Leto XYI. V Celju, dne 9. julija 1906. 1. Stev. 78* Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece o krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvn. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popnst. Volilna reforma in štajerski Slovenci. (Na zaupnem shodu v Celju dne 5. t. m. govoril dr. Juro Hrašovec.) Dne 28. junija obravnavala se je rf volilnem odseku volilna reforma glede Štajerske. Za nas Slovence je bil ta dan žalosti in obupa. Akoprav pripada manj kakor ena tretjina vsega prebivalstva slovenski narodnosti in bi smeli potemtakem Slovenci zahtevati od 28 poslancev 9 namesto ti, katere nam daje načrt volilne reforme in dasiravuo so pri tem glasovanju se združili vsi Slovani, je vendar predlog državnega poslanca dvornega svetnika dr. Ploja. da se naj zviša število slovenskih mandatov vsaj na 7, bil odklonjen z 26 glasovi proti 21 glasom. Slovencev v štajerski deželi je čez p.000; imeli bi pa manj poslancev, Mor Solnograško, ki šteje 183.000 prebivalcev in dobi 7 poslancev. Ravno tako je bil v istem razmerju odklonjen naš predlog, da bi se v takoimenovani celjski mestni volilni okraj pritegnili tudi vsi slovenski trgi. Sedaj naj zgubijo slovenski trgi, ki so imeli dosedaj volilno pravico v mestni ni skupini, svojo volilno pravico; ti trgi so: Središče, Žalec, Mozirje, Gornji grad, Ljubno, Vransko, Sevnica iu Kozje. Ti trgi so postali čez noč brezpravni ali manj vredni, ker niso več vredni, da bi smeli voliti v mestni volilni skupini, kakor drugi trgi. ki imajo po mnenju naših nasprotnikov nemški značaj, oziroma katerih prebivalstvo je po svoji večini nemškega mišljenja. Edinole trga Vuzenica in Sevnica je še v zadnjem hipu po posebni mi-tosti velikega Nemca Wastiana doletela sreča, da sta bila sprejeta v to volilno siipino. Menda, ni treba poudarjati, da je to samo pesek v oči. Slovenski trg Sevnica v tej veliki skupini itak nič ne premore ter je na drugi strani tudi njegov vpliv popolnoma poravnan po vplivu trga Vuzenica, katerega večina bode volila z Nemci. Ravno tako sramotno smo bili Slovenci premagani celo v tem oziru, da so slovenske občine radgonskega in cmureškega okraja, ki so bile po vladnem načrtu pritegnjene k slovenskemu Volilnemu okraju Maribor, Št. Lenart, Ljutomer, Gornja Radgona, od tega našega okraja ločene in so se pritegnile k dotičnemu nemškemu volilnemu okraju, v katerem volita sodnijska okraja Cmurek in Radgona. Ob priliki te razprave in dotič-nega glasovanja smo se lahko Slovenci prepričali, da smemo nemške stranke in vlado šteti med najhujše naše nasprotnike. Zamimivo je bilo. da je celo nemški konservativni poslanec Hagen- hofer predlagal, naj se število štajerskih poslancev za štajersko deželo pomnoži za tri. izmed katerih naj bi dobili Slovenci tudi en mandat. Slovanski poslanci so bili pripravljeni predlogu poslanca Hagenhoferja ustreči, tako da bi se bilo število mandatov za štajersko deželo pomnožilo za tri. samo da bi mi Slovenci vsaj en mandat več dobili. Nemci pa niso hoteli v svoji strastni zaslepljenosti in zagri-zonosti sprejeti tega predloga. Naša ljudska stranka in drugi nemški poslanci, ki ne pripadajo k tej stranki, marveč hočejo biti še boljši Nemci, n. pr. štajerski poslanec Wastian, so se na vso moč trudili, da so pregovorili nemške konservativce, naj bi opustili svoj predlog, kar se je konečno tudi zgodilo, tako da so se vsi Nemci z Italijani in socijalnimi demokrati zedinili proti nam