoku na vzhodni, kjer se bije¬ jo hude bitke. Kom. oddelki pritiskajo zlasti s tanki tudi na reko Han, ki pred¬ stavlja trenutno v glavnem edino ob¬ rambno črto, ki pa je. na nekaterih me¬ stih prebita. Mostovi preko reke so po¬ rušeni, pri čemer so zlasti sodelovali B-29 Glavno bojišče se razteza na črti: od vzhodne obale južno od Samehoka še v južnokorej. rokal ob reki Han na Suwon na zahodni obali, ki je padel v kom. roke. STALNI NAPADI AMERIŠKIH VELETltDNJAV — PRVE POMORSKE BITKE Za poveljnika ameriških oddelkov na južni Koreji je MacArthur imenoval ge¬ nerala Churcha, za njim pa generala Deana. Glavno težo borbe nosi trenutno a- meriško letalstvo. Veletrdnjave, ki pri¬ hajajo iz oporišč na Japonskem in z O- kinavre, so doslej izvedle 134 letalskih napadov, od tega 6 težkih na Pyong- yang, glavno mesto severne Koreje. Po¬ vzročena je bila velika škoda in težke žrtve. Lažji bombniki in lovci napada¬ jo neprestano komunistične čete, ceste, vlake, tanke itd. Amerikancem se je po¬ srečilo do sedaj sestreliti 18 Yakov in 11 kom. bombnikov. Ameriške izgube pa znašajo 3 B-29 in 7 lovcev. Ameriška mornarica se je spustila v prvo pomorsko bitko v korejskih vo- vodah s 6 kom. torpednimi rušilci, od katerih jih je potopila 5. Bitka se je odigrala v bližini Samehoka. Prevoz ameriških vojaških oddelkov se hitro izvaja. Iz Japonske bo prepe¬ ljana 1 divizija, sestavljena v glavnem iz veteranov iz druge svetovne vojne. Prve čete so že prispele na Korejo ter takoj odšle na bojišče. S prihodom ame¬ riških čet se je položaj južnokorejske vojske takoj zboljšal ter pričakujejo v osmih dneh pričetek splošne protiofen¬ zive na celem bojišču. ARGENTINA LETALO PRIJATELJSTVA Ameriška let. družba “Pan Ame¬ rican World Airways je vzpostavila novo letalsko zvezo med USA in Ar¬ gentino in je za to službo stavila v promet dvonadstropno štirimotorno letalsko zvezo ez,o letalo “Boeing Stratocruiser”. Letalo je na svojem prvem poletu iz USA v Argentino prispelo v Bs. As. v po¬ nedeljek zjutraj. Na letališču so bili ameriški gosti prisrčno sprejeti. V sredo popoldne je bilo letalo krščeno na letališču General Pistarini na Ezeizi. Za botro letalu je bila Maria Eva Duarte de Peron. Letalo je pri krstu dobilo ime “Friendship- A m i s t a d ”, s čemer so še bolj po¬ udarjene prijateljske vezi med Ar¬ gentino in USA. Dan ameriške neodvisnosti so v Bs. Bs. As. 4. julija slovesno praznova¬ li. Dopolne je ameriški veleposlanik položil venec na grob Generala San Martina, nato so se pa vsi podali pred spomenik Georgea Washingto- na, kjer je položil venec argent. voj¬ ni minister general Lucero. Opoldne je bil banket, na katerega so bili po¬ vabljeni dipl. predstavniki vseh ame¬ riških držav. Vrsto govorov je zaklju¬ čil zun. min. dr. Paz, ki je naglašal prijateljstvo med Argentino in USA. Poudaril je tudi, da bo Argentina striktno izpolnila vse svoje obvezno¬ sti, ki jih je za ohranitev miru pre¬ vzela z mednarodnimi pogodbami. Ratifikacija mednarodnega spora¬ zuma iz Rio de Janeiro za kolektiv¬ no obrambo in varnost ameriškega kontinenta s strani argentinskega kongresa, je naletela v svetu, pred¬ vsem pa v USA in v vseh ostalih am. državah na najtoplejše odobravanje. Am. listi so ob tej priliki močno pou- udarjali, da je predsednik general Peron znova dokazal, da izpolni sle¬ herno obljubo, ki jo da. Vsakoletna velika vojaška parada, ki je na praznik neodvisnosti dne 9. julija, je letos preložena .na 17. av¬ gust, ko se bo vsa Argentina spomi¬ njala stoletnice smrti generala San Martina. Zakladni minister dr. Cereijo je' predložil narodnemu kongresu prora¬ čun zvezne vlade za leti 1951 in 1952. V proračunu so skupni izdatki predvideni s postavko 5.594 milijo¬ nov pesov. Od tega odpade na oseb¬ ne izdatke 2.877.7, na ostale izdatke 2.741.4, na kredite za razdelitev 17.4, izdatke za narodni kongres 32.1, sodstvo 74.2 in dodatne kredite 130 milijonov pesov. Od postavke 5.594 milijonov pesov je predviden prihra¬ nek 750 milijonov, tako, da vsi iz¬ datki v poračunu za vsako leto zna¬ šajo 4.844 milijonov pesov. In v tej višini so tudi predvideni dohodki. Za posamezne državne urade so v proračunu določene naslednje postav¬ ke: Predsedstvo vlade 32.6; zun. min. 118.1; notr. min. 449.6; pravo¬ sodno min. 18.1; prosvet. min. 752.9; min. za narod, zdravje 216; min. za koordinacijo 421.2; min. za polit, za¬ deve 3.1; zaklad, min. 207.9; min. za narod, gospod. 17.3; fin. min. 6.1; min. za ind. in trgov. 