# O pomenu `alovanja je bilo v preteklih letih `e veliko napisanega. Strokovna litera- tura tako obravnava na eni strani razliène stopnje v procesu `alovanja, mo`ne zaplete pri tem, kulturne in religiozne vplive, pa tudi ostale dejavnike, ki omogoèajo bolj ali manj uspešno sooèanje s tem procesom. @alova- nje najpogosteje povezujemo s smrtjo oz. z umirajoèimi ljudmi. Smrt, kot glavni povod, ki spro`i `alovanje, namreè v sebi zdru`uje loèitev od ljubljene osebe. Potrebno pa je ra- zumeti, da se ljudje lahko nave`emo ne samo na osebe, temveè tudi na ideje, poklice, pred- mete ipd., ki jih prav tako lahko izgubimo. @e za èasa `ivljenja lahko npr. izgubljamo bli`nje (npr. odtujitev med partnerjema, med prijatelji, loèitev za daljše obdobje itd.). Iz tega vidika lahko do`ivljanje “simbolne smr- ti” razširjamo na nivo marsikatere `ivljenske situacije. Rdeèa nit celotnega razmišljanja bo `alovanje kot naraven odziv slehernega po- sameznika, kadar je sooèen z izgubljanjem. Konèni cilj `alovanja vedno pomeni, da naj- demo “pot domov”. In dom je tam, kjer v nas prebiva ljubezen, za katero èutimo, da nikoli ne more umreti. Da bi lahko razumeli, kaj s psihološke- ga vidika pomeni proces `alovanja, je potreb- no razumeti koncept katekse in dekatekse. Prva pomeni usmerjanje èustvene energije na osebe, predmete ali ideje. Na ta naèin ljudje na notranjem nivoju do`ivljamo èustveni stik s partnerji, prijatelji, predmeti in preprièanji. Z vsako pomembnejšo krizo v `ivljenju, kot je smrt ali izguba partnerja, izguba slu`be in podobno, pa del naše vlo`ene èustvene ener- gija ostaja vezan na objekte, ki v realnosti ni- majo veè predstavnika. Da bi lahko nekoè v prihodnosti zopet `iveli v èustveni pove- zanosti, je narava v èloveško do`ivljanje vgra- dila pomemben mehanizem, ki omogoèa os- voboditev prej omenjene èustvene energije. @alovanje tako dobiva vlogo procesa, ki vodi posameznika skozi labirint èustev in globoko zakoreninjenih preprièanj, katerega konèna naloga je vedno sprejemanje nove situacije in posledièno bogatenje `ivljenja samega. Èe se je npr. neka zveza konèala v obdob- ju, ko je eden od partnerjev še preveè navezan na drugega, bo ta zaèel vstopati v proces od- tegovanja èustvene energije, da bo lahko ne- koè v prihodnosti zopet gradil intimen odnos z drugo osebo. Proces odtegovanja je zelo bo- leè proces, imenujemo pa ga tudi dekatek- sa èustvene energije in predstavlja naravni psi- hološki mehanizem, ki poskrbi, da se po kon- èanem `alovanju lahko zopet navezujemo in vstopamo v intimne odnose tako z drugimi kot s samim seboj. Ko je Kübler-Rossova v svoji knjigi z naslovom On death and dying govorila o fazah `alaovanja, je imela v mi- slih popotovanje skozi labirint dekatekse, pri èemer se posameznik na poti do nove notra- nje organizacije, v kateri je vkljuèena sklad- nost med realnostjo-zunanjim svetom ter no- tranjostjo-svetom notranjih objektov, sreèa z zanikanjem, jezo, barantanjem in `alostjo. B  #    #  (   Za prvo fazo `alovanja, ki jo Kübler-Ros- sova imenuje zanikanje, je znaèilna alarmna reakcija in šok, ki mu ponavadi sledi zanikanje. Bolj ko je izguba v `ivljenju posameznika ne- prièakovana in bolj ko je èlovek èustveno