Katolišk cerkven list.
Dtuiica izhaja vsak petek ua celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta S gld. 40 kr., za ceo-rt leta 1 gld :M krk V tiskarnici fiprejemana »a leto 4 gold., za pol let« 2 gld., za cetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaji XXXI.	V Ljubljani 11. prosinca 1878.	List 2.
izgledi bogoljubnih otrok, iz vsih easov heršanotva.
(Dalje.)
Ker starši niso imeli prave vere, tudi prave ljubezni niso mogli imeti do Bvojih otrok. Po postavi biio jim je dovoljeno zavreči ali pomoriti iih. In lil premno-gokrat s > se terdoserčni posluževali te strašne poaast-nost', ter so dali pomoriti svoje lastne otroke, kteri jim niso bili všeč.. Po nekterih krajih je bilo^celč naravnost zapovedano zavreči vse slabotne in brm^iave otročiče. In na tisoče in tisoče tacih sirot so ^ffič na ceatc pometali, ali po pustinjah poskrili, da so lakote pomorli, ali jih raztergali psi in druge živali. Včasih so prišli drugi ljudje ponje, pa ne, da bi jim bili dobri in sker beii zanje. Osiepili so jih ncusmiljenci ali drug&č poškodovali, da so jim potlej kot slepi, kruljevi berači do bicek dorašali. Mnoge so poprodali za sužnje. Pa to še ni vse; še nekaj grozovitejšega imam povedati. Brez števila so jih darovali tudi roalikom, včasih starši sami prostovoljno, večkrat pa primorani, ker menili so nesrečni pagani, da njihovi maliki se dajo naj rajši potolažiti s kervjo in emertjo malih otročičev.
V velikem mestu Kartagi stal je vel>kan3k malik iz železa, znotraj ves votel. V tem maliku so zakurili, in ko je bil dovelj razbeljen, pokladali bo uboge otročiče žarečemu maliku v naročje, od koder so po raz beljenem žrelu padali na ogenj ter so v neolišanih bolečinah umirali. Dve sto malih sirotkov so enkrat en sam dan starši primorani nanesli in darovali grozovitemu Molohu, p, tem pa so jih tri sto še prostovoljno dodali.
Tudi oni, ki so pri svojih starših še živi ostali in rastli, li3o imeli ob tistih časih nič prijetnega. Niaogbr niso imeli, da bi jih bil tako lepo učil, kakor zdaj znajo skerbne katoliške matere svojim nedolžn.m otročičem tako globoko vcepovati v nežno serce prelepe nauke av. vere, kterih ne morejo (ko bi tudi hotli) pozabiti vse žive dni. Nikogar ni bilo, da bi bil male tako okrog aebe zbiral, kakor jih zdaj zbirajo goreči duhovni taki at, ko jih s toliko skerbjO za pervo spoved in s toliko ljubeznijo za slovesno pervo sv. obhajilo pripravljajo. O to ao bili merzh, žalostni časi!
Prišel je pa .Jezus Kristus na svet, in kako ae j« vse spremenilo povsod, kjer je bil sprejet Njegov božji nauk! Srečo in blagoslov je priDesel Odrešenik za vse, posebno še za otroke. Ljubii, priserčno ljubil je vse ljudi, ali posebej je ljubil nedolžno mladino! Kako gin-ljivo je, kar beremo o tem v sv. evangelji!
Ves utruien težavnega podučevanja je že bil .Jezus nek večer, kar mu pripeljejo skerbne judovske matere svoje male, da bi jim jih dobri Jezus blagoslovil. Aposteljni, ki niso imeli tako detinskodobrega serca, jim branijo, češ, da Gospod potrebuje počitka, kaj bi se še •z otroci zdaj vkvar)al; Jezus pa, kakor zagleda nedolžne, koi je v sredi med njimi, , pustite male k meni — tako kliče — nikar jim ne branite"; jame se z njimi iju-oeznjivo pogovarjati, prav kakor otrok /. otroci: v naročje jih jemlje, z velikim veseljem jih blagoslavlja ter tako pomenljivo reče: , tacih je nebeško kraljestvo"!
Tako lepo še nikdar nobeden ni pohvaiii otrok; tacega daru jim še nihče ni obljubil! O »termite in veselite ae, vsi nedolžni otroci! Jezus je pripravljen, ako nedolžni ostanete, vam dati, kar ima naj dražega, svoje kraljestvo; kar ima naj lepšega, svoje nebesa! io veaeio oLljal»-> ]- v a. -a ..izast'* o di uziti priio/^oatib ponavljal in zaterdil, kakor n. pr. takrat, ko je * sebi poklical nedolžnega otroka ga objel in postavil pred aposteljne rekoč: ,,Ako ne boste kakor ta otrok, ne pojdete v nebeško kraljestvo!" Kolika sreča za otroke zopet v teh beseaali!
Le Jezusu se imate zahvaliti, da niste tako nesrečni, kakor so bili nekdaj otroci nevcrcev, in so še zdaj po vseh krajih, kodar Jezusova vera ni razširjena! O spodobilo bi se pač, da bi tudi vi Jezusa tako ljubili, kakor On vas Ijuoi, da bi vsaj nekoliko zu Njega storili, ker je Ou tolikanj za vas storil! Toda — oh — otroci, zatoženi ste! Od vsih strani vas tožijo! Starši se pritožujejo, da jih nočete vselej lepo vbogati, da na-mesti veselja napravljate jim žalost: duhovni, ki vas v cerkvi vidijo, bi se skor zjokali nad vami, ker nočete lepo klečati, uočete moliti ven čas, kakor s«' spod<>bi vpričo Jezusa in angeljev; in sploh se slišijo pritožbe, da niste dovelj modri, sramežljivi, mirni in prijazni, bogoljubni, temuč prevzetni, vporni, iezljivi, do Jezusa mlačni, celo merzli in sicer velikrat preveč surovega, divjega obnašanja, z eno besedo, da niste nedolžni!
Povem vara, ko bi zdaj Jezus stopil med vas, nikakor bi ne bil vsim tako prijazen, kak'.r je bil • nim otrokom: ne bi vsim klical, pustite tnale k meni, temuč muogim bi resno zažugal: ..poberite se spred mene! Ker čeravno ste še mladi, vendar takih, kakor ste vi, niso nebesa, za take je pekel!'4
Tako bi bil Jezus primoran reči mnogim z med sedanje mladine. Mnogim, pravim, ne vsim. Zakaj, čeravno se ne da tajiti, da se mlačnost in spridenmt, kakor pri odraslih, tako pri mladini nagloma širi, je vendar tuai res, da jih je meu malimi še, ktori so rtobri — prav dobri. O da bi le ves čas ostali! In kak'r ae popotnik v puščavi razveseli, kadar dolgo iskaje najde
tudi med ternjem in puščobnim rastlinjem lepo in dišečo cvetlico, še bolj se razveselimo mi odgojitelji, ako vidimo med spačenim svetom dobrega, blagega, nedolžnega otroka.
In ne le mladim sa poduk in posnemo, temuč tudi odraslim, kterim čedalje menj pobožne mladine pride pred oči, za veselje in tolažbo, sem se namenil spisati ginljivo in neomadežano življenje mnogoverstnib nepo-pačenih, bogoljubnib, nedolžnih otrčk; najpred iz sedanjega veka, potlej pa iz preteklih bližnjih in oddaljenih Časov keršanstva.
2. Beroardinica iz Lurda.
Daleč tam na jugu francoske dežele, blizo španjske meje na podnožji pirenejskega gorovja je malo mestice Lurd (Lourdes). To mestice pred nekaj leti ni bilo tako imenitno, kakor ys zdaj, ko romarji skor vsega sveta v neštetih trumah tje romajo. V tem malem mesticu živela je pred kakimi dvajset leti blaga deklica, Bernardinica. Bila je prav revnih staršev najstarejša hči. Zavoljo velike revščine dati so jc morali na deželo v izrejo. Tukaj je po samotnih gričih paala ovčice. Druščine ni imela. Pogovarjala se |e z ovčicami, igrala se a cveticami ter vživala stoterno veselje, ki g» daje priprosto nedolžno otročje serce. Brati in piaati ni znala, še manj številstva in drusih vednosti, ker ni bilo nikogar, da bi jo bil dal v šolo; meni kmečki redniki so jo imeli zato, da jim je delala. Druzega ni znala, kakor Očenaš, Cešena-Marijo in apostoljsko vero in pa rožni venec, ki ga je še posebno rada molila in velikokrat ponavljala, ko se je čeda mirno okrog nje pasla.