119.6; min. za javn. dela 71.8; min. za poljedelstvo 103.3; min. za delo in soc. skrb. 55.6; promet, min. 103,2; min. za narod, obrambo 10.1; vojno min. 568.5: min. za mornarico 365.9; min, za let. 237.3;min. za tehn. zadeve 61.6; pri¬ spevki države 716.3; služba drž dolga 688.1; itd. V Buenos Airesu je bil prejšnjo soboto, 1. julija, najhladnejši dan letošnjega leta. Ob osmih zjutraj je termometer kazal 2 stop. pod ničlo. Temperatura tega dne je pa bila v naslednjih krajih ta-le: La Quioca— Juj uy —li; Laboulaye—Cordoba —5; Gral. Acha—La Pampa —4; Salta —4; Gral. Villyar—Buenos Ai¬ res —5; Rosario —2; La Paz—Men- doza —2; V. Parana so imeli močno deževje z. viharjem, v Sierras de Cordoba je pa snežilo. Praznik sv. Petra in Pavla so po vsej Argentini praznovali kot pape¬ žev dan. Pri zahvalni maši v kated¬ rali je bil navzoč zun. min .dr. Paz s člani diplom, zbora. Na nunciaturi je bil velik sprejem. Zvečer pred praznikom in zvečer na sam praznik je mladina tudi po Bs. Airesu zaži¬ gala kresove. Plinovod “Presidente Peron” je že nol.leta v obratu. V vseh teh mesecih je deloval brezhibno. Buenos Aires, 6, VII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, Ilovice it Sčovenije^ ‘V izložbi dovolj — v prodaji pa nič”. Tako stoka nekdo v “Slov. Poročevalcu” ki si je v Ljubljani zaželel ruma. V iz¬ ložbi na Vodnikovem trgu je zagledal steklenico te pijače po 350 din. Cena se jg zdela visoka, zato je stopil se do glavne pošte, kjer se mu je v izložbenem oknu nasproti poštnemu poslopju smeh¬ ljala steklenica z rumom po 337 dina¬ rjev. Na poti domov v Kopitarjevi ulici je bila označena cena za tako steklenico s 390 dinarji. Zbegan od teh različnih cen jo je ucvrl nazaj pred pošto. Pa ga glej spaka. V izložbi v Frančiškanski u- lici ga je oplašila cena. Bila je tudi 390. Možak se je podvizal. “Hiti”, si je dejal, “v Ljubljani se cene spreminjajo, kakor let. zimsko vreme”. In se je napotil v prvo prodajalno, kjer so bile v treh iz¬ ložbenih oknih še vedno steklenice ruma s ceno po 337 dinarjev in zraven vabljiv napis: “Rum v prosti prodaji”. Korajžno je stopil v prodajalno in poprosil za ste¬ klenico. Prodajalka mu ga seveda ni da¬ la'. Izgovarjala se je, da ga bodo šele do¬ bili. Ko je pa prosil za sleklenico iz iz¬ ložbe, ga je zavrnila, da tistih steklenic ne smejo prodati tako dolgo, dokler aranžer ne bo izmenjal izložbe. V Ljubljani je umrl v 75. letu starosti Mg-sr. dr. Ivan Knific, ravnatelj biv. Škofijske gimnazije v Št. Vidu. Nova imena krajev: Sv. Barbara pri Mariboru je zdaj: Korena; Sv. Barbara v Halozah: Cirkulane; Sv. Marjeta pri j Moškanjcih: Gorišnica; Sv. Andraž v Halozah: Leskovec pri Ptuju; Sv. An¬ ton v Slov. goricah: Crikvenjak; Sv. Bol- fenk pri Središču: Kog; Sv. Bolfenk v Slov. goricah: Trnovska vas; Sv. Jakob v Slov. goricah: Jakobski dol; Sv. Mar¬ ko niže Ptuja: Markovci pri Ptuju; Sv. Rupert v Slov. goricah: Voličina; Sv. Urban pri Ptuju: Destrnik; Št. Janž na Dravskem polju: Starše; Zgornja sveta Kungota: Zgornja Kungota: Ljubno: Ljubno ob Savinji; Nova Cerkev: Nova Cerkev»pri Celju. V Kamniku gre vse počasi... Tako jadikujejo v Ljubljani ob nasljednjem poročilu iz Kamnika: Kulturno-prosvet- ni dom grade že od I. 1948. V letu 1949 je delo zaspalo in spi še danes. Mestni ljudski odbor, kateremu je okraj prepu¬ stil gradnjo, se za to ni brigal. Novi me¬ stni odbor je sklenil organizirati pro¬ stovoljno delovno silo iz vrst članov OF. V nedeljo 7. maja so prikorakali na de¬ lo “frontovci” iz Mekinj. Na stavbišču pa ni bilo nikogar, ki bi jim delo odka- zal. Čakali so eno uro, nato pa odšli... To so vam gospodarji! V trgovini “Službe delavske preskrbe” v Štorah so morali dati prašičem 6 do 7 tisoč kg po¬ kvarjenega zelja. Krompirja se je v skladišču pokvarilo 30%. V tem prosto¬ ru je zmetano vse skupaj: vreče moke, posoda z oljem, mast, kava, fižol. Sod o- lja so zamašili kar z gnilim jabolkom, pa tudi drmge umazanije je vse polno na sodu. Na policah smrdi gnil krompir, umazane vreče, uničena kava, paprika in drugo. V menzi gojencev industrijske šo¬ le ni nič bolje. Kuhinja je umazana tako, kot bi ne bila očiščena, odkar je bila odprta. Skladišče je pravi hlev za pod¬ gane in miši . . . V Sloveniji so.po nekaterih krajih v zadnjem času delili po četrt kg sladkorja za štiri mesece nazaj. Iz okraja Ljubljana-okolica so spravi¬ li v dom onemoglih v črnem potoku pri Litiji 60 starčkov in stark. Baragovo semenišče v Ljubljani (za biv. pokopališčem sv. Krištofa) so ko¬ munisti seveda tudi zaplenili. Sedaj na¬ meravajo v njem urediti 300 gostinskih sob, veliko dvorano pa preurediti v kino. Porodnišnica v Ljubljani je prenapol¬ njena. Naval porodnic vanjo je bil tolik¬ šen, da so morali sprejeme omejiti in iz¬ dati navodila, da bodo v bodoče spreje¬ mali samo žene, ki prvič rode, ostale po¬ rodnice pa samo, če jim bosta zdravnik ali babica potrdila, da je porod v bolniš¬ nici nujen zaradi nepravilnosti pri prejš¬ njih porodih. Toča na Gorenjskem. Nad gorenjski¬ mi polji okoli Cerkelj, Velesovega in Kranja je 10 junija divjalo silno neurje .s točo. Toča je padala s tako silo, da jc ves letošnji pridelek na poljih uniči¬ la. Pšenica na poljih je bila. vsa zbita, tako, da so jo ljudje morali pokositi. f Marjeta Mlakar. V Št. Petru na Krasu je v 85. letu starosti mirno v Go¬ spodu zaspala Marjeta Mlakar. S svo¬ jim pok. možem Jernejem si je ustvari¬ la v Divači domačijo, na kateri je lepo vzgojila 8-otrok. Njen sin Ernest “Ro¬ žica s Krasa’’ je padel kot šestošolec v prvi svetovni vojni na it. bojišču, nje¬ gov brat Alojzij je pa lazarist. Pokoj¬ nica je v zadnjih letih živela pri svo¬ jem sinu Tonetu, pek. mojstru v Št. Pet¬ ru na Krasu. K večnemu počitku jo je spremilo 7 duhovnikov. Naj počiva