na- vezan na “objekt” izgubljanja, veèji je tud šok. Posameznik kar ne more verjeti, da je izgu- :+- ' (    # '%#   ba dokonèna. Zato lahko pogosto sanjari, da je še vedno skupaj z ljubljeno osebo (èe gre za smrt soèloveka), da je z njo v odnosu. Ni mogoèe v naprej napovedati, koliko èasa lahko šok traja, saj se razlikuje od posameznika do posameznika. Lahko se zgodi, da je šok tako moèan, da èlovek sploh ne daje vtisa, da `a- luje. Spet vèasih se `alujoèim lahko dogaja, da pokojnika videvajo in so zaradi tega še do- datno zaskrbljeni, pogosto se bojijo, da jih za- pušèa razum. Ker se bojijo o tem spregovo- riti, se umaknejo v osamo, kar lahko ote`i sam proces `alovanja. Pomembno je, da se `alu- joèi zaveda, da gre najveèkrat samo za odziv njegove duševnosti na izgubo in da to razu- mejo tudi ljudje, ki v teh kritiènih trenutkih stojijo ob strani. Lahko pa je boleèina tista, zaradi katere se posameznik izogiba vsemu, kar je pove- zano z osebo, ki jo je izgubil, tako kot tudi stikom z drugimi in se umika v samoto. V fazi zanikanja se lahko izmenièno pojavlja en- krat hrepenenje, spet drugiè izogibanje. To obdobje praviloma ne traja dolgo, razen ka- dar je posameznik z osebo tako notranje zlit, da s tem izgublja tudi lastno identiteto. V tem primeru pride lahko do veèjih zapletov, praviloma pa je zanikanje samo delno, saj se na razumski ravni èlovek zaveda izgube, le emocionalno je še ni pripravljen sprejeti. Ko faza zanikanja poèasi izveneva, jo lahko na- domešèajo razlièna agresivna obèutja. @alo- vanje se prevesi v drugo fazo, ki jo Kübler- Rossova povezuje z jezo in drugimi èustvi. Jeza, zavist, bes ali obèutki krivde so pogosto obèutja, ki v teh trenutkih trèijo ob nauèena pravila o lepem vedenju, ki v naši kulturi ne odobravajo izkazovanja omenjenih èustev. Agresivna obèutja so lahko usmerjena nav- zven ali navznoter. Ker je zunanje izra`anje agresivnosti nesprejemljivo, si tudi `alujoèi teh èustev pogosto ne prizna, ali pa se jih sra- muje in jih posledièno usmeri sam nase. Še posebej je dru`beno nesprejemljivo izra`a- nje agresivnosti do umrle osebe, kar lahko poraja moène obèutke krivde in je pogosto samo odraz preusmeritve agresivnosti. Proces `alovanja je te`avnejši, èe prevladujejo ob- èutki krivde. V trenutkih, ko skušajo bli`- nji `alujoèega pomirjati in s tem ustaviti izra- `anje agresivnih obèutij, najveèkrat dose`ejo le to, da se neza`elena agresivnost pretvori v prikrito sovra`nost, kar spet samo dodatno ote`i proces `alovanja. Kot tretja faza, ki je v osnovi ena od ob- lik zanikanja, lahko nastopi poskus zavlaèe- vanja ali barantanja. Pogosta je pri izgubah, ki niso tako dokonène kot sama smrt. Njena funkcija pa je v tem, da posameznik pridobi èas, da si na novo organizira `ivljenje. Ker se ob izgubljanju partnerja posameznik sooèa z izgubo ljubezni, ki je dejansko ̀ e minila, emo- cionalno pa si tega še ni pripravljen prizna- ti, poskuša na razliène naèine barantati za nje- no ohranitev. Prej ali slej pa posameznik v pro- cesu `alovanja pride do toèke, ko se tudi èus- tveno lahko sooèi z dokonèno izgubo. Takrat nastopi faza depresije ali zadnja faza `alosti. Posameznik èuti neizmerno boleèino izgube, `alosti in obupa. Pojavijo so apatiènost, brez- ciljnost in izguba zanimanja za vse, kar je bilo prej lahko vir zadovoljstva v `ivljenju. V tej fazi, ki traja najdlje, se konèno lahko investi- rana èustvena energija odtegne, kar predstavlja tudi zakljuèek procesa `alovanja. Prisoten je nujno potreben preobrat, ki bo lahko omo- goèil pravilen zakljuèek `alovanja. B  #  (  ! Skupna lastnost prvih treh faz `alovanja je fiksiranost posameznika na objekt `alova- nja. Depresivno razpolo`enje v prvih treh fa- zah je vezano na izgubo ljubljene osebe. @a- lujoèi èuti `alost, povezano z vsem, kar je po- vezano z njo. Med potekom zadnje faze pa pride do pomembnega preobrata. Depresiv- no razpolo`enje se generalizira na celotno po- droèje do`ivljanja. Znaèilno je, da se `alost '%#  # prenese na veliko ostalih vidikov `ivljenja, ki niso neposredno povezani z osebo, ki jo izgublja. Lahko reèemo, da èlovek v tem tre- nutku ne more iti veè ni`je. Sooèen je s tako nevzdr`no boleèino in praznino v `ivljenju na splošno, da ga poèasi zaène siliti v iska- nje novih poti in novih vidikov `ivljenja sa- mega. Velja primerjava, da ko si najglobje, je mo`na le še pot navzgor. Poèasi se zaène zavedati novih pogledov na svet, na samega sebe in novih pogledov na preteklost. Sim- bolika razrešitve procesa `alovanja je podobna simboliki sporoèila marsikatere religije. Naj- prej moramo umreti, èe hoèemo `iveti. Smrt simbolièno pomeni, da del nas umre v agoniji izgube ljubljene osebe. S smrtjo tega dela nas samih umre tudi boleèina in le tako se lah- ko rodi novo veselje. Po `alovanju nikoli veè nismo in ne moremo biti ista oseba kot pred `alovanjem. Vsako dokonèano `alovanje po- samezniku ponudi nove poglede na svet kot tudi na samega sebe in preko tega razširja- nja bogati `ivljenje samo. Do`ivljanje smrti preko procesa `alovanja èloveku ponuja dru- gaèno prioriteto stvari, za katerimi je smi- selno v `ivljenju stremeti. Èe ljudje do po- kojnika niso imeli zdravega odnosa, bo `a- lovanje nedvomno ote`eno, saj bodo prisi- ljeni predelati vsa neizreèena èustva, èe bodo `eleli od`alovati. Vsako `alovanje, bodisi da moramo pre- boleti smrt v dru`ini, konec partnerske zveze ali izgubo slu`be, se vedno priène s prvim, morda najpomembnejšim korakom. Priznati si moramo, da smo notranje ranjeni, ujeti v neko stanje, s katerim se je potrebno sooèiti. Ko èlovek pride do te toèke, je zrel za soo- èanje z lastnimi èustvi. Potrebno je razumeti, '%#   da vsakdo za to potrebuje svoj èas, da se od poskusa potlaèevanja èustev usmeri k njiho- vemu sprejemanju in izra`anju. Prvi poskusi so vedno zelo boleèi in v teh trenutkih ljudje potrebujejo prijatelje, ki so sposobni razu- meti in sprejeti do`ivljanje boleèine tistega, ki `aluje. Marsikatero `alovanje se morda sploh ni zaèelo ali pa se je prehitro konèa- lo, ker se posameznik enostavno ni `elel s tem sooèiti. Veliko mero slabega vpliva ima pri tem tudi vzgoja, ki prepoveduje izkazovanje negativnih èustev ali kazanje šibkosti. Èe se `alovanje prehitro konèa, èlovek morda ni- koli ne bo mogel znova `iveti v partnerski zve- zi ali pa bodo njegovi odnosi zelo površin- ski. Zelo pomembno je, da `alujoèi izrazi svo- ja èustva do objekta `alovanja (bodisi pokoj- nika, partnerja, ki ga je zapustil itd.), saj je prav to glavni generator osvobajanja èustev. Zato nasveti, kot so: “ne jokaj, saj bo bolje, zdaj moraš biti moèan, posveti se svojemu delu, da boš la`je prebolel in podobno”, lah- ko zelo ote`ijo naravni tok izra`anja èustev. Zelo pogosti so lahko obèutki krivde, še po- sebej èe je `alujoèi gojil tako pozitivna kot negativna èustva do tistega, ki ga izgublja. Pri ventiliranju èustev lahko pride na dan vse, kar morda ni bilo razèišèeno v odnosu in do èesar ima `alujoèi lahko zelo moèan odpor, kar ote`uje sam proces `alovanja. V takih pri- merih je potrebno, da `alujoèi èuti, da je spre- jet in da ga kljub negativnim emocijam bli`- nji podpirajo in razumejo. Ljudje v primerih `alovanja do`ivljajo ve- lik psihièni pritisk. Obèutek imajo, da se jim bo zmešalo ali da se `alost ne bo nikoli kon- èala. Zato je prav, da razumejo, da ima `a- lost, kot tudi druga èustva, ki jih lahko do- `ivljajo, pomembno vlogo v samem proce- su `alovanja. Prav je, da se zavedajo, da so vsa èustva, ki jih lahko do`ivljajo, dovolje- na in da jih tudi poskušajo izraziti. Èe je `alujoèi sposoben zaupni osebi go- voriti o svojih èustvih, je to zelo dober znak. Dejstvo, da svoja èustva posredujemo dru- gi osebi, je lahko zelo terapevtsko, saj s tem lahko ozavestimo in predelamo doloèena èus- tva, ki bi naredila veliko škode. Sogovornik lahko deluje kot mediator, preko katerega po- do`ivimo vsa obèutja, ki so vezana na ose- bo, ki jo izgubljamo. Prav zaradi tega je po- membno, da ta oseba sprejema èustvene od- zive `alujoèega. V kolikor jih ne bi izrazili, bi ostala znotraj in nas razjedala, kar bi samo ote`evalo ves proces. Svoja èustva lahko izra- zimo tudi preko raznih aktivnosti, kot so pi- sanje poezije, dnevnika, risanje in podobno. Še posebej problematièni pa so primeri, ko starši ali eden od staršev ne od`aluje za zelo majhnim ali še nerojenim otrokom (pri spon- tanih ali namernih splavih). Dejstvo, da se na otroka še nismo uspeli zares navezati, ali da še nima imena, da ni slik, s katerimi bi obujali spomine, da morda sploh ni pravih spominov, ki bi jih povezali z njim, ote`u- je proces `alovanja. Tako se lahko zgodi, da potencialni `alujoèi nima pravega vzvoda, s katerim bi prišel do stika s èustvi, ki nekje v globini nezavednega vendarle obstajajo. V teh primerih je zelo koristno, èe poišèejo stro- kovno pomoè, saj ob neizpeljanem `alova- nju za še nerojenim otrokom, partnerske zve- ze lahko trèijo ob marsikatero èer, ki lahko potopi še tako trdno zvezo. Naj konèam z razmislekom, da ima v naši kulturi `alovanje `al zelo negativno konota- cijo. Napaèno si predstavljamo, da nas `a- lovanje ogro`a. Res je, da smo z do`ivljanjem smrti in `alovanja samega v nekem trenut- ki bli`je smrti kot `ivljenju. Pa vendar, `a- lovanje je le tunel, na koncu katerega lahko ponovno zasveti nova luè v vsej svoji svetlobi. Je pot iz teme, pot k novemu `ivljenju. Ni `alovanje tisto, pred èemer be`imo, ko za- slutimo smrt, temveè pred boleèino ob do- konèni izgubi ljubezni. Tako kot kdor be- `i pred smrtjo, be`i pred `ivljenjem, tako tudi kdor be`i pred `alostjo, hkrati be`i pred sreèo. '%#