•Ji-'!
nekterili napak in potreb h1-(liijnijsa čii^ii•
i (l;tlje in konrc.j
Zdaj pa — kaj je potrebno, de m1 le napake, pregrehe, sleparije in pohujšanja zatarejo iu od verne jo ?
1'red vsim družini je potrebna - dobra. v resnici k e r s a n s k a i z r e j a m I a d o s t i o <1 eerkve. Ako hneemo. de se bo keršanstvo globoko ukoreninilo. in se ga vse življenje človeka navzelo. se v serca mladosti vdihniti mora: to je vsacimti razvidno. Ako je zgodnja in skerhna izreja mladosti h keršansko-veruiiuu življenju vse čase ccrkvi v dolžnost naložena, to prav posebno nase pričujoče dni velja. Glej! toliko tavzcut jih je. kterim jc še ime keršaiMva neznano toliko tavžent. kteri njegoviga jedra, bitstva in moči ne poznajo, desiravno so kcršcui in se kristjane imenujejo • toliko tavžent. kteri sictr mislijo in pravijo, dc keršansko vero dobro spoznajo, vcnder pa ona pri njih brez življenja in djanskiga spričevanja ostane. (Id tod nesrečna, zločestna sedajnost. v kteri se znajdemo! Zatorej se vse moči cerkve v tem zr-diniti morajo, de se keršanstvo zlasti pri mladosti prav oživi. Pred vsim družim jc tedaj potrebno, de si duhovni pastirji vsi z vso skerhjo v dosego tega namena prizadevajo. in de sc > pravo spretnostjo in svetim nadusenjem mladost za keršanstvo buditi in vnčmati trudijo. V to pa ni dosti, s tem čerko postave spolniti: tudi vsak leden kake dve ali tri ure v šoli hiti. in sr ni dosti, otroke po navadi za spoved iu sv. obhajilo podučevati. ker sam poduk mladosti se nc posvečuje in pobožne ne stori: ampak jc posebno še treba, dc katehet ali duhovni pastir od ljubezni božje in skerbijivosti za zveličanje mladosti ves navdan dečke in deklice z živo vnemo uči. Boga in njegoviga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa prav ljubili, in mu v strahu in ljubezni pokoršino in zvestobo skazati. Ves poznejši nauk za odra-šeno mladost malo liasnc (ali pomagaj, ako jo duhovni učenik zraven tega k večkratnimi! prejemanju svetih zakramentov in pobožnimu življenju vdjanji

ne napeljuje, ako s tem pobožnih vadb iu opravil ne sklepa, in na vse njeno obnašanje in zader/.anjc ojstre pazuosti iu čujecnosli nima. Za lo tedaj je nar veči prizadevanje potrebno. Morebiti kteri duhovni uceniki v skerbi za zveličanje dus kaj druziga za potrcbnisi imajo, in na keršansko omiko ljube mladosti malo porajtajo, ali pa se za to nic kaj zmeniti nočejo. |*a kaj pomaga, ko ljudi poprej zboleli iu bolehati pustijo, de jim potlej kakor zdravniki pristopijo iu bolne ozdravi jati išejo. ko bi vender veliko ložeji in tečniši bilo. dušam nc-popačenc. nedolžne mladosti zdravje uterditi in ohraniti! Morebiti se kteri z druziiiii duhov ^kimi opravili izgovarjajo, de mladosti učiti in z njo pečati se ne utegnejo? Kaj pa vcnder zamore irne-nit niši iu potrehnisi hiti. kakor je keršanska izreja iu omika mladosti. kakor je skerb. mlade duše posvccc-vali in jih k Bogu iu njih vcčiiimu namenu napeljevali? zlasti ker človek od lega, v čimur je od mladosti navajen in iitcrjcn. tudi v poznejših letih lahko nc odstopi !