v miru! Umrli so: Albina Lekše, roj. Slovnik v Ljb., Janez Noč v Mošnjah, Jože Plom- : šek v Celju, Anton Erman iz Št. Janža na Dol. (se smrtno ponesrečil pri Som- boru), Alojzij Gril, v Ljb., Josip Ogo- reutz, biv. trgovec v Novem mestu, Slav¬ ka Miklavčič, roj. Urbanič v Ljb., Rafael Lutman, pošt. upok. v Ljb., Marija Mar¬ tinjak, roj. Kropušek na Jesenicah, An¬ ton Hlebec, postajenačelnik v p. v Ce¬ lovcu, Marija Govekar v Smledniku, Jo¬ že Židan v Polju, Antonija Radič v Ljb., Gregor Lavrič, pošt. uslužb. v p. v Novi vasi, Marija Šetina, roj. Kimovec, Leo- poldina Škerjanc, Ivan Zakotnik, Marija Podlesnikar, roj. Svoljšak v Kamniku, Ivan Jeremič, Izidor Florjančič, Ciril Lavrič in njegova žena Nežka, roj. Male¬ šič, Anton Simčič, Franjo Golob v Ljb. in Nežika Jaušovec. Krivca iščejo. Ljb. kom. tisk navaja, da v letošnji “gozdni frontni akciji” so¬ deluje 327 “frontovcev” iz ptujskega okraja. Plan 600 ljudi so tak;o dosegli le 54.5%. Zato so odgovorni “malomarni odborniki nekaterih krajevnih ljudskih odborov”, ki da so na Humu, v Šalovcih, v Veliki nedelji in drugod ustvarili med frontovci svojega okraja vzdušje bojazni do frontovnih brigad” in da zato noben “frontovec pi hotel v brigado”. Pred sodišče bo prišel Franc Caf iz Gornje Radgone, kateremu so od 32 ha posestva odvzeli 28 ha in žago, ker ni izpolnjeval “obvezne oddaje”. Napravili I so mu tudi preizkavo in so pri njem na- | šli: 350 kg pokvarjenega prosa, 365 kg ■ pokvarjene ajde, 550 kg pokvarjenega I ječmena, 425 kg pokvarjenega ovsa, 300 kg pokvarjene pšenice, 20 kg smrdjive masti. V kleti 1.200 1. pokvarjenega vi¬ na, ki ni bilo prijavljeno in še 4.000 1. pokvarjenega jabolčnika. Slovenci v Argentini Buenos Aires Vse naročnike Svobodne Slovenije v Argentini, ki še nimajo plačane naroč¬ nine prosimo, da jo čimprej poravnajo vsaj za prvo polletje, t. j. 25 pesov. Kdor pa le more, naj plača celoletno na¬ ročnino skupaj, t. j. 45 pesov. Ne ča¬ kajte, da bi Vas morali pismeno opomi¬ njati. Prihranite nam delo in stroške. UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE POTREBA PO KASTELJAN- SKO - SLOVENSKEM SLOVARJU Izdan j e Slovensko - kasteljan- skega slovarja, ki ga je sestavil g. Ivan Pekol, dopolnil pa g. Janez Hladnik, je bilo brez dvoma z osta¬ limi izdanimi knjigami, veliko kul¬ turno delo Slovencev v Argentini. Ljudje so dobili knjigo, katero so nujno potrebovali in katere dote- daj še nismo imeli. Tiskanje slovarja je zahtevalo velikih denarnih izdatkov. Vsi ra¬ čuni še niso plačali. Do bodo kriti vsi stroški, je treba spraviti v de¬ nar še 200 izvodov. Kdor slovarja še nima, ga sedaj lahko dobi pq znižani ceni 15 pesov ali v pisarni Društva Slovencev, ali pa kar pri g. Hladniku v Lanusu, Juramento 1780. Kakor nam je bil potreben Slo- vensko-kasteljanski slovar, prav tako, ali pa še bolj nam bi sedaj koristil Kasteljansko - slovenski slovar. Pa nas je g. Hladnik oni dan presenetil, ko nam je pove¬ dal, da delo na tem slovarju lepo napreduje in da je gradivo za prve črke že oddal v tiskarno, ki je prvih 100 strani slovarja že posta¬ vila. Kasteljansko - slovenski slovar bo pa še obširnejša knjiga kot je Slov. kast. slovar, saj bo obsegal 600 strani s 35.000 kasteljanskimi besedami in bo popolnoma, zado¬ stoval vsem potrebam Slovencev. Ker je pa delo v tiskarni treba sproti plačevati, mora biti denar že sedaj na razpolago. Zato je raz¬ pisano prednaročilo za Kasteljan¬ sko - slovenski slovar. Cena slova¬ rju v prednaročilu je 35 pesov, po¬ zneje bo stal slovar UO pesov ali pa še več. Kot 'prvi del vplačila v prednaročbi je treba vplačati 20 pesov, ostalih 15 pesov pa, ob izi¬ du Kasteljansko - slovenskega slo¬ varja. Predplačila za Kasteljansko-slo- venski slovar sprejema pisarna Društva Slovencev na Victor Mar- tinez 50, Dušnopastirska pisarna istotam in g. Hladnik sam v La- \ nusu, Juramento 1780 (F.C.N.G.R. Prov. Bs. As.). Slovenci, podprite to veliko delo, ki se ga je lotil g. Hladnik in s prednaročilom omogočite, da bo Kasteljansko-slovenski slovar čim prej izšel. Igralska družina Narte Velikonja po¬ bovi v nedeljo, 9. julija ob pol šestih popoldne v dvorani Salezijanske gimna¬ zije na Belgrano Halbejevo dramo “RE¬ KA”. Vstopnice v preprodaji v trgovini s papirjem in nabožnimi predmeti “San¬ ta Julia”, Victor Martinez 39. SLOVENCI Avstrija LJUBLJANSKA OPERA V CELOVCU V zadnjem poročilu sem vam gosto¬ vanje ljubljanske opere samo na kratko omenil. Danes nekaj več tudi o tem. Čla¬ ni ljubljanske opere so po gostovanju v Gradcu prišli tudi v Celovec, ter so ime¬ li v tuk. gledališču tri predstave. Dali so “Ero z onega sveta” in Hrističev balet. Gledališče je bilo pri vseh predstavah razprodano. Na predstave je prišlo tudi nekaj beguncev, ki še žive v Celovcu ali v bližini mesta. Govorili so tudi s člani ljubljanske opere in so lahko ugotovili, da so bili zelo, zelo ponižni in nič vese¬ li ter navdušeni. V nevezanih razgovorih je vsak tožil o svojih težavah, vsi pa so bili te misli in marsikateri jo je tudi glasno povedal z besedami: Vi, sami ne veste, kako srečni ste, da lahko živite v svobodi zunaj! Eritreja