večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj iti praznikov ob 5%. uri zvečer. Urednlfttvo ln upravnlitvo: Kolodvorsko ulico štev. 16. — Zurodnikom ao more govoriti vsak dan od 11. do 13. ure. — Rokopisi so no vračajo. — Inaeratl: Seststopna petit-vrgta 4 kr., pri večkratnem poaav ljanji dajo ao popust. — Velja za Ljubljano v upravni&tvu: r.a colo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za l®** 1 r>0 kr., ua meioo GO kr., poiiljatev na dom velja raoioono 9 kr. več. Po poiti velja «a celo leto 10 gl., za pol lota B gld., za čotrt leta 2 gld. BO kr. in r.a joden mosoo 86 kr. Štev. 204. 10X0 1U gl., za poi lOia & glCL, za COtr* jouo« uiobuu oo Kr. V Ljubljani v sredo, 9. septembra 1885. Tečaj II. Slovenski jezik in naše gimnazije. Včdeli smo, da bodo naši Članki »Slovenski jezik in naše gimnazije" mnogo ugovorov vzbudili v tistih krogih slovenskih, ki niso navajeni važnih stvarij obravnavati stvarno in s treznim duhom. Najvažnejše take ugovore smo skušali po-biti že v sobotnem članku, v katerem zahtevamo v>Sje slovenske gimnazije, da si dijaki naši pridobe vsestransko jezikovno omiko; ob jednem Pa tudi opominjamo narod slovenski, ob pravem Času skrbeti za učna sredstva na višji giinna-ziji) katerih izvestno zdaj še nimamo. Dasiravuo smo tedaj že obširno govorili o tej stvari, vendar moramo po člankih, v katerih »Slovenski Narod" govori ob isti tvarini, še nekoliko 'Paberkovati »Že naprej vidimo — tako piše »Slov. Narod" — kako se bode sarkastično smijal strijc Dežman, kako se bode zadovoljno muzal nad svojim novim adeptom, ki je v teh člankih stopil v stopinje naatazija Zelenca, kateri je pri neki priliki dejal, a Vse slovensko slovstvo v robci odnese." Oh, ti grešna duša, kako si hipoma postala °bčutljiva! Kako grozno te peče »sarkastični smeh-*jaj“, in kako te v sreč skeli »zadovoljno muzanje" 8trijca Dežmana! Pozno sicer je prišlo spoznanje tvoje, a prišlo je vendar! In od spoznanja do Poboljšanja, pravijo, da je samo eden korak! ®ragi »Slovenski Narod", kje je bila občutljivost tvoja zadnji dve leti? Ali nisi videl, kako se je »strijc Dežman" vsak teden v „Wochenblattu" sarkastično smijal in zadovoljno muzal o kratkovidni ,n pogubni politiki tvoji, ki ne pozna višjega smotra, nego zadržke in napotje delati najboljšim in *a narod naš najkoristnejšim intencijam domo- Listek. Prokleta! (Roman Spisal Emile Richobourg; po E. Vacanovi proda lavi prosto poslovonil Janko Leban.) (Dalje.) Krčmar se je sramoval, zajeclja par besed ter Posluži berača. Ko je le-ta pojedel in spil, povpraša, koliko je dolžan. Krčmar pa ni hotel ni- de^ VZ6^ ^er re^e* v P°jasn'*0: »*je hranite 2a ^ ter si kupite za-nj par novih črevljev, ker denar 8ot°vo gospodičina Blanche dala d Kajt' tUka^ pr‘ naS’ m0J (lragi’ dovelj Je> o Ogovori ime gospodičine seuillonske, in . 80 mu odprte vse duri. Hranite torej denar 'n če še enkrat pridete skozi Civry, le zopet pri- r *Vi lmato lr ‘rf”0 imam Se »elikoS t*dT “ ,'10 ?\J“ £ — 7ntn ker ii il drugih." — »Zakaj pač?" *J. ’ „ m°jastara mati, ki, hvala Bogu! še živi, botra." Berač omahne ter solze mu 8topijo y ofii Njegovo srce je živahuo bilo. A prenuKavši svojo ljubnih mož, ter z najostudnejšim orožjem napadati vsakega, še tako delavnega in poštenega domoljuba, ako ni slučajno do zadnje pičice tistega političnega prepričanja, katero se v »Narodni Tiskarni" smatra za jedino pravo, srečo-nosno in nezmotljivo! Svetujemo ti, da sarkastični smehljaj in zadovoljno muzanje »strijca Dežmana" vselej tako jemlješ v poštev, kakor v tem slučaji Odločno in svečano pa moramo protestovati zoper zavijanje »Slovenskega Naroda", da bi bil kedaj naš list — tudi samo med vrstami — trdil, da se »vse slovensko slovstvo" lehko v robci odnese. Kajti predobro nam je znan veliki napredek, katerega so zadnjih trideset let dosegli Slovenci v tem oziru. Prekrasno se razcvita pesništvo slovensko, lepo se razvija pripovedno slovstvo naše; tudi raznovrstnih znanstvenih knjig in razprav imamo uže obilo, za popularne narodne knjige je pri nas preskrbljeno tako, kakor ne pri vsakem takem malem narodu, celo za uradovanje slovensko imamo precej pripomočkov, toda vse to ni v nobeni zvezi s šolsko literaturo za višjo gimnazijo. Mi še nismo slišali, da bi bili najboljši pesniki slovenski ali najizbornejši novelisti in romanopisci naši, ali kateri si bodi drugi pisatelji slovenski sedanjega časa spisali kako šolsko knjigo za višjo gimnazijo. Zavijajte stvar kakor hočete; kar je res, je res! Ako bodemo kedaj hoteli imeti višje gimnazije, morali si bomo učne knjige zdnjo — ge le spisati! Na drugem mestu nasvetuje »Slovenski Narod", naj vzamemo v roke celjsko »Deutsche Wacht“ in čitamo članek »Slovenische Selbst-bekenntnisse", da se prepričamo, kako gg. Glantsch-nigg, Rakusch et Co. eskomptujejo naše članke o slovenskem jeziku in naših gimnazijah. žalost in radost, zapusti krčmo kratko zahvalivši se. Ubere pot pod noge proti gozdu, sueureškemu. Hodil je gotovo, poznati je moral kraj. Pozno je uže bilo, ko dospe tjakaj. Zlezši v goščavo, spusti se pod hrast. In iz nova mu olajšajo srce solze! česa je iskal v gozdu? Je-li se hotel skriti? Čemu? On je dobro vedel, kako razdrta in ne-poznata je postala njegova vnanjest vsled dolgoletne reve, tako da nikdo ne bi spoznal v berači Mardochu uekedanjega — Jeana Renauda! Ali se je morda mož, ki je bil obsojen k do-žitnemu posilnemu delu, bal žandarjev? Ne! »Tedaj sem jo videl!" misli Bi, skrivši si glavo med roke. »Ona se me ni bala; z mano je go vorila, slišal sem sladki nje glas, njene mile oči so me gledalo in ona me je obdarila; ves denar, ki ga je imela, dala je meni! Jaz sem poljub pritisnil na njeno roko, in ona je to dovolila. In ko je odhajala, dejala Je: »Pridite zopet, da mi poveste, če sem vam prinesla srečo!" In ta angel, ki sem ga občudoval, otrok je Genevievin, moj otrok je!... Moj otrok! In moje srce ni tega Ko smo brali te besede, morali smo se m i sarkastično nasmehniti in zadovoljno namuzati; kajti slabo, bogme, slabo mora biti s stvarnimi ugovori »Slovenskega Naroda" zoper naše izvode, ako v sili in zadregi svoji zoper nas kliče na pomoč take zvedence in strokovnjake v šolski literaturi slovenski, kakor so gg. Glantschnigg, Rakusch et tutti quanti. Mož, katerega »Slov. Narod" že nekoliko let zaničljivo pita s »celjskim lisjakom", in politik, čigar organ tudi on zaničljivo imenuje »celjsko vahtarico" — ta dva naj tedaj pomagata »Slovenskemu Narodu" iz kozjega roga, v katerega se je sam ugnal s svojimi nepremišljenimi članki. Res, stvar že ni več resna, ampak smešna! A resna stvar je, o kateri se razgovarjamo, stvar, ki zahteva ozbiljenega obravnavanja. Pustimo prazne marnje, da glavnega predmeta ne izgubimo izpred očij. Šolskih knjig potrebujemo. Ker jih nimamo, moramo si jih preskrbeti. Apelujmo na domoljubje čestitih profesorjev naših, da nam jih spišejo. Vrhu tega prosimo učne uprave, ki je doslej vselej rada podpirala razvoj šolske literature naše s tem, da je nekaterim pisateljem šolskih knjig dala dopust, ali njih trud sicer nagradila z novci, da nam kakor prej za nižjo gimnazijo, tudi zdaj za višje razrede pomaga prirediti šolskih knjig, kolikor jih še nimamo. Angleška carinska politika. —.— Zdaj ko se skoro vsa Evropa pripravlja, da z varstveno carinsko politiko varuje svoje trgovinske interese ter skuša kolikor možno varovati svoje izdelke in pridelke, pokazala so se tudi v Angleški, v najmočnejši industrijski državi, zna- uganilo na svojem močnem vtripanji! Pravijo, da jo ves svet ljubi. To rad verjamem!...." »Pierre Rouvenat je svojo obljubo možato držal; on ni zapustil sirote, on ji je hotel postati boter, in če Blanche gospoda Melliera zove svojega očeta, izvestno je Rouvenat to tako uravnal! On ji je ime njenih starišev zakril, zastor so razprostrli čez njeno rojstvo.... To je bila srečna misel, to je bilo dobro! In jaz uaj bi ji zmoto vzel? Jaz naj bi ji rekel: Tvoj oče je Jean Re-naud, morilec je, kaznjenec, tvoj oče sem jaz? Kakor vsi drugi, kakor Genevieve bi me pahnila od Bebe, proklinjala bi me, ker tudi danes ne morem še reči, ne morem dokazati, da nisem ubijalec! Ne, ne, raji umrjem, kakor da to storim! — Umrjem? Kakor da nisem uže mrtev! Saj Jeana Renauda ni več, jaz sera prosjak Mardoche!...“ »Nad čim se pritožujem? Ali ni ljubi Bog imel usmiljenja z manoj? On mi je ubogo Gene-vievo vzel, pa za to mi jo dal njenega otroka, mojega otroka. Jaz svojo hčerko večkrat lehko vidim, živa duša mi ne bode tega branila, iu ne da bi slutila, lehko jo ljubim iz vse svoje duše. menja, katera jasno kažejo, da se namerava tudi Anglija ravnati po vzgledu drugih držav, da hoče tudi ona ograditi svoja tržišča z varstveno carinsko politiko ter tu pustiti prostor svojim pridelkom. Angleška, katera je bila toliko časa zavetišče svobodne trgovine, hoče zdaj v interesu samobrambe se tudi postaviti nasproti svobodnemu trževanju. Kakor se poroča iz Londona, je mini-sterski predsednik, lord Salisbury, sklical uže en-keto, kateri je naročil, naj se strogo stvarno bavi z vprašanjem, bi li ne bild morda za angleške interese, za angleško trgovino bolje, če Anglija popusti dozdanjo svojo pot svobodne trgovine ter se ravna po najnovejšim vzgledu evropskih držav v carinskih zadevah. Ni nam znano, kako bode odločila ta enketa, in tudi si ne upamo delati sodbe naprej, vsekako pa bi bila sprememba v Angleški v tej zadevi nepresežne važnosti za mednarodni promet. Angleška trgovina sicer še vedno procvita, vender je napredek Francije, Nemčije in Zedinjenih Držav jo v slednjih 20 letih nekoliko zožil; Anglija, katera je prej oskrbovala 24 odstotkov vse svetovne trgovine, oskrbljuje jo zdaj samo še 20 odstotkov, a navzlic temu poplavlja s svojim železom, premogom in s prejo vsa svetovna tržišča, in ni je države, katera bi se jej mogla vspešno postaviti nasproti. Vender Anglijo zadržuje v trgovini uže pri marsikaterih izdelkih varstvena carina, v tem ko so njena pristanišča odprta in svobodna tujim izdelkom. Mnogo so se poganjali nekateri Angleži za svobodno trgovino, tako nesebični Rihard Cobden in njegov prijatelj John Bright, a vse njijino prizadevanje ni obrodilo pričakovanega sadu. Ko sta v drugem desetletji tega veka pričela oznanjati nauke proti carini na žito, mislila sta pač, da se bode njijino blagovestje po bliskovo razširilo po vsem svetu ter si povsodi pridobilo množino pristašev. Menili so s tem pomagati človeštvu, če se povsodi na najcenejšem tržišči nakupi ter se potem konsumentu proda po najnižji ceni. Tako nameravali so odstraniti vse ovire produkciji. Posrečilo se jim je za nekaj časa vstvariti zvezo med tovarnarjem in delavcem, naperjeno proti interesom velikih lordov. Ta ideja se je zelč dopadala tovarnarjem, saj pa je bila tudi njim v korist, če se je z znižanjem carine na žito tudi zmanjšala mezda, torej tudi vsi produkcijski stroški. Dasi je bila ta zveza v prvi vrsti prekoristna le za tovarnarje, umeli so vender ti tudi delavca pridobiti, da je v vso navdušenostjo gorel za to idejo. Vsa Angleška naj bi postala velika delavnica, v katero naj bi se surovina privažala po najnižjih cenah. Vse carine znižale so se na najnižjo stopinjo, in hrepenenje po svobodni trgovini našlo je privržence tudi na kontinentu. Toda to gibanje ni trajalo dolgo, ker so pač angleški državniki uvideli, da so v svojem ognji In laž ne bo, če naznanim: Gospodičina Blanche, vi ste staremu Mardochu prinesli srečo!" Zdajci vzame malo zvito ruto iz žepa, katero skrbno razvije. Zlato se zablišči. Prešteje majhni svoj zaklad: bilo je osem dvajsetfrankovcev. „Da bi se ne dotikal denarja, ki so mi ga dali tu dole, beračil sem vso pot. Hranil sem ga za Genevievo. Zdaj imam pravico, porabiti ga. Jaz hočem poslušati sv6t civryskega krčmarja, črevlje in hlače si kupim. Moram bit v redu, ko obiščem svojega otroka!" Zopet skrije svoj denar, in ker je napočila noč, naredi si ležišče iz vej. Drugo jutro najde ga vzhajajoče solnce na skalovji, od kodar je lehko pregledaval dolino sableuseško, katero je zakrivala jutranja megla. Na levi je spoznal Frčmicourt, na desui Civry, in ravno pred sabo visoka drevesa seuil Ionske pristave. „Da,“ zamrmra, »tukaj Be hočem naseliti. Tu hočem stanovati, ko bode dan nastajal, lezel bom iz svoje luknje ter gledal streho, pod katero ona spava. Jama med skalami bode stanovalo staremu Mardocheu. »Tu bom vsaj sam svoj gospod," zašli predaleč. Angleška prideluje za domačo rabo komaj G8 odstotkov žita, torej mora vsekako gledati, da si ga dobi od zunaj. Res je, da bi se v Angleški tudi tedaj ne pridelovalo več žita, če bi se vpeljala tudi carina na žito, a nekaj dobrega bi se vender doseglo; cene domačega žita bi se povzdignile in kmetovalec bi mogel na tržišči prodati svoje pridelke vsaj po takih cenah, da bi mu bilo možno živeti in bi mu ne trebalo dan na dan bolj bližati se gospodarstvenemu propadu. V istini naglo propada angleško kmetijstvo. Statistični podatki kažejo leto za letom, kako anglešk delavec vedno bolj zapušča kmetijstvo ter rajši svoje moči uporablja v tovarnah. Vsled pomanjkanja delavnih močij peša vedno bolj nekdaj tako cvetoče angleško kmetijstvo. A še drug slučaj je vzrok propadanju angleškega kmetijstva. Angleški bogatini nakupijo si prostrano ozemlje v zapadnih državah severne Amerike, tam se na debelo bavijo s kmetijstvom, in možno jim je po nizkih cenah postaviti na domača tržišča žito ter prikrajšati domače pridelke. Angleški državniki so uvideli, da