Cerkvenim prcdiiikam in učenikam je v oskerb-Ijevanju keršanske izreje posebno na trojne ude gledati treba: 1'crvič na otroke uho/, i h. na sirote ( ki staršev nimajo ). in na zanemarjene otroke. Revni sc vse čase in zlasti naše dni s tolikimi težavami in skušnjavami vojskovali imajo, de jim je prav iga uterjenja v keršanstvu posebno treba. Kaj revni na zemlji druziga imajo, kot pomoč in tolažbo svetiga evangelija? Jezus jc *am rekel, de je prišel zlasti revnim sv. evangeli ozna-novat. Torej bi bilo gorje prednikam in učenikam, ko hi revne za poduk in oskerho zmed bogatih in imenitnih nazaj stavili! Kar po leni zapiisenc sirote in zanemarjene otroke zadene, naj sc keršanske srenje ali srenjski predstojniki truda in skerbi z njimi nikar nc ustrašijo, ampak naj jim bo za-nje se posebno mar, dc jih učenikam v podueenje in skerhnim ljudem v službo pripravijo - ne le take zapušenc otroke, kteri sc vsi razdivjani in brez vsiga dela po ulicah klatijo, .*Mnpak tudi take. kteri doma nič podučenja. nič strahii in nobene prave izreje nimajo, ali pa se po slabili zgledih svojih domačih ljudi šc le pohujšujejo. Saj so tudi ubogi,
V eetertik 10. tnal. travna.
sirotni in zapušeni otroci srenjski udje, in je torej že zavoljo tega in po zapovedi keršanske ljubezni z a-nje zlasti skerbeti dolžnost. Meni tega naj sc pa še to pomisli, de taki otroci, kteri zanemarjeni in razdivjani odrastejo, pozneje srenji na glavo pridejo in ji težo delajo, in za človeško družbo sploh zapeljivi, nepokojni in nevarni ljudje posta-nejo.
Drugič gre cerkvenim prednikam in učenikam posebno paznost na izrejo ženske mladosti imeti. Dobra mati, keršanska gospodinja k obranil vi in povzdigi vere in keršanskiga življenja pri hiši nar več pripomore. Od nje se velikrat tudi mož žive vere in bogaboječnosti navzame: od nje otroci pervi nauk v keršanstvu in perve obiidljeje k ljubezni božji prejemajo: od nje se cela hiša pobožnosti in keršanskiga zaderžanja uči. Nauki dobre matere se otroka nar bolj primejo, in človeku tako globoko v sercu ostanejo, dc se tudi po slepenju in zapeljevanju hudobnih ljudi lahko izbrisati iu zatreti ne dajo. — Pobožna devica pa - - ali nc kaže iu ne ohrani celi srenji ali fari v izgled sprelepoto čistosti in sramežljivosti v nar blagejsi dopadljivost pred Kogani in pred ljudmi?
Ljud>tvo je sploh v tej meri verniga in pobožniga zaderžanja. kakor jc življenje ženskiga spola. Zatorej naj nas še posebno skerbi, serca deklic in de-\ ic z resničnim in čistim spoznanjem keršanstva. z živo hogabojecnostjo in keršansko ljubeznijo navdati. nc dc bi sc ( kakor je v enim listu ..Zgodnje Danice" lepo razkazano bilo) potrebna keršanska izreja moške mladosti zanemarila !
Tretjič je cerkvenim prednikam treba posebno skerb imeti tudi za izrejo tistih mladenčcv. kteri sc po mestih v latinskih in vikših šolali znajdejo. De sc med vikšimi stanovi, med vikšimi der-ža\nimi služabniki in med vikšimi učenci po mestih velikrat tako malo keršanskc vere in tako malo l jubezni do katolške cerkve najde, je poglaviten uzrok ravno to, ker se v pervi mladosti sicer katekizma uče. v resnično razumljcnjc keršanstva in cerk\e pa se potem nc vpeljejo, ter se z modrostjo, tolažbami in živo močjo Jezusoviga nauka nikoli prav nc sozuanijo, ker se v mladosti k službi božji sicer vodijo. de bi se pa za keršansko, bogo-Ijuhno življenje v resnici vneli in spodbudili, se pa premalo skerbi. Ker po tem takim praviga spoznanja in prepričanja ne prejmejo, ker se od ljubezni do Kristusa, do keršanstva in cerkve ne navzamejo. zato se od zasramovavcov vere iu od posvetnih modro\avcov kmal preslepiti in zapeljati dajo. de potlej za*, ero in keršansko življenje vsi vnemami in neskerbni ostanejo, ali elo v verske zmote, v krivo vero in nc\ero, ali \ pregrešno, neverno življenje zajdejo.
Zraven do>lej omenjene keršanske izreje oil cerkve in šole je pa tudi prava izreja v domači b družinah potrebna. Mati mora pred vsim sama Izveličarja našiga prav ljubiti, in serčne zelje imeti, de bi svoje otročiče k njemu pripeljala: ona mora od Kogji in od ljubiga Odrešenika veliko in s spoštovanjem z njimi govoriti, in z njimi vsak dan moliti: ona jih mora v vajenju keršanskiga nauka podpirati, jih k učenju priganjati, popraševati in poskusiti, de se tega, kar se jim ukaže, navadijo, in v otrocih spoštovanje in pokoršino do učenikov huditi: ona mora pervo prejetje svetih zakramentov za \cselo. praznično prigodbo v družini imeti, in jih na to prejemu kakor nepozahljivo obbajo v njih daljnisim življenju večkrat opomniti; zvečer ali pa
v praznik zlasti naj vse svoje otroke skupej zbere, jih pridige in keršanskiga nauka sprašuje, in jim po njih potrebah in okolišinah primerjene nauke deli. Pri vsim tem pa niora oče po svoji moči materi na roke iti in jo podpirati, otroke posebno slabe tovaršije in pohujšanja varovati, in jih vedno v keršanskim, pravičnim strahu imeti. »Sploh je treba skerbeti, de se pri hiši spoštovanje in pokor-šina do Boga, do cerkve in do cerkvenih zapoved in narčdh ohrani, de se molitev vsak dan skupej opravlja, in de strah božji, in pošteno, keršansko zaderžanje med družino vlada. Pač se najde, zlasti med vikšimi. omikanimi stanovi veliko družin, pri kterih se celo leto nikoli skupej ne moli — pri kterih se otroci za vse drugo brusijo in brihtajo, le na Boga, na Jezusa se nikdar ne opomnijo — pri kterih se vsiga druziga uče, samo molitve in keršanskiga nauka ne — pri kterih se vnanje, uglajene, dostojne ohnaše prav skerbno vadijo, na pobožnost. keršansko ljubezen, ponižnost in zatajevanje samiga sebe se pa nič ne porajta. Najde se jih veliko družin, pri kterih se sproti od keršanstva in cerkve zaničljivo govori, pri kterih se cerkveni služabniki cerkvene naredbe vpričo otrok zasmehujejo in zasramujejo, pri kterih se za keršansko življenje otrok še zmenijo ne — vedno pa jim od časti in slave, od lišpa in telesne lepotije. od denarja in bogastva pripovedujejo, in vse to visoko povzdigujejo. Ako se torej hoče, de se ne bo le vnanje, ampak toliko bolj notranje, djansko življenje cerkve in njenih udov poboljšalo in povzdignilo, se nar poprej družinsko življenje in družinska izreja vsa spreoberniti in poboljšati mora. To jc meni družili poglavitna potreba sedajniga časa: brez tega bi vse vnanje cerkvene spremembe veliko ne pomagale.
Dubovšina pa težavniga dela keršanske izreje mladosti sama izpeljati ne more. Treba jc, de ji šolski učitelji po vsi svoji moči pomagajo. Na dosti krajih, kjer duhovni le poredkama v šolo priti zamorejo, imajo učitelji sami toliko več s šolo opraviti: ker imajo meni druziga z otroci tudi keršanski nauk in zgodbe sv. pisma brati in ponavljati, in za to skerbeti, de se otroci molitve in katekizma uče in navadijo, ker jih v cerkev vodijo, z njimi molijo ali pojo. na njih zaderžanje povsod pazijo, jih zavolj pregreškov svare in strahu jejo, v dobrim pa vnemajo in iiterdujejo. S tem si ljubezen in zaupanje otrok in staršev pridobi ju j c* jo. in duhovne v njih trudu podpirajo; dobri duhovni pa jim zato, kar morejo, sproti na roke gredo. Tako si obdvoji združeni v en občni namen, za keršansko omiko in izrejo mladosti prizadevajo, kar brez tečniga izida, brez dobrih nasledkov biti in ostati ne more. Tako naj bi povsod in vselej bilo. in ker ni, naj bi se tako ravnati začelo; potem bo šola dobri, zaželeni sad gotovo obrodila. Zatilje keršanska omika uč i te I j s k i g a s t a n u druga poglavitna potreba sedajniga časa.
»šolski učitelji morajo dobri, pošteni, pobožni k r i s t j a n i b i t i — možje, ki od keršanstva živo spoznanje imajo in ga v svojim življenju pokažejo — možje, polni vneme za svojo službo, polni vneme za omiko in osrečenje mladosti po keršanstvu. To sedajni čas posebno tirja. Duhovni naj učitelje v doveršenju tega namena vodijo, podpirajo in obeuvajo: naj učitelje, kteri se kakor zvesti poma^avci v oskerbljenju večniga b'agra mladosti v resnici trudijo, po zasluženju cenijo, za ljubo imajo, in z njimi lepo in dostojno ravnajo.
šolo od cerkve ločili ali iz cerkvene oblasti izvzeti, je nar bolj nenaturna, zapeljiva in nevarna reč, kar so si le novi prekueneži zmislili mogli; in gorje, ko bi se to — kar upamo, de se nikdar zgodilo ne bo — kdaj v življenje vpeljalo! Sol a j^e svobodna. Prav! Torej keršanske srenje nihče siliti ne more, de bi učitelja keršanstvu in cerkvi pro-tivniga imela, in svoje otroke k taeimu v šolo pošiljala. Nasproti ho vsaka srenja, ktera se svojiga katoliškiga keršanstva v živo zave. ojstro in terdo verniga in keršanstvu z ves t i ga učitelja imeti liotla, od kteriga previdi, de si ho za vso resnico prizadjal. sebi v šoli izročene otroke pred vsim v prave, dobre kristjane izrcditi. Zdaj gre za to, de hi se s p o z n a v a i n z a d e v a k a t o I-š k i g a keršanstva po srenjah in farah prav obudila iu oživila; in tudi zavolj tega je velika vesol jna povzdiga cerkve silno potrebna. Ako se ho po srenjah keršanstvu tako obudilo, oživilo in povzdignilo, potlej ho zastran šole in keršanske izreje vsa nevarnost odvernjena. Noben učitelj se temu. kar ho keršanska, pravoverna srenja v cerkvenih zadevali od njega zahtevala, ne bo ubraniti mogel. Ko bi se pa vender pozneji tii in tam pokazalo, de šolski učitelji svojiga visokiga poklica ne spoznajo, in veliko več po duhu (nevere, nekeršanstva in preku-cijstva ravnajo: tedaj bi bilo po pravici, dc bi keršanske učiteljske družbe ali redi (ordni) šole prevzeli. Kakor za keršanske srenje, bi bila potem tudi za deržavo dolžnost, take šolske družbe poklicati in vpeljati. — Kit je pa učiteljski stan zavolj keršanske izreje zdaj in vsak čas tolikanj potreben: ker se tajiti in ovreči ne da, de brez pripomoči tega slami ne cerkev, ne deržava svojiga namena v prid in blagor človeštva prav do-veršiti in izpeljati ne more : je treba tedaj, de se ta slan zavolj njegoviga imenitniga poklica tudi prav ceni iu spoštuje, in, kar je mogoče, od cerkve in deržave podpira. De hi se pa po omiki uma in serca pripravni in za pravi prid mladosti v resnici vneti možje tega stanu poprijeli. naj bi deržava posebno skerbela, in to svojo skerb vresni-čila, de hi učitelji svojiga poklica vredno in svojimu trudu primerjeno plačo dobivali. Ker pa šolski učitelji ne uče samo za ta svet potrebnih in koristnih reči, tcnmč ker so tudi pomagavci duhovnih učenikov, in jim zavolj dolžnosti keršanske izreje mladost posebno k pobožnimi! življenju in zader-žanju napeljevati gre: zato naj hi jih tudi cerkev iz svoje moči podpirala in obdarovala. Tako obdarilo ali tak poboljšek iz cerkvenih ali srenjskih dokodkov posebno pridnim, keršansko - katolškim učiteljem podeliti, bi sc gotovo prav, v božjo čast, v blagor cerkve in v zveličanje duš obernilo. Le nepoboljšljivi, keršanstvu in cerkvi protivni ali clo sovražni učitelji na take cerkvene obdarila in po-boljške nikdar in nikakor nobene pravice imeti ne morejo, ker nasproti še cerkev in srenje dolžnost veže, take učitelje odpraviti, in jih z dobrimi in v resnici keršanskimi nadomestiti. —
Od stoletja do stoletja.
Že kralj Salomon je pred več tavžent leti govoril: „Nič ni noviga pod so In ram, in nobeden ne s m c r e č i: («1 e j t o j e n o v o ! z a k a j •že je tukej bilo v stoletjih, ki so pred nami bilc.u Pridg. 1. 10. Kako resnične de so te besede, in de tudi sedanji prevrati, zmešnjave in stiske na politiškim in cerkvenim polji niso po-
polnoma nove, temuč de so ze pogosto v teku minulih stoletij se enake pergodile, sc bojo naši bravci lahko iz sledečiga sostavka, ki ga je časnik ^Oesterrcichischer Volkslreund*4 v svojim lanskim tečaji pernesel, prepričali ter vidili. dc je v vsakim stoletji petdeseto leto večidel zlo viharno za sv. cerkev bilo.
V	letu 50 po Kristusovim rojstvu je bil sv. Peter pervi papež v Rimu. Tukaj je \ladal sv. cerkev, ki je takrat v kervavim pregnanstvu veliko terpela. dokler de jc sam na križu umeri.
V	letu 150 je hil sv. Pij I. rimski papež. Se je zdihovala cerkev pod zatirovavno silo nc-versiva. ki se je z ognjem in mečem (zoper keršansko vero vojskovalo. Pij I. je dal kakor marternik življenje za svojo čedo.
V	letu 250 je umeri sv. F a bi j a n kakor marternik za Kristusa, kteriga cerkev jc kakor papež v Itimu vladal.
V	letu <150 je sedel Juli I. na papeževim stolu. Od časov Konstantina je sicer cerkev zvii-nanji mir vživala, pa je od svojih lastnih otrok, ki so se pogosto kakor krivoverci zoper svojo mater spiintali. še hujši preganjanje terpela.
V	letu 450 je bil LeonVeliki rimski papež. Leta 452 se je grozovilimu. kervi žcjnimii Atilu, lliinskimu kralju, naproti podal, kise je s svojimi divjimi četami že Rimskim vratam pcrhlizal. S čudovito močjo svojiga govora je nagnil grozovitima vojskvodja na svojim roparskim popotovanju Rima se ogniti.
V	letu 550 se je mogel papež Vigili I- zavolj vednih razpertij v veri na nevarno pot iz Rima v Konstantinopcl na dvor cesarja Justinijana podati.
V	letu 650 in v sledečih štirih Idili je zo-pcrstal papež sv. Martin I. cesarju Koiistaiieii, ki je katoliško cerkev zatiral. Zato je razzaljeni vladar vso svojo jezo na nja razsul, in mu samotni otok Naksos v prebivališč odločil. I mcrl je v pregnanstvu kakor marternik za resnico.
V	letu 750, ob času velikiga presclovanja narodov, se je papež t'a barij a v velikih stiskali znajdel, ter je imel z zvunanjimi in znotraiijimi sovražniki vedno vojskovanje. Zdaj so se Lom bani i, zdaj (ilerki zoper njega vzdignili.
V	letu 850 je zmagal Leon IV. Saracenc, ki so hotli Ilim oropati. Potem je okinčil cerkev sv. Petra in je z veliko razumnostjo z močnim zidam Rimsko mesto obdal.
V	letu 950 je Agapit II. s svojo pohož-nnstjo in s svojimi čednostmi cerkev razsvetljeval. Obhajal je več cerkvenih zborov, v kterih so sc zastran pomočkov posvetovali, slabo zaderzanje kristjanov poboljšati.
V	letu 1050 je ime? Leon IN. cerkven zbor v Rimu zoper krivoverca Heringarja. Ta papez je hil rojen iz grofovske hiše Egesheim v Klzasu. Po njegovim perzadevanji je cesar Henrik lil. sv. grob v Jeruzalemu zopet popravil, kteriga so Saraceni razderli.
V	letu 1150 jc K v gen i III. kakor begun na Francoskim prebival. Menili. Arnold dc Bresse po imenu, je rimsko ljudstvo zoper papeževo vlado spuntal. Sicilianski kralj Rogeri pa sc je za papeževe pravice potegnil, s svojo armado Rim posedel in punlarje kaznil.
„Vidi sc". dostavi prestavijavecK—, -de je bilo leto 1150 lanskimi! letu 1S50 posebno zlo. Trikrat je prišel papež Kvgeni III. v Ilim. pa trikrat ga je mogel zopet zapustiti, zavolj puiitarskih po-
skušinj njrgovih prcbivavcov. Enkrat so že tudi sedanji sv. oče Pij IX. pred svojim lastnim Ijudstvam bežali: Hog daj, de bi tudi njih — nič vee enaka osoda ne zadela! En minili je takrat rimskimu ljudstvu pamet tako zmešal in ga razkačil, de je skoraj čisto obdivjalo in v neznano razvujzdanost se zagreznilo. I.cpe dvore kardinalov in vsili tistih plcmcnilnikov. ki puntarski vladi niso bili po volji, so ohropali in poterli. elo eerkev sv. Petra so oropali in še pobožne romarje s silo nadlegovali, pa-pežu pa so v s »i svetno oblast odvzeli, ter sklenili, 111 u I e k a r d u li o v s k o v I a <1 o pustit i. Tudi zdaj sla bila dva miniha (P. Ventura in abe (•ioherti) \ t liki* kriva, de je laska zmešnjava tako hudo se zapletla in lako žalostne nasledke imela. Po roparsko in tolovajsko so se puntarji tudi zdaj nad ptiijo lastnino, posebno nad ei rkvami in duliov-skimi hišami pregrešili, in so tudi hotli papežu vso svetno oblast odvzeli. - llolgo si je Ev geni z golo ljubeznijo prizadeval, zmolrnimu ljudstvu oei odpreti - pa zastonj: z ojstrim mečem jih je mogel poslednjič pokoršine učili. Tudi Pij 1\. dolgo ni liotel dopustili, de bi se bila v Himskim mestu kri prelivala, dokler de ga je zadnjič sila in dolžnost k temu permorala. Francoski kralj Ludovik VII. jc takrat papeža gostoljubno sprejel, ludi nemški cesar Konrad jc stopil na papeževo stran in Sicilianski kralj Hogcri mu je z vojsko pomagal. Tudi zdaj se je Francoska in Avstrijanska vlada za sv. očeta potcgniia in Ncapolitanski (ludi Siciiianski) kralj ga je gostoljubno v svojo deželo spreji I. — Ko je pa Evgeni Ireljikral v Kini prišel, si je s svojo ljube/n jiv ost jo in z dobrimi deli vse serca tako per-dobil. de so sc zapeljanimi! ljudstvu oei popolnoma odpcrle: odstopilo je od stranke meslniga ptintar-skiga strašiiistva in se popolnoma papežu vdalo, tako ilc se je upali smelo, dc bo E\geniju seasama mogoče. zmešnjave popolnoma porav uali. ako bi ga Hog ze v letu M ."»IJ ne bil iz tega svila poklical. Zaupati smemo tudi mi. de bo se iiasimu ljubljenimi! Pijn poslednjie dano. apostoljski sedež mirno posesti: ni dvonihc. dc se bojo pa takrat tudi Kim-Ijanam. kadar se bojo v vcdnim puutaiiji na duši in časnim premoženji do čistiga zdelali in ubežati, oei odperle. dc bojo spoznali, de je le Pij listi usmiljeni Samaritan. ki jim bo globoke rane ljube/njivo ovczal. ktere so mu vodji punta vsekali, ne ljudstva sreče, temne le svojiga dobička iskaje."
(konec sleiii.i
Ifiaz^lctl po ker«aii*kim *vrfu.
I/. Laški?a se ne zmiraj le žalostna sliši. Na £ardin*kiiii se vladija vedno bolj prepailu LI /a. ki že vanjo zija. de 1»! jo pižerl; ali ona ima prekalite oči. ile bi se ira varovati zamo^la . ktr jo angleška zapeljivost. ki hoče vse I.a.sko preslepiti. v krcmpl :ih ima.
Pa tudi na Francoskim, v cigar velikim mestu je gnjezdo angleških zapcljivcnv. se siaba prihodnjost ka/.«'. kar je i/, teza previditi. de vladna prerasli! m škofani. ki so po uka/u svetiga očeta in po izgledu avstrijanskih škofov za cerkveno svobodo potegnili. se odgovora ni dala: poslala je pa pape/.u osnovo nove pogodbe. ktera je cerkveni svobodi še veliko protivniši kakor do/.danja. ktero odpraviti ravno škofje tolikai j žele.
Iz A n z le š k i g a. Gospodicina Talbot. kuri je oic HNI tltltl gold narjev zapustil, se je v nun-k samostan podala. To je pa \nglezc tako zbodlo. i'e so za nekaj ra*a skorej papežu in \Visemana pozabili, \epo-
terpljivi vradniki so zopet vse že zastarano zabavljanje zoper katoliško eerkev in njene služabnike na dan spravili, ker se oni, ki imajo sicer vedno ljubezen do bližnjica na jeziku, v peresu iri na popirju. strašno boje, de bi se bogata gospodicina posvetnimu življenju za vselej ne odpovedala , iti de bi svojima veliciga bogastva katoliškim cerkvam. šolam, ubežnicam v bolnišnicam v priil ne obernila. Kakor jc pa res. de tisti vpije, kije v stiski, ravno tako je tudi res. de Angleži zoper katoliško cerkev razsajajo, ker vidijo, de ona na Angleškim vedno veči moč dobiva. Vprašanje, če papež na Angleškim stanovitno škofstvo vstanoviti sme. je že dognano, in sicer katoliški cerkvi v prid dognano. Predlog postave, ktera katoliškim škofam na Angleškim, v Skotii in na Irskim prepoveduje, ime kteriga kraja koli na Ilritanskim imeti, je sicer večina zbornikov sprejela. Ali to je prav za prav vse eno v djanji. če se kardinal \Viseman;Wcstminstcrskiga nadškofa ali samo nadškofa imenuje. Pač se bo vsak katoličan v Gospodovi molitvi per prošnjah : Posvečeno bodi tvoje ime: pridi k nam tvoje kraljestvo !u posebno Angleškiga spomnil, de bi se zmotene ovčice k pastirju podale, ki ima pasti jagnjeta in ovce v večno življenje.
Iz Dunaja. Veliko noč bo prečastiti misijonar Pr. Knobleher še na Dunaju obhajal. Scer je za odhod že pripravljen: le furmana od turške vladije šc eaka, za kteriga jc Dunajsko ministerstvo prosilo; s tem bi bil namen njegove pomude na Dunaju pepolnama dosežen. Ministerstvo je tudi zastran misijonske družbe v prid srednje Afrike povabiinc pisma s kamnotiskanim popisani misijona na vse Avstrijanske škofe že razposlalo. Predin se pa ta družba ustanovi, bi znal Dr. Knobleher že v Rimu biti. Duhovnih tovaršev za misijon ima že 10—12: še več pa sc jih je oglasilo, eden tudi iz \Viircburga. tak" dc si bo lahko zbiral. Tudi več nedubovških ljudi sc mu jc ponudilo, med njimi tudi ntkej Judov, kteri bi bili. meni nič tebi nič. pripravljeni se kerstiti ali elo v mašnike posvetiti dati. kei družica llogii ne ^pornajo kakor mamona in ne diugc službe božje kakor kupčijo.
Št. Andrej. Vis. čast. mil. knezoškof I.avan-tin-ki so Slovencem milo duhovsko - pastirsko pismo pisali. jih velike nesreče ovarvati. ki iz nezmerne rabe žganjice izhaja. \a dolgo s tehtno in vrezljivo besedo, kakor Jim jc lastno, skažejo. de žganjica. naj si bo rozolj, brinjevec ali sliv ovce, ali kakor hoče sladčica. jc goreča smert na voda. zdravju in življenju škodljiva; in torej navadna žganjopija gladka cesta, vi časno in večno nesrečo.
Iz Ljubljane. 20. sušca so prečastiti gospod Franc od Andrioli, korar in djaiiski škcfijski svetov avec v Ljubljani, in 30. sušca častiti gospod kaplan Matija Sink . ki so v Loki v pokoji živeli, v Gospodu zaspali. Bog jima daj večni mir in pokoj !
Darila za rasi. misijonarja g. Dr. Iguacja Hiifililelicrja.
Od poprej . .251 gld. 26 kr. Dar podfare pri sv. Gregorji na »lan sv.
Gregorja za razširjanje vere v Afriki 8 gold. — kr
Skupej . . 2.VJ gld. 2<> kr.
**') Fcrman je na Turškim vsako od vclikiga vezirja v imenu sultana dano povelje, zlasti od tega podeljen popotni list; kdor se s takim fermanam skaže. ima pravico terjati, de ga tur>kc vradnijc zoper vsako nadlžcvaiijc varujejo. Na Mongolskim in v lndii je ferman pisano pervoljenje. kupčerati.