Zadnjič sem Vam popisal malo zem¬ ljepisni položaj dežele. Kot sem že o- menil je Eritreja kot bivša it. kolonija od ieta 1941 v angleški upravi. Danes se tudi v njej križajo mnogi .interesi. Mislim, da so najbolj upravičeni abe¬ sinski, ker je dežela bila v preteklosti sestavni del Menelikove države. Seveda ne smemo prezreti tudi angleških pre¬ tenzij, ki bi tudi radi imeli to deželo v svoji posesti. O bodočnosti dežele bo¬ do septembra meseca odločali Združeni narodi. Od Slovencev sva v Eritreji samo dva. Moj brat, ki je zdravnik v Kerenu in pa jaz tu v Tesseneju. Upravne ob¬ lasti so me ob prihodu dobro sprejele. Morda zato. ker jim je bil vsakdo ljubši kot pa Italijan. Zdravnika tu zelo upoštevajo. Plača¬ jo me kar dobro. S klimo je pa križ. Težko se je namreč privaditi peklu v Massaui ali Assabu, t. j. vročini nad 60 stopinj v senci ter nositi zimski plašč v Asmari ali Kerenu. Najtežje v mojem poklicu so pa neverjetni običaji ljudi, kar se tiče zdravljenja. Hakim kebir, t. j. beli zdravnik je za te ljudi neke Vrste čarovnik ali pa čudodelnik. V OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Jožeta in Ivanke Rome so dobili sinčka. Pri krstu je dobil ime Danilo-Alojzij. Srečnim staršem naše čestitke! POROKA. V nedeljo, 4. julija t. 1. sta se poročila v Ramos Mejia gdč. An¬ tonija Pikec iz Brezovice pri Ljubljani in g. Andrej Drenik iz Cerknice. Mladi par je spremil do oltarja slov. cerkveni pevski zbor z lepo slov. verkveno pes¬ mijo. Iskreno čestitamo! Bariloche Pri skokih na smuški skakalnici, k j,' smo jo delali s takim navdušenjem, se je 7. junija ponesrečil France Jerman. Pri skoku si je zlomil nogo v gležnju. Sedaj se je že precej pozdravil, toda s smučanjen; to leto ne bo nič. V začetku junija sta prišla sem dva nova Slovenca. Ciril Jereb, ki je poro¬ čen z Argentinko in 19 leten Andrej Ku¬ koviča. Tako nas je vstevši žene in otro¬ ke vedno koli 40 tu doli. PO SVETU mnogih primerih naletim na bolnika, ki bi mu mogel pomagati, če bi bil eno ali drugo. Če n. pr. koga boli trebuh, ga vaški vraž vsega opeče z razbelje¬ nim železom. Večkrat moram tako zdra¬ viti opekline, ker je bolnik pač pozabil na prvotno zlo. Zelo so tudi navdušeni za Krjavljev način zdravljenja, t. j. za puščanje krvi. Seveda se zgodi, da je ko¬ mu preveč spuste... Spolne bolezni so zelo razširjene. Za ljudi je pa prehlad po njihovem mnenju bolj nevaren kot pa te. Med muslimani je razvito mno¬ goženstvo. Kljub vsem tem senčnim stranem je pa tudi precej svetlih. Najlepša last¬ nost teh ljudi je pač njihova močna na¬ vezanost na zemljo, čeprav je skrom¬ na. Gotovo jih je ravno ta navezanost na narodno grudo še ohranila v časih, ki zanje niso bili najugodnejši, ko n. pr. domačini niso smeli vstopati v lokale, ki so bili določeni' za belce, ko je z nji¬ mi lahko vsakdo počel, kar je hotel, ne da bi zato bil kaznovan. Danes, ko se lahko udejstvujejo v vseh panogah, ka¬ žejo mnogo bistrosti. Navezani so tudi močno na svojo ve¬ ro. Mislim tu predvsem na rimokatoli- ko pa tudi na kopte. Imel sem bolničar- ko-rimokatolikinjo. V Tesseneju nima¬ mo cerkve ali kapele. Videl sem jo, ka¬ ko je vsako nedeljo vzala majhno podo¬ bo Kristusovo in je z njo odšla v pu¬ ščavo in tam ostala do dve uri v pre¬ mišljevanju. Vera jih je naučila Jobove potrpež¬ ljivosti. če ni dežja, ne morejo sejati. Pa jih zato nisem slišal preklinjati. Na¬ sprotno. Ljudje so dejali: “Bog je ve¬ lik, on že ve kaj dela. S temi besedami sem jih videl tudi umirati od onemog¬ losti. Pač dokaz velike srčne kulture. Marsikatere napoštenosti so se pa nau¬ čili od belcev. V svojem jeziku bogo¬ kletnih izrazov ne poznajo, pač pa slišiš marsikatero laško. Ko sem se mudil v Asmari je bila prekrasna bazilika vedno polna doma¬ činov. Isto tudi koptska cerkev. Dr. Sentočnik. HUGO WAST 26. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM Deseto poglavje NOVI SVETI IMPERIJ Že kakega pol stoletja se cesar Veli- . ke Nemčije trudi, da bi zaokrožil svojo mapo. Svojo oblast je razširil od Baltiš¬ kega morja do Jadranskega in segel je celo na obal Črnega morja. Ko pa je umrl tudi kralj Švedije in Norveške brez potomcev, so ponudili krono tega dvojnega kraljestva nemške¬ mu “Kaiserju”, ki jo je dal svojemu vnu¬ ku Otonu. Da bi cesar tako obnovil imperij svojih daljnih prednikov, zlasti Otona I., žive- | čega v X. stoletju, mu je manjkalo sa¬ mo nekaj kosov evropskega zemljevida, zlasti Italija in njeno kraljestvo. Ničemurna skušnja in nevarna. Stari vladar jo je odganjal v svojih nespečnih nočeh, kajti moral bi izdati rimskega ce¬ sarja Karla Alberta, katerega prijatelj¬ stvo mu je dobro služilo v njegovih na¬ črtih. Nasprotno pa je gojil drugo željo, ki mu je bila ljuba že kot misel: kako bi si podvrgel najmanjšega kralja na zemlji — če sodimo po površini kraljestva, ki ga vlada: papeža. Pastor Angelicus (Pij XII) je še ved¬ no vladal v rimskem Vatikanu. Da je to najmanjše kraljestvo na zemlji še ob¬ stojalo sredi tako velikih držav in tako zmedenih sprememb, ki jih je v zadnjih desetletjih utrpel politični svet, je bil pravi čudež. Alfred Henrik