treba tu pomoči, da treba braniti domače pridelke tudi nasproti mednarodni trgovini. Uže sc jo napravil načrt, kako naj bi se združila Velika Britanija in njene naselbin1 v carinsko zvezo, katera bi se postavila nasproti tujemu importu. Te prekomorske naselbine, katere so uvele na tuje in tudi angleške pridelke carino, da bi tako pospeševale promet svojih pridelkov, naj bi oskrbovale angleška tržišča z žitom, za to pa bi Angleška dala njihovim 'izdelkom na angleških domačih tržiščih nekatere prednosti. Če se Angliji posreči to zvezo doseči s svojimi naselbinami, zagotovljeno jej je potem še za dolgo časa gospodstvo na mednarodnih tržiščih, in ne bode se jej bati konkurence od tujih držav. Slovenščina in južna železnica. Slovencem izpolnila se je zopet jedna želja: Južna železnica odredila je, da slovenščina dobi na vseh onih progah, katere teko skozi slovenske pokrajine, ravnopravnost z nemščino, madjarščino in italijanščino. Ravnateljstvo južne železnice je obljubilo, da se v slovenskih pokrajinah napravijo v kratkem slovenski napisi ter se na postajah, kjer bivajo Slovenci, izklicujejo postaje in čas postanka tudi v slovenskem jeziku. Skrbelo se bode tudi za to, da se v onih krajih, kjer bivajo Slovenci, nastavijo uradniki, kateri bodo zmožni občevati s Slovenci v njihovem jeziku. Tudi želji, naj se vpeljejo vozni listi s slovenskim tekstom, ugodila je južna železnica. Res da se to takoj zgoditi ne bode moglo, ker vsa zadeva potrebuje več priprav, a vsakdo mora ra- deje sam sebi. »To je bolje, kakor spati po skednjih in hlevih." Umirjen radi bodočega svojega ostajališča, napoti se Mardoche zopet v gozd, kjer si natrga šopek divjih cvetlic. Obda ga s zelenimi listi, poveže ter se ž njim spusti v dolino. »Ona ljubi cvetlice", reče sam sebi. „Ko se vzbudi, najde ta šopek." Hotel ga je izročiti dekli ali hlapcu blizu pristave. Ker pa ni našel nikogar, moral je stopiti sam na pristavo. Tam najde Rouvenata, kadečega iz svoje pipe. Mardoche se strese in hoče oditi. Pa Rouvenat ga je uže videl. Moral je iti mimo njega. »Moj gospod!" dejal je, »prinašam ta-le šopek tu.“ — »Tako?" reče Rouvenat. — »In komu pač?" — „Gospodičini, katera ima tako rada cvetlice." — »Tedaj ste vi oni mož, ki ga je srečala včeraj gospica Blanche pri reki?" — »Da, to sem bil jaz." — „Povedala mi je o tem. Veselila se bo teh cvetlic. Pa ona ni še vstala, če hočete počakati, lehko ji šopek sami izročite." — »N ... e. Hvala. Čakati ne morem. Morda bi vi bili toli dobri, ... da bi ji vročili šopek . . . starega Mardochea. In ne-li, da smem časih sim prihajati?" — »To se ume, stari; kolikorkrat ho- dostno pozdravljati to pridobitev, saj je s tem storjen važen korak. S to naredbo odpravil se bode marsikateri nedostatek in marsikatera pomota, katera je izvirala iz tega, da se potujoče občinstvo ni moglo razumeti z železniškimi uradniki, ker ti niso bili vešči slovenščine. S takim postopanjem pridobila si ne bode južna železnica samo zaupanja naroda, marveč s tem pospeševala bode tudi svoje interese, kajti gotovo se bode pomnožil tudi nje promet. In uvei'-jeni smo, da bode slavno ravnateljstvo to jezikovno ravnopravnost izvelo tudi na onih stranskih progah katere se bodo na novo gradile od glavne črto skozi slovenske pokrajine. S to naredbo pokazalo je ravnateljstvo južn8 železnice, da je vsekdar pripravljeno tudi ugodil' opravičenim željatri in zahtevam slovenskega pr*’" bivalstva, če se jej le predložijo v primerni oblik' in če je le možno izpolniti jih ob vladujočih oosluš" me : Sanjalo se mi je, da se nahajam na rekin«1*1 bregu ter si nabiram cvetlic- Naenkrat zagleda* kače, grde kače, k meni lezoče. Zakričala sem t01 mnogih radikalcih preiskala so se stanovanja in nekatere esebe so se tudi dele pod ključ. Nemčija praznovala je dn6 2. t. m. sedansko slavnost. Listi proslavljali so ta dan v obširnih navdušenih člankih, {ovdarjajoči moč Nemčije. Iz Španije dohajejo vedno bolj vojeviti glasovi. Po vsej Španiji in v vseh krogih razširjeno je prepričanje, da si mora Španija pridobiti Karolinške otoke, in če drugače ni možno, s silo, z orožjem. Celo v ministerskem svetu izjavil se je odločno ministerski predsednik, naj se Nemčiji odpošlje »ultimatum", če ne zapusti takoj Karolinških otokov. Narod pa tudi glasno zahteva vojsko z Nemčijo, katera si je osvojila španjsko posestvo ter žalila čast in ponos Španije. Francoski listi pišejo popolnoma nepristransko o tem prepiru med Nemčijo in Španijo in ne postavljajo se na nobeno stran. — „Temps“ poroča, da se laške čete koncentrujejo v pristaniščih ter hoče iz tega sklepati, dasi je Nemčija zagotovila pomoč Italije v slučaji vojne s Španijo; italijanske ladije bi potem zasele španske obali ali pa marokansko obrežje ter tako zavezale Špancem roke. — Bismarckovo glasilo pravi gledč Karolinških otokov, da ti zdaj za Nemčijo niso posebno važni, a postali bi, kadar bi se napravilo več pa-robrodnih črt od Poname v Indijo, Kitajsko in v avstralsko Azijo. Angleški listi poročajo, da je sultan zelo zadovoljen z angleškim izrednim poslanikom Wolf- ker ta ni niti v privatni avdijenci nič omenil 0 kaki nameravani zvezi med Anglijo in Turčijo, marveč izrazil samo željo britske vlade, naj bi se egiptovski neredi sporazumno uravnali. O sultanovem mnenji zdaj še ni nič gotovega znano, a skoro gotovo je, da sultan ni zadovoljen s turško ekspedicijo v Sudan tudi mu ne bilo po všeči, da bi angleško-turške čete zasele ves Egipet. Dopisi. Iz Maribora, 7. septembra. (Občni zbor »Slovenskega društva.") Včeraj popoludne vršil se je tu občui zbor »Slov. društva". Udeležba bila je iz vseh krajev zelo mnogobrojna; udeležilo se ga je razumništvo iz Ormuža, Ptuja, Celja itd. 'Q tudi kmetski udje iz mariborske okolice. Pri volitvi odbora bili so izvoljeni dozdanji članovi, razen predsednika, kateri se je odpovedal Predsedništvu; izvoljen pa je bil predsednikom Poslanec dr. D o mi n k uš, kot nova odbornika pa dr. Rudolf in zdravnik Feliks Ferk. Društvena pravila so se v toliko spremenila, da more pri vnanjih zborih predsedovati vsak po predsedniku pooblaščen odbornik. Gosp. dr. Ra daj je potem naznanil, da se poslanec baron Goedel ni mogel današnjega zborovanja udeležiti, ker je moral po nujnih opravkih na Dunaj; obljubil pa je, da bode kakor do zdaj potezal se za koristi in pravice svojih volilcev. Gospodje drd. Dečko in Jerman govorila sta, kako južna železnica prezira Slovence v jezikovnem oziru ter opominala, naj se povsodi terja, da bode tudi južna železnica dala ravnopravnost slovenskemu jeziku. Na to je govoril državni in deželni poslanec g. Bož. Raič o delovanji slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru in njih postopanji v državnem zboru. Gosp. poslanec je zopet ogreval se za poseben jugoslovansk klub. Ko sta konečno govorila še gg. dr. Gregorič in M. Vošnjak ter prvi pojasnjeval šolske, drugi pa uaroduo-gospodarstvene razmere štajerskih Slovencev, sklenili sta se dve resoluciji, kateri zahtevata v političnem in šolskem oziru ravnopravnost za Slovence. Posl. g. Jerman je predlagal, na bi se deželni in državni zakoni tiskali v slovenskih knjižicah ter se tako mogli razširiti med narodom. Zbor sklenil je predsednik s trikratnim „živio“ presvitlemu vladarju. Razne vesti. — ( „ T o č o d o 1 a m o! “) Iz Lyka v vzhodni Pruski so poroča: Kmet Mazurons imol jo svojo žitno poljo zavarovauo proti toči. A ker tofia ni hotela pobiti njegovega žita, on pa bi bil vondor le rad potognil odškodnino za žito, ukazal jo svojim hlapcem, naj vlačijo po žitu voliko vorigo, češ, potem bode žito tako, kakor bi je bila pobila toča. Slučajno pa hlapce ravno pri tem delu zaloti ceuitolj zavarovalnice proti toči ter jih začudjono vpraša, kaj delajo. Ti odgovorijo pa mu prav hladnokrvno: »Točo delamo!11 — (Sodba o pesnikiujah.) Arabski pesnik Pharozdaki Cital jo nekoč izvrstno posen, katero jo zložila Arabkinja. Da-si mu jo pesou zelo dopala, vondor je vrgel naposlod novoljon list proč ter dejal: „Čekokoš poje kakor petelin, so joj mora odrezati glava!" — (Redek telegram.) Magdoburški trgovec z živino dobil je pred kratkim telegram naslednje vsebino: „Jutri vsi prašiči na kolodvoru, Vas tudi pričakujem, jaz morem priti šo le jutri, ker osebni vlak volov no jemlje soboj. Slaba kupčija, cena goved se vzdiguj; oskrbite se, čo potrebujoto volov, mislite na-mo." — (Prijetno letovišče.) Gonfski listi razglašajo naslednji insorat: „Za slepce. Prijetno stanovanje, družbinsko življenje, pazljiva postrežba, krasen razgled na genfsko jezero. Natančneje pov6 v knjigarni Jožef." — (V kuhinji.) Gospa: „Micika, vi so vodno zmotite pri računih, in zmerom v mojo škodo 1“ — Mi-cika (najivno): » Milostna gospa, vender no bosto za-htovali, naj bi se jaz zmotila v svojo škodo ?“ hotela ubežati. Pa strašne živali so se mi bile uže ovile okolo nog. njih telesa so rastla više in više in njih glave so se dotikale uže mojega obraza. Mislila sem, da sem zgubljena. Zdajci pride stari prosjak ter odbije kačam glave s palico ... Na to sem se vzbudila, vse je bilo minolo, in jaz sem ležala v svoji postelji. Potem sem zopet zadremala. Tedaj se mi je zdelo, kakor da greste vi, boter, preko travnikov. Človek, ki ga nisem mogla spo-zuati, lezel je za vami ter privzdignil roko. Imel je v njej nož, s katerim vas je hotel zabosti. Pa hnPe>ni^! >bl1 8tur‘Mardoche tu ter je s palico po-tal hudobnega «„,eka na ' * J moje sanje, boter. Grde sanje ne li?" n Da, res, moje dete. Kaki dobr . ,,areJlo sanjaš!" reče on poljubivši jo na cei0 _ Ne_ji res, boter, če stari prosjak pride, moramo ga dobro sprejeti?" — »To se ve, ker je tvoj varovanec!« — jn moj prijatelj, Le pomisli, rekel mi je, da mu prinesem srečo!" — »Kakor si>lob vsem srečo donasaš, ki se ti bližajo, moja draga, saj tvoj nasmehljaj budi veselje, tvoj pogled osrečuje človeka. Pa sedaj se obleci. Na svidenje!“ In Rouveuat zapusti sobo. Mlada deklica poduha Domače stvari. — (Nj. c. in kr. visokost presvitla gospa cesaričina Štefanija) pripelje se jutri ob 10.uri v Postojino ogledat si tamošnjo jamo. Pri tem obisku so no bodo vršil na izrečno željo visoke gospe nikak oficijelon sprejem. — (Nj. c. in kr. visokost prevzvišeni gospod nadvojvoda Rainer) ogledal si je v ponedeljek popoludnč na vadišči v Vodmatu tukajšnje deželnobrambovske čete. Izrekel so je večkrat zel6 pohvalno o njih izvežbanosti. Nastanil se je nj. visokost v hotolu „pri Slonu". Včeraj ob polu 7. uri zjutraj pa je zopet odpotoval na Koroško. Na kolodvoru bili so gospod deželni predsednik, gospod župan in mnogo vojaških dostojanstvenikov. — (Slovosna sv. maša v šentjakobski cerkvi.) Učitolji in drugi odlični pevci peli bodo j u t r i ob 8. uri zjutraj v šontjakobski cerkvi pod vodstvom učitelja Josipa Majerja Nedvedovo slov. mašo: „K tobi srca povzdignimo." — (V Alojzijovišče) sprejeti so naslednji gimnazijalci: Jarnej Bernard iz Škofje Loke; Anton Ca deš iz Trate; Pran Finžgar z Breznice; J >že Krištof z Vrhniko; Janez Smolej iz Kranjske Gore; Ludovik Kenk z Brezovice pri Ljubljani; Pran Pretnar iz Dobravo pri Kropi; Janez Trpin iz Železnikov. — (Umrl) jo dne 5. t. m. v Zatičini gospod Janez Hudovernik umirov c. kr. sodnijski pristav. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) pristopila sta kot pokrovitelja s 100 gold.: Celjska posojilnica in poslanec gosp. Mihael Vošnjak. — (Poštne hranilnice.) Vložilo se je v mi-nolom meseci avgustu 23622763 gold. 27 kr.; izmed tega vloženega denarja pripada na Štajersko, Koroško in Kranjsko 1 738 921 gold. 31 kr. Izplačalo pa se je 684 342 gold. 36 kr. — (Obsojen jo bil) v soboto dne 5. t. m. znani opravljivec in kaljivec hišnega miru J. P. v desot dni zapora in povrnitev sodnijskih stroškov. Kakor uže pri mnogih, skušal je tudi gospo S. pripraviti ob dobro ime, kar so mu pa ni posrečilo. Tožila ga je in pri obravnavi pritisnil mu je zastopnik žaljene gospe, g. dr. Iv. Tavčar, pečat sramote na čelo. Skrajni čas je bil, da so mu prikrajšali hudobno govorjenje ter pokazali, koliko je vredna v Ljubljani družbinska čast. H. — (Sleparico,) o kateri smo pred kratkim poročali, prijela je uže predvčeranjim tukajšnja policija. Ta sleparica se zove Antonija Spehal. — (Strela udarila) je dn6 4. t. m. v gospodarsko poslopje posestnika Blaža Likarja v Javorjevem dolu; gospodarsko poslopje je popolnoma pogorelo; strela ubila je tudi troje goved. Pogorelec, kateri ni bil zavarovau, ima škode 4000 gold. — (Duhovenske spremembe v lavantinski škofiji). Prestavljeni so gg. kaplani: Anton Drozg k sv. Marku blizu Ptuja, Fran Geč, k sv. sveže gozdne cvetlice. »Ubogi Mardoche!" zamrmra. »On je mislil na-me . . . Sem li mu uže prinesla srečo?" 7. Nekege dn6 dobi gospod Nestor Dumoulin, jeden najslavniših pravduikov iz Pariza, sledeče pismo: »Dragi mi prijatelj! »Te vrstice ti povedo, da no bivam več pri antipodih ali na severnem morji; pet dnij je poteklo, kar sem zopet na francoskem, od včeraj sem v Parizu. »Naredi mi to ljubav in pridi danes na za-jutrek k meni, če te sploh kaj ne zadržuje. Tako rad bi te videl. Tudi te imadem prositi neke ljubavi. Tvoj stari prijatelj grof Bussičres." Podpisauik in slavni odvetnik Dumoulin sta si bila istinita prijatelja, nekdanja sošolca. Različno njiju živenje ločevalo ja je skozi mnogo let; pa nikdar nista zabila drug druzega in vzvidevala sta se zmerom radostna. Točno o polu dvanajstih stopi odvetnik v palačo grofa Bussičresa v Rue Bellechasse. Ta ga je uže pričakoval. Miza je bila