Ljudje, pri kterih je bila, so se tako malo zanjo pečali, da še pervega av. obhajila ni bila opravila, čeravno že 14 let atara. Vendar se za to pri njej ni še tako mudiio. Kajti bila je še tako majhna, tako šibke in nežne ra3ti, aa bi ii nib-'e ne bil prisodil čez 10 let.' Kakor po telesu, tako in še veliko bolj blaga je bila po duši. Bila je živa podoba nedolžnosti in čednosti — vsa krotka, čista in priprosta pastarica. Tudi Marija, nebeška Mati je rada imela to dobro dete. Prikazala ae ji ie < semnajstkrat! O srečna deklica, ki je smela nebeški Kraljici v rajsko obličje gledati, smela se pogovarjati a premilo Materjo Božjo — osemnajstkrat!
Zgodilo se je pa tako-le. Starši so jo k sebi na;aj vze.i, da bi sv. obhajilo opravila in pa jim v toliki rev-šini kaj pomagala. Večkrat jo kam pošljejo. Zadnji četer»ek pr®d postom, 11. sveč. 1868, pošljejo jo nabirat suhih odpadkov za kuriavo blizo mesta na kraj, kjer je votlina in skala Msssabielle (Masabjelj^ imenovana. Ž njo gre tudi mlajša sestrica Marica in sosedova, enako ubozua Ivanka. Treba je biio iti čez vodo Gave. Uni dve greste hitreje, Bernardinica nekoliko zastane. Ze ate bi:c unstran vode, tudi Bernardinica si izuva čevlje, da bi prebredia — kar zasliši neko šumenje. Ozira se, pa nikjer nič ne zagleda, tudi perje po drevji se ne maja. ,,Berž ko ne sem *» zmotila", pravi sama pri sebi, .,pa Kaj bi neki biioV" Pri tej priči sliši drugič šumen;e, kakor bi mogočen veter potegnil. Ozre se na kviško - hrče zavoiti, pa ne more — na vsih udih sc treie in trepvče — kajti gospo zagleda v nebeški svitloui, tako .epu gospo, da se nc da popisati. Bila je srednje velikosti, mlada še kakor pri 2<> letih in silno krasna; nedolžno prijazna kakor otrok, brezmadežno čista kakor devica. Modre in ljubeznjive so bile njene oči. Stala je rahlo in lahkotno na skali v votlini, vsa v beii dolgi obleki, prepasana z višnjevim pasom, ki je s koncema segal skoraj do nog Na glavi je imela bel pajčolan, v rokah molek iz čisto belih jagod, ki so bile nabrane na zlsti verižici. Pri tej pervi prikazni Mati Božja ni spregovorila nobene besede.
Bernardinica ni vedela, kdo je ta tolikanj lepa in ljubeznjivo mila gospa. Vsa osupnjena in v velikem strahu berž vsame rožni venec, ki ga je vedno pri aebi nosila, pade na kolena in začne tako priserčno moliti, kakor je imela navado moliti, ko je še pasla. To terpi nekako četert ure in podoba — zgine.
Zdaj prebrede potok in dojde svoji tovaršici, ki ste že pridno derv nabirale. Vidile ate jo sicer pred kleče moliti, a to ae jima ni čudno zdelo, ker ate jo poznale, kako je pobožna in tudi aicer je v tistem kraji hvale vredna navada, da otroci tudi zunaj na prostem kleče molijo.
„Ali niste nič vidile?" ju vpraša Bernardinica, ko se jima približa.
„Nič", ji odgovorite, „si li ti kaj vidila? Zakaj si tako vznemirjena?"
Dolgo časa noče povedati, vendar, ko se ne dd več zakrivati, pravi: „Vidila aem belo oblečeno gospč." In jima vse po versti pove ter pristavi: ,,Nikar tega nič ne pravite."
Pa kakor že sicer otroci nobene skrivnosti ne morejo zamolčati, tako je tudi te dve deklici niste. Ko pridejo domu, Marica precej vse pove materi. Bernardinica, se vč, da zdaj tudi ne more drugač, kakor povedati mora vse, kakor je vidila. Mati jo kregajo, češ, da to ni nič, da se ji je le zdelo, da je kaj vidila, da ao to le otročarije in pristavijo: „Nikdar več mi ne smeš k skali, ti prepovčm!"
Te prepovedi je bila deklica zel6 žalostna, kajti silno je kopernela gospč zopet viditi. Vendar molče terpi, ker Bernardinica je bila dobra deklica, ki je mater vselej hitro in z veseljem ubogala. Tako bi morali vsi otroci.
Bernardinica ne more, ko bi tudi hotla, pozabiti lepe gospe. Vedno misli nanjo, pa matere ai ne upa prositi. V nedeljo, ko je posebno lepo solnce aijalo, jo še bolj nekaj vleče tje k skali. Po av. maši pregovori Marico in Ivanko in še tri druge otroke, naj gredo k materi in naj lepo prosijo, da apet dovolijo iti k skali „Massabielle". In kako bi se mogli mati dolgo ustavljati priserčnim prošnjam tako dobrih otrčk, ki obetajo še pridniši in ubogijivši biti? Dajo se preprositi in spet dovolijo.	(Dalje nasl.)
Posvetno razresetjevanje.
(Dalje.)
Vprašaj najpred svete očete in duh >vne učeoike, kako oni sodijo o p >svetnih veselicah, in odgovorili ti bodo, da kdor se hodi skazovat in druga gledat, se podaja v enako nevarnost kakor Dina, hči Lijina, ki je postala nesrečna, ker je hotla viditi kinč mestnih hčeri pri slovesnosti v Siherau. Večkrat ena beseda, en pogled okuži misli in dela nevarne vtise, ki se ne dajo nikoli več čisto izbrisati. Samo žeija dopasti zamore kaliti jasno zerkalo čistosti. Po občevanji s svetom se zgubi predraga sramožljivost, in zapravi se zaklad svete čistosti. Ob kratkem: ne ostane dolgo čist, kdor se vdeležuje šngavega posvetnega hruša iu razveseljevanja. Tako uče duhovni učeniki in sveti očetje, kterih bi se dala našteti dolga versta. Ko bi posvetnemu duhu vdani ljudje tudi čudeže delali, bi teh mož ne mogli prepričati, da so čisti. Vse vaše vedenje, bi jim rekli, vas razodeva za lažnike. Verjemite mi, pravi sv. Avguštin, roko kakor k prisegi na persi položivši, verjemite mi: vidil sem pri teh prilikah naj viši lepotije Libanonske, ki so bile s svojimi koreninami globoko vterjene v čednosti, in kterih razum je segal visoko v oblake, ter
mi je bilo zd-nje ravoo tako malo akerb, kakor za kakega Hieronima in Ambroža; — vidil aem jih padati pri takih prilikah.
Kaj poreče potem zdrava pamet k posvetnim raz-veseljevanjem? Ali ne meri tukaj vae na mesenost, na pohlepo dopasti in na nasladnost? Ali se ne prikazujejo brezštevilne spotikljive reci, ki Človeku, zlasti mladosti oči slepč, domišljijo vzbujajo, čut sramožljivosti morč, serce vklepajo? In v sredi mesenosti, dopadoželj-nosti in nasladnosti, v vertincu spotikljivosti naj bi človek ostal čist? Bil bi to v duhovnem življenji ravno tako velik čudež, kakor ohranjenje trčh mladenčev v babilonski ognjeni peči.
In kaj res skušnja uči? Prašaj le tiste, kterih Čibcost je škodo terpela, kje je začetek njihove nravne nesreče? Velika večina izmed njih ti mora odgovoriti: Pri posvetni veselici. Zarčs, bilo bi neverjetno, ko bi mladeneč, devica, ki se vd& šegavemu gnanju sveta, ostala čista: imeti bi mčgia res drugo naturo, kot jo ima sploh človeško. Ce se ti zdč te besede preterde, pomisli evangeljski nauk o Čistosti; nikar pa se ne moti in ne poslušaj, kaj svet tirja od čistosti. Nevarnost posvetnih razveseljevanj se tedaj ne da tajiti, vzroke ima v naturi človeški in je poterjena po občni skušnji.
Kako se tedaj zamore rešiti mladina tih nevarnost? Rešiti se zamore, nam Marija odgovarja s svojim izgledom, z ogibanjem sveta in njegovega razveseljevanja. Zakaj Marija je preživela v samoti celo življenje; ogibala se je celo cbiskaoj in drušin, ne samo nevarnih, temuč tudi le nepotrebnih. Kdo je bii bolj vreden, da ga je svet gledal, kakor Marija, ktere neprimerljiva lepota je vnemala vse serca za Boga in za čednost? In vendar, k'ga so manj vidili, kakor Marijo? ,,Motite se, pravi sv. Ambrož, če mislite, da je bila Marija pogosto in rada zunaj hiše; zapustila je namreč hišo navadno le takrat, kadar je mčgla iti v tempelj, in tudi tje je hodila le v družbi svojih staršev, ali če je sicer tirjala ljubezen do Boga in do bližnjega; vernila se je pa zopet kolikor mogoče naglo v svoje stanovanje." V naglici je storila težavno pot k svoji teti Elizabeti, v veliki naglici, ne da bi se bila med potjo zaderževala, da bi ne bila dolgo ostala od doma.
Ogibanje svetd in njegovega veselja je naj varniši pripomoček zoper zunanje nevarnosti za čistost. Ce kje, gotovo velid tukaj izrek sv. Duha: „Kdor nevarnost ljubi, bo v nevarnosti poginil." (Sir. 3, 27.) Duši sc pri tem godi kakor telesu. Kdor živi v zdravem zraku, ostane zdrav; kdor pa v nezdravem, se kmalo naleze bolezni: tako je tudi človek navadno le toliko časa ne dolžen, dokler se ogiblje slabih priložnost. ,,Beži, pravi sv. Hieronim, in zmagal si; če ne bežiš, si premagan." Ali na kaj se smeš zanašati, keršanska mladost, da se podajaš v nevarnost posvetnega veselja? Ali si morebiti bolj čednosten kakrr David, modrejši kot Salomon? Ti in mnogi drugi, kterih čednost te osramotuje, so padli, ker niso bežali. Ti pa, keršanski mladeneč, keršanska devica, ki se komaj v samoti ohraniš čist, ti se hočeš poskušati z naj bolj prekanjenimi sovražniki, se derzneš na naj nevarniše bojiša? Prašam te še enkrat, na kaj staviš svoje prederzno zaupanje? Morebiti na milost Božjo? Ali kje je prederznemu milost obljubljena? Ali mu ni veliko več že naprej odrečena, ker pisano je: ,,Kdor nevarnost ljubi, bo v nevarnosti poginil"? Kako bi se tudi človek z zdravo pametjo upal Boga pomoči prositi, in bi se nekaznovan podajal v nevarnost greha? Gotovo je tedaj: Ogibanje sveta in njegovega veselja je naj varniši pripomoček čist ostati.
(Dalje sledi.)
Zakaj Judje in zanikarni katoličani duhovne eertijo, preganjajo, tako gerdo ohrekujejo ?
(Dalje.)
Dokazali smo v lanskem letniku, kako liberalci zavoljo zmišljenega bogastva in drugih največ zmišljenih napak posameznih duhovnov preganjajo in čertiio vse du-hovstvo, naapr< n pa resnične napake drugih stanov pokrivajo in molče < iobrujejo. Podobni so umazanim krokarjem, kteri toliko časa berskajo po belem snegu, dokler izpod njega nt- izvicčejo červiča ali kake druge njim priljubljene jedi, kt-ro /grabijo hlastno. Tako atikujejo tudi liberalci toliko časa v duhovskih krogih, doki* r ne zavohajo kake napake, ktero potem izobesijo v svoji umazani krami. Ako pa v domačih krogih nič Le najdejo, segnejo tudi v ptuje in daljne dežele, in s s< jimi jastrebskimi očmi zagledajo tudi v daljavi naj mr.njše madeže nad duhovni. Derže se znane latinske prislovice : „Calumniare audacter, semper aliquid haeret", to je: Obrekuj prederzno, nekaj se bo vselej prijelo. Naj raji se lotijo duhovskih vstavov in samostanov, s kterimi so duhovni v dotiki, ali imajo kak vpljiv do njih.
Znana je dogodba od neke nune Barbare Uuri-kove, v Krakovem na Poljskem, od ktere so bi i liberalci raznesli prav gerdo laž. Lagali so, da sta samostanski spovednik in samostanska prednica zaperia omenjeno Barbaro v temno ječo, v kteri je tičaia več let, in da je ravno toliko p čio slabe jeni d' bivala, ha ni umerla gladu.
Liberalci so iz teh p > njih glavi spletenih laži skovali celi roman, ki se je prt ditavijai po glediših. Da bi se ta pravljica razširila tudi med priproste ljudi, ki ne obiskujejo gledališč in ne berejo romanov, so dali liberalci zmišljeno dogodbo naslikati v strahotnih podobah. In ono gerdo obrekovanje se raztrosu e tudi med priproste Slovence, ko se je prederznil neki podoOarski barantač nedavno <» sejm -žpačeno zgodbo omenjeno Barbare v mnogih podobah na stolnem tergu na zidovih na prodaj obesiti. Tako n. pr. je bilo n* eni sliki viditi, kako brez obleke Barbara v ječi čepi vklen;ena na tleh; na drugi: kako tirajo žandarji z nastavljenimi bajoneti duhovna in prednico pred sodnijo; in tako je bilo viditi še mnogo enakih gnjusobnih podob — nesramnih laži.
Sodnija, kakor ie znano, je natančno preiskovala ta dogodek, in je sklepno razsodila: „Barbara Ubrik je bila zbiaznjena (nora), ni terpela nobene obleke na sebi, temuč jo jc precej raztergala raz sebe: zavoljo pohujšanja so jo morale nune imeti zaperto v temni sobi, vendar so ji obilnih in dobrih jedil podajale." Vs.'ed tega prepričanja je sodnija vs*» pravljice o Barbari spoznala in razglasila za laži in obrekovanja, ter v prihodnje prepovedala vse predstave po gledalcih.
Kaj so pa nameravali liberalci in frajmavrarji 8 tim obrekovanjem? Duhovnom in redovnicam so pod tikali take neusmiljenosti in hudodelstva, in so jih liotli s tem ob veljavo pripraviti, ljudem pa vzeti ljubezen in spoštovanje do njih.
Kakor pa liberalci z daljnogledom in drobnogledom vse preiskujejo, kar bi utegnilo duhovnom v nečast biti, ravno tako pa od druge strani ogledujejo z zelenimi očali vse duhovske zasluge, ktere potem svetu namesto za sijajne in lepe, razodevajo ko zelene in temne. Za torej oni vse junaške dela duhovnov ali zamolčijo, ali pa jih skušajo zmanjšati aii ovreči, v nič djati. Kdo more našteti vse zasluge duhovnov, s kterimi so si pri človeštvu postavili neminljive spominke? Tu je duhoven vtemelil vstav za gluhoneme, tam drugi duhoven sirotišnico, in tisoče teh nesrečnih sirot, ki so bile sebi in
drugim v nadlego, 'edaj koristijo svetu, hvalijo Boga in blagrujejo duhovna, ki jim je vcepil omiko.
Koliko je duhovnov, ki so zapustili in zapušajo domovino in se podajajo med divjake, ter jim prinašajo luč sv. evangelija in omike, jim zidajo katoliške cerkve, jih učijo rokodelstva. Skoraj večidel novejših mest v novem svetu je bilo po naselbi duhovnov vtemeljenih. Močem naštevati duhovskih zaslug, ktere so si pridobivali v domačih krajih, n. pr. z brezplačnim poduče-vaniem otrok v šolah po deieli, o kužnih boleznih, ko so žertvovali svoje premoženje in življenje v blagor zapušenih bolnikov.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. {Glasi katoliške družbe 111. in IV.) Že sta dokončana III. in IV. del „Glasov" katol. skupaj in v malo dneh se bodo razposlali. Dobijo jih vsi udje brez plače, pa tudi drugi po spodobni ceni. Ako kteri udje moreoiti I. in II. zvezka po kaki pomoti ali ncpnliki še niso dobili; naj pošljejo po nju v katoliško družbo. „Glasi" so prav posebno namenjeni za poduče-vanje ljudstva vsih stanov, zlasti pa za mladino; zato prosimo čč. gg. duhovne in druge olikane vernike, naj prebero ali saj natanko pregledajo te knjižice in ako bodo tudi oni naše misli, nad čimur ne dvomimo, naj se goreče prizadevajo, da ti „Glasi" prav obilno ter čezdaije obilniše med ljudi zahajajo.
Obseg III. in IV. zvezka je naslednji: Kratek vvod. — Društvene zadeve. — Tone pod lipo (posebno mično branje iz domačega življenja). — Dve veselici in dva osrečena berača, ali: razni stanovi naj se prijazno zlagajo. Pod napisom: Mične in podučne so naslednji spiski: Kajši umreti, kakor pa lagati. — Nad cerkvenimi roparji se Bog mašuje. — Tudi ženske si zamorejo pridobiti zasluge aposteljnov. — Vesela novica za vesoljni katoliški svet. — Pod napisom : Smešne in osoljene pa ti-le: Naj viši hrib. — Kako jo kmetič zna zasoliti. — Od kod to robavsanje? — Čemu ni kos? — Pa vender za vami teče! — Kaj pa je to? — Siti liberalci. — Kaj s«; je poslednje mesce zgodilo Lovega po svetu — med tem: Rusko-turška vojska (od str. 39. do 51 ). Zlasti so domače novice bolj posnete. — To-bakova popotnica za mlade ljudi. (Pesem.) — Zapisnik udov katoliške družbe.
Iz Ljubljane (Orgfjarski učenci.) Kakor je znano, obiskuje v Alojinici 19 učencev orgljarsko šolo. Učenci so d<»roa iz različnih krajev : iz Preserja, Žalostne gore, Sent-Ruprehta, Ipavskega, Sostrega, Velesovega, Šmartna pod Šmarno goro, Vodic, Mokronoga, Teržiča, Idrije, Sebrelja na Goriškem, iz Štajerskega itd. Najmlajši je star 13, naistarši 32 Ičt. Sinovi so kmetiških. revnih, nekteri prav hudo ubogih staršev. Tudi v tej šoli se zahteva, da so učenci doma prevideni s potrebnimi knjigami, muzikalijami, in ako le mogoče, z glasoviri. Več učencev pa je, ki si tega zavoljo revščine omisliti ne morejo. Prav v serce se mi smilijo, ker nekteri so potožili, da še zajuterka, ne večerje, ne potrebne obleke, ne denarja nimajo, da bi stanovanje plačali. Komu bi se priden učenec ne smilil, viditi ga, da v zimskem času zmerzuje, lačen in otožen v šolo hodi. Iz lastne skušnje prav dobro vem, kako britko je biti v takih okoliščinah. Ako sin starše prosi, da bi mu pomagali, dobi navadni odgovor: le poterpi; tudi nam se slabo godi, sej ne bo dolgo terpelo. Cecilijansko društvo jih podpirati ne more, ker je že ves denar izdalo sa naj potrebnejši reči: za orgije s 8 spremeni, za dva glaso-vira, harmonium, popravljanje sčb, kurjatev, za luč v
zimskem času itd., vzelo je že 50 gl. na posodo. Vsak bralec teh verstic lahko spozn&, kam to kaže. — Darove za orgljarske učence kaj rada sprejemata čč. gg. Janez Gnjezda, prefekt v Alojznici, in Žiga Bohinec, knezo škofijski tajnik v Ljubljani. Bog nakloni tu in tam dobrih sere!
Pristave^k. Te verstice smo prejeli iz čisto zanesljivih rok. Se bolj kot spis sam, je nas ginilo to, kar smo slišali uatmeno. Marsikteri izmed teh pridnih učencev so res veliki reveži. Marsikteri gg. so obljubili podporo berž, ko se šola prične za orgljavce, naj bi zdaj blagovolili spolniti obljubo, ko je velika sila. Enako je želeti, da bi se dosti novih udov oglasilo, ter bi prišlo več dohodkov. Tudi duhovnije po deželi, kterim bodo učenci pozneje služili, naj bi se zdaj spomnili te dobrotne naprave in njenih učencev, zlasti pa tam, od koder so učeuci. Kteri pa je v Ljubljani pripravljen kakemu učencu kaj pripomoči k živežu ali v denarji, lahko odda pri omenjenih gospodih, ali če mu je bolj na roko, po naši misli tudi pri čast. P. Angeliku, ki uči glasbo v tej napravi.	Vred.
Iz Ljubljane. (Božičnica rokodelskih fantov ss. 3 Kraljev večer.) Zares ne moremo zadosti pohvaliti ver-lega in čverstega obnašanja dečkov pri jaslicah in božičnem drevesu, ki so ga jim bili gg. rokodelski pomočniki prepustili od svoje božičnice, ki so jo obhajali novega leta veččr. Vidilo se je tem mladenčem že sploh po zunanjem, pri petji in deklamovanji, da res prelepo napredujejo v zunanji oliki, kakor tudi v vednostih in potrebnem znanji, še bolj pa v čednem značaju. Ce kaj na svetu, je ta naprava 4cs hvale vredna. Že čez 70 fantičev rokodelskega stanu je, kterim rokodelski gg. pomočniki prostor dajejo v svojih družbinih dvoranah, več gospodov pa jih podučuje ob nedeljah v raznih reččh, kar jim je potreba. Blage gospč in gospodičine so jim tudi letos oskerbele lepih darov, kteri so jim bili razdaljeni po tem, ko so se skozi leto in v veselici skazali, da so jih vredni. Verstili so se ta večer govori, igra dveh fantičev na gosli, petje spremljano z goslimi in fisharmoniko. Gosto natlačeno p slušavstvo iz rokodelskega in druzih stanov je s šumečim tleskanjem razodevalo posebno zadovoljnost. Za pervo pesmijo (božič-nico) je nasledoval primčren ogovor do pridnih rokodelskih mladenčev, kteri naj tudi drugi mladini v poduk tukaj nasleduje, pa nekaj malo bolj raztegnjen. Tako-le se glasi:
Nocoj, predragi mladenči, bi vas rad v duhu postavil v mesto vsega keršanskega katoličanstva, v Rim, in sicer v eno na) lepših ondotnih cerkev, v cerkev Marije Device Snežnice, ki sta jo v 4. stoletji na svoje stroške zidala bogati Rimljan Janez in njegova žena. Prelepe in imenitne reči se vidijo v ti cerkvi, n. pr. svetinje ss. Joahima in Ane, sv. Štefana, vsih 4 evangelistov, veliko aposteljnov in druzih svetnikov in svetnic; vidi se nekaj od mize poslednje večerje, štola in obročnik (manipel)), v kterih je sv. Jeronim maševal ob jaslicah v Betlehemu.
V tej cerkvi je lepa in imenitna kapela, v kteri bodo sedanji sv. Oče Pij IX po svoji smerti počivali, in so si nalaš za se v nji grob dali vravnati. Pa Bog daj, da bi še dolgo živeli, — in tudi vam vsim bodi priporočeno zvesto moliti, naj bi jih dobrotljivi Bog še prav dolgo ohranil, ohranil jih med drugim tudi za novo veselje, ki čaka vse vernike mesca rožnika letošnjega leta. V tem mescu namreč bodo Pij IX spolnili ko papež vse leta, kolikor časa je sv. Peter bil papež, ne le v Rimu 25 lčt, ampak še poprej v Antijohiji na Jutrovem precej Ičt. To bo zarčs imenitna slovesnost za vse ker-šanstvo.
Za vaš rokodelski stan, predragi, pa so preime-nitna svetinja v cerkvi Marije Snežnice ostanki naj perve posteljice nekega rokodelskega fantiča, namreč kosec plenice, nekoliko send in pa petero desk od postelje. In to je shranjeno v samem velikem oltarji... Kdo vender je bil ta srečni detek, kterega pervo posteljico v toliki časti imajo?... Noben drugi, kakor sam nebeški Detek Ješ če k. Smem ga v nekem pomenu imenovati rokodelskega učenca, sej pomagal je sv. Jožefu žagati, likati, skoblati, in kar je bilo treba.
Tako tedaj V Tacega in tolikega tovarša vi presrečni fantiči imate? Ali je to res velika sreča! Pa še kolikošna! Kako vesčl spomin za božični čas! Sv. Bonifacij Lozanski je bil neko leto na Sveti večer silno žalosten, ko ni mogel v cerkev k polnočnici. Zato pa, ker je imel toliko ljubezen do Jezusa, se mu Marija prikaže z nebeškim Detetom. O sreča za Bonifacija 1 Bil je Ješček tako nezmčrno lep, da je Bonifacij večkrat potlej rekel prijatlom: „Ce bi v sv. raju ne bilo nič druzega, kakor ta častitljivi obraz, bi bilo vredno vse terpeti samo za gledanje tega preblaženega obličja/'
Tacega tovarša tedaj imate vi, mladi junaki! Ce ste pa njegovi tovarši, morate biti tudi vredni tovarši in mu kaj pomagati, ker vidite, kako brez lastnega stanovanja in brez vsega je prišel na svet zarad vas. Naredite mu hišico, raji hišo, — ali rekel bi jaz, pomagajte mu pripravljati poslopje tako velikansko, da bi imeli vsi ljudje v njem prostor!
Pa mislite si: Kako to, temu nismo kos!... Zakaj ne? Sej ste rokodelci; zidarji naj stavijo podlago in stene, tesarji stol ali rešt, streharji krov, mizarji, ključarji , kovači, klepači itd. naj delajo notranjo opravo, krojači, čevljarji in drugi naj oskerbe notranje pohišje in napravo, potrebne reči po sobah in bramib, peki spe-čejo belega kruha, in vse tako naprej, da vsaki rokodelec kaj pripomore.
Vi se temu posmehujete, jaz pa govorim za resnico, če tudi ne ravno v telesnem in tvarinskem, ampak v duhovnem pomenu. Hočem reči, ker ste tako svetega in visokega nebeškega gosta tovarši, bi vas vse rad nocoj postavil v njegovo imenitno službo, — bodite njegovi delavci, služabniki, njegovi zvesti aposteljni. Razkropili se bote čez kaj časa na vse strani po svetu in bodete to lepo in visoko službo Ješčekovo prav lahko in z velikim sadom opravljali. Vterjevanje, razširjanje njegove sv. Cerkve po zemlji, to je tisto veliko poslopje, ki sem ga vam imenoval, in to veliko hišo vi pomagajte Ješčeku razširjati, poviševati, likati in lepšati. Povsod se skazujte za Jezusove vredne aposteljne, tako boste vredni tovarši njegovega stanu. Zdaj zlasti, ker ste še manjši, ne morete tega spolnovati toliko z besedo, kolikor z lepim izgledom, s poštenim katoliškim življenjem. Kako to?
1.	Do Boga bodite polni češenja in ljubezni: molitve nikoli ne opušajte, v cerkvi bodite kakor angeli; grede memo cerkve, krža, ss. podčb se odkrivajte; svetosti postavljene k vašemu posvečevanju, spoved, sv. Obhajilo, prejemajte s svetim veseljem iu z gorečnostjo, kakor serafini. (Slišal sem vas tudi že hvaliti, da se v cerkvi lepše in bolj m< dro obnašate, kakor pa mladenči neke druge verste, ki jih nočem imenovati.) Kadar zazvoni k molitvi opoldan, zvečer, se vselej odkrite, očitno in pošteno dajte Bogu čast z molitvijo!
2.	Do svojih višib, duhovnov, mojstrov itd. bodite vselej spoštliivi, kakor je v izgledu in nauku kazal Ježček, tovariš vaš nebeški. „Čast, komur čast."
Ako se kje nameri, da bi pričo vas kdo kaj nespodobnega zinil, zaklel ali kaj enacega spregovoril, kar ni pošteno, nikoli se nikar temu ne smejajte, nikoli
■ njim ne potegnite; ko bi bilo cel6 kdaj od kscega odrašenega kaj tacega slišati, bodite kakor bi ne vidili in ne slišali, ako ga že zaverniti ne morete; vaše resno obnašanje utegne tudi take osramotiti in k boljšim mislim oberniti.
3. Do sebi enacih bodite vselej priljudni, spodobni, prijazni, postrežljivi, sploh olikani in čedni. V vasem sercu bodi tudi resnična pohlevnost, poterpežljivost, prava ljubezen do bližnjega, tudi do tacegs, ki vas morebiti kaj žali. Hudo s hudim pr,vračati — to Bog ob-vari! Od tod ravno prihajajo tisti strašni poboji, ki toliko mladih ljudi spravijo na Zabjek in na grad, pa tudi še v Gradiško in druge temne ječe. Groza pa je za take, ki v pobojih naglo smert store! Hudo s hudim povračajo in pobijajo se le tisti, kteri ne poznaio v resnici Jezusove lepe vere. Klafati, preklinjati, pridušati, prepirati in pretepati se — to je plašursko, ne pa djanje Ješčekovih tovaršev!
Veste dalje, kaj je pisauo o Ješčeku? „Bil je pokoren staršem." In sv. Jožef, ki mu je namestoval očeta na zemlji, je bil ob enem tako rekoč tudi njegov mojster. Bil je tedaj Jezus podložen. Storil je, kar so mu rekli in še več. Kdo je bil podložen, kliče sv. Bernard, in komu? Sin Božji je, Stvarnik nebes in zemlje. Pokoren je staršem, ki so vender le njegove stvari. Pokoren je bil Jezus v naj nižjih in težavniših reččh, kakor so že v hiši ali v delavšnici (v Nazaretu, zdaj pa je ondi kapela). Prav po detinsko sv. Vinko Fererij popisuje Ješčekovo pokoršmo. ,,Sveta Devica vzame vedrico na vse zgodaj, da bi šla po vode; Jožef pristopi, da bi ji odvzel vedrico, detek Jezus pa priteče, vzsme vedrico in pravi: bom že jaz prinesel." (V Nazaretu se še dandanašnji velik potok zraven mestica imenuje Marijin Studenec". Morebiti kacih 15 minut od Jože-fove delavšnice.) — Ali, o Gospod! zakaj ti opravljaš to vsednje delo? Gospod govori: „Zato, da keršanski otroci, ki bodo kedaj te reči slišali, ki sem jih opravljal svojim staršem, naj bodo tudi pripravljeni pomagati staršem, in naj se ne bi sramovali nobene postrežbe!"
Ostal je Jezus pokoren staršem do tridesetega leta. Pokoren od 1. do 12. leta, ko mnogi otroci začenjajo biti že prav hudo svojeglavni, in kakor so majhni in neskušeni, pa vender staršem in predpostavljenim delajo že veliko skerbi in žalosti. — Bil je Jezus pokoren od 12. do 18. leta, ko mnogi sinovi in hčere začenjajo že glave povzdigovati, divji in nepokorni biti, in bi raji sami zapovedovali, kakor pa poslušali in pokorni bili, in tako se dajo zapeljati v mnoge napake in pregrehe! — Jezus je bil pokoren od 18. do 24. leta, ko se spod-rasli otroci dostikrat v prehude reči zapletajo, ker staršev ne prašajo in ne poslušajo in nakopljejo si nepokoj in nesrečo za vBe žive dni, odpirajo si pekel, zapirajo nebesa. — Pokoren je bil Sin Božji staršem od 24. do 30. leta, ko ljudje mislijo, da so čisto samosvojni, nikomur pokoršine dolžni in velikrat četerto zapoved kar popolnoma pozabijo. *)
Vi pa, predragi rokodelski fantje, nikar ne pozabite 4. zapovedi, da si nesreče ne nakopljete. Kaj pa je sad lepe pokoršine in sploh čednega življenja? „Mo-drost", pa ,,milost pred Bogom in pred ljudmi"... O prelepi, zlati darovi! Ali se more kaj lepšega reči o mladem Človeku, kakor to, da je ,,moder"? — Pa,,lju-beznjivost pred Bogom", prijaznost pri Bogu — to je pervo bogastvo, naj perva sreča! Srečni pa bodete tudi že na zemlji: „ljubezn)ivost prijaznost pred ljudmi". Lejte jo vso srečo skupaj, ako bodete pravi tovarši mladega Jezusa in vredni njegovi aposteljni — nikoli pa
*) Gl. „Fromme Kinder", von M. Fortner, Mainz 1876.
ne Iškarjoti. Vaši pošteni mojstri in vsi dobri ljudje ▼aa bodo radi imeli. Krub in obleko z vsim potrebnim si bodete s pridnim delom prialuževali in ne bo vam treba revšine otepati. Kadar bodete na popotvanji, ne bo vam palec is čevlja gledal in ne roka iz sterganega rokava; imeli bodete vselej še kaj cvenka v žepu, in ne bo potreba terkati na vrata žalostno mermraje: „ein ar mer Reiaender". Tudi boste zmožni zvečer, ko kam pridete, oskerbeti si večerjo in ne bo vam želodec krulil zarad pajčevine in praznote v njem. Kar je pa naj lepše in naj bolj priporočevati, je to, da po mestih, kjer imajo katoliške družbe, boste sprejemani kakor znanci, prijatli in udje domače družine. Nebo vas zapustil Bog, ako se ga bote vi zveBto deržali, pa tudi pri dobrih ljudeh bodete sprejemani prijazno in gostoljubno, in dobro se vam bo godilo.
Opomaiti vas še moram dolžnosti, ki je nikoli ne amete pozabiti, namreč, da morate biti hvaležni za dobrote, ki jih imate od gg. učenike v, podmojstrov in mojstrov, in ki jih od dobrih ljudi prejemate. V nocojšni namen naj zraven druzih omenim biagoaerčnih gospej-skih sere, ki so vam lepih božičnih darov tudi letos oskerbele, posebno deteljice: Šolmajer Murnik-Šupev čeve.
K sklepu še lepo zerkalo Jezusovega dobrega apo-steljčka. Častitljivi Brat Gerard Majella Napolitanski je bil deček rokodelskega stanu. Po smerti svojega očeta se je učil krojaškega rokodelstva. Bil je kaj priden delavec; zraven tega pa še bolj priden Boga časti-vec. Ves se je velikrat v Boga in molitev zamaknil. Kadar je imel le kake trenutke časa, je hitel v cerkev saj nekoliko molit pred sv. Rešnjim Telesom. Bil je tako bogoljuben, da se mu je velikrat Ješček prikazal. Tudi do bližnjega je imel resnično ljubezen, voljno je prenašal merzenje vikšega gosp pomočnika, ki ga j* hudo imel ravno zarad molitve. Bil je tudi Gerard neizrečeno usmiljenega serca do revežev, vse je z njimi delil in še sam stradal in se postil, da je drugim pomagal.
In kakošno nr.ilost je prejel od Ješčeka zarad tolike bogoljubnost: V Gotovo naj veči, ki se more misliti: to, da je lepo č*stoat ohranil do smerti, nikoli ni s kakim smertnim grehom omadežal svoje kerstne nedolžnosti. Tako vam vršim in želim, da bi bili tudi vi, moji mladi prijatli!
To sem imel vam jaz povedati; zdaj pa še vi kaj povejte. — Hvaljen bodi Jezus Kristus, Marija in sv. Jožef!
.MiNiJoiiske sporočilu r. P. Valjavca.
Lil.
Pevce duhovne vaje v Rejmjah od 12. do 16. listopada 1872.
Vstanoviteljico naše repinjske h'še so vodile k temu, da je družbanom našim izročila cerkev in hišo, med drugim tudi duhovne vu|e posebno. Slišala je, kako hodijo celo iz bele Kranje na duhovne vaje v Celje. Mislila je, čemu tako daleč in tako drago potvatiV Tudi v Kepnjah zamorejo pri očetih iz družbe Jezusove si duha poživiti, serce očistiti Kranjci in Kranjice. Ko je to razodela očetu deržavniku, ranjcemu P. Stieberju, kedsr se je dogovarjalo v Lokarjih na njenem domu za vstanovitev Repinjske hiše nsše, je bil pokojni pater na moč vesel tega predloga. Tudi sedanji velečastiti o. deržavnik P. Biilov, ko sem ga prosil dovoljenja k duh. vajam pervikrat, je veliko veselje nad tim razodel in mi odpisal: z obema rokama se je prijeti takih lepih
priložnoati, za to ni treba proBiti dovoljenja, ga že imate. „Quid magis proprium Societati Jesu, quam exercitia a. P. N. Ignatii tradere?"
Dobil 8em iz Ljubljane pisanje, v kterem so prosile nektere ljubljanske osebe duhovnih vaj sv. Ignacija. Le pridite, odpišem.
12. listopada dopoldne jih pride 14 iz Ljubljane v naj geršem vremenu. Veter je vlekel, med dežjem je sneg napadal, prav neprijeten obraz je imela zemlja in nčbes ta dan. Menim ai, pervikrat so ljubljančanke že alabo zadele a avojimi duh. vajami: neprijptniše vender ne more biti zunaj lice, kakor je danea. A to jim nič ni podiralo 8erca, mislile ao ai, z mertvenjem telesnim duhovne vaje začeti pomeni poseben blagoslov Božji. Niso se motile te dobre duše
Po večernicah, sv. Stanilavu na čast odmoljenih, so se začele vaje s poklicem sv. Duha in z vvodnim govorom pred darilnikom sv. Fr. Ksaverijana, kjer je stala mično okinčana podoba angelja našega, av. Stanislava Koatka. Ves v vencih je bil mladeneč sveti z Iju-beznjivim Jezuščkom v naročji. Vabil je k svojemu oltarju ataro in mlado; ne aamo dekleta ljubljanake, tudi od drugod je prišel pobožni ženski spol. Vse černo in pisano je bilo klečečih pred mladim, nebeškim svojim prijatlom od rana do temne noči.
Ob petih je bilo potem pervo premišljevanje, pri kterem je bilo obilo tudi druzih ljudi. Za premišljevanjem so bile litanije Matere Božje z blagoslovoma.
Na praznik sv. Stanislava je imel o. Kos navadni govorček na čast svetniku in sv. mašo pred stranskim tim oltarjem, kjer je bila podoba sv. Stanislava. Ljudi je bilo vse polno ziutraj v cerkvi. Ob enajstih je bilo drugo, ob dveh tretje premišljevanje (tu se je rabila knjiga duh. vaj sv. Očeta: razlagali so se tudi pridajki duh. vaj in pa poglavitne čednosti kerščanske deklice), potem branje primčrno iz „Drobtinic"; ob petih pa je bilo četerto premišljevanje, sklenjeno z litanijami Matere Božje in z blagoslovom s presvetim Rešnjim Telesom.
14. listopada je bila spoved po pervem jutranjem premišljevanji za te, ki ao duhovne^vaje delale. Po deveti uri je bilo branj* duhovno iz „Zivljenja svetnikov", potem pred enajsto uro rožui venec, ob dveh popoldne in petih tretje in četerto premišljevanje, prčd vselej tudi rožni venec; med tretjo in peto uro pa je bilo branje primerno iz ,.Drobtin c". Tak je bil vsakdanji red pervih duhovnih vaj.
Sobota je, peti dan duhovnih vaj. Treba je bilo skleniti. Po skončani šesti maši je bilo zadnje, sklepno premišljevanje od vstajenja Jezusovega, od njega pri-kazanja svoji Materi, sv. Petru in Janezu, sv. Mariji Magdaleni, od njegovega častitljivega vnebohoda. V pol ure je bilo vse skoučano. Potem so še pomolile pred svetniki našim:, pred Marijo Devico brezmadežno. Kakor so ji vsaki dan po sprejetem blagoslovu pesmico na čast zapele, tako so ji jo tudi sklepni dan prav iz aerca z zahvaljeno pesmijo vred zapele. Vidila se jim je hvaležnost iz oči ne samo iz besedi, s kterimi so ae prav serčno nam zahvaljevale za neprecenljivo dobroto duhovnih vaj. Zapele so slednjič tudi presv. Sercu Jezusovemu pesmico njegovo, ki jo v naši cerkvi pevamo vsako pervo nedeljo meaca in o svečanosti tega presv. Serca. Pele so jo ginjene. Zdaj začenjajo jemati slovo od Zveličarjevega Serca, od lepe neveste naše, repinjske ljubeznjive cerkvice. Jokajo. Hočejo iti, pa je jim kakor bi ne mogle strani od Matere svoje in sv. Jožefa, od sv. Ksaverija in Stanislava. Molijo in jokajo, tako da tjudi druge še v cerkvi pričujoče k solzam nagnejo.... Šle so iz mirnih Repenj domu z blagoslovom Zveličar-jevim, z Božjim kraljestvom, v sercu z Jezusovim mirom
kterega svet ne more dati. Upam, da jim ostane Jezusovo Serce v duši, da se dopolnijo besede njegove (Mat. 6, 21): „Kjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce!" Naj se enkrat tudi v nebesih sklenejo z Njim na vekomaj.
Žganje.
XIV.
Žganjepivec, kaj te u6i palec ?
Peti perst na roki se imenuje palec, pollej: a pol-licendo. Po latinskem ima ta perst ime od obetanja, in vsacega človeka, zlasti pa pijanca praša: kaj si obljubil? To je, odgovori se, kar si pri sv. kerstu obljubil: da se odpoves poželenju, hudiču in svetu, ter njim ne bodeš stregel, ne po volji delal. Ali nisi obetal toli-krat tudi spovedniku, da se boš pijančevanja varoval? Kako pa apolnuješ, kar si obetal? Kakor to spolnuješ, takega plačila pričakuj, zakaj ta perst tebi obeta siromaštvo, bolezni, sramotnosti, kratko življenje tukaj, na unem svetu pa večno terpljenje, ako ne boš spoinoval, kar si obljubil, to je, ako boš nezmerno pil ter se ne zderžal pijančevanja, ktero je predraga reč sovražniku tvoje duše. To priča sv. Janez Zlatoust, kteri piše: „Nič ni tako drago hudiču, kakor pijanost in nečistost; kjer namreč je pijanost, tam je hudič." (Nihil ita est daemoni amicum, sicut ebrietas et lascivia; ubi enim ebrietas, ibi diabolus est.) Pijanca namreč dušni sovražnik lahko zapelje v vse, kar hoče. Zato pravi sv. apo-stelj Pavel: „Nolite inebriari vino in quo est luxuria. Ne opojujte se z vinom, v kterem je nečistost." (Efež. 5, 13.) In sv. Bernard kliče: „0 quam grave peccatum est ebrietas, quae hominem ejicit a regno Dei! — O kako strašen greh je pijančevanje, ki človeka pahne iz Božjega kraljestva!" O koliko in koliko duš bode pre-koredno pijančevanje pustne dneve v pekel spravilo, ker slehern meni, da mu je prosto do gerla piti, požrešno jesti, in mnogi se prederznejo tudi še v razne druge ostudne pregrehe pogrezniti se.
Cvet hi sad zveste molitve.
Prošnje.
Priporočeni v bratovsko molitev: Neki prijatel, na napačno pot zašel, da bi prišel k spoznanju. — Družina v hudih stiskah v novič prav serčno priporočena v bratovsko molitev N. ij. G. in v prošnje sv. Jožefa, da bi bila rešena iz britkih težav in nadlog, če je volja Božja. Ako milost doseže, jo hoče v zahvalo Mariji po „Danici" razglasiti. — Žena s sinom vred priporoča v bratovšino N. Ij. G. in sv. Jožefa moža, kot velikega pijanca z žganjem, preklinjavca, zapravljivca, da bi se mu gotovo sprosilo versko spoznanje, poboljšanje, spre-obernjenje še pred smertjo. Zadobljena milost v zahvalo se po , Danici" naznani. - Zakonska mož in žena v tako hudih stiskah, da si brez Božje in Marijne pomoči nikakor ne moreta pomagati, se v novo prav serčno, zaupljivo priporočata v bratovsko molitev N. Ij. G. in sv. Jožefa prošnje, da bi zadobila pomoč v dušnih in telesnih zadevah. Uslišanje obljubita naznaniti. — Hudo bolnega moža žena priporoča za ozdravljenje, če je Božja volja. — Nekoliko zmešan bolnik je v dušnih in telesnih potrebah bratovšini v molitev serčno priporočen.
Bratovske zadeve. Nameni in priporocevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec prosinec.
I. Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, še dolgo ohranjenje Pija IX, in zmaga sv. Cerkve.
II. Posebni nameni:
15.	pros. Sv. Janez pušavnik, Rimljan. Priporoč.: Katoliška mladina v slabih šolah, zlasti v Rimu. Več priporočenih osčb in družin. Vojaštvo, zlasti na vojski.
16.	Sv. Honorat, iz prebrisanega neverskega dečka postal učen katoličan in poslednjič škof na Francoskem. Priporoč.: Francoska mladina za obvarovanje zoper prostomišljaštvo. — Ženini in neveste za pravega duha. Terdovratna mladina, zlasti šolska.
17.	Sv. Anton Pušavnik. Priporoč.: Samostanski in sploh samski stanovi. Obvarovauje pred nevarnimi veselicami, zlasti slovenske mladine. Bolniki.
18.	Sv. Petra stol v Rimu. Priporoč.: Ponižanje sovražnikov sv. Cerkve. Odpravljenje kletvinje in pijančevanja, zlasti na Slovenskem. Vsi, ki se v nagli sili in osebno priporočajo v molitev N. Ij. G.
19.	Sv. Kanut, Danski kralj. Priporoč.: Spreober-njenje Danske in druzih severnih deržav. Da bi zmaga v vojski teknila v korist sv. Cerkvi. Vsi, ki so v velikih stiskah.
Življenje dtirnajsterili pomočnikov v sili.
X. Sv. Evstahij, vojvoda in spriČevavec.
(Dalje in konec.)
Evstahij se vzdigne s svojo družinico in armado iz Azije na Laško proti Rimu. Ta ča8 je bil ceaar Trajan umeri, in cesar Hadrijan, grozovit 80vražnik kristjanov, je bil njegov naslednik. Ko se Evstahij s svojo vojsko in z bogatim plenom proti Rimu pomika, mu gre Hadrijan z vsimi svojimi dvorniki naproti, in ga z vso mogočo častjo sprejme. Ves Rim je bil po koncu, in gre gledat slavnega zmagovavca. Cesar napravi njemu, njegovi ženi in sinovom na čast mnoge veselice, gostarije in igre. Evstahij, slavni zmagovavec, je bil povsod pervi na cesarjevi strani.
Naslednji dan gre cesar po tadanji navadi v ma-liški tempelj bogove hvalit in jim kadilo zažigat za dobljeno slavno zmago. Evstahij ga tje spremlja, toda le do vrat. Cesar ga k sebi pokliče in vpraša, zakaj ni šel z njim v tempelj darovat bogovom v zahvalo za dobljeno zmago? Evstahij mu neprestrašen odgovori: ,,Kristjan sem in kristjan ostanem. Jaz molim Kristusa, živega Boga, le njemu vsak dan darujem svoie zahva-livne molitve, ker le on me ie rešil iz sužnosti. mi dodelil slavno zmago ia mi pripeljal zopet in >;o ženo in sinova. Jaz ne spoznavam in ne m- lun nobenega dru-zega boga, kakor le samega Stvarnika nebes inz-ro.je, kteri je nad mano storil tako čudovite r-či.4 Cesar se razserdi in ukaže pobrati mu vo;aaki pas in vse druge častite vojaške znamnja.
Zve tudi, da so njegova ž<*na in sinova enake vere, pokliče vse pred svoj sodnji stoi, kjer si na vso moč prizadeva, jih od Kristusa odverniti ;u k ma.ik »vanju nagniti. Vsi pa so stali terdni, kakor skala stanovitni v veri v Kristusa. Cesar vidi, da jih ne more ne s pri-iizovanjem, ne s pretenjem v veri omajati, jih ukaže v glediše pred zverine peljati. Štirje levi — nala.š izstradani, da bi jih toliko bolj gotovo razterg£,: in požerli — so bili iz svojih zaporov izpušeni. Kristusov* moč pa je njih zgrabljivo naturo spremenila v krotko naturo jagnjet. Strahoma se bližajo k svetnikom, k nogam se )im uležejo in jih ližejo, potem pa se zopet v svoje zapore vernejo. Cesarja močno grabi, da so ga zverine osramotile; torej ukaže velikanskega bronastega vola razbeliti in svetnike vanj zapreti. ^Tako svet plačuje poštenim ljudčm njih dobrote!)
Velika množica ljudstva skupaj privre gledat slavnega amagovavca, ki je bil malo dni poprej z naj veči častjo slovesno v Rim peljan. Svetniki pred razbeljeDim volom stoje in molijo: „0 vsegamogočni večni Bog, stvarnik nebčs in zemlje! ki si tako čudovite reči nad nami storil, usliši našo ponižno prošnjo! Oblagodarjaj vse, kteri se bojo nas spominjali. Keši vse tiste, ki bojo v morskih ali vodnih nevarnostih nas na pomoč klicali. Prosimo tudi, dodeli nam, o Gospod! da nam bode ogenj hladilo in v tem hladilu svoje duše tebi v roke izdihnemo; ne pripušaj pa, da bi bili ločeni, ampak naj vsi na ravno tistem kraji počivamo." Na to molitev se sliši glas z nebes: „Vaša molitev je uslišana; v svojih mno-zih velikih križih in težavah se niste dali premagati, pridite tedaj in prejmite zmagovavno krono, in vživajte za to časno terpljenje večno veselje." Habeljni jih ver-žejo in zapro v ognjenega vola. Moč Kristusova je razbeljenega vola ohladila; svetniki v njem prepevajo čast in hvalo presveti Trojici. Tri dni petem, ko so bili sveti spričevavci že utihnili, pride cesar k volu in ga ukaže odpreti; pa o čudo! Hudodelniki, ki so jih sicer v tega vola zapirali, so bili v pepel zdrobljeni, naši svetniki pa so bili nepoškodovani, še obleka na njih ni bila osmojena: bili so beli kakor sneg, in enaki spijo čim. Pričujoče ljudstvo vpije: „Veiik je Bog kristjanov !" Cesar ves preplašen in osramoten se hitro domu pobere, kristjani pa svete spričevavce častito pokopljejo. Sv. Evstahij je h svojimi vred prejel mučeniško krono 20. kimovca leta 120 po Kr. Pozneje, ko je bilo preganjanje kristjanov ponehalo, je bila na njih grobu so-zidana lepa cerkev, ki še zdaj stoji.
Poduk. O kako čudovite in neizvedljive so pota, po kterih Bog svoje zveste služabnik? v tej solzni dolini vodi, da jih poslednjič pripelje v nebeško domovino! To nam priča tudi življenje sv. Evstahija in njegove pobožne deržinice. Blagor človeku, če se po zgledu svetega Kvstahija in njegove družine vodstvu Božjemu popolnoma vda in zvesto služi svojemu Gospodu, naj ga že vodi p«, ternjevem potu križev in težav, ali pa po prijetnem potu v^elia, slave in časti! Blagor njemu, kogar nesreča re omaja v zaupanji nn Boga in ga v obupanje ne spravi, — sreča pa ne napihuje in od Boga ne loči! „Blagor človeku (piše sv. Jakop 1, 12.), kteri preterpi skušnjavo; ker skušen bo prejel krono življenja, ki jo je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo." Iz-ročujmo 3e teoai vodstvu Božjemu v sreči in nesreči: Saj vemo, da ,.njim, kteri Boga ljubijo, vs« k dobremu pomaga" »Rim. S, 2*.), zlasti nadloge in križi: zakaj po teh se človek očišuje in z Bogom združuje.
Molitev. O Bog! kteri si svetega Kvstahija takč čudovito pripeljal k pravi veri, in si ga z njegovimi vred dolgo časa očiševal v šoli velicega terpljenja, kakor se očiauje ^rehro v « grjeni utči. posledr.jič pa ei mu podelil nezvenhivo nebeško krono: prosimo te po njegovem velikem zasluženji, vodi nas po potu svoje očetovske ljubeznjivt- previdnosti, če tudi ternjevi, da le k tebi v tvoje kraljestvo pridemo, po Kristusu Gospodu našem. Amen.
Listek za raznoterosti.
Oddane milošnje. Za pogorelce vasi Ovčje njive pri Mirni 3 gl. 10 kr., in za pogorelce v Rakovniku 1 gld. 5 kr., kar je še došlo, smo oddali v knezo ško-tijako pisarnico.	Vred.
Zdravje 8V. Očeta, kakor piše „Voce della Verita", je dan na dan bolje. Njih telesna moč prihaja krep-kejši; živost duha in jasnost uma je prečudna, kakor je bila vselej. Sv. Oče sprejemajo vsak dan veliko kardinalov, prelatov in druzih osebnost, kar je treba za obravnavo opravil v prid vesoljne sv. Cerkve.
Molitev za SV. Očeta. Iz nagovora sv. Očeta, ki so ga imeli 28. grudna, so sostavili naslednjo lepo molitev, ki jo je prinesla ,,Unita":
Molitev.
Vsegamogočni in predobrotljivi Bog, dodeli Cerkvi in našemu papežu Piju v tolikih in tako hudih potrebah svojo pomoč. Ako leta in bolehnosti tarejo telo našega sv. Očeta, daj njegovemu duhu vedno veči moč za serčno vojskovanje v sedanjih nadlogah. Oziraj se dobrotno na svojo sv. Cerkev, na britkosti in krivice, ki jihterpi; odpusti nam vse naše grehe; stori da se čast in hvala daje tvojemu svetemu imenu; dodeli nam dar dobre volje, in sad tistega miru, kterega so angelski zbori o Gospodovem rojstvu ljudem oznanovali. Amen.
Viktor Emanvel je 10. t. m. po kratki pljučni bolezni pred sodnji stol poklican. Njegov predčutni strah se je spolni!: umeri je v Kvirinalu, poprešnjem papeževem dvoru, v kterem stanovati ga je bilo zlasti v začetku tako groza. Bog hotel, da bi se bil pred smertjo z Bogom spravil.
Drugi velikan, general Lamarmora, je bil le malo poprej pokopan.
Iz Rima in Jeruzalema se je te dni povemil gosp. amerikanski misijonar L. M oži na.
Poslednje novice. Turčija je pripravljena z Rusom mir delati, in kakor pišejo, bi se vdala v precej velike žertve. — Veliko se je govorilo, da bode Turk tudi kristjane jemal k vojakom: zdaj se je boje vse zadevno pogajanje razderlo. — 3. prosenca so ruske kardela med glasbo in petjem prišle v mesto Sotijo na Bulgarskem in bila je slovesna Božja služba v stolni cerkvi. Turki so 2. pros. sami zapustili mesto, ki je bilo le samo od ene strani vterjeno. Vzeli so seboj bogate in imenitne Bulgare; bolnike in ranjene pa so pustili. — V Londonu med ruskimi zmagami vse šumi. V ministerstvu ste vstali dvč stranki; ena za vojsko, druga za mir. Edini ste sicer v tem, da Rusija ne sme obsesti Carigrada, in da v pogojah za mir mora tudi Anglija govoriti.
MMuhorsHe spremembe*
V	Ljubljanski škofiji: Baron Ceno Cirheimb pride za iajcuoštra na Koroško Balo, č. g. Nace Kutnar na sv. Goro; č. g. Jakob Kalan pa v Morovec. Za fajmo-štre sta bila tudi poterjena čč. gg. Fr. Kur.stelj na Jan-Čem , Martin Vodir pa v Goričah. Razpisane so te le tare: Slavina 20. dec., Hrenovice in spodnji Log na Kočevskem pa 28. decembra.
V	Lavantinski škofiji: Župniki so postali čč. gg.: Vinko Geršak pri Sv. Kungerti na Pohorju; Jakob Košar na zgornji Poijskavi, in Jožef Sovič v Stop^rcih. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jožef Zatler v Šmar-tio pod Salekom : Jožef Jurčič na Pako, in Jožef Cernko v Kram.
MMobrotni darovi*
Za sv. Očeta: L. Vesel 1 gl. — Po g. Rozm. 1 gi.
Za sv. Detinstvo: Neimenovana družina 2 gld. — Gč. V. M. 1 gl.
Za bratovšino sv. Bonifacija: Gč. V. M. 1 gl.
Za bratovšino sv. Leopolda: Po mil. g. proštu 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: d<;ief Hlaznikovi dediči v Ljubljani.