ne bi hotel umreti prej, dokler ne bi bil posvečen po roki same¬ ga papeža, da bi s tem opravičil svoja osvajevanja pred očmi vesoljnega sveta, kajti Namestnik Kristusov je bil še ved¬ no najvišja moralna avtoriteta, ki jo je priznaval svet. Po kronanju po papeževih rokah v Ri¬ mu bi pa razširil svojo oblast nad duše svojih podanikov po zgledu svojih pred¬ nikov Otonov in Henrikov iz srednjega veka, ki so se vmešavali v cerkveno vla¬ danje, dokler jih ni zadržala energična roka Gregorja VII. Velikega, slavnega meniha Hildebranda. Sedanji poglavar Nemčije se je tako drznil obnavljati v XX. stoletju znani investiturni spor srednjega veka med Henrikom IV. in Gregorjem VIL ki je prisilil tedanjega cesarja, da je sredi zi¬ me moral iti bos prosit papeža odpušča¬ nja v majhno laško mestece Canoso. Papež je tedaj pomilostil cesarja, toda mir ni trajal dolgo časa. Henrik je bil mlad in nadut, pa se je znova uprl; ker pa ni mogel ukloniti volje nepremaglji¬ vega Gregorja, ga je dal vreči s pa¬ peškega prestola s pomočjo zveze laških in nemških škofov, ki so izvolili proti- papeža meniha Guiberta. Ta je sprejel papeško ime Clement III., se naselil v Rimu in tam kronal cesarja Henrika. Po tisočih letih bi novi gospodar sve¬ tega nemškega imperija rad obnovil dra- matske napetosti te stare zgodbe in je večkrat prebral odgovor papeža Grego¬ rja poslancu, ki mu je prinesel sporoči¬ lo, da so ga vrgli s papeškega prestola. V tem odgovoru je oni strašni in skrivnostni stavek, ki se glasi: “Sedaj, ko se je predhodnik Antikristov dvignil proti Cerkvi, moramo biti sladki in pa¬ metni”. Je li papež tedaj imel preroški privid in je videl v naprej to, kar naj se izpolni deset stoletij za njim? Bog sam ve. Toda Alfred Henrik I. je čutil še po desetih stoletjih žar tega ognja v izrazu: predhodnik Antikristov kot neznosno sramotenje, ki bi ga rad izbrisal s tem, da bi ga prav papež kro¬ nal v Rimu in tako s tem preklical Gre¬ gorjevo preroštvo. Vse doslej je Pastor Angelicus odkla¬ njal to zahtevo, sladko in pametno, ne da bi dal povod za prekinitev zveze; ta¬ ko vladarju ni ostalo drugega upanja, kot čakati, da bo umrl ta stari vladar rimskega Vatikana in bo izvoljen nov papež, ki bi se dal voditi po njegovi že¬ lji- Toda nemški cesar sam je bil že tako star, da ni imel več mnogo upanja, da bo preživel papeža. In nekega dne bo moral umreti in prepustiti svoje mogoč¬ no kraljestvo svojemu dediču. Njegov vnuk Oton, rojen v Vilni, stari litvanski prestolnici, je bil mladenič tri in dvajsetih let, nebrzdan volčič, katere¬ ga je dal okronati za skandinavskega kralja samo zato, da bi ga naučil vla¬ dati. Ta razbrzdan samec se je pri osem¬ najstih letih poročil s poljsko princeso, pa jo je dvajsetleten že puščal samo, da je lahko živel po svoji volji, nevezan ne na postavo ne na kralja, (“sin ley ni rey”). Bil je črnkaste polti, visok, žilav in suh, z rdečo brado, ki mu je segala v ušesa in v senci; z ostrimi očmi, zasen¬ čenimi za resastimi rumenimi obrvmi; pogumen, močan in nenasitljiv. Takšen Oton je bil v strah vsem, ki so imeli o- pravka z njim, od nemočne žene, ki je drhtela skrita v kakšnem kotu palače, do mogočnega deda. Ko bi stari cesar umrl in bi on postal gospodar dvajsetih narodov z dva mi¬ lijona kvadratnih kilometrov površine in s trideset milijoni vojakov, kaj se bo zgodilo na svetu? Resnično: Oton bi želel postati suve¬ ren vladar, določen za najvažnejše dogo¬ divščine. Neki grški menih se mu je nekoč predstavil s svetim Pismom v rokah in mu rekel, da prerok Izaija v 41. pogla¬ vju opisuje njegovo bodočnost in zma¬ go; pri tem mu je prebral tiste verze, ki so z blaznostjo napolnile žile mladega kralja: “Naj obmolknejo otoki pred ma¬ no. . . Otoki so videli in so se ustrašili in tečaji zemlje so se začeli tresti... S severa se je zbudil nekdo in bo prišel. .. od sončnega rojstva bo klical v mojem imenu in teptal bo kneze kot blato in kakor lončar jih bo drobil v črep...” In tako je mladi Skandinavski kralj čakal uro svoje zvezde in klel čas, ki ga je izgubljal. Spomladi leta 1993 je stari cesar začel sedlati konje za novo vojsko. Ubogi moderni vladarji so obsojeni na to, da niso nikdar izvirni, kajti ni je am¬ biciozne blaznosti, ki je že dvajsetkrat prej ne bi zagrešili njihovi predniki! Kakor hitro je umrl Juan IV. španski kralj, sin tretjega, ki je nosil njegovo ime in ki je obnovil špansko kraljestvo po znani državljanski vojski, najbolj krvavi in najbolj slavni v zgodovini člo¬ veštva,' bez naslednikov je vstalo mnogo pretendentov, med njimi tudi nekdo, ki je zahteval tudi' francosko Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. VII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Kriza Francije Francija ima spet vladno krizo; sko¬ raj da zakon njene politike skuša biti tak, da je Francija brez vlade takrat, kadar je mednarodni položaj najbolj zapleten. Ko je Hitlerjeva vojska kora¬ kala v Porenje in v Avstrijo (1936 in 1938), je bila francoska vladna kriza tista, ki je preprečila hitre protiukrepe zahodne Evrope. Te dni se je sicer po¬ srečilo Queuille, politiku radikalne