pogrnena. Prijatelja se objameta ter poljubita srčno. Po tem drug druzega opazujeta nekoliko časa. »V istini, ljubi Nestor," deje grof, »ti se nikakor ne staraš; zdiš se mi ravno tak, kakeršen si bil, ko sem te zapustil pred štirimi leti." — »Nu, ljubi Adolfe, mislim, da se gled6 tega nemaš potožiti; saj si kakor živenje." — »To dela veselje, da te zopet vidim, ljubi moj. Nikari se mi ne laskaj. Prav dobro vem, kako je z mano. Da-si sem jedva petinšestdeset let star, to je tri leta mlajši od tebe, nisem niti na pol tako močan kakor ti. Jaz se staram hitro." — »Zakaj pa zmerom po svetu kolovratiš in ne živiš raji mirno v jednem svojih gradov?" Obličje grofovo zatemni takoj. »Ti povprašuješ in poznaš vender del moje skrivnosti!" — »V istini, moj prijatelj, odpusti mi. Ti bi rad pozabil ..." — »Da! O pozabitev! Povsodi sem je iskal, pa našel sem vserod le žalostne spomine na svoje gorje. Kakeršen sem odhajal, takošen se povračam: potrt, nezadovoljen z vsem in sam s seboj navskriž! Zdaj se več ne bodem trudil. Ali trpim tukaj ali tam, to je vse-jednako. Ne bodem več potoval. Umreti hočem v svojej domovini!" (Dalje prihodnjič.) Eupertu v Slov. Goricah, Vinko Bauman k sv. Antonu v Slov. Goricah, Pran Črnenšek k sv. Križu pri Ljutomeru, Jurij Čurin v Središče, Gregor Hrastelj v Hoče, Gregor Presečnik v Poličane, Anton Vam-berger na Bizeljsko, Jarnej Štabuc k sv. Martinu pri Šaleku, Adam Grušovnik v Stari Trg, Matija Kelemina v Slivnico pri Mariboru. Na novo vme-ščeni so gg.: Pran Korošec k sv. Ruprtu blizu Laškega Trga, Jarnej Pernat v Ribnico, Anton Ran-čigaj v Rajhenburg, Štefan Turkuš v Luče. — (Varujto otroke!) Iz Postojino so nam poroča: Pred nekaterimi dnovi pal jo dvolotni sin posestnika Jakoba Širce iz Zagoric v apnenico z vodo napolnjeno ter utonil. — (Tatvina.) Dn6 3. t. m. med 3. in 4. uro popoludnč ulomil je, ko ni bilo nikogar doma, neznan tat v prodajalnico posestnika Štofana Klobčarja v Na-danjem Selu na Notranjskem ter odnesel gotovine 1119 gold. 66 kr. — (Bosanski gostjo v Trstu.) Iz Trsta so z dne 6. t. m. poroča, da jo tja dospelo 73 bosanskih Mohamedanov, mož, žen in dojencev, kateri se hote odpeljati s parobrodom v Carigrad ter potem v Sirijo, kjer jim hoče turška vlada odkazati ozemljo. Turkinje imele so skrbno zadelane s pajčolani obraze in njih ljubosumni možje so jih pazljivo čuvali ter vsakega, kdor se jim je približal, precej odurno odrinili. — (Iz Buj v Istri) se piše „Ed.“, da so prod ne dolgo tržaški alpinisti bili tam in vkup z istrskimi Lahoni napravili neko kosilo, pri katerem so napivali neodrešeni Italiji, italijanski Istri peli Garibaldovo pesen itd. Nekateri istrski udoležniki kosila so užo zaprti; tržaških alpinistov načelnika, nekega Morpurgo, pa nekda tudi išče sodnija. — (^Narodne bibliotoke") izšel je ravnokar 19. snopič, kateri prinaša na 71 straneh dve povesti : „Berač" in „Elizabeta, angleška kraljica". (Zgodovinska črtica.) Obe povesti poslovenil je iz nemškega I. P. — Cena zvezku 15 kr. Mi toplo priporočamo sl. občinstvu to Krajčevo biblioteko v obilo naročo vanje, da bi se podjetniku vsaj izplačali troški ter bi mu dalo voselje do drugih jednakih podjetij. Naročujmo si slovensko knjigo in podajejmo jo svoji deci, da se na podlagi slovenskih knjig izobrazi, potem se nam ne bode treba bati ponemčenja. Telegrafično borzno poročilo z dii 6 9. septembra gld. Jednotni drž. dolg v bankovr.il...................... 82 95 > > » » srebrn..............................83-40 Zlata renta................................................109-65 5°/,, avstr, renta..........................................99-90 Delnice ndrodne banko.................................... 869 — Kreditne delnice........................................ 287 10 London 10 lir sterling................................... 124 85 20 frankovec................................................ 9-91 Cekini c. kr............................................. 5 87 100 drž. mark..............................................61 25 IT mrl i so: Dn6 6. septembra. Josip Speil, sin poštnega sluge, 9 mes., Trnovske ulice št. 15, driska. Dnž 7. septembra. Neža Smolej, delavka, 62 let, Sv. Petra cesta št. 69, vodenica. V civilni b61nici: Dn6 2. septembra. Jurij Waidhauser, poljski čuvaj, 61 L, pijemija. Dn6 5. septembra. Terezija Fleischmann, gostinja, 70 1., črevesni katar. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanjo baro-rnotra v ram Tempe- ratura Votrovi Nobo Mo-krina v mm S-i a Oh 0) W t> 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-68 734-88 735 04 11 4 22-8 17-8 bzv. jzpd. sl. ’ megla iasno obl. 0-00 fH •£ Oh 4-50 dež Lekarna Trnkoczy 8W* zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan razpošilja zdravila a pošto na deželo; dalje MT salicilno ustno vodo, aromatična, vpljiva oživljajoče, znpreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr., tH5) 9 salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpljiva zel<5 oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, a 30 kr. iSHSiSHffESHSZSaSESZHiiZSnaSESESESBSBSasaSBS^ Umetne jg zoToe In zolooTrja- ju vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez | — vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse j zobne operaoije (39) 45 j zobozdravnik A. Paiehel, poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. Telegrami „Ljubljanekemii Lietu.“ [jpUšpUšgž Celovec, 9. septembra. Cesar mudil se je skoro poltretjo uro v razstavi; podal se je v Ru-dolfinum, katerega si je ogledal ter na to vrnil se v deželni dvorec. Ob 6. uri bil je dvorni obed za 44 OBeb, potem „cercle“. Zvečer bila je pred deželnim dvorcem bakljada, katero je priredilo 1500 bakljašev; svirale so tri godbe; pevska društva pela so pred dvorcem narodno himno. Ko se je cesar prikazal pri oknu, pozdravljala ga je navdušena množica. London, 9. septembra. »Standard" poroča: Anglija vsprejela je formelne ruske predloge glede soteske Zulfikar. Celovec, 8. septembra. Cesar dospel je sim ob 6. uri zjutraj; sprejela ga je navdušeno na tisoče broječa množica. Več civilnih dostojanstvenikov in deželni poveljnik bili so navzočni na kolodvoru; nadvojvoda Albrecht z generaliteto, deželno plemstvo, duhovščina in državna oblastva čakali so Nj. veličanstvo pri deželnem dvorci. Deželni glavar in župan nagovorila sta ceBarja na kolodvoru, na kar je on prijazno odzdravil. Zupanu nasproti izrazil je Nj. veličanstvo cesar svojo radost, da hude uime, katere so zadele Koroško, niso oslabele delavnih močij prebivalstva. Med potom skozi bogato z zastavami okrašeno mesto do dvorca čuli so se povsodi navdušeni pozdravi. — Ob 8. uri se je cesar udeležil v dvorni cerkvi sv. maše; tja in nazaj šel je peš; narod ga je navdušeno pozdravljal. Ob 2. uri prišel je cesar v razstavo, kjer ga je ves odbor ponižno pozdravil. Nj. veličanstvo cesar odlikoval je več razstavljalcev s svojim nagovorom. Na izrecno željo cesarjevo bila je razstava kakor navadno za občinstvo odprta. Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000.. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. Iff. v. Kleiniavr & Fei. BamlierE-ova knjigarna v Ljubljani. Pri lg.v.Kleinmayr&Fed. Bambergu ■v X_ij-u.'blja,-n.I se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige: Abecednik za slovenske ljudske Sole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednlk slovensko-nemškl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko - ogerska monarhija. ~ Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV, zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič -Bliošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld. Klaič, Lelirgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnioa slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Ivan. Dragoljubci, 30 kr. II. , » » Peter rokodelci«, 36 kr, III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, •> • Koaeo, KrSčansko-katoliSko nravoslovje, 1 gld. «0 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji služb* božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovonski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld. Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vodnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožioo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelkl, Rudeči kapiol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr._______________ CJ f -4= ca Premeščenje ključaničarske delarnice. Svojim p. n. odjemnikom uljudno oznanjam, da sem svojo uže 20 let, obstoječo delavnico iz Krojaške ulice v novozgradjeno ključaničarsko delarnico Gledališke ulice št. 8 kjer se nahaja i moja železninska prodajalnica, premestil. Zahvaljujoč se najuljudneje za meni dosedaj izkazano zaupanje, luo”j. sim, da bi blagovolili vsa svoja naročila pošiljati v novo delarnico. Z velespoštovanjem ^Vll>iii O. yVlic*ii»' Mmr Prejšnja dolarnioa oddi se takoj kot magaoin ali pa 3 drugo poslovišče. ( £03 Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bmn>l'orK v Ljubljani