Slovanom. Kakor hitro so druge nemške stranke ustregle želji nemških vativcev. da so se v nekatere mestne volilne okraje uvrstili še nekateri večji kraji na deželi, tako da imajo sedaj konservativci upanje v dotičnih volilnih okrajih prodreti proti socialdemokratskim poslancem, so opustili svoj lastni predlog ter so se v zadnjem trenutku vsi Nemci zedinili v tem. da naj ostane število poslancev in da se tedaj tudi ne sme število slovenskih mandatov pomnožiti. Vlada je tudi pri tej priliki kazala, kako čisto drugače postopa, kadar se gre za zahteve Nemcev in tedaj, kadar se gre za zahteve Slovencev ali Slovanov sploh. ( 'eljskega mestnega volilnega okraja ni dovolila na noben način razbiti, marveč je celo odkritosrčno priznala, da so se ti nemški trgi nalašč zložili v en volilni okraj, da ne bi prišel nemški značaj vol. okraja nikdar r nevarnost, z drugimi besedami, da bi v narodnem oziru kolikor mogoče bil enoten volilni okraj. Seveda bi vlada bila vse slovenske trge tudi zložila v en mestni volilni okraj, ji ni prišlo na misel, čeprav je morala sprevideti, da je to krvava krivica in nezasluženo zapostavljenje slovenskega naroda, kateremu se na ta način utisne pečat manjvrednosti na svoje čelo. Pa ako je vlada tukaj že tako navdušeno zagovarjala narodno enotnost dotičnega volilnega okraja, bila bi morala to tudi tedaj storiti, ko je stavil državni poslanec Wastian predlog, da se naj slovenske občine od radgonskega in cmureškega okraja izločijo iz slovenskega volilnega okraja in pritegnejo k nemškemu volilnemu okraju, v katerem se nahajata okraja Cmurek in Radgona. Tedaj bi bil moral minister vstati, usta odpreti in zagovarjati vladni načrt, zagovarjati bi moral, da morajo voliti slovenske občine v slovenskih, ne pa v ■J ' ' • nemških volilnih okrajih, v katerih se pogreznejo kakor v morju. Ako bi bil veliki Nemec minister Bienerth le bil eno besedo zinil, gotovo se ne bi bil sprejel predlog poslanca Wastiana; nasprotno pa je bilo ministru prav všeč, dft je mogel spet ustreči Nemcem in d^i so Nemci njegovo lastno delo, tedaj vladni volilni načrt, nam na škodo spremenili. To je naravnost škandal, da se minister tedaj, kadar se gre za korist Nemcev, oglasi in vladni načrt toplo priporoča, tam pa, ko bi ga bilo treba zagovarjati na korist Slovencev, se stisne v kot in molči. To je star način, kako se deli v Avstriji pravica. Pri tem se pa še vidi, da nemški zagrizenci ne izpustijo zlepa niti pedi slovenske zemlje, katero enkrat imajo. Človek bi mislil, da bi jim moralo biti malo mar zato. ali te slovenske občine. v cm »reškem in radgonskem okraju, ki torej itak ne pri-padajp njihovemu narodu, z nami volijo ali pa v nemškem volilnem okraju. Koliko da smemo upati glede Koroške, nam je pokazalo včerajšnje glasovanje v odseku; tudi tam smo bili premagani, večina nam ni priznala drugega mandata. Nam ni čisto nič za tako volilno reformo, ki bi samo krivice, ki se nam itak že godijo, pomnožila in le v drugi obliki odobrila in sicer za dolgo, dolgo vrsto let. Rajši hočemo še krivice, ki se nam godijo, nekoliko časa pretrpeti, kakor da bi si sami podpisali smrtno obsodbo. Tega nam ne dopušča naša narodna čast in naša narodna korist. Mi nočemo, da bi namesto predpravic graščakov, meščanov in trgovcev, ki se naj odprav ijo, stopile predpravice Nemcev in bogatinov. Mi zahtevamo od naših državnih poslancev prvič, da delajo z vso silo in z vsemi močmi na to. da pridobimo štajerski