stranke, sestaviti novo vlado; socialis¬ ti so mu obljubili, da bodo vlado v par¬ lamentu podprli, toda že v ponedeljek so jo v parlamentu zrušili. ZMEDA PRED PANIKO Med tem ko se v Aziji razvija na Ko¬ reji prvi vojni konflikt, ki ga nekateri, tolmačijo kot uvod v tretjo svetovno vojno, se v Evropi s silovito naglico ta¬ rejo misli in načrti, kako zavarovati Evropo pred novo katastrofo. Sicer je prepričanje splošno, da glavne odločit¬ ve o miru ali vojni Evropa več ne more narekovati, vendar se povsod sprašuje¬ jo, kolikšne bodo meje razdejanja, ki jih bo nova vojna Evropi prinesla. Na eni strani hite pristaši Združene Evrope z načrti, ki naj dosežejo, da bo Evropa enotna zrla novim preizkuš¬ njam nasproti. Višek teh naporov je v pripravah za izvedbo Schumanovega načrta; ako se skupno nadzorstvo nad evropsko proizvodnjo jekla in premoga izvede, tedaj bi bilo izključeno sleherno Sovražno obračunavanje med Nemčijo in Francijo. Zveza med Francijo in Nemčijo bi bila temelj za organizacijo Združenih' držav Evrope. V Angliji podpira to politiko Chur¬ chill s svojo stranko. Proti so laboristi. Vojni minister sedanje Atlee jeve vlade - kriza Evrope Strachey (pr&d kratkim so ga v USA dolžili, da je komunist) pa je v opozici¬ ji angleških socialistov proti Schumano- vemu načrtu dosedaj šel celo tako da¬ leč, da je izjavil, da je načrt za gospo¬ darsko enotnost Evrope dejansko načrt za obnovitev in okrepitev kapitalizma in njegove reakcionarne politike. — Francoski socialisti so izvali padec Bi- daultove vlade, ko so bile priprave za sestavo Schumanovega načrta na viš¬ ku. Isti socialisti so kakor v soglasju s Stracheyevo izjavo, izjavili, da bodo glasovali proti novi vladi, in so to tu¬ di storili. V Parizu pa se mude zastop¬ niki evropskih držav, ki čakajo na nadaljevanje razgovorov s Schumanom. Le težko si je misliti, da bi bil kaj velik prestiž tistih ministrov, ki nikdar ne vedo, koliko časa bodo sedeli in odgo¬ varjali na svojih mestih. Prvi vojni plamen na Koreji pa je dvignil tudi tiste, ki se vedno pojavijo v takih trenotkih in ki govore: “kakš¬ na sreča, da gori pri sosedu in ne pri me¬ ni.” Ko so se začele priprave za orga¬ nizacijo Atlantskega pakta, je bila ce¬ la. vrsta mislecev raznih političnih struj, ki so začeli povdarjati, da je za Evro¬ po na dlani tudi tretja odločitev in ta je: v bodoči vojni bodi Evropa nevtral¬ na. V Franciji je med zagovorniki te misli celo znani zgodovinar Etienne Gilson. Predodločitve Anglije ob izbruhu sovražnosti na Koreji so sicer popolno¬ ma jasne in v skladu s smerjo, ki jo je zavzela vlada USA. Kakor v Angliji, so tudi v Franciji na vodilnih mestih pro¬ tikomunističnih strank možje, ki ne bodo sledili vidikom, ki jih v širokih množicah povzroča panika. Toda dose- Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem SANTA JUHA Victor Martinez 39 V Vašem stanovanju ne sme manjkati križa — svetih podob — kipa — kropilnika, Brezjanske ali Svetogorske podobe! Lepo izbiro teh predmetov imamo Vam na razpolago! Kadar premišljuješ, kaj boš dal prijatelju za god, spomin, slovesnost, pridi k nam in si boš lahko izbral lepa darila. Razglednice domačih krajev Slovenije in me¬ sta Buenos Aires imamo pri nas! Svoje spominske fotografije uredi v album, ki' Ti bo delal veselje! Tudi za razvajen okus imamo lepe albume! Pridi in si oglej! Santeria y P a p e 1 e n' a “SANTA J U L I A ” Victor Martinez 39 CENENI PAKETI-PRVOVRSTNO BLAGO VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! “TRANSITO” ENCOMIENDAS I NTERN A C I O N A L E S URADNE URE: OD 9. DO 18. CANGALLO 439, Oficina G02 T. E. 34-9185 'uanji uspehi sovjetov v Evropi in Aziji dajejo prav tistim, ki gledajo z zaskrb¬ ljenostjo na tisti trenotek, ki bo razmah kom. imperializma ustavil. Dogodki na Koreji bodo v veliki, me¬ ri vplivali na razvoj položaja v Evropi. Zavest, da je usoda vseh evropskih na¬ rodov odvisna od takih dogodkov, ki s« sicer razvijajo na oddaljeni Koreji, bo kmalu odstranila naziranje tistih, ki menijo, da je v tej borbi dveh svetov možno zavzeti stališče nevtralnosti. RADIO SVOBODNA EVROPA 3. julija je pričela delovati v New Yorku nova radijska postaja v USA — “Glas Svobodne Evrope”, katere od¬ daje bodo v glavnem namenjene deže¬ lam za železno zaveso. Postaja je v zasebnih rokah — tako kot Voice of America, ni podvržena u- radni, kontroli, se more popolnoma svo¬ bodno izražati ter zato njeno delovanje ne more škodovati diplomatskim odno¬ som USA s prizadetimi državami. Postaja bo v prvi vrsti služila kot politična tribuna tistih demokratskih političnih vaditeljev iz Evrope, ki so se v USA zatekli kot begunci-emigranti in se zbrali pod pokroviteljstvom . ‘Na¬ rodnega odbora za Svobodno Evropo’, kateremu poleg drugih velikih osebnosti pripadajo tudi general Eisenhower, Grew, bivši poslanik USA na Japon¬ skem, ter predsednik amer. del. zveze IV. Grecn. Dr. Miha Krek, predsednik Narodne¬ ga odbora, in SLS se je iz Wasingtona začasno preselil v New York. OBVESTILA MLADINSKI PEVSKI SBOR “GALLUSA” Odbor Slovenskega pevskega zbora “Gallus” je sklenil ustanoviti Mladin¬ ski pevski zbor. V njem naj bi se otro¬ ci, ki še niso dozoreli za sodelovanje v obstoječih slov. pevskih zborih pod strokovnim vodstvom učili lepih do- I mačih narodnih in umestnih pesmi (cer¬ kvenih in'svetnih). Prijave sprejemamo do vključno 23. julija t. 1. in jih lahko sporočite pisme¬ no na naslov zbora (Victor Maryinez 50), ustno kateremukoli članu odbora a- li zbora in vsem gg. dušnim .pastirjem na sledečih farah: Belgrano, Ramos Mejla, Florida, San Marin, Lanus in Quilmes. V primeru, da se za mladinski zbor prijavi zadostno število otrok, bo odbor “Gallusa” sklical vse starše na razgo¬ vor o tem, kdaj in kje bi bil najprimer¬ nejši čas in kraj za pevske vaje. Odbor SPZ “Gallus” Fantje 1 ! V nedeljo, 9. t. m. se bomo zbrali ob dveh popoldne 'v Don Bcseo- vem zavodu v Ramos Mejia. Pred olta¬ rjem Marije Pomočnice bomo prisost¬ vovali blagoslovitvi nove slike našešga glavnega zavetnika sv. Jurija, nakar bomo sliko ustoličili v prostorih zveze. Po slovesnosti leph kino predstava; vstopnice v predprodaji. Vsi prisrčno vabljeni. Odbor SFZ. DOBER TEK! NEDELJA: kosilo: juha s parmezano- vim rižem, špinačni omleti, svinjska pe¬ čenka v mrežici, dušeno kislo zelje, pe¬ čen krompir, pesa v solati, ocvrte miške, črna kava; večerja: mrzla pečenka od opoldne, mešana solata, čaj, piškoti. PONEDELJEK: kosilo: ječmenčkova juha, suha svinjska rebra, krompirjev pure, sadje; večerja: ocvrta jetra, krom- j pir v kosih zabeljen, zeljnata solata, čaj. TOREK: kosilo: gbveja juha z ocviv tim grahom, govedina, dušen krompir, endivija solata, jabolčna pena; večerja: pljuča v obari, kruhovi cmoki, jabolčni kompot. SREDA: kosilo: karfijolina juha, zvi¬ te bržole, polenta, sadje; večerja: krom¬ pirjev golaž, čaj. ČETRTEK: kosilo: kislo zelje, krom¬ pirjevi cmoki z mesnim nadevom, man¬ darine; večerja: segedinski g-olaž (zelje od opoldne), čaj s piškoti. PETEK: kosilo: leča v omaki, posa¬ jena jajca, omleti z marmelado; večer¬ ja: mlečni riž. SOBOTA: kosilo: sladko zelje s krom¬ pirjem, polpeti, solata, hruške; večerja: safalade z gorčico, kolač, čaj. ČASA B 0 Y U OLAZABAL 2338 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 - I Prejeli smo moderne zapestne švicarske ure znamke “MENTOR”, anti- magnetične, s 15 rubini, laminirane z 18 krt. zlatom in jih nudimo po iz¬ redno ugodni ceni 245.— pesov; vse ure s pismeno garancijo. Lepa darila za dame in otroke — trajne vrednosti. Vsa popravila ur in zlatnine — vestno in točno. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5. krono kot potomec Carla Berwinskega: knez Albski in grof Chambordski. Francoska vlada je hotela ponoviti staro zgodbo Filipa Anjouvinskega, po¬ stavljenega za španskega kralja po mo¬ gočnem dedu Ludviku XIV. z imenom Filip V., ter je zato ponudila Cham- bordskemu grofu prazen prestol, samo da pusti pri miru francosko republiko. Henrik Berwinski je sprejel ponudbo: odpovedal se je negotovemu prestolu svetega Ludvika in prišel v Madrid v spremstvu dvajsetih francoskih divizij, ki so postavile na njegove senci krono svetega Ferdinanda. Stari “Kaiser”, naveličan svojih spre¬ hodov po peščenih stezah svojega gradi¬ ča v Potsdamu, medtem ko je pomlad napenjala popke njegovih vrtnic, je ob prejemu te novice premislil, da ne sme pustiti, da bi Iberijski polotok postal del drugega vpliva, ne pa njegovega. Na svoji pisalni mizi je imel osem gumbov, ki so predstavljali osem poti proti vsem stranem sveta kot vetrovna roža. Zadostovalo je samo pritisniti na ene¬ ga teh gumbov in na vsak trenutek pri¬ pravljeni vojni stroj Svetega Imperija bi se zganil in se pognal v naznačeno smer. Pritisnil je brez oklevanja na gumb, ki je zapovedal smer: Francija! In še tisto noč je dvajset tisoč ' nemških tankov prekoračilo Mozo in zasedlo naj¬ važnejše mostove. Francija ni imela ča¬ sa prositi za pomoč svoje zaveznike, ki prav tako ne bi imeli časa, da pomoč pošljejo. Anglija se je nahajala v polni revolu¬ ciji. ( Njen kralj Jurij VIII. je bil na smrtni postelji, njegov dedič pa, otrok pri dva¬ najstih letih, katerega je podpiral parla¬ ment, se je moral boriti z opozicijo lord¬ ske zbornice. Denamiki so mu zoperstavili kot tek¬ meca mladega vojvoda Kensingtonskega, rojenega v Palestini, vnuka tisteg-a, ki je odstopil leta 1966 in se je poročil v Orientu z neko bogato Židinjo. Njegovi pristaši so trdili, da je bil akt odstopa, kakor je bil prebran pred parlamentom, navadna potvorba, in zato nima veljave, če tedanji kralj ni bolj podčrtaval nje¬ gove nevrednosti, je bilo to le posledica njegove romantične ljubezni, ki ga je tedaj vsega omrežila, da se ni brigal za nič več na svetu. Toda ta potvorba ni¬ kakor ne more odvzeti pravice njegovim potomcem. Nasprotovanje med parlamentom in denarnimi mogotci je pripeljalo do državljanske vojske. Vse pokrajine Ga- lesa in Škocije so priznale pravico de- dištva otroku, rojenemu v Londonu; to¬ da del Anglije, zlasti velika mesta in trgovska središča, so priznavale vojvo¬ do Kensingtonskega. Rusija, ali bolje rečeno, Satanija, ni bila tedaj v nič boljšem položaju in ne bi mogla nikomur pomagati. Njen vladar, vnuk tistega