in koroški Slovenci po eden novi mandat, mi štajerski Slovenci najmanj 7 in koroški Slovenci najmanj dva mandata; drugič, da se glede slovenskih občin cmureškega in radgonskega okraja sprejme vladni volilni načrt, po katerem volijo v volilnem okraju, ki obsega okraje Maribor. Št. Lenart, Ljutomer in Gornjo Radgono; tretjič, da se prenaredi takoimenovani celjski mestni volilni okraj v tem oziru. da se uvrstijo vanj vsi drugi trgi Spodnještajerske in ne smejo na noben način biti izpuščeni celo tisti trgi. ki do sedaj imeli volilno pravico v mestni volilni skupini. Naši državni poslanci se naprosijo, naj se poslužijo najskrajnejših sredstev, ki so poslancem na razpolago, posebno obstrukcije in sicer že pri sejah volilnega odseka, tako da na ta način preprečijo in razbijejo to volilno refoiyno. ki nima drugega namena, kakor da za vse čase omogoči nemško nadvlado v naši državi. SvetO¥no-poIitični pregled. — Državni zbor. Seja dne 6. t. m. Začetkom seje predsednik naznani, da so poslanci Fink. dr. Lemisch in dr. Onciul odložili svoje mandate v odseku za volilno reformo, ter predlaga, da se takoj vrše nadomestne volitve. Pričela se je razprava o obrtnem zakonu. Po poročilu referenta Böheima je zbornica brez sprememb Sprejela več točk zakonske predloge. Posi. Einspinner je predlagal, naj bi se v zakon sprejela tudi tale določba: „Duhovski redovi in vzgojevalni zavodi ne smejo imeti vajencev." Posi. Hinterhuber je zahteval, naj se učna doba za vajence podaljša za eno leto. — Med splošno pozornostjo se je nato oglasil k besedi ministrski predsednik baron Beck. Baron Beck je odgovoril na interpelacije posi. Grossa in Kathreina v zadevi postopanja ogrske vlade pri sklepanju trgovinske pogodbe v Švico ter naglašal, da je ogrska vlada v tej zadavi kršila reciprocitetno razmerje. Ker hoče vlada imeti pri bodočih na-godbenih pogajanjih proste roke in ker hoče ob enem varovati tudi interese te državne polovice, se je odločila, da umakne vse zakonske predloge, ki setičejogospodarske nagodbe z ogrsko državno polovico. S tem je ustvarjena pariteta z Ogrsko, ker se te predloge tudi ogrski legislativi niso predložile. — Nato sé je nadaljevala debata o obrtni noveli in so se dotične točke, kakor jih je predlagal odsek, sprejele. — Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni: Zu-leger v gospodarski odsek, baron Hor-muzaki, Schraffl Jn Hinterhuber pa v odsek za volilno reformo. Prihodnja seja jutri, dne 10. t. m. opoldne. — Odsek za volilno reformo ima danes popoldne sejo. Nadaljuje podrobno razpravo o Kranjski. Nemške Stranke so se morda že zedinile, da bodo glasovale za kočevski mandat. Krščanski socijalci so izjavili, da glasujejo za nemški Kranjski mandat, če se da Slovencem še en mandat na Kranjskem. Min, predsednik Beck je izjavil, da se mora dati Slovencem kot protiutež nemškemu mandatu na Kranjskem na vsak način slovenski mandat na Štajerskem ali Koroškem, ker vlada ne uvidi zadostne kompenzacije za nemški mandat na Kranjskem v novem slovenskem mandatu na Kranjskem. — Za Kranjsko pride na razpravo Tirolsko in Primorsko. Preokret na Hadjarskem. V seji finančnega odseka je grof Teleki razpravljal o zahtevah narodnosti v zadevi uradnega jezika pri sodiščih. Justični minister Polonyi je priznal, da so zahteve narodnosti v tem oziru deloma upravičene, ter izjavil, da bodo v okrajih, kjer bivajo narodnosti, nastavljali sodniki, ki bo vešči dotičnega jezika. — Novo špansko ministrstvo :e sestavljeno nastopno: Predsedstvo in vojna general Lopec Dominguez; vnanje stvari Gullon; notranje stvari Bernabe Dabila; finance Navarro Revercon; javna dela Gareia Pietro; mornarico Alvarado; uk Amelico Gimeno; pravosodje Romanones. Dopisi. Vojnik. Na predvečer sv. Cirila in Metoda so slovenski fantje iz Voj-nika in okolice priredili kres in razsvetljavo. In streljali so tudi. Naš stari župan je bil grozno razburjen in prestrašen. Po kresu so fantje nekaj pili, bili dobre volje in klicali ,.Živio" na čast Slovencem in slovanskima apostoloma. To se ni dobro slišalo v nem-čurskih ušesih znanega Adolfa Filipiča. Zato jih je domovgrede ozmerjal in se hotel poskušati ž njimi. Fantje so ga položili po dolgem na cesto tako, da je slov. majko žemljico malo poljubil, ker jo sicer ne mara. četudi na nje živi. Za nemčurstvo nad vse uneti Jeklnov ata so pa tekli po orožnike. Imeli so menda slabo vest. Končno so se razšli, samo Adolf je dobil» kar je iskal. (En dan pozneje:) Ko se je streljalo na čast sv. Cirila in Metoda, so vse nemčurje ušesa bolele tako hudo. pravijo, da še nikoli tako. Dan pozneje je pa vojniški „fajerber" naredil nočno vajo. Sicer prideljo vselej zadnji na pogorišče. Ta večer so pa bili hitro v v hlačah. Tako so pihali in piskali. da so spravili ves Vojnik po koncu in nevoljo. Od Sotle. Dolgo vrsto let sem že član krajnih šolskih svetov, ali kaj podobnega še nisem včakal. To je monstrum birokraškega stila, protislovij in nejasnosti! Mračna, kakor še žal marsikaj v ljudskem šolstvu! Z namenom. da se ta spak naj nikjer jie posnema, izročim ga široki javnosti. Evo ga!. Zhl. 418. Bez. Schulrat X. am 16. Juni 1906. An alle Ortsschulräte und Schulleitungen des Bezirkes X. Mit Beziehung auf den Erlass des k. k. Landesschulrates vom 21. April 1906, Zhl. 2246 im Gegenstande der Hauptferien-Verlängerung im Sinne des Ministerialerlasses vom 7. März 1906 Zhl 9041 betreffend die Durchführung der §§ 53 bis 58 der neuen Schul- und Unterrichtsordnung vom 29. September 1905, Zhl 13200 R. G. Bl. Nr. 159/05 findet der Bezirksschulrat zufolge Sitzungsbeschlusses vom 18. .luni 19 0 6 nach Anhörung der Ortsschulräte, Lokal-Lehrerkonferenzen, bezw. Schulleitungen unter Bedachtnahme tunlichster Gleichförmigkeit hiemit anzuordnen, dass das Schuljahr an allen Schulen des Bezirkes ohne Ausnahme mit dem Anfange des Wintersemesters d. i. mit 16. Oktober zu beginnen habe. Die Hauptferien dauern an allen Schulen dieses Bezirkes vom 16. Aug. bis inklusive 15. Okteber. Diese Ordnung der Hauptferien und des Schuljahrbeginnes hat ab Wintersemester 1906/07 durch mindestens ein Quinquenium in Kraft zu bleiben. Da dieser Erlass mit dem heurigen Wintersemester in Rechtskraft tritt, sind alle nötigen Verkehrungen (Schulbeschreibungen etc.) rechtzeitig zu veranlassen. Der Vorsitzende: Y. Toraj dne 16. junija 1906. 1, po Kr. r. zagledal je že ta šolski ukaz v pisarni erarične hiše v Z., kjer je c. kr. okrajno glavarstvo in šolstvo združeno, že zaradi izreka cesarice Marije Terezije: ,.Die Schule ist und bleibt ein Politicuuf', blaženo luč soluca, medtem ko ga je glasom prvega Golijat-stavka okrajni šolski svet v X. šele v seji dne 18. junija 1906. neznano pri kakih mukah, krčih itd., porodil bil! Iz tega protislovja voham hud tobak. ,.Ich kenne meine Pappenheimer" menim irtmično slišati. ,.Kar jaz 16. izdam, k temu bodo 18. pritrdili gospodje v seji!1' Kdor po ' tem tobaku ne kihne, temu ni pomoči. — Nič? — Ha. ha, ha. — A jaz bi tako rad rekel: ,.Bog pomagaj!" Zakaj božje pomoči je res treba tistim, ki tako kolobocijo, kakor je ta ukaz, sklepajo ali izdajo. Le pomislite! Doslej so bile v okraju X. povsod glavne počitnice od 15. septembra do 1. novembra vsakega leta in šolsko leto se je začelo o veliki noči. Odslej bo začetek šolskega leta 16. oktobra in počitnice bodo trajale od 15. avgusta do 15. oktobra. Petletna doba teh dveh uvedb prične pa šele z zimskim tečajem 1906/7. Tako pravi ukaz. Kaj sledi iz tega ?.— Iz tega sledi, da ima okraj X. letos glavne počitnice le od 15. septembra do 15. oktobra, toraj samo en mesec. Ali ni tako? Kdor dvomi, plača en fičnik. Kdor zgornjo mojo trditev ovrže, dobi en fičnik. Kdor pa---- — no, „oni že vajo, kaj" ---ta zasluži več. — Ljutomer. Na Petrovo je imel Murski Sokol svoj drugi letošnji peš-izlet in sicer tokrat na Cven z godbo in javno telovadbo. Akoravno so kmetovalci v tem času imeli s spravljanjem sena največ posla ter si po nedeljah in praznikih radi nekoliko odpočijejo in se tedaj ni bilo nadejati mnogoštevilne vdeležbe, se je vendar in to brez vsake reklame zbralo v gostilni kmetijske zadruge na ('venu lepo število rodoljubnih cvenskih prebivalcev in gostov iz Ljutomera te* bližnje in daljne okolice, kar nam je v dokaz, da je zanimanje za sokolstvo tudi pri nas že precej vkoreninjeno. Po pozdravu občinstva po društvenem podstarosti je nastopil član Murskega Sokola, priprost kmečki fant iz Krapja, brat Sagaj, ter je v daljšem govoru v dobro premišljenih besedah razpravljal o sokolski ideji, ter o namenu in pomenu sokolstva za slovan-stvo vobče, ter za slovenski narod in naš ljutomerski okraj še posebej. Govornik je s svojim govorom pokazal, v koliki meri si je. tekom kratke dobe prilastil sokolsko idejo in kako globoko se je ta pri njem že vkoreninila; z ozirom na to pa je v svojem govoru tudi opravičeno s ponosom povdarjal, da Murski Sokol ne bode propadel, marveč bode krepko stal in se razvijal in če mu je tudi že nek „modrijan" prorokoval skorajšno smrt. Občinstvo je govor sprejelo z odobravanjem in navdušenjem. Brata govornika pa priporočamo našim bratom Sokolom v zgled in posnemanje. Govoru je sledila javna telovadba. Vadile so se proste vaje in vaje na orodju. Ce se od mladega Sokola v strokovnem oziru še tudi ne more pričakovati že bogve kaj, se vendar mora priznati, da telovadba pri Sokolu vsekakor vidno napreduje in da so kakor proste vaje tako posebno vaje na orodju, — katere pa so po našem mnenju za sedaj morebiti še vendar le nekoliko pretežke, — občinstvo vobče zelo zadovoljile. Posebno dobro pa je ugajala zadnja lepa skupina na bradli in so vsi telovadci poprek posebno pa brat načelnik za svojo vstrajnost želi obilo pohvale. Zelo pohvalno še moramo omeniti, da smo med telovadci zapazili največ kmetskih fantov, katere bi tudi glede discipline marsikomu lahko postavili v zgled. Po telovadbi se je vršila neprisiljena prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Murski Sokol je tudi s tem izletom dosegel povoljen uspeh. Slovenske novice. Štajersko. — Velika ljudska slavnost, ki se je vršila včeraj v vseh prostorih, tukajšnjega „Narodnega doma", je sijajno uspela. Bali smo se samo, da nam bo vreme, kakor navadno naše veselice, tako tudi to pokvarilo. A nebo nam je bilo milostno, in veselica je uspela moralno in — upamo! — tudi gmotno prav srečno. V paviljonu, ki je bil postavljen na vrtu „Narodnega doma, okrašen s smrečjem, zastavami in napisi, so naše neumorno delavne narodne dame prodajale udeležencem pivo, vino. jestvine, slaščice, cvetlice itd. Pozabiti ne smemo omeniti originalni avtomat za klobase. Pri prodajanju piva so se trudile gospe Fermevčeva, Rebekova. Apihova, — pri vinu gospe Papstova, Benčanova in gdčna Mosova, pri jestvinah obe gospe Detičkovi, gospe Miklavčeva in Pompejeva ter gdčna Miklavčeva, pri slaščicah gdčne Kosijeva. Dolinarjeva. Kokaljeva, pri cvetlicah gdčne Ser-nečeva, Gregorinova, Vrečkova. Vseh drugih gospa in gospodičen, ki so z velikim trudom neumorno in s čudovito naglico stopale od mize do mize ter po najboljši moči v občo zadovoljnost stregle gostom, nam ni mogoče imenoma navajati. Naj jim bo izrečena v imenu naroda iskrena zahvala. Občinstva je bil poln prostoren vrt. Iz vseh krajev, celo iz mariborske okolice, iz ljutomerskega okraja in od drugod so prihiteli zavedni Slovenci. Kmalo po četrti uri je nastopil celjski in žalski Sokol ter proizvajal v splošno občudovanje in odobravanje vrlo lepo proste vaje. vaje na orodjih itd. Krepke mišice naših čilih Sokolov so nam kazale njih trdo, neupogljivo voljo. — Narodna godba je udarjala svoje komade in so osobito narodne pesmi ljudstvo navduševale. Ob osmi uri zvečer se je pričel koncert, pri katerem je najprej nastopil moški zbor „Slov. del. podp. društva" pod vodstvom g. Grossa. Proizvajal je koncertne točke eksaktno, kakor more peti le pod dobrim vodstvom stoječi pevski zbor. Burno ploskanje je bilo plačilo vrlim pevcem. Z obžalovanjem moramo tukaj pripomniti, da je bilo čisto nepotrebno, da se je od izvestne strani bagateliziralo in žalilo celi delavski pevski zbor in konštatiramo. da to nikakor ne vodi do dobrih odno-šajev med nižjimi in višjimi slovenskimi sloji v Celju. Mešani pevski zbor „Celjskega pevskega društva" ki je nastopil pod vodstvom g. dr. Schwaba jako mnogoštevilen, je pel svoje koncertne točke dovršeno umetniško in je posebno pri „rukovetu narodnih pesmi" g. F. S. Vilharja izzval "iharje navdušenja. G. F. S. Vilhar je bil osebno navzoč, se je šel. viharno aklamiran od občinstva, mu poklonit in celjsko pevsko društvo mu je izročilo krasen venec z narodnim trakom. Ginjen se je slavni skladatelj zahvalil in poljubila sta se z g. dr. Schwabom. Navdušenje, kakor redkokedaj kedo. je vzbudila v slov. občinstvu naposled mlada 18letna madjarska umetnica na gosli Adila Aränyi. Simpatična pojava sama na sebi, je s čarobnimi toni, ki jih je izvabljala svojim goslim, dvignila občinstvo za čas v višine umetniškega užitka. Mlada virtuozinja igra z globokim čustvom, in le hvaležni moramo biti aranžerjem slavnosti, da so nam preskrbeli tudi ta izvanredni užitek. Umetnico je na glasovirju vrlo simpatično spremljala gdčna Titi. — Po koncertu se je zopet razvila živahna zabava na vrtu, ki je trajala pozno v noč. — Od velike ljudske veselice je ostalo več buteljk najizvrstnejšega vina, več škatljic cigaret itd. Vse te stvari se bodo prodajale jutri dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v „Nar. domu". — Razglas. Na temelju § 217 odsek 3 zakona z dne 25. vinotoka 1896 držv. zak 1. štev. 220 zadevajoč neposredni osebni davek, se javno razglaša. da bodo razpoloženi izpiski plačilnih nalogov za leto 1906 za osebno dohodninski davek cenilnega okraja Celje dežela, in Celje mesto skoz 14 dni to je od 9. malega srpana 1906 vštevaje 22. malega srpana 1906 od 9. do 12. ure predpoldne v pisarni davčnega naročevalca Ringstrasse št. 12 v II. nadstropju izkazanim legitimiranim osebno dohodninskem davku podvrženim v pogled. — Imenovanja. Dež. sodni nad-svetnik Anton Kless pri dež. nadso-dišču v Gradcu je imenovan dvornim svetnikom in predsednikom okrožnega sodišča v Ljubnem. — Notarski izpit je napravil g. Matija Marinček. notarski kandidat v Mariboru. — Na podli napad „vahtarice" na naše slovensko dijaštvo damo, ker nam danes primanjkuje prostora, v J prihodnji številki primeren odgovor. — V sodnega nadsvetnika g. dr. Vovšeka, kandidata v 4. kuriji, se zaletava zadnja „vahtarica". Osobito jo bode v oče, da mož ni v teku let, dasi v državni službi, zatajil svojega narodnega prepričanja, kakor so to storili mnogi drugi „vahtarici" na srce prirasli svetniki, nadsvetniki itd. Moža, kakor je dr. Vovšek, lajanje „vahtarice" niti od daleč ne doseza itt^-^l vzbuja v vsakem treznem človeku samo pomilovanje nad politično zmedenostjo in duševno kvaliteto rene- -9 gatov okrog „vahtarice". — Na akademiji vpodabljajočib umetnosti na Dunaju je med drugimi odlikovan tudi kipar vTožef Ajlec. iz Radgone. — Na legarju je zbolelo v Škof ji vasi pri Celju 8 oseb. 3 moški so doslej umrli. 2 sta ozdravela in 3 še leže. — Kmetijsko bralno društvo v Trbovljah nameravajo ustanoviti v kratkem. — Častne kolajne za 25letno delovanje pri požarnih hrambah je dobilo 15 udov požarne brambe v Laškem trgu ter en ud požarne brambe Št. Pavlu pri Preboldu. Utopljenca so potegnili danes I opoldne iz malega potoka blizu Ostrož-nega. Utopljenec je 70letni Jakob Di-mec p. d. Verbaneček iz Ostrožnega, kovač v cinkarni. Sodi se, da je zašel v pijanosti — bil je udan žganju — vi potok in utonil. Včeraj do 4. ure popoldne je še delal v tovarni. — Pozor ! Teliarčani ! Veste, kako daleč se je že spozabilo teharsko županstvo? Videli smo samoneraški uradni pečat „Gemeindeamt Tüchern". Kam je prišel dvojezični uradni pečat? Sramota! Slovenci, ganite se vsepovsod. Naročite si povsod. Kjer ste vi gospodje, samo slovenske uradne ,'pečate in si oskrbite povsod v vaših občinah in okrajih samo slovenske table in napise; od vseh uradov pa zahtevajte podpise z dvojezičnimi uradnimi pečati. Klin s klinom! Ako zahteva okrajno glavarstvo od vas občinskih mož dvojezične cestne in občinske table, odgovorite, da tudi okrajno glavarstvo v mariborskem, marenberškem in drugih okrajih, kjer je komaj nekaj Nemcev, ne zahteva dvojezičnih občinskih tabel in cestnih napisov, marveč mirno trpi Slovencem in pravici v zasmeh samo nemške table in napise. Vprašajte, zakaj se tam drugače dela in ali ni postava za vse enaka?! Slovenec. — Slovenskih visokošolcev je ioitcera letnega tečaja 1906 na Dunaju. v Gradcu, v Pragi in drugod 660. izmed teh 328 juristov, 37 medi- ; cincev, 188 filozofovi 68 tehnikov, 8 p veterinarcev, 14 agranomov, 4 montanci, 10 eksportnih akademikov, 3 trgovski akademiki, 3 kònservatoristi. Po rojstvu je 383 Kranjcev. 161 Štajercev, I 19 Korošcev, 94 Primorcev in 3 od j drugod. Na Dunaju jih je 383, v Gradcu 204, v Pragi 64 in drugod 9. — I. počitniški sestanek na-i rodno-radikalnega dijaštva se vrši v soboto. 14. julija 1906 ob 11. uri dopoldne v Rušah v prostorih g. Novaka. Namenjen je predvsem štajerskemu dijaštvu. Na dnevnem redu so narodna, stanovska ter gmotna vprašanja slov. dijaštva. Opozarjamo na ta sestanek . naše dijaštvo. opozarjamo pa tudi slo-