Jagode, ki ga je dal Stalin leta 1938 ubiti, je prav¬ kar izgubil tri tretjine svoje vladavine, 16 milijonov in pol kilometrov, ki so predstavljali azijsko Rusijo. Kriss, neki nepismeni Tatar in bar¬ bar, bivši akrobat, ki je s svojim cirku¬ som obšel ves svet, je začel v Aziji z re¬ volucijo. Pobil je vse evropske dostojan¬ stvenike, ki so bili zastopniki pri azij¬ skih vladah imperija Satanije. Za njim je šlo nekaj stotin tisočev konjenikov in ti so mu pomagali, da se je oklical za Velikega Kana Nezavisne Siberije, s pre¬ stolnico v Tomsku. Jagodova skrb je bila zdaj- samo še ta, da prepreči, da se požar ne razlije pre¬ ko Urala in zaneti podobne upore v ev¬ ropski Rusiji, kjer je on utrjeval svojo oblast s tem, da je dal zastrupiti vsak dan 99 sumljivih ljudi. T»r V tem položaju Francoska Republika ni imela drugega sredstva, kakor da je odstopila od svojega namena, in prista¬ la na to, da so kronali za španskega kralja Manuela V., kralja Portugalske¬ ga, ki je pod enim samim žezlom zdru¬ žil ves Iberijski polotok, kakor za časa Filipa II. v dvojnima prestolnicama: v Madridu in Lisboni. Alfred Henrik je oznanil, da hoče svo¬ ja zpdnja leta preživeti v miru in da je zato nepreklicno potrebno obnoviti mo¬ narhijo v Franciji. Podprl je grofa Chambcrdskega in ga postavil na prestol svetega Ludvika. Edini, ki bi se lahko uprl, je bil rimski cesar Carlo Alberto, toda cesar mu je šepetal v uho: “Ti, ki zapravljaš osvoboditve svojih prednikov: ali boš šel v zgodovino s praznimi roka¬ mi? Kaj si ti pridobil z lastno močjo? Kakšne, nove dežele si pridružili sta¬ rim?” Domislil se je namreč cesar “Kaisfer”, da bi lahko zaveznik Carlo Alberto po¬ večal njegovo gospodstvo in sicer na ro¬ mantični način, ki naj bi bil naslednji: Carlo Alberto nima potomcev moške¬ ga spola, le tri. dekleta, katerim pa po¬ stave rimskega imperija prepovedujejo nasledstvo. Clotilda Savoyska, najstarejša, je ime¬ la 18 let in je bila polna milosti in čed¬ nosti. Nanjo je obrnil Kaiser svoje oči, ter je sklenil predstaviti Carlu Albertu “za¬ devo” v naslednji obliki: “Daj mi roko te Clotilde, svoje naj¬ starejše hčerke, za mojega vnuka Oto¬ na, skandinavskega kralja, mojega edi¬ nega dediča in polasti se vseh dežela, ki si jih želiš, jaz ti bom stal ob strani.” Gotovo bi take besede zanesle mlade¬ ga vladarja, toda Kaiser si je predsta¬ vil njegov odgovor takole: “Tvoj vnuk je že oženjem; ne more imeti še druge žene.” ZADNJA POROČILA Koreja. Ameriške čete, ki so v Koreji že stopile v boj s komunisti so nad nji¬ mi dosegle prve uspehe južno od-Suvo- na. Po srditem boju so jih napodile v beg. Komunisti so imeli več mrtvih, medtem ko Amerikanci niso imeli izgub. Ameriške čete so utrjene na črti med Chanji in Pyongtaek, 32 km južno od Suvona. V borbo je sedaj poseglo že tudi a- meriško težko topništvo. Komunisti pa pošiljajo na bojišče nove tankovske sku¬ pine. Ameriško letalsko poveljstvo je za ojačanje svojih vojaških sil na Koreji odposlalo iz letalske baze v Kaliforniji, USA, novo skupino veletrdnjav. Komunistični oddelki so na korejskem bojišču sprožili novo ofenzivo in vanjo pognali 60.000 mož, ki jih podpirajo močni tankovski oddelki. Boji so se razvneli v dolžini 160 km. Komunisti hočejo zasesti važno prometno središče Chungju. Poveljstvo nad vsemi ameriškimi in angleškimi pomorskimi enotami je pre¬ vzel am. viceadmiral C. T. Joy, šef pom. sil gen. MacArthurja. Poveljstvo nad komunisti je. prevzel sam predsednik severno-korejske vlade general Kim II Sung. Korejsko kom. poveljstvo sporoča, da so komunisti v dosed. pom. bojih poto¬ pili eno am. križarsko. Kanadska vlada je poslala v Korejo 3 svoje rušilce. V brit. parlamentu so poleg laburistov glasovali za vlado tudi konservativci in liberalci in tako vdobrili vse vladne ukrepe proti kom. napadalcem na Ko¬ reji. Vojne mornarice držav Atlantskega pakta bodo imele v prihodnjih tednih ponovne skupne manevre. Novo franedsko vlado poskuša sesta¬ viti glavni tajnik socialistične stranke Guy Mollet. Zaradi padcev zadnjih vlad, ki so jih povzročili ravno socialisti, iz- gledi Mollet-a za možnost sestave nove francoske vlade niso naj.večji. Andrej' Višinski, sovjetski zun. mini¬ ster, se mudi v Karlovih Varih na Češ¬ kem. Menijo, da njegovo bivanje v teh toplicah ni samo iz zdravstvenih razlo¬ gov. MEHANIČNA DELAVNICA “ B U EBA” Izključno slovensko podjetje Villa Libertad H. Almeyra 518, vogal 3 de Febrero T. E. 755-1674, San Martin Izdeluje nove stroje po načrtih, po¬ pravlja stare in izdeluje nadomestne dele, vari električno in avtogenično. Strokovno osebje Vam jamči za so¬ lidno izdelavo po zmernih cenah. Vsem rojakom sporočam, da sem od¬ prl svojo lastno urarsko delavnico na Provincias Unidas 3616 v San Justo Silvester Lipušček Provincias Unidas 3616 San Justo F. C. N. D. F. S. SLOVENSKA RESTAVRACIJA V CAPITALU Sprejme takoj KUHARICO in KU¬ HINJSKO POMOČNICO, obe Sloven¬ ki, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava “Svobodne Slovenije”. DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T H tj Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires.