m. itnllto. i mmm i nfc, 7. num hh. XCVII. Mo. ^B ^^^H ^^^^^| ^^^^^H ^B ^H ^H ^^^^H ^^^^^1 ^^^^| ^H ^H ^H ^^^H ^H H ^H ^V ^^^^^H j ^K ^H ^H ^H ^H ^H ^H ^H ^^^^^H ^H ^| .Slovenski Narod* velja ¥ L|»M|aal na dom dostavljen: Mo leto naprej . . . • K 24 — pol leta „ . . . . . 12*— četrt leta „ . . . . . J— la mesec „ - - • • - 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , . . K 22 — pol leta „ . . . . t II*— Četrt leta ,......550 na mesec - • . • • • 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knatlorm mile« it 5 (v pritličju levo,) teltfOB št 34. Inserati veljajo: pet t ros topna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po H vin., ia trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih kuercijah po dogovoru. UpiavniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativ-** stvari. mmšmmmmm N—mm številka v«a|i 10 v\mmr\i. i i m wi Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. JKmnšmm tlskanr*" Mfm tU M. za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej K 25*— pol leta „ „ . . , 13*— četrt leta „ „ . . . 6*50 na mesec * „ . • . 2*30 .Slovenski Narod* vali« po potil: za Nemčijo: celo leto naprej . . K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . .-. • K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, Uprarntti-ro (spodaj, dvorišče levo), Kaatlova ulica it 5, telefon it 81. Svetovna vojna. Rusi vrženi čez Vislo. — Nase čete zavzele utrdbo Sandomierz. — Boji v Marmarošu. — Nase čete pre-panjajo Ruse Iz njihovih pozicij. — Na francoskem bojišču se je bojna črta nodaiišala do severno od Arrasa. NAŠA ARMADA V USPEŠNI OFENZIVI. Dunaj, 6. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Nepričakovano prodiranje nemških in avstro - ogrskih čet v rusko Poljsko je Ruse, kakor se zdi, popolnoma presenetilo. Sicer so pomaknili močne voie iz Galicije proti severu, vendar jih je zavezniška armada pri njihovem poskusu, da bi prekoračili Vislo v smeri Opatow, potisnila preko reke. Naše čete so zavzele ruske utrdbe, ki branijo prehod preko Visle pri San-comierzu. V Galiciji prodiramo po načrtu. Pri Tarnobrzegu smo odbili napad neke ruske pehotne divizije. — Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, generalni major. * • * UMIKANJE RUSKIH CET Z OGRSKEGA. — NAŠA OFENZIVA PRI MARMAROS - SZIGETU. Budimpešta, 6. oktobra. (Ogrski fcoc. urad.) Oficiozno poročajo: Naše čete so mogle tudi že pri Marma-ros - Szigetu začeti z ofenzivo, ki bo, kakor je upati. Ogrsko v kratkem popolnoma očistila ruskih čet. Hitri beg ali pogin čaka tudi posameznih manjših oddelkov te ruske kolone, ki ^o se po gorskih potih priplazili v ko-mitat Beszterze Naszod. Zazdaj so zadrževali njihovo prodiranje nekateri v bližini se nahajajoči orožniki. Vojaške čete, ki so potrebne, da onemogočijo ves poskus, so že na potu. Pri vseh vstalih prelazih prodiramo zmagovito čez ogrsko mejo. LJUT BOJ PRI TECSO. — RUSI PRI KRACSFULVI PORAŽENI. Budimpešta, 6. oktobra. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni in korespon-ienčni urad javlja iz Nviregvhaze: Po uradnem poročilu iz Huszta se nahajajo naše čete od včeraj opoldne prt Tecso v ljutem boju z Rusi. Naše čete zavzemajo korak za korakom '•uske postojanke. Pri Kracsfalvi se ie tudi vršil boj, ki se je konča! s popolno našo zmago. Ruse smo deloma uničili, ostale pa smo vzeli. Tu tvori iOOO poljskih legijonarjev našo pred-no četo. Naše čete korakajo, da preženejo Ruse iz Mannaroša. Budapester Korrespondenz javlja: Ruske čete. ki se nahajajo v komitatu Marmaros, ne skušajo prodirati naprej. Ojačenja, ki so bila poslana našim Četam na pomoč, so prispela na svoje mesto. Smatrati je za gotovo, da bo v najkrajšem času tudi zadnja ruska četa iz Ogrske pognana. Podrobnosti o bojih v Marmarošu. V budimpeštanskem »Magv-arorezag« pripoveduje ranjenec o poteku bojev v mar maroškem komitatu. »Ko so se v sredo pojavile prve ruske predstraže. smo hoteli Marma- ros - Sziget obvestiti. Toda — niti telegraf, niti telefon nista funkcionirala, žica je bila za našim hrbtom odrezana. Poslali smo jezdeca v Marmaros - Sziget, toda ta ni prispel na svoje mesto. Ker nismo vedeli, kako močen da je sovražnik, smo ga skušali z našimi 1200 mož broječimi četami zadržati. Že le pozneje smo izvedeli, da je bila ruska premoč velika. Naš položaj je bil v toliko ugoden, ker smo se borili v ozkem prelazu, v pozicijah, ki smo si jih bili ob cesti in železnici naprej pripravili in ker nas je podpirala artiljerija — med tem. ko se Rusom ni posrečilo opraviti svoje topove na primerna mesta, Neizrecno so se trudili, da pridejo s svojimi baterijami na hribe, toda naši topovi so jim ubijali moštvo, konji niso mogli vleči in ruski artiijeristi so morali končno z nepopisnim naporom in z velikimi izgubami spraviti topove sami na visoko ležeče pozicije. 17 ur smo na ta način zadržali Ruse, ki so utrpeli velike izgube, med tem ko smo imeli mi le malo mrtvih in ranjenih. Rusi so nas dvakrat z bajoneti naskočili, toda vsakokrat smo jih zavrnili. Boj se je nadaljeval tudi v -redo ponoči. Rusi niso mogli pridobit niti predterena. Končno pa smo n »rali uvideti, da nas je premalo. Me nami so se borili ljudje, ki so bili zadobili že več ran. Nas krepki odpor je sovražnika prepričal, da ima op avi-ti z jako močnimi četami in zato niti ni poskušal motiti nase umikanje. Skoraj polovica naših je bila ranjena. Morali smo se umakniti tudi radi tega, da obvestimo Marmaros - Sziget. Iz Visovolgv smo mogli že telefonirati. Dobili smo povelje, da sovražnika še nekaj časa zadržimo. To smo v dobrih pozicijah med Visovolgv in Nagvbocsko tudi storili ter Ruse 6 ur zadržavali. Medtem smo mogli izprazniti za nami ležeče vasi. V četrtek zvečer smo se umaknili v Marmaros - Sziget; skoraj vsi smo bili ranjeni. Rusi so se vsled našega odpora le počasi umikali in njihove predstraže so prispele še le v petek v Marmaros - Sziget. Rusi v komitatu Marmaros. »Pester Lloyd« poroča z dne 5. oktobra: V Marmaros - Sziget dospele ruske čete tudi danes dopoldne niso poskusile nadaljnega in resnega napada. V jutranjih urah je poskusilo par sto kozakov izpasti iz mesta Marmaros - Sziget in prodreti v smeri na Hosszumezo. Sprednje čete naših, tam se nahajajočih vojnih oddelkov, pa so jih sprejele s hudim ognjem; nekaj kozakov je padlo, drugi so pobegnili nazaj v Marmaros - Sziget Sicer se tekom 6. oktobra v teh po kratinah ni zgodilo nič bistvenega, i Kakor zatrjujejo dosedaj še nepotrjene vesti, se je baje pokazal majhen ruski oddelek tudi v bližini Taraezkoza, severozahodno od Marmaros - Szigeta. Ta oddelek pa je takoj zbežal, ko so ga Maši napadli. Nasproti drugačnim vestem, je treba zopet z vso odločnost].: nagla-šati, da razen v Marmaros - Szigetu, v celih Karpatih, tako v komitatu Bereg, kakor v komitatu Ung, ni nobenega Rusa. Tekom 4. in 5. oktobra je dospelo iz komitata Marmaros - Sziget kakih 3000 beguncev v Budimpešto. Ko je prebivalstvo slišalo, da se bližajo Rusi, je navalilo na vlake, da zbeže pred sovražnikom. 2e dva dneva prihajajo vsi vlaki iz teli pokrajin polni do zadnjega kotička. Ze 4. oktobra je bil naval na vlake v Marmaros - Szigetu tako velik, da je morala železniška uprava sestaviti posebne vlake za begunce in so vlaki odhajali tudi izvor voziicva reda. Mnogo ljudi se je moralo voziti tudi v odprtih vozovih. Večinu je od svojega imetja rešila le orjv malo. Z bega iz komitata Marmaros-Szigeta, pripovedujejo begunci mnogo pretresljivih podrobnosti. Neka mlada mati je še v zadniein trenutku skočila na vlak ter vesela, da je utekla Rusom, poljubovala blazinice, pod katerimi je imela svoje, par tednov staro dete. Ko pa se otrok ni zbudil, je vzdignila plenice in sedaj šele spoznala, da je bila otroka na begu izgubila. Nepopisno je, kako je bila mlada mati obupana. Videti je bilo tudi otroke, ki so nosili svoje starše iz vlaka, starce in hrome, ki so se komaj plazili, stare ženice, ki so se tresle groze, vs~m se je videla na obrazih strahovita beda. Mestne in državne oblasti v Budimpešti so stale naenkrat pred težavno nalogo, da zbero. prehranijo in spravijo nod streho teh tisočev beguncev. 2e 5. oktobra opoldne pa je bilo vse urejeno. Posestnik zabavišča v Mestnem gozdu je dal na razpolago tamošnje stavbe in mestna občina je postavila kuhinje. Stroške za prehrano nosi mestna občina. Za 6. oktober je bilo naznanjenih še nadaljnji 2000 beguncev iz komitata Marmaros. • • • Dosedanje Izgube srbske armade. Listi poročajo, da je srbska armada izgubila dosedaj 14.000 mrtvih in več kakor 50.000 ranjenih. FRANCOSKO - NEMŠKA FRONTA JE PODALJŠANA DO ARASA. — NEMŠKE ZMAGE PRI OPATOWUf OSTROVVIECU IN RADOMU. Berolin, 6. oktobra. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada: Veliki glavni stan dne 6. oktobra zvečer. , Neprestani poskusi Francozov, da bi obkolili naše desao armadno krilo, so bolno fronto raztegnili do točke severno od Arrasa. Zapadno od Lilla In zapadno od Lensa, so naše čete zadele na sovražno konjenico. V naših protinapadih preko črte Ar-ras - Albert - Rove, ie nI bilo nobene odločitve. Na bolni fronti med rekama Oiso in Maso pri Verdom in v AlzacUi - LotaringiH, Je položaj ne-izpremenjen. Tadi izpred Antwerpna nimamo danes poročati ničesar posebnega« Na vzhodnfesi bojttč« smo usta-\UI rasko ofenzivo proti vzfcodmV Prusifl v gnbernip S«waJkL Od včeraj njpstno napadamo so-ažnika pri S«wm%m. V rnskl Po* ki so nemške čete sme 4. oktobra repoMe rasko a ar dan strelsko brigado Iz ntrftmm periefl med Opate wom m Ostro ur lecem. vfeH okrog 7000 mož m vpJemV več topov m strojnih pušk. Dne 5. oktobra smo pri Radomu napadli pol tretjo rusko konjeniško divizijo in dele ivango-rodske glavne rezerve ter jih potisnili prod Ivangorodu. Kako izgleda v Antwerpenu. London, 6. oktobra. (Kor. urad.) Korespondent londonskih »Times« slika položaj v Antwerpenu: V mestu se ni opaziti, da se nahaja sovražnik tako blizu. Gromenje topov, ki bombardirajo zunanje utrdbe, se ne sliši. Navzlic temu pa vlada velika razburjenost, na ulicah se gnete velikanska množica, tlak je raztrgan in kamenje nakopičeno za barikade. Vojaški vozovi in avtomobili »Rdečega križa« z ranjenci iz zunanjih utrdb prihajajo nepretrgoma v mesto ter zopet odhajajo. Čim se pokaže nov voz, dere množica proti njem, da izve kaj je »zunaj« novega. Trume beguncev prihajajo iz Lierre, Dijffel in ostalih krajev okolice — slika obupa in bede. * Francozi pričakujejo novo prodiranje Nemcev proti Parizu. Koppenhagen, 6. oktobra. (Kor. urad.) »Politiken« javlja iz Londona: Pariški gubernator je nasvetoval ge-neralisimu Joffre, da se naj utrde vsa mesta pred Parizom, ki so jih bili Nemci pri prvem svojem prodiranju brez odpora zavzeli. Utrdbe naj bodo čim najbolj silne. Generalisimus je ta predlog odobril in utrdila se bodo naslednja mesta: Senlis. Gisers, Saint Maxent, Montmorency, Beau-vais, Chantillv, Melun, Mantes in Meaux. Gamizije teh mest bodo tvorili rekruti letnika 1914 in pa armada, ki jo sestavila general Pau v južni Franciji. Arzenali v Creuzotu izdelujejo dan in noč težke topove, ki odidejo sredi oktobra na bojišče. (Berolinski Wolffov urad pripominja k temu poročilu: Ta vest nam jasno kaže. da računajo Francozi z novim uspešnim prodiranjem nemške armade.) Ruske priprave v Finski. Dunaj, 6. oktobra. »Reichspost« javlja iz Stockholma: Begunci poročajo, da gradijo Rusi ob obali finskega zaliva močne utrdbe, v katerih nameščajo težke topove. Več azijat-skih ruskih armadnih zborov je v Finski koncentriranih, v kakšnem namenu in s katerim ciljem, ni znano. »Gazetta VVojenna«. Berolin, 6. oktobra. (Kor. ur.) Časniki poročajo, da izhaja na ruskem Poljskem pod naslovom »Gazetta Wojenna« (Vojni list) nov časopis kot uradno glasilo nemškega višjega poveljstva. Prva številka poudarja, da mora zmagati pravična stvar in opozarja Poljake, da smejo svojo svobodo pričakovati le od zmage Nemčije in Avstrije. Japonska pomoč Rusiji? »Vossische Zeitung« poroča iz Kodanja: »Politiken« prinaša poročilo zanesljivega danskega« v Sibiriji živečega posestnika, ki pravi, da je srečal dne 26. septembra na potu iz Moskve v Memel, v Dunaburgu transporte japonskih čet. Železniško osobie ie pripovedovalo, da je dospelo Ha do toni 160 vlakov po 35 vozov iz Vladivostoka, V celem gre za 150.000 mo*. Ta vest se mmti zelo neverjetna Ponovno od početka vojne so se pojavile vesti o japonskih transportih skozi Rusijo, pa celo oficijalne japonske osebe so te vesti dementirale ter so dostavile, da Japonska nima nobe- nega interesa na tem, da bi se aktiv« no udeležila vojne v Evropi. VELIKANSKA BITKA NA FRANCOSKEM. Pariški »Temps« pravi: Vse vesti iz fronte potrjujejo, kar smo vedno trdili, da bo vojna zelo naporna in dolga. Videli smo, kako trdovratno se znajo Nemci braniti. Dasiravno se nahajajo v sovražni deželi, je njih odpor sila močen ter si moremo misliti, kako bi se borili šele potem, če bi se umaknili za svoje meje. Če bi prišlo do tega, kar je verjetno (!), da bodo naše Čete vdrle v nemško deželo, bomo morali zelo previdno postopati. Gotovo moramo izkoristiti svoje zmage, ne smemo pa razsipavati svojih moči. Počakati moramo na učinek angleške in ruske akcije ter moramo končno računati z ekonomičnim faktorjem. Še dolgo je do onega časa, da bo padla zavesa za zadnjim dejanjem velike vojne drame. Pariški poročevalec »Corriere della sera« piše: Kritiki soglasno priznavajo, da je nemško vojno povelj-ništvo izbralo v svojem poskusu, prebiti krog, točko, kjer bi bil uspeh s strani zaveznikov tudi upravičil največje žrtve. Kanal zaprt. Kristijanija, 6. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se objavlja: Od sobote je Kanal med 51° in 52° se vem e širine z minami zaprt. Amsterdam, 5. oktobra. (Kor. urad.) Mali holandski parnik >Niew-land« je zadel ob izlivu reke Hum-ber na mino ter se potopil Moštvo se je rešilo. • m * Uspehi nemške križarke »Leipzig«. Londonske »Times« poročajo in Lime: Nemški parnik »Marie« je dospel z moštvom parnika »Banc-field« v Callao. Angleški parnik »Bancfield« je bila nemška križarka »Leipzig« potopila. »Bancfield« je imela s seboj 6000 ton sladkorja za Liverpool. Tovor je vreden 120.000 funtov. Kakor znano, je »Leipzig« potopila tudi angleško ladjo »Elfinor* v čilenskih vodah. Boj med nemškimi krlžarkami in francosko topničarko. Berolin, 6. oktobra. (Kor. urad.) »Beri. Tagbl.« javlja, da ste nemški križarki »Scharnhorst« in »Gnei-senau« dne 22. septembra naleteli pred Paprete na otoku Tahiti na francosko malo topničarko >Zelee* ter jo uničile. (»Zelee« je starejša francoska; topničarka, ki ima le 650 ton depla-cementa.) Japonski In angleški napad na Tsingtau odbit Berolin, 6. oktobra. (Kor. urad.) Posebni poročevalec lista »Berlinet Zeitung am Mittag« poroča: Pri prvem naskoku na infanterijske abrambne gradnje v Tsingtauu, so bili združeni Japonci in Angleži odbiti z izgubami 2500 mož. Učinek nemških min, topov in strojnih pušk je bil uničevalen. Desno krilo zaveznikov sta uspešno obstreljevali avstro-ogr-ska križarka »Cesarica Elizabeta« in nemška topničarka »Jaguar«. Nemške izgube so baje majhne. Japonci pričakujejo pomoči z Japonskega. m m m »Cesarica Elizabeta«. BeroHa, 6. oktobra. (Kor. urad.) Vse časopisje pozdravlja uspešno pomoč avstro - ogrske križarke »Cesarica Elizabeta« pri Tsingtau in se ve- Stran 2. •SMJVCN.Kl NAKUUV po&vedotocuje tudi na daljnem Vzhodu po skupnih bojih in skupnih uspehih • * * Turška ■*?\tr*HeuL Carigrad. 6. oktobra. (Kor. ur.) Inspiriran članek lkdama«, odgovarja na napade, ki sta jih naperili petrograška »No v oje Yrem|a< in moskovski »Ruskoje Slovo« proti Turčiii. »tkdam« izjavlja, da ne dela Turčija za nikogar propagande ter varuje nevtraliteto, vendar pa na način, da more braniti svoje lastne interese. Kar se tiče grožnje, da bi mogli Anglija in Francija napasti in zasesti pristanišna mesta Sirije, tedaj se te ne morejo smatrati za resne, ker se je sedaj izlamski svet probudi l iz dolgega spanja in bi bili obe imenovani državi izpostavljeni tež-kočam. če bi hoteli napasti Turčijo na ta način. Ultimatum tripelentente Turčiji? Rimski poročevalec »Vossische Zeitung^ izve iz krogov, ki so v ozkih stikih s tamošnjim angleškim veleposlaništvom, da se l vs;> gotovostjo zatrjuje, da so države tripel-entente zahtevale v obliki ultimatuma od Turčije otvorit-v L)ardane> Oboroževanje Grške. Dunajska Polit. Korr.« poroča, via namerava Grška v najkrajšem Času sklicati v Makedoniji nadaljne iu na razpolaganje italijanski vladi. Meki italijanski toipedni ružiiec ie baje že odplul, da prevzame podmorski Čoln ter n eskorttai v Speata. Rotchi je mnenja, da je vat dogodek povaroči-la prenapetost Bellonijtva. Rim, 4 oktobra. (Kor. arad.) »Measagero« poroča iz Speate: Ladjedelnica firme Fiat v Sanct Giorgio v Muggiano, ie dobila ponoči od inženirja Rocchi j a, ki je bil na krovu izginolega podmorskega čolna, brzojavko iz Bastie, v kateri zahteva dovoljenja, da se sme vrniti. Ladjedelnica je Rocch.iu brzojavno naročila, naj pouči moštvo, da naj ne uboga več Be loniia ter straži podmorski čo'n, da prispe italijanski podmorski čoln, ki odpelje podmorski čoln. Rim, b. oktobra. (Kor. urad.) >Tribuna« poroča: Enemu naših sodelavcev so na francoskem poslaništvu izjavili, da se bo kmalu vrnil italijanski podmorski čoln Fiat - tovarne, ki je priplul v Ajaccio. Treba je le še uvaževati, na kakšen način se bo mogel čoln vrniti, kajti gre zei nov slučaj v zgodovini mednarodnega prava. Rim, 6. oktobra. (Kor. urad.) Ruski poslanik razglaša, da je Rusija naročila iz ladjedelnice Fiat v St. Giorgio odpeljani podmorski čoln. Rusija je zaradi vojne prosila ladjedelnico, naj podmorski čoln zadrži. Rusija ni v nobeni zvezi z odpeljavo tega čolna. KAKO SE HRANIJO ARMADE. Na milijone vojakov se nahaja sedaj na bojiščih in med najglavncjše srvari, za katere je treba skrbeti, so hrana in municija. Prehrana milijonskih armad je nad vse težavna, treba je zato velikanskega pomožnega aparata in ogromnih za'og. Treba je le pomisliti, da poje armada l mUijona vojakov vsak dan do 1200 volov. Nemški listi priobčuje;o scJ?.] podrobnosti francoskega aprovizačnega sistema, ki nam nudijo vpogled v komplicirano funkcijo prehrane bojujoče se armade. Pri odhoda na bojišče nosi francoski voiak naslednja živita seboj: 2 porcije kruha, 2 kosa nrepečenca, i pore. riža. 1 pore. posušene zeleni-ne. 4 pore. soli, 4 pore. kave in sladkorja. 2 konzervi mesa, 2 pore. kondenzirane juhe; konjeniki še posebej 2 pore. ovsa,. Na aprovizačnih vozeh. ki vozijo z vsakim poBtom so naloženi: pre-peeenec za eden dan, mast za 2 dni, mes. konzerve za 2 dni, istotako kon-Jenzirane juhe in oves. Vsak armadni zbor ima poleg tega posebni aprovizaeni vozni park, ki ima zalogo za 4 dni in vodi sebe j tudi živo živino, katera zadostuje za nadaljna 2 dni. Vojaški oddelki, ki se vozijo po železnici dobivajo svojo hrano dvakrat na dan v odmornih postajah. Prvič dobe po! litra juhe in 250 g konzervnega mesa. drugič 250 g mesa in četrt litra h?adne kave. Ako imajo vozeči se oddelki tudi ponoči daljši odmor, dobe še pol litra hladne kave In 6 centilitrov žganja. Vojna dnevna porcija francoskega vojaka zna^a 750 g kruli a, 500 g svežega mesa, 100 g zeleiiave ali riža: hrana druge kategori obstoja iz 750 g krompirja, 30 g n sti, 25 g kondenzirane juhe. Armadni zbor je z ov bnimi in polkovnimi zalogami ter s svojim aprovizačnim parkom pre^rbljen s hrano za 8 dni. Poljske peči arm. zbora, katerih je 24. spečejo v 36 urah 62.120 porcij kruha ali pa 57.000 porcij prepečenca. V etapi, na varnem za fronto in vendar ž njo v trajni zvezi se nahajajo večje provijantne zaloge. Te aprovizačne postaje imajo za vsak posamezni armadni zbor na razpolago: moko in sočivje za 12 dni. pre-pečenec za 2 dni, konzervirano meso za 3 dni. Poleg tega se na vsaki aprov. postaji nahajajo staje, v katerih je živine za 10 dni. KAKO SE JE SLOVENSKI FANT »PRETEPAL« S KOZAKI? (Iz pisma ranjenega slovenskega vojaka.) ». .. . Kakor veš, sem pri armad-nem brzojavnem oddelku. Ta oddelek je imel štiri čete. Prva četa je dobila povelje, da mora do določenega roka napraviti brzojavno zvezo med krajem N. in R.. 3. četi pa je bilo ukazano, da mora do 7. zvečer brzojavno zvezo med R. in J. Jaz sem bil poveljnik voja pri 4. četi. Ob 7. zvečer je telefoniral poročnik 1. čete, da je zašel in da ne ve naprej. Ob 9. je javil, da se sploh več ne spozna, ob 10. pa, da je nekje na polju in ne ve ne naprej, ne nazaj. Ker ni napravil zveze s 3. četo, seveda nismo vedeli, če ni morda tudi ta četa kam , zašla. Naš načelnik ic ves nervozen taUfcmiraf, k«| da je in zabteval, na| gre nas poveljnik sam ia frivar uredi. Ponudil sem se jaz za ta posel, toda pod pogojem, ako mk dovolijo libreti dva najboflla voaav 8 najboljših konj in 6 junaJkih fantov. Dih' so ml jih. Vzel sem tudi dva ftnančna paanika, ki sta zaala dobro pot v K. ter te odpravil ob 11. ponoči v smeri za 1. četo. Z električnimi svetilkami smo osvetljevali »kabel}« ter se vozili za njim. Ko smo prevozili 10 do 12 kilometrov, sta mi finančna paznika dejala, da je najbrže tu zavil poročnik na levo, kar je bilo napačno, in tako zašei. Na tem mestu sem presekal kabel j, pritrdil svojega ter hotel ravno v smeri, ki sta mi jo pokazala finančna paznika pričeti z delom za novo brzojavno progo, kar poči prvi strel, drugi, tretji. Bili so to prvi streli, ki sem jih slišal tako blizu in ki so veljali meni in mojim ljudem. Čuden občutek, krčevito so se napele mišice na meni in nekaka kljubovalna jeza se je hipno porodila v moji notranjosti. Moji fantje so že ležali na trebuhu in odgovarjali s streli v smeri, kjer se je zabliskalo. Tudi jaz sem se hitro vle-gel ter mirno vele!, naj ne streljajo, zakaj moral sem se orijentirati, kje je sovražnik in koliko približno da je ueprijateljev. Kozaki so streljali, dalje, mi pa smo molčali. To je bilo dobro, zakaj opazil sem, da so komaj kakih 50 do 70 korakov od nas in da jih, sodeč po strelih, ni veliko. Kozaki so izgubili smer proti nam, ker prvo je bilo. da so moji fantje ugasnili obe svetilki, kar sta storila tudi *tre-naka« pri vozeh, ki so stali precej daleč od nas na cesti. Na moje povelje smo se plazili po trebuhu kakih 20 korakov v desno, potem v smeri proti strelom. Fantje so že imeli nasajene bajonete, zakaj ničesar drugega nam itak ni preostajalo, kakor naskok na nož. »Če bo, bo, ako ne, pa nas vzame vrag«, sem jim dejal. Prikimali so mi in mi tiho sledili. Tema je bila kakor v rogu. Ko smo se priplazili nekoliko bližje, sem jim tiho velel »pozor«, na to pa sem vstal ter zaklical: »Sturm, vorv.arts. luira!<' Fantje so kričali za menoj, kakor da hi nas bilo 30. Poteklo je par trenot-kov. kar so se naenkrat pojavile pred nami črne postave. Strelil sem prvikrat, tudi moji fantie so se ustavili ter strelih po enkrat. Tudi kozaki so oddali par strelov, na to pa je večina njih izginila, ostali pa so se obrnili proti nam. S prvim sem se menda spoprijel jaz. Butnil je proti meni z baionetom. cdskočii sem na desno, a mrcina me je vendar vjel z ostrino ravno v leva prsa (v bradavico, kakor sem pozneje konštatiral) ter mi odtrgal, ker sem se mu umaknil, velik konec bluze, V tem trenutk-i mu je seveda moi bro\vmng prodrl nrsa. Ustrelil sem ga iz bližine 1 metra. Z drugimi so »pomedli« moji fantje. Od steklih Kozakov ni bilo nič več videti in slišati. Ustrelili smo dva, ranili smo jih pet. Od mojih fantov sla bila ranjena dva, eden težko in ta ie med potjo umrl. Jaz sem kasneje zapazi!, da sem Gobi! majhen »vbodlaj«, 2 centimetra gfobofro. Malo krvi je bilo, pa je bilo dobro! Isto noč so kozaki streljal; še enkrat na nas, toda brezuspešno. Ob po" 0. zjutraj sem prišel v R. in javii lelefončno, da sem posel opravil. Od tam em moral zopet dalje, ker se je tudi drugi kamerad zgubil. S tem pošlem spm bil go' »v oi» pol 3. nopo'-<*:,e. /el sem za io prvo nohvalo. da sem >cin Teufels ktfU. Vrnil sem se preko R. in N. k svojemu oddelku v Tomašov (na Ruskem). Povedati ti moram še, da sem pri tej priliki izgubil vizitijerko, v kateri sem imel 20 kron in svojo legitimacijo, ker mi je ta mrcina žep na levi strani popolnoma odtrgal. Škoda za to lepo vizitijerko, pri Pe-tričiču v Ljubljani mi jo je prav po ceni prodal dober moj znanec, brat Sokol. Razpoloženje v Beroiinti. Norveški zdravnik dr. Mathies-sen, ki je obiskal nemš. lazarete, je v domačih listih popisal vtise, ki jih je dobil na Nemškem. Pravi, da so ga na Nemškem sprejeli izredno prijateljsko in da je mogel brez vseh težav potovati, koder je hotel. Mišljenje v Berolinu je vseskoz navdušeno. Splošno velja samo en nazor: Nemčija mora za vsako ceno zmagati. Nikjer ni nič strahu, nikjer niti dvomov. Življenje je v Berolinu v obče tako, kakor je bilo pred vojno, samo da ponoči ni več tako hrupno in razposajeno po kavarnah. Qleda-lišča so zopet odprta in so dobro obiskana. Moških je videti v Berolinu skoro ravno toliko, kakor pred vojno. Na ulicah je jako mnogo ranjenih oficirjev. Norvežani so zdaj v Berolinu zelo priljubljeni. Proti Francozom nt sovraštva. Vsak Nemec priznava, da Francozi Dravzaorav niso atogfi nič drugega storiti, kakor se latiti vojne. Sovraštvo pa ie proti Angležem. Silno sovraštvo. Ne le zato, ker so Nemci računali, da se Angleška ne zaplete v vojno, ampak tudi aato, ker sodijo, da bodo Angleži onemogočili sklep miru tudi ko se nemški armadi posreči premagati Francoze in Ruse. — Dalje poroča omenjeni zdravnik, da je v nemških bolnišnicah znamenito preskrbljeno za ranjence in bolnike. Ravna se z vsemi enako, naj so Nemci, Rusi ali Francozi. Praški »Čas < ima dopis iz Bero-lina, v katerem je rečeno: Dejstvo, da so se deli nemške armade v drugi bitki pri Lvovu skupno borili z avstrijsko armado, je silno utrdilo nemško - avstrijsko bratstvo, še bolj kakor dejstvo, da so avstrijske motorne havbice v Belgiji in na Francoskem pomagale nemški armadi. Ko je »Kolnische Zeitung« priobčila znani članek, v katerem je bilo rečeno. da Nemci ne ')do nikdar pozabili avstrijskim nai\,iom, da se v težkih urah bore ob njihovi strani«, je ves Berolin najprej mislil na Čehe. Nikoli se Čehom ni tako godilo v Berolinu, kakor se jim godi od tedaj. Ko so nemški listi razglasili slavo avstrijskih havbic, so Berlinci začeli Cehe imenovati brate. Urednik enega največjih berolinskih hstov se je izjavil: »Vi, Celil, ste zdaj naši bratje. Gledali boste, kako se bo po vojni vse premeniio. Poleti smo se Nemci raztepali po vsem svetu in zlodej nas je vodil največ na Angleško, na Francosko in na Špansko. Odslej bodo hodili k Vam na Češko.« Prej so morali markerji po kavarnab skrivati češke liste, zdaj jih leži po vseh kavarnah vse polno. Vojno navdušenje v BeroJinu je brezmejno in splošno. Ta splošnost je Nemce same nekoliko presenetila, kajti mislili so, da bodo socijalni demokratje delali kake težave. Toda socijair.i demokratje so odločno posvedočili svoje nemško mišljenje in se zavzeli za vojno >e z večjo vnemo, kakor na primer ana krogi. Kmetje so sicer z dušo in telom na strani svoje domovine, a tako vneti niso za vojno, kakor socijalni demokratje, ki pač vsi čutijo, da bodo plačilo za njihovo izredno požrtvovalnost po vojni velike socijalne reforme. Ravno v mestih se vidi: čim več sinov. bratGv itd. tata katera rodbina v vojni, toliko bolj je ponosna. Imena padlih in ranjenih se pač razglašajo v listih, a žalnih znakov ne nosi nobena prizadeta rodbina. Veliko nevoljo vzbujajo v Berolinu ponavljajoči se poskusi ameriškega prezidenta VVilsona za mir. Cesar in narod odklanjata posredovanja z vso odločnostjo, zlasti z ozi-rom na Angleško. Ta je izjavila, da se mora vojna nadaljevati, dokler ne bo Nemčija popolnoma premagana, zato smatrajo na Nemškem vsako mirovno posredovanje za popolnoma izključeno in hočejo boj nadaljevati do zadnjega moža. »Če je res« — se je izrazil visok general — »da želi ves svet, naj se zmanjšajo armade, potem ni do tega slabše poti, kakor namen, uničiti Nemčijo. Nemčija, bo storila to. kar je storila za časa Napoleona L. oborožila bo vsakega moža, vsaega otroka, makari vsakega psa in vsakega mačka, samo da obrani svoje pravice.« Glede morebitnih mirovnih poskusov, razglašajo v Berolinu naslednja vodilna načela: 1. Treba je pred vsem dokazov, da so sploh mogoča mirovna pogajanja in ne zadostuje samo dobra volja Združenih držav. Predlogi prezidenta VVilsona nimajo nobene podlage, kajti Nemčija sploh ne more razpravljati o miru. dokler ni Angleška preklicala svoje parole o »uničenju Nemčije.« 2. Nemčija mora glede svojega ozemlja v Evropi ostati popolnoma nedotaknjena. O kolonijah bi se dalo morda govoriti, o evropskem teritoriju Nemčije pa absolutno nič. 3. Sosedne države se morajo za prihodnjost odpovedati vsakemu pritisku na Nemčijo. Vsak Nemec ve, da ie sedanja vojna samoobramba proti Rusiji, Franciji in Angleški. Obveljati mora načelo »Leben und le-ben lassen«. drugače ni govora o miru. — O tem se v Berolinu živahno debatira, a vedno s trdna zavestjo, da je Nemčiji zagotovljena sijajna zmaga. Dnevne vesti. 4- Odlikovanja. Njegovo Veličanstvo je blagovolilo podeliti: red železne krone I. razreda z vojno dekoracijo v priznanje zmagovitega vodstva svojih korov: nadvojvodi Josipu Ferdinanda, generalu kavale-rije Karla Temtya«szkeniu pk Nadaš, generalu pehote Hugomi Mete-nerju p!. Zwelenstannu. feldcajgmoi-stru Pavla PohaHo m. Brlog, generalu kavalerijc Karta baronu plen. Klrckback auf Lauterbacb. feldcajg- mojstru Ivanu pt Frladel; v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom generalu kavalerije De-aiderijtt Kolossvary de Kolossvar; vojno dekoracijo k redu železne krone prvega razreda v priznanje zmagovitega vodstva svojih korov generalu pehote Blažu Schernua; v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom generalu infanterije Hermanu Kovess pi. Koveshazza; red železne krone II. razreda z vojno dekoracijo brez takse feldmaršal-leutnantu Rudolfu Stoger - Steiner pL Stelnstadten, poveljniku 4. pehotne divizije Oskarju pl. VVHtmannu; v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom generalmajorjema Rudolfu Kraussu, Alfredu Hochanow-skemu pl. Korwinau; viteški red Lecpoldovega reda z vojno dekoracijo brez takse v priznanje pogumnega in uspešnega postopanja proti sovražniku feldmaršalleutnantu Edvardu p!. Krevsa, poveljniku c. kr. 13. domobranske infanterijske divizije. Čestitka mestne občine ljubljanske. Povodom visokih odlikovanj, ki jih je podelilo Njegovo Veličanstvo poveljnikom naših domačih čet divizijonarji! ekscelenci Kraličku, brigadirju Schmidtu pl. Fussnli« brigadirju Weberju, poveljniku 27. peh. polka, polkovniku baronu Stnifriedu, poveljniku 17. pehotnega polka, podpolkovniku Ventourlu od istega polka, majorju Kravsu in stotniku Kalnzu pri generalnem štabu domače divizije, je g. župan dr. Ivan Tavčar v imenu občinskega sveta in prebivalstva ljubljanskega odposlal imenovanim gospodom brzojavne čestitke. -f Dr. Anton vitez Randa t. Na svojem posestvu Dobfichovice pri Pragi je umrl včeraj nagle smrti podpredsednik državnega sodišča in bivši češki minister-krajan profesor dr. Anton vitez Randa, v 81. letu svoje starostu Do zadnjega se je čatil častitljivi starček čilega in zdravega, in Še v pon-deljek zvečer je veselo občeval s svojimi prijatelji. Ponoči se mu je vlila kri in včeraj dopoldan je izdihnil svojo dušo. — Z vit. Rando je ugasnila ena najsijajnejših zvezd na nebu avstrijske znanosti, ž njim je izgubil češki narod enega najslavnejših reprezentan-tov svoje visoke kulture, pa tudi neomajnega branitelja narodnih pravic. Smrt znamenitega češkega učenjaka pa pcmenja veliko izgubo tudi za vse ostale Slovane. Vitez Randa je^ bil rojen 8. julija 1834 v Bistrici na Češkem, Komaj 26 let star je postal privatni docent za civilno pisavo na takrat še nemški praški univerzi, kjer je kot prvi pričel predavati v češkem jeziku. Njegovo znanstveno delovanje na polju civilnega, osobito posestnega in trgovskega prava mu je pridobilo svetovno slavo. V mladih letih je dosegel vse akademične časti, in ker se je tudi politično udejstvoval, ga je cesar že L 1881. poklical v gosposko zbornico, kjer se je opetovano vztrajno zavzemal za pravice češkega naroda. Po odstopu ministra Rezeka, poleti 1904 je postal vit. Randa češki minister-krajan, na katerem mestu je vztrajal do junija 1906. Že zgodaj je postal vit. Randa član državnega sodišča, in po smrti grofa Schonborna mu je cesar podelil čast podpredsednika tega najvišjega ustavnega tribu-nala v Avstriji. Vit. Randa je bil tajni svetnik, član znanstvenih akademij v Pragi in Krakovu, častni doktor bo-lognske univerze in imetnik najvišjega, odlikovanja za učenjake: častnega znamenja za znanost in umetnost. Veliki učenjak in zaslužni politik je bil tudi osebno mil, prisrčen človek, kakršnih je malo. Čast njegovemu spominu! 4- Armadni poveljnik Moric Auffenberg na Dunaju. »Grazer Volksblatt« poroča: Armadni povelj* nik general pehote Moric Auffen-b e r g. zmagovalec pri Zamoscu, ki je, kakor smo poročali, zbolel, je v petek zvečer dospel na Dunaj. Njegovo stanje se je med tem v toliko zboljšalo, da bo skoro gotovo v kratkem zopet mogel oditi na bojišče. — Prof. Dolinšek — mrtev. Prijatelj našega lista nam piše: V »Narodu« od 5. t. m. čital sem, da se pogreša g. prof. Dolinšek. — Jaz sem dobil od tovariša iz bojišča dopisnico, datirano 3. septembra — v koji mi piše: »DollnSek mrtev«. Tovarišu je ime Zorko Tomažič, ki leži sedaj ranjen v Karansebesu v Banatu; isti je bil kot enoletni prostovoljec tudi pri 47. regimentu. Da mi tovariš poroča ravno o g. prof. Dolinšku je vzrok dejstvo, da je bil Tomažič učenec v osmem gimnazijskem raz« redu g. profesorja. — Na bojišču so padli: Kare! S c h w a b , stotnik c. in kr. peh. polka št. 27; Ivan T a s c h 1, c. in kr. vojaški intendančni šef 6. pehotne divizije; Herman pl. Wimmer, rezervni kadet 17. peh. polka; dr. Karel Fischer, rez, praporščak poljskega havbičnega polka it. 3: Kurt Schuster. c. kr. poročnik peh. Dolka št. 4. 238. ttev. „tfLOVENSKJ NAKUP*, mm 7. oktobri 1914. Stran 8« — Na severne« bojttcn }• pafel Oton T u 11 a, oficial Kranjske hranilnice in rez. poročnik bos. herc. peh. polka št. 2. — Ranjen je bil na južnem bojišču poročnik dr. Stanko J e n č i č, sodnik v Kranjski gori. Ranjenec leži sedaj v neki bolnici na jugu, pa se pripelje v kratkem v Ljubljano. — Pogrešani vojak. Infanterist 47. pespoika Rudolf Z d o 1 Š e k, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu, ki je bil v začetku vojne pri-deljen trenu kot »Fahrsoldat«, se pogreša že od 25. avgusta in so vsa poizvedovanja po njem zaman. Kdor o njem kaj ve, naj to blagovoljno sporoči njegovi materi, gospej Mariji Zdolšek v Žabji vasi, pošta Kan-Jija pri Novem mestu. — Ranjenci v Celovcu. — V rezervni bolnišnici št. 1. Od peš-polka št. 17: Inanteristi: Hubert Zaman, Franc Kervina, Franc Drino-vec, Peter Magajne, Peter Semeič, Franc Zore, Stanislav Zobič. Franc Žlebnik, Jakob Krakar. Valentin Kovač, Anton Reven; korporal Janez Raut; častniški sluga Janez Breiten-berger; korporal Vid Kuznik; infan-terista Janez Založnik, Jakob Malo-vič; korporal Matija Radolovec; infanteristi Franc Saje, Franc Leustig, Dominik Kaušek, Blaž Zaje, Anton Brankovič, Alojzij Orehovec, Anton Meglic, Mihael Novoselj, Franc Ko-derca; korporal Anton Erjavc; infan-teristi Mario Ražem. Franc Zvoletik, Janez Krašovec; častniški sluga Vid Ambrožič; infanteristi Fr. Osredkar, Franc Krek, Jožei Plut, Franc Hrenn, Janez Zalokar, Ignacij Zagorjan, Rudolf Prettner; korporal Alojzij Se-bauc; desetnik Janez Arhar; infanterist Ludovik Bergant; štabni narednik Edvard Delark; infanteristi Janez Težak, Janez Bahor, Herman Mihael Kordeš; četovodja Janez Boh; infanterista Leopold Serazin, Janez Blatnik; korperal, rez. Anton Novak: infanteristi Šimen Gerl, Fr. Malovašič, Fr. Schniderschitsch. Fr. Margon, Viktor Kosina; desetnik Matija Tellner; infanteristi Peter Osreikar. Matija Umek, Albin Kuhar; desetnik Miha Kleindienst: infanteristi Miha Kraut. Franc Legan. Anton Germ; desetnika Janez Berton-celi, Jožef Zurman; infanterist Anton Oblak; četovodja Gašpar Peiko: infanteristi Vinko Oražem, Jože Kre-gar, Matija Galičič, Franc Novi j-m, Jožef Sinčič, Alojzij Pack, Vinko Jereb. Anton Orlic: korporal Oton Prettner: infanterist Janez Lad'ha, Franc Gorenc; korporal Leopold Lu-kek: infanteristi Alojzij Debelak, Anton Velkoverh, Alojzij Sladic, Anton Repič, Jože Draksler, Andrej Siej. — Poljski topničarski polk š t. 9: TopniČarja Karel Blueh. Karel T'ronkar; četovodja Janez \Vaida-cher; topničarja Herman VVellisch, Štefan Unteruberbacher. — Poljski lovski bataljon št. 8: Ćetovodie Jožef Pessentheiner. Ferdinand Schober, Janez \Vedenig; lovci Jožef Skerbič, Franc Fink, Karel Salbrechter; četovodja Jurij Ta-megger, David Suntinger; patr. v. Volbenk Moser; tovci Franc Pikalo, Jurij Hanin, Gottfried Koferle, Janez Schiehl, Friderik Maier, Franc Lu-schin, Tomaž Loezeri; podlovec Matija Krenn: lovci Jožef Untergantsch-nigg. Jožef Platzer: patr. vodja Matija Lorbek; podlovec Alojzij Jager; lovci Anton Laure, Anton Alojzij Kramer, Alojzij Untenvegger, Jakob Pečnikar, Tomaž Liebetegger, Alojzij Konaver, Jožef Murgetz, Jožef Kosenc, Alojzij Puntschart, Jožef La-pitseh, Janez Budgar; podlovec Janez Bachler; patr. vodja Jurij Schul-ler; lovci Miha Just. Tomaž Mihor, Franc Massanek. — C. in kr. vojaška bolnišnica: Stotnik Žerjav, pešpolk št. 17; stotnik pl. Canisius, pešpolk št. 17. — P e š p o I k š t. 7: Desetniki Viktor Tbonhaiser, Tomaž Stranik, Andrej Pressnig, Ambrož Nagler; korporal Herman Hasslacher; infanterist Franc Joschep; nad. rezervist Rudolf Orasch; desetnik Henrik Mat-tersdorfer: infanteristi Jožef Boma-sen, Rok Sorgo; desetnik Gašper Winkler; četovodja Štefan Ebner; infanterista Henrik Altersberger in Pavel Morth. — Poljski lovski bataljon št. 8: Lovca Franc Smertnik, Jožef Missbichler; patr. vodja Lenart Kreutzer; lovci Primož Smeričnik, Boštjan Gradinger, Valentin Kleinwein, Ferdinand Kužak, Anton Ponočnik, Anton Lcnčarič, Karel Krobak. — Pešpolk št. 17: Infanterist Franc Dornik. — Domobranski pešpolk št. 4: Infanteristi Janez Nussbaumer, Mihael Pichler, Jožef Zegina; korporal Jurij Herb; infanterist Gottfried Markut; desetnik Janez Thurnher; infanteristi Maks Gratzl, Jožef Jehnschatz, Valentin Uršič. — Poljski topniški polk št. 9: Topničar Janez Spindler. — Waisenhau«kaseme. Pešpolk št. 7: Desetnik Anton Muhi; infanteristi Ludovik Brenner, Tomaž Winkler, Jakob Krainer; korporal Matija Rotter; infanterist Lov- [ x*o Wailner; črnovojnik Jernej Pregl; ' infanterista Janez Kmcfcits Id Amm~ de] Unterluggauer, — Pollaki topničarski polk i t 9: Desetnik Jožef Pock; toptiicar IMmmI Speck; desetnik Franc Antlega; topničarja Martin Murn in Pran Kdck. — Poljski lovski bataljon št. 8: Podlovec Matija Ertl; patr. v. Franc Niedertrojer; podlovec Jakob Sablatnig. — Domobranski pešpolk št. 4: infanteristi Janez Ulsnegger, Peter Sgarbisa in Janez Lamegger. — Pešpolk št 17: infanterist Janez Flapnik. — Mestnemu magistratu došli darovi za zapuščene rodbine v vojsko vpoklicanih vojakov: Uradništvo poštnega urada Ljubljana III.: Ravnikar Vekoslav 3 K, Tavčar Albina 1 K 50 v, Rakovec Jožica 1 K, Gilly Jožica 1 K, Rus Nikolaj, magistrutni sluga, 2 K, učiteljski zbor c. kr. učiteljišča Ljubljana za oktober 39 K 70 v, Mazele Ivan 1 K, Vojevič Vinko, posestnik, 5 K, Vodišek Andrej 3 K, profesorski zbor I. državne gimnazije za oktober 30 K 17 v, Rudolf Anton, hranil, eksp. v p., 5 K, osobje poštnega in brzojavnega urada Ljubljana I. za oktober 194 K. :— Pregledovan e črnovojnikcw za mesto Ljubljano se vrši dne 9. in 10. oktobra t. 1. v Mestnem domu, in sicer dne 9. oktobra za črnovojnike, ki so v Ljubljano pristojni, dne 10. oktobra za črnovojnike, ki bivajo v Ljubljani pa niso v Ljubljano pristojni. Za potrjene črnovojnike, ki se prijavijo k skušnji za enoletno prostovolj-stvo, se vrši skušnja dne 21. oktobra in 23. novembra na kadetnici v Mariboru. Pripominja se, da se je brez poziva zglasiti pri pregledovalni komisiji in da se oni, ki neopravičeno izostanejo izroče vojaškemu sodišču. V inozemstvu bivajočim črnovojnikom rojenim 1. 1891, 1593. in 1894. se je radi pregledovanja zglasiti pri najbližjem avstrijskem konzulatu, kje odpravijo pregledovanje in dobe nadaljnja navodila. — C. kr. vojaško stacijsko poveljstvo razglaša: Kolesarji iz Ljubljane, ki so pripravljeni prostovoljno vstopiti v kolesarske kompanije, katere se bodo ustanovile, se tem potom vabiio, da se snidejo dne 8. oktobra !*)14 ob 8. uri zjutraj na starem dirkališču pod Tivolijem ter svoja kolesa seboj pripeljejo. Za vstop v kolesarske kompanije zamorejo se javiti najmanj 17 let stari avstrijski ali ogrski državljani, neomadeževa-ne preteklosti, a) ki niso podvrženi voini dolžnosti ali b) ki so bili kot črnovojni dolžnosti podvrženi nesposobnim za orožje spoznani. Nedo-letni potrebujejo privoljenje očeta (varuha) za prostovoljni vstop. Končni sprejem se izvrši po osemdnevnem službovanju za poskušnjo. Vse natančnejše podatke dobe aspi-rantje na zbirališču na starem dirkališču. — Za snre:oman'e fn odpoši-I an:e na Kranjskem nabranih daril za naše vojake v vo*ni, posebno perila, oblačil in branil proti mrazu ustanovilo se je nabrrališče pri c. kr. deželnem predsedništvu v Ljubljani. Delavne moči, s katerimi c. kr. deželno pred^edništvo razpolaga, ne zadostujejo, da bi se zamoglo s sprejemanjem, in-ventariziranjem in odpošilianjrm daril spojeno delo hitro ooraviti. Marsikateri gospodje vpokojeni častniki, vpo-kojeni uradniki in drugi prii elji armade bodo gotovo radi prijavljeni, s prostovoljnim brezplačnim s delovanjem pripomoči, da se zamor darila, katera patrijotična srca podari ^ naš;m vrlim vojskujočim se vojakom čim preje doposlati. Taki gospodje se srčno prosijo, da naj se posvetijo temu plemenitemu delu ljubavi do bližnjega. Posebno vrednosti bi bilo sodelovanje vskladišmi stroki izvežbanih gospodov. Prijave naj se blagovoli poslati c. kr. deželnemu predsedništvu v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica štev. 20 I. nadstr. — V priznanje zaslug za »Rdeči križ« je nadvojvoda Salvator kot namestnik protektoria »Rdečega križa* v monarhij' podelil častni znak »Rdečega križa« II. razreda finančnemu svetniku dr. Karlu W e i s s u pl. Veldenu v Trstu. — Umirovljen je nadsvetnik pri tržaškem višjem deželnem sodišču Demeter Degiopanni. Njegovo Veličanstvo mu je z najvišjo odločitvijo z dne 30. septembra tem povodom podelilo pristojbin prosto naslov dvornega svetnika. — Razdelelvanie podpor železničarjem iz različnih ustanov za leto 1914. V tekočem letu se bodo razdelile sledeče podpore: »Avstrijski železniški podporni zakla J za pomoči potrebne, za službo nesposobne železniške uslužbence vseh kategorij, oziroma za njihove vdove in sirote. »Matije viteza Schonererja ustanova za avstrijske železničarje« za ubež-ne in vredne neaktivne uradnike in sluge, ki so pri izstopu bili na avstrijskih progah v službi ki so sicer vpokojeni ali provizijonirani, a so z ozi-rom na svoje neznatne dohodke potrebni podpore. »Morica barona Ko- J nigswarterja ostaneva« za vdove in sirote, ki niso preskrbljene, dalje za take vdove in sirote, ki imajo sicer pokojnine, pa je kuratori] spoznal, da so podpore potrebni. »Ustanova za avstrijske železniške invalide« za take uslužbence, oziroma delavce avstrijskih železnic, ki so pri izvrševanju službe se ponesrečili in bili telesno tako poškodovani, da sploh niso zmožni kaj zaslužiti. — Prošnje je oddati do 31. oktobra t. 1. pri tajništvu glavnega kolodvora v Ljubljani. — V Ljubljani ni kolere. Omenili smo, da sta se tudi v Ljubljani zgodila dva slučaja sumljivih bolezni, o katerih se je raznesla govorica, da gre za kolero. Zdravniška preiskava je dognala, da bolezen ni bila kolera. — Pozornost na pecivo! Mnogo ljudi je, ki imajo to grdo navado, da pri kupovanju otipavajo pecivo. V časih kolere je to povrh še jako nevarno, kajti na ta način se nalezljiva bolezen najlaglje prenese. Nujno torej priporočamo, naj ljudje to grdo navado opuste, prodajalcem peciva pa priporočamo, naj takega otipavanja na noben način ne dopuste. — Živnostenska banka. Dne 1. t. m. je praznoval generalni ravnatelj Zivnostenske banke gospod Apolo R u ž i č k a Poletni jubilej svojega delovanja v imenovanem zavodu. Nadravnatelj Ružička je v finančnih Jvrogih znana oseba in se mu pripisujejo velike zasluge za razvoj ne samo Živr.ostenske banke — kjt prvega reprezentanta češkega trgovskega denarništv a — temveč tudi drugih denarnih organizacij na Češkem. Ra-zven tega je deloval gospod ravnatelj Ružička uspešno in inicijativno na polju češke sladkorne industrije in trgovine ter je povzročil ustanovitev praske blagovne borze, ki zavzema v oddelku sladkorja Častno mesto na svetovnem tržišču. — Klub uradnikov Živnostenske banke je izdal ob priliki jubileja slavnostno štavilko svojega »Vestnika«, v katerem so priobčeni interesantni članki izpod peres funkcionarjev Živnostenske banke in priiateljev jubilanta. Drugi češki listi prinašajo laskava poročila o delovanju nadravnateija RužiČke na narodno-gospodarskem polju in o slavnosti, kojo so mu priredili upravni svet in uradništvo Živnostenske banke. Jubilant je prejel ta dan ne-številno čestitk iz javnih in privatnih krogov. — Eksport lesa. Državni zakonik objavlja izpremenjeno izvozno prepoved. Predmetni ukaz navaja znatno število predmetov, katere je prepovedano v inozemstvo izvažati. Za deželo Kranjsko in za naše gospodarstvo je posebne važnosti, da je odpravljena prepoved za eksport lesa. Naši lesni interesentje morejo sedai les izvažati, ne da bi bilo treba izposlovati si posebno izvozno dovolilo. Prepovedano je sedaj le še izvažati les sledeče vrste: Jamski les, ročaji za pu^ke, železniški prag', les za telegraf. V veljavi pa ostane izvozna prepoved za lesno oglje. Kdor hoče eksportirati lesno oglje, mora dobiti specijelno dovoljenje od c. kr. finančnega ministrstva. — Vojna in loterija. Vojna zanima vse kroge prebivalstva in naravno je. da je znatno pomnožila tudi število tistih, ki poskušajo svojo srečo v loteriji. Med tem. ko so možje, sinovi in bratje v vojni, zasledujejo seveda žene, sestre in hčere vse vojne dogodke z največjo pazljivostjo in nič se ni čuditi, če se jim o vojni tudi sanja. Sanje pa. pravilno razložene in prenesene v številke, veljajo pri ženskem svetu za verodostojno sredstvo, poskusiti srečo v loteriji. Število tistih, ki stavijo, se je torej znatno pomnožilo .in sicer ne samo iz ženskih, ampak tudi iz moških krogov. Posebno mnogo stavijo ljudje na takozvane vojne številke: vojna 46, vojaki 13, Štab 90, ranjenci 47. Pa še druge številke so izkombi-nirale umne razlagateljice sanj: Pariz 36. bitka 54, hrabrost 4. artiljerija 18, velika novica 17, krogla 8. Naši ljudje so posebno navdušeni za generale Auffenberga in Dank^i in stavijo na visoko osebnost številko 50. Seveda, v bolnicah je veliko gorja (št. 3, 12, 48), ampak naši vojaki (št. 6), naši korporali (št. 16), naši visoki oficirji (št. 21) in polkovniki (št. 25) bodo svojo dolžnost sijajno izpolnili. Izbera številk je torej velika in je upati, da bodo vztrajni loteristi in loteristinie tudi prave izbrali in nanje kaj zadeli. — Umrl je v Spodnji S»kl St 120 mesar in posestnik, gospod Martin Bevc, v starosti 62 let. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. Kmetijska šola na Grmu. Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske in letne šole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca, letna šola celo leto od novembra do konca oktobra. Učenci plačujejo na mesec za hrano in stanovanje po 30 kron. Podpore potrebni sinovi kranjskih posestnikov se sprejemajo tudi J na prosta mesta. Prošnjo, ki je kole-ka prosta« je poslati ravnateljstvu Sole na Grmu, do 25. oktobra t. 1. Novi most cee Dravo. Ministrstvo za javna dela je povišalo državni prispevek za most med Dugošanci in Zg. Duplekom pod Mariborom od 35 na 70.000 K. Iz ffoc pod Mariborom. V Pivoli je padel posestnik Jernej Breznik pri trganju jakolk z jablane; zlomil si je tilnik in je bil pri priči mrtev. — V Zg. in Sp. Hoče, Rogozo, Bohovo, Razvanje, Pivolo, Slivnico in Orehovo vas je došlo kakih 300 beguncev iz Galicije, samih železničarskih rodbin. Ciril Metodova slavnost v korist »Rdečega križa« v Trstu. Priredila jo je šolska mladina C. M. šol od Jakoba v Trstu, na predvečer cesarjevega godu. Ker ne more drugače, je na ta način naša mladina položila svoj dar na altar domovine in pokazala, v kakem duhu jo vzgojuje-jo C. M. zavodi in kaka so njena čuvstva. Vse, kar je bilo proizvajano, je prišlo iz srca, zato je segalo tudi do src vsemu občinstvu, ki je do zadnjega kotička nabilo veliko dvorano »Narodnega doma«. Tržaški Slovenci so imeli priliko javno pokazati svoja nagnenja, in ista so izkazali z ogromno udeležbo na tej patrijotični prireditvi. Slavnost je počastil Njegova Jasnost g. namestnik princ Hcheniohe in gospa soproga prince-zinja Frančiška fiohenlohe, katero je pozdravila učenka VII. razreda, Bak ter ji izročila kot poklonilo otrok šopek cvetic. Ob vstopu visokih gostov v ložo je šolska mladina, s spremijevanjem godbe zapela cesarsko pesem. — Spored so izpolnjevale same aktualne, bojne navduševal-ne pesmi. Otvorilna je bila deklamacija S. Gregorčičeve pesmi »Za dom med bojni grom«. Sledil je venček narodnih pesmi »Moj dom«, sestavljen od družbenega učitelja E. Adamiča. Nato zopet deklamacija A. Aškerca, »Poslednje pismo« in S. Jenka »Zimski večer«. Kot 4. točka, izbrane narodne pesmi >Slišala sem ptičko pet«, »Gozdič je že zelen« in »Dva oblaka«, ki je tvorila višek pevskih točk. S tem je zbor končal! Vprizorila se je igra za otroke s petjem »Stari vojak«, ki jo je nalašč za to priliko sestavil %* (družbin učitelj). Marsikomu je izvabila solzo v oko deklamacija S. Gregorčičeve »Odlikovanje«. Nato je sledil nastop, ki je vzbudil viharno navdušenje po vsej dvorani. Nastopili so fantje v vojaških uniformah in zapeli venec »Slovenskih vojaških narodnih pesmi«. Sklep je tvorila živa slika: Za cesarjem so združene kronovine monarhije, simbolično označene v grbih krono vin; na cesarsko zastavo, pred cesarjem, prisega belo-rde-ča in belo-modro-rdeča zastava: Tržaški Slovenci prisegajo zvestobo Habsburgu in monarhiji; vojaki naših polkov prisegajo z meči ali dvignjenimi prsti zvestobo cesarju. Vsi zapojo slavospev »Živi svitli cesar naš!« Ob otvoritvi žive slike je dalo občinstvo duška svojim čustvom z glasnimi slava - klici na cesarja. Visoka gosta sta se zelo pohvalno izrazila o prireditvi, posebej sta pa pohvalila blag namen prireditve. Marsikomu so se porosile oči med predstavo spominjajočemu se sedanjih dogodkov. »Otroci so nastopali iako samozavestno, na čemer gre hvala našemu učiteljstvu. piše »Edinost«. Posebej pa je treba omeniti, da je bilo vse priučeno od 18. septembra do 3. oktobra, na čemer gre posebej pohvala g. pevovodji, družbenemu učitelju K. Mahkoti, za njegovo veliko požrtvovalnost v korist ugleda Ciril Metodove družbe in njenih šol. Slavnost so še počastili na-mestrištveni podpredsednik g. grof Attems, zastopnik »Rdečega križa« Minio, g. dež. šol. nadzornik Matej-čič, drž. poslanca gg. dr. Gregorin in dr. Rvbaf. deželna poslanca dr. VVilfan in dr. Slavik, g. policijski nadsvetnik Vračko, član glavnega vodstva C. M. družbe g. dr. Abram in še mnogo drugih odličnih gostov. Materijalen uspeh je kljub skrajno nizkim cenam — z ozirom na razmere zelo velik. Ker se čisti dohodek razdeli za »Rdeči križ« in za nakup šolskih potrebščin revnim otrokom vpoklicanih na C. M. šolah, se bo prireditev obnovila. Z lahkoto lahko rečemo, da je v odločilnem tre-notku dokazala slovenska tržaška mladina, da je Ciril Metodova družba v visoki in še višji meri vredna podpore, ki jo država daje njenim tržaškim šolam. Oališki begunci v Gradcu. Za otroke, ki so jih gališki begunci pripeljali seboj v Gradec, se ustanove posebni poljski razredi na nekih ljudskih in meščanskih šolah in obenem so starši že storili primerne korake, da se ustanovi provizorična poljska gimnazija. Slovenci n Dunaja. Gospodje, ki so zahajali k rujavema jelenu na I Dunaju, zahajajo od 1. oktobra začenši vsako soboto v rotovško klet. — Sevničan. Druga vrata, levo, krasna veseloigra v 3 dejanjih, je povzročila včeraj pri prvotnih predstavah v kinematografu »Ideal« obče priznanje in bučen smeh. Humorja polna zmešnjava nam predočuje tridesetdnevni smešni lov v samo tridesetih minutah. — Tudi senzacijonalna vohunska drama »Admiralova pisma«, je imela popolen uspeh. Velezanimivi so posnetki z bojišč »Eikovega tedna«. Nezgoda. Predvčerajšnjim je delavec Franc Korbič na Scagnettijevi cirkularni žagi prikrajševal frize ter spodrsnil z levim kazalcem v žago. Žaga mu je prst tako poškodovala, da je moral delo zapustiti in iskati zdravniške pomoči. Lepo grozdje je imela danes na Pogačarjevem trgu neka branjevka. Grozdje je bilo iz Vipave in so nekateri grozdi tehtali po 1 kg. Razredna loterija. Zadele so srečke št. 62.383 — 60.000 K; št. 52.350 — 10.000 K; št. 67.970 — 10.000 K in št. 156.298 — 5000 K. Brzojavna poročila. Sin grofa Berchtolda kot prostovoljec. Dunaj, 6. oktobra. (Kor. urad.) Grof Louis Berchtold, sin ministra zunanjih del grofa Berchtolda, je, kakor je izvedela korespondenca Wilheim, prostovoljno vstopil kot novinec v 6. dragonski polk, »Ostmarka«. Berolin, 6. oktobra. (Kor. urad.) »Lokalanzeigcr« javlja, da je glavni odbor društva »Ostmark« z ozirom na hvalevredno postopanje Poljakov v sedanji vojni sklenil, da opusti to društvo svoje delovanje in cia s ve jo organizacijo na razpolaganje »Rdečemu križu«. (Opomba: »Ostmarka« je društvo, ki je delalo na po-nemčenje Poljakov na Nemškem.) Schaffer in Hercigonja obsojena. Zagreb, 6. oktobra. (Kor. urad.) Sodišče je obsodilo trgovska akademika, Schafferja in Hercigonjo, prvega radi poskušenega atentata na hrvatskega bana, drugega radi veleizdaje, na 5, oziroma 8 let težke ječe. Kolera. Dunaj, 6. oktobra. (Kor. urad.) Sanitetni oddelek notranjega ministrstva sporoča: Dne 6. oktobra so bakterijologično konstatirali po en slučaj azijatske kolere v TeŠinju (Šlezija), kakor tudi v Krakovu in Novem Sandecu (Galicija). V Tešinju in Vi rakovu gre za vojake, v Novem Sandecu za nekega strojevodjo. V Srbiji ni kolere. Sofija, 6. oktobra. (Kor. urad.) Poročilo »Agence Telegraphique Bulgare«: Srbski tiskovni urad v Nišu sporoča z dne 4. oktobra: Opetovano v inozemskih časopisih objavljene vesti, da divja v Nišu kolera, so absolutno neosnovane. Niti v stari Srbiji, niti v novi Srbiji ni bil konstatiran noben slučaj kolere. Vstala v grški Makedoniji. Sofija, 6. oktobra. (Kor. urad.) »Dnevnik« poroča: Tudi v grški Makedoniji se vstaja vedno bolj širi. Tam delujejo predvsem muslimanske čete. ki Štejejo do 200 mož. — Ena izmed teh čet je razdrla med Ostro-vem in Vladovem pri Vodeni tri železniške mostove. Ena bolgarska četa se je pretekli četrtek 8 ur borila s Srbi pri Gevgeliju ter se umaknila v popolnem redu. Ponesrečena zrakoplovca. Poznanj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Pri Janowitzu sta padla na tla pred kratkim za poročnika imenovani pilot Stiefvater in njegov spremljevalec, častnik Pappe. Oba zrakoplovca sta bila na mestu mrtva. Begunci iz Antwerpna. Antwerpen, 5. oktobra. (Kor. ur.) »Rotterdamer Courant« javlja iz Perlenzena z dne 4. oktobra: Parni-ki izkrcavajo begunce iz Antwerpna. Belgijska vlada je izdala nasvet, naj se vse ženske in otroci odpošljejo iz Antwerpna. Avtomobilska nezgoda soproge generala pl. Einema. Berolin, 6. oktobra. (Kor. urad.) Snoči je trčil avtomobil, v katerem je sedela soproga poveljujočega generala pl. Einema, s tako močjo ob neki tramvajski voz, da je ta skočil s tira. Sprednji del avtomobila je bil popolnoma razbit. Gospa pl. Einem in šofer sta zadobila težke notranje poškodbe. Potres v Mali Azlfl. Carigrad, 6. oktobra. (Kor. ur.) Potresni sunki v pokrajini pri Bon-duru in Sparti se nadaljujejo. Od 5000 hiš jih je bilo v Sparti popolnoma razrušenih 3006, 1500 ljudi je bilo ubitih. Vadi žrtev J* •Jorog 4000. Strni 4« .SLOVENSKI NAROD-, dne 7. oktobra 1914. ?38. štev. tužne smdl * Vojna te Časopisja. Vekmleden nemški list pile o tein poglavju: Kdor misli da reklama v časopisih med vojno ne zaleže, ta se hudo motu Nikdar nimajo časopisi toliko naročnikov in toliko odjemalcev, kakor med vojno, čita jih pa skoro vsak človek. Na tisoče in tisoče je Dudi, ki ravno zaradi vojne segajo po časopisih, čeprav poprej niso nikoli nič čitali. Vsi listi so dobili brez Števila novih bralcev v vseh slojih, tako da sedaj reklame posebno zaležeja Zmota Je tudi, misliti, da sedaj v teh časih ljudje samo poročila z bojišč bero. Res je marveč, da ravno sedaj ljudje vse Časopise od konca do kraja pozorno pregledajo. To velja tudi za inserate. Ce vidijo ljudje iz inse-ratov, da gre gospodarsko življenje vzlic vojni svojo pot, vpliva to jako pomirjevalno nanje in Jim omogoča mirno sodbo o nastalih razmerah. Iz inseratov se najbolje spozna, kako je gospodarsko stanje v kaki državi, če se ljudje gibljejo in če vzlic vojni krepko in odločno izvršujejo svoje poklice, aH če so omagali. Krepko gospodarsko delo nese tudi v vojni dobičke in če je to krepko delo združeno s podjetnostjo, potem se tudi ni bati, da bi bili delavski krogi brez zaslužka in padli občnosti v breme. IX. zaznamek prispevkov, ki so jih vposlali c. kr. deželnemu predsedstvu naslednji darovalci: a) V prid društvu Rdeči križ: Nabrano po učiteljstvu šole Sv, Križ pri Kostanjevici: Kerin Franc, 5 K, Fatur Jakob 10 K, Posojilnica pri Sv. Križu 50 K, Kerin Josipina 5 K, občina Sv. Križ 10 K, Pavlic Kozma pri Sv. Križu 10 K, Rovtar Anton 10 K, Colarič Ignacij 5 K. Če-rov Fani pri Sv. Križu 5 K. Ravnikar Kristina 5 K, Malnarič Ivan 5 K, Kodrič Josip 5 K, Kmečka posojilnica pri Sv. Križu 30 K, v manjših zneskih 168 K 91 v. Nabrano po župnisču v ?ent Jerneju: Posojilnica v §t. Jerneju 50 kron, župnik Anton Lesjak pri Šent Jerneju 50 K, dr. Trenz s soprogo 10 kron, gospa Jordan-Margheri 5 K, posamezni župljani v manjših zneskih 85 K. Nabrano po gdčni. Stanislavi Rogelj v Boštanju: Gisi Ausch v Bo-stanju 20 K, Bogdan Ausch 10 K, v manjših zneskih 50 K 64 v; nndučf-Jelj A. Lunaček v §t. Rupertu 4 K 10 v, učitelj M. Brezovar, Št. Pupert, 2 K 59 v, učiteljica M. Furlan, Št. Ru-pert, 1 K 33 v. Nabrano po učiteljici Mariji Strauss, ZameŠko. krajni Šolski svet Zameško 10 K. Marija Strauss. Za-meško. 15 K 40 v, v manjših zneskih 24 K 60 v. Nabrano po nadučitelju Leopoldu Levstik v Krškem IS K 10 v; davčni urad Radeče 2 K; zbirka šolskega vodstva čadreže 38 K 60 v; zbirka strojnika papirnice bratov Pi-atnik v Njivicah pri Radečah 57 kron 15 v: zbirka Juli;'e Prijatelj pri Vevčah 50 K: Ivan Perko. kaplan pri Marjeti, 5 K, Josip Juran, občinski tajnik pri Sv. Križu. 5 K, uciteljstvo Leskovec. prostovoljni odtegliaji od plače, 4 K 79 v; uciteljstvo Št. Ru-pert, prostovoljni odtegljaji od plače, 4 K: krajevni odbor pri Sv. Marjeti 100 K. žunni urad Bučka 60 K. Hv-polit Girot v Verhpolji 20 K, M. Vale v Št. Jerneju 10 K. M. Bakše in Alojzij Tomažič pri Št. Jerneju 4 K, uciteljstvo v Mokronogu 11 K, šolsko vodstvo Telče 10 K. župni urad Škocijan 68 K, Jean Pfe;fer v Le-skovcu 30 K, zbirka poštarja Pfei-ferja v Leskovcu 22 K, predstojni-štvo kapucinskega samostana v Krškem 10 K, občina Št. Rupert 50 K, zbirka nadučitelja Josipa Pečnika v Št. Jurju 54 K 36 v, zbirka šolskega vodstva Velika dolina 45 K, zbirka županstva v Raki: Josip Metelko (nabrano) 32 K, Matiia Kralj v Celinah 10 K, v manjših zneskih 8 kron m v. zbirka učiteljstva v Cerkljah 214 K 48 v, davčni urad v Mokronogu 30 K, zbirka okrajnega glavarstva v Černomlju; Antonija Strugar v Gradcu (nabrano) 45 K 60 v, Lovšin Franc v Vinici 10 K, občina Su-hor (narilo) 20 K, prostovoljno gasilno društvo Stari trg 10 K, Šušter-šič Ivan v Semiču 16 K, Mišica Josip v Kočevju 5 K, zbirka Petra Pa-njan v Tanči gori 8 K, Panjan Peter 20 K, Štukelj Jakob v Gornji Paki 50 kron, zbirka Jurija Grahek v Rožan-cih 11 K 80 v, zbirka MatHe Absec v Mihelji vasi 18 K 70 v, zbirka Ivana Simonič v Mihelji vasi 11 K 30 vin., | zbirka Jakoba Štukelj v Gornji Paki 32 K, Kočevar Josip v Kotu 20 K, krajevno društvo Rdečega križa Vf-nica 300 K, donesek iz koncertne prireditve v Metliki 308 K, neimenovani 1 K, zbirka dr. J. Onldovec v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu 97 K, Ant. Verbajs, župnik v pok. v LJubljani, 10 K. Josip Zakotn*, župnik v pjfc, ^^JMavJLK. 4hii Zamarfn 3 K, uspeh zbirke preč. knesoškofi*-skega ordinarijata v LJubljani po župnih uradih: Semič 71 K, Podgrad 4 K. Podzemelj 73 K 88 v, Brezje M kron, Gorice 4 K, Velesovo 30 kron. Duplje 20 K, Jezica 50 K, Brezovica 21 K, Bloke 31 K 80 v. Crni vrh nad Idrijo 5 K, Toplice 56 K 25 v, Rateče 10 K 70 v, Dole pri Litiji 22 K, četn-šenik 20 K, Lozice 4 K, Skaručina 10 kron, Kamnik 50 K 11 v, neimenovani v Kamniku 100 K, Vavta vas 10 K, Marijina družba v Lichtenthurnovem zavodu 101 K, Stara Oselica 50 K, Slap 5 K, Hrenovice 30 K 20 v, Štanga 40 K. Mavčiče 20 K, Sela 4 K 62 v, 5t. Peter pri Novem mestu 15 K 07 v, Vače 4 K, Prežganie 60 K, Jan-če 15 K, Draga 10 K, črni vrh nad Polhovem Gradcem 18 K 80 v, Sent Peter v Ljubljani 40 K, Št. Vid pri Zatičini 52 K, št. Gothard 6 K, Zagorje ob Savi 15 K 70 v, cerkev Jezusovega srca v Ljubljani 33 K 60 v, Gornji Logatec 31 K 25 v. Trnovo v Ljubljani 41 K 44 v. Preska 30 K, Besnica 3 K 50 v. Sostro 43 K 97 v, Bostanj 28 K 30 v, Gotnica 5 K 70 v, l?adovica 18 K 60 v, Bevke 22 kron Dragatuš 28 K 90 v. Loški potok 20 kron, Kokra 10 K, Banialoka 15 K, Lučine 15 K, Križe pri Tržiču 40 K, Preska. II., 10 K. Anostolstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 200 kron, zbirka okrainega glavarstva Kamnik: Anton Stare, Mengeš, 1000 kron, sorodniki umrlega c. kr. okr. sodnika Bogdana Kobala na Vrhniki, mesto venca, 56 K, Anton in Marija Sitar, uslužbenca Antona Stareta, 10 K. otroci Antona in Marije Sitar iz prihrankov daril 4 K. KovČič Gregor 5 K, Vehovc Marija 5 K, Bore Tereziia 5 K. Bore Rozalija 5 K, občina Mengeš 143 K 20 v. Katoliško izobraževalno društvo Rova 30 K, Hudobilnik Ivan v Kamniku 2 K, župni urad Šmartno 70 K. župni urad Mengeš 32 K. zbirka okrajnega glavarstva Ljubljana: občina Jezica (darilo) 100 K, občina Jezica (nabrito) 12 K. občina Lipliene 5 K. Pc-terlin Fran v Lipljenah 5 K, nabrano po manjših zneskih v Lipljenah 40 K, zbirka učiteljice Albine Rupnik na Igu: Kmečka hranilnica in posojilnica na Igu 50 K, Napredno gospodarsko politično društvo na Igu 25 kron, Minatti, Ig. 5 K. Rupnik, Ig, 5 K, županstvo Iška vas 40 K, v manjših zneskih 76 K 44 v. Jos. Premelj in Josin Virant v £t. lurju 5 K. nabrano pc županu 5krjan:u, \eži Meden in Mariji Strle v Iški Loki v manjših zneskih 101 K, mesečni prispevek uradništva okrajnega glavarstva ljubljanske okolice 36 K. županstvo Studenec 50 K, skupaj 6294 K 28 v, prištevSi svote prejšnjih zaznamkov: 23.364 K 64 v, torej skupaj 29.65S K 92 vinar]ev. b) Za družine v vojno službo vpoklicanih: Zbirka upravništva »Laibacher Zeitung- 924 K 06, zbirka upravništva »Slovenski Narod« 10 K, od vojnega pomožnega urada c. kr. ministrstva za notranje zadeve IS.000 K, skupaj 18.934 K M v, pri-Stevši svote prejšnjih zaznamkov 2311 K 62 v, torej skupaj 21.245 kron 68 vinarjev. c) Za vojni oskrbniški sklad: Zbirka učiteljice Aurelije Vreze, v Velikem Ternu SO K, dr. Tov Marinko, c. kr. profesor v pok., Mavčiče, 10 K, Franc Zba>nik, župn v o.. Hrast:e. 10 K. Kranisko-prir »rsko gozdarsko društvo (73 naknp .corke obleke vojakom) 200 K, dr. Prane Munda, odvetnik v Ljubljani. ^0 K, Franc Honigmann, dekan na V 'miki. 10 K, župni urad Dol pri Ljubljani 10 K, uradništvo c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani 55 K. Fran Lavti-žar v Spodnji £iški 4 K. Marija Pa-gliarucci pl. Kiesektein. Ljubljana. F. J. Miklitsch v Ljubljani 50 K, mesečni prispevek uradništva okrajnega glavarstva ljubljanske okolice 21 K. mesečni prispevek uradništva okraine-ga glavarstva Kočevje 1% od plače 15 K 12 v, okrajni šolski nadzornik Novak 1 % od plače 3 K. Antonija Rott. učiteljica v Ljubljani, 6 K 06 v. Lea Rott. učiteljica v Zagorju, 4 K 06 v, Vukšinič Davorin. Metlika. 4 K 06 v. dr. Emil Ročk s soprogo v Ljubljani 100 K. Fdit Bock v Ljubljani 20 K, skupaj 668 K 90 v, prištevši svote prejšnjih zaznamkov: 5734 K 12 v, torej skupaj 6403 K 02 v. Umrli so v Ljubljani: Dne 2. oktobra: Neža Peterka, delavka. 18 let. Radcjkega cesta 9. — Ana Vončina. rejenka. 2 meseca, Cegnarjeva ulica 4. — Teodor Racy, DeSec 5. pešpolka. — Emil Kaposta, pešec 94. pešpolka. Dne 3. oktobra: Ivan KuSar, uradnik, 50 let. Sv. Petra cesta 50. — Ivan Primšar, delavec, 42 let, Cctfzova cesta L — Antonija Pristav, posestnikova hči, 26 let. — Ana Sadar, žena dninarja , 72 let, Radeč-kega cesta 9. Dne 4. oktobra: Berta Ložar, usmiljena sestra, 50 let, Radeckega cesta 9. — Pranja Ahčan, branjevka, 41 let Sv. Bctra aasto 41» — Josip Mtkota, železniški nadsprevodnik v pokoju, 89 let, Resljeva cesta 22. Dne 5. oktobra: Ivan Kreč, bivši krojač, 82 let. Stara pot 3. V deželni bolnici: Dne 30. septembra: Marijana Bergant, žena žel. kurjača, 34 let. — Ivan Lužar, elektromonter, 26 let. Dne 1. oktobra: Jakob Jančar, tov. delavec, 35 let. — Ivana Kljun, hči kajžarja, 17 let. Dne 4. oktobra: Čuk Ivana, žena okrajnega cestarja, 40 let. — Fran NapeČnik, hlapec, 40 let. — Ivana Strancar, žena kajžarja, 46 let. Hanaiaii fct abstaa 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Spominjajte so „ftdečega krlia«. ■M!^1^" m^^ mm m7^^ Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče. oziroma stari oče, brat, tast in stric, gospod Martin Bevc mesar in hišni posestnik po dolgi in mučni bolezni danes, ob 5 uri zjutrai, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 62 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predrapeg* rajnkega bo v četrtek, ob 4. uri popoiudne iz hiSe žalosti v Sp. Šiški, st. 120. na pokopališče v Dravljah. Sv. maše zaduSnce se bodo brale v raznih cerkvah. Sp. Šiška, dne 7. oktobra 191*1. Jeric« Bevc roj Demšar, booroga — Ciril Bevc, sin. — Jerice Pileč roj. Bere, Mibele Bevc, hčerki — AmaH£a Bevc rej Aa- clovskf, sinahg. — Anton Ttlzt zet. Pogrebne podjetje Rojina, Sp. Šiška. Zahirala. Ob nenadni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, brata in sina, gospoda Antona Dolničar posestnika Parknotela na Bledu in železniškega re-stavrnter|a na Jesenicah izkazalo se nam je toliko tolažilnega sočutja, da zamoremo !e tem potom izrekati vsem udeležencem našo iskreno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo piečastiti blejski in jeseniški duhovščini, gosp. drž. poslan Pibru, gosp. glavarju iz Radovljice, gosp. dr Kogoju iz Jesenic, gosp. dr. Benediktu in cosp. c. in kr. poročniku Slavcu, ter gosp. nadpo?tar;u na Jesenicah, dalje gg. zastopnikom državne Železnice, si. gostilniški zadrugi na Bledu, si. pofarni branibi \z Trbovelj, si. pevskemu zboru iz Jesenic za ginljivo petje in vsem darovalcem prelepih vencev. Iskrena hvala vsem ! Na Jesenicah, dne 7. oktobra 1914. Žalujoča Ivana Doloiiar. Zahvala Za vse ljubeznjive dokaze sičnega sočutja povodom prebridke izgube našega predragega soproga oziroma očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda Viktorja Garzarolli pl. Tharnloch in za spremstvo ljubega pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsemu sorodstvu, prijateljem in udele^nikom sploh, nažo iskreno zahvalo. Posebej pa se srčno zahvaljujemo vsem došlim gospodom iz Ljubljane, Vipave, Razdrtega, Postcjne, Slavine in vseh drugih notranjskih krajev, ki so spremili rajneega ob njegovom prevozu iz Razdrtega v Senožeče in vsem gospodom iz Senožeč in okolice za dočakanje in spremstvo na domače pokopališče. Lepa hvala ! Razdrto-Senožeče, dne 7. oktobra 1914 Žalujoči ostali. Vojno zavarovanje za življenje sklene lahko vsakdo za poljubno osebo, ki je v vojaško službovanje poklicana, če tudi se še nahaja v bojui vrsti. — Zavarovanje velja za 1 letno dobo. — Privolitev poklicanega v tako pogodbo in pa zdravniška preiskava ni potrebna. — V pokritje zavarovalnine se sprejemajo mesto gotovine tudi čeki prvovrstnih bančnih zavodov. Pojasnila daje in ponudbe sprejema: OtMralM Itprazratanca e. kr. prtv. marmlii 4raifc# mi iM|#B|* Avitrl}iU Feniks v LtaMUaL Mm «Um 1. 3464 Mm 1. november 1914 f&T iščesn ~9g slanovanje 11 iia in pripadki, v sredini mesta. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „I. novemker". 3462 Čevljarski pomočnik se sprejme takoj za novi stalni posel Franc F@žun, Trbovlje I. 3453 se išče za renomirano izde-lovalnico likerjev. — Tozadevne ponudbe pošljejo naj se upravništvu »Slov. Xaro-3455 da« pop šifro S. K. 3455. ff^T Sprejme se v Ceifu *^| prodajalka špecerijske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo tiste, katere so zmožne voditi trgovino same. Vstop takoj ali pozneje. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3450 Išče se za pisarno primeren pritličen IoKol v kaki hiši na Dunajski ali Marije Terezije cesti v Ljubljani. Tozadevne ponudbe pošljejo naj se pod šifro ,,R. S> 3456" na upravn. »Slov. Naroda«*. 3456 išče službe, naj raje ▼ bližini Ljub* Ijane ali Trsta. Cenjene ponudbe pod ,.£.u*0 160" na upravništvo »Slovenskega Naroda». 3465 Dal bi IS letno varovanko liroto boljši rodbini v odgojo, d« m princi vsemu gospodinjstva. 3460 Dopisi s pogoji pod: „Varuh/ 3460" na upravn. »Slov. Naroda«. Bivši visokošolic z večletno solicitatorsko prakso v velikih pisarnah, verziran tudi v poso-jilniškem poslovanju, z višjim sodno-pisarniškim izpitom, zdaj v neodpo-vedani službi, želi primerne službe pri avtonomnem uradu, denarnem zavodu itd. eventualno tudi v večji pisarni. Spričevala na zahtevanje. Ponudbe pod „Tisokošolec 3461" do 14. t m. na upravništvo «Siov. Naroda.* 3461 Vsak petek 1066 sveže morske ribe. Velika zatona močno asoriirauib klobas za narezke, praške in graške unjatl; clstercijansko Gafno maslo. Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZ0LINI delikatesna trgovina v Iilngarjevi ulici. ilTBliL 2 krat na teden od 8. do 9. zvečer. Plač« se 4 B na mesec Pouk se prične dne 15. oktobra. Tečaj se le otvori, če se oglasi najmanj 12 učencev. Tudi drugi tečaj se nadaljuje. — Več se izve o obeh tečajih vsak dan od 12. do 3. ure pop. v Času od 6. do 15 oktobra. Olga Nadeniczek, zapr. sodoijski tolmač u angleški Jezik Dalmatinov« iiltosv *tev. 10. agg. Štev. •^■na^^ V**^^^^n •^n^M^Kr f ^»no w t vaSBOSSO) 191% SUan 5» Priporočamo našim s gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO ---------------------------------------■----------------------------------------------------------------------------- ------------------------------------------------_______________________________________________________ iz edine slovenske 8 tovarne v Ljubljani B. Gol li I i i i ■ ■ i .i i ■ i - i i 11 Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domaćega Izdelka. Za naročila po meri največja izbera ^^^m^^M tn- in inozemskega blaga. ?^==~== Bros konknronoel Solidan postrežba! Najnižje cono! -------------------■—•*————■—- ■ ■ ■ * - i - - - — --*-—~ •-—^- —■—■-----------------------------------1—t LJUBLJANA, Mestni trg št. 19. Ei uh. INh. Stari trg U 8 priporoča svojo raznovrstno zalogo perila, bluz, pletenin :- domačega izdelka ter potrebščin za šivilje. >^^_ Podpletanje nogavic. ^11 Najnižje cene. Točna postrežba. r~--------i Modni setton —i e Siuchly - Mjasch^e Eidovska ulica št- 3 Dvorski &W Št t. priporoča svojo veliko zalogo okusnih najnovejših damskih in otroških klobukar, športnih čepic in vse v modistovsko obrt spadajoče stvari po najnižji ceni. 342, občn? zavarovalnica Assiciirazioni Generali v Trstu Cstanovlfesa !«!?. 1831. g3^~ Jamstveni zakladi ,:na?ajo nad 455 jp«li;C!SO¥ k P • n. ~^3 Poslovni Izkaz 5" ■ i?r*£oy.=toc£«i oddelka sa ifvllenle. Vi ožilo se |e ponudb III« za zar^rovaro vsoto I . zgotovljenih polic je bilo . . 72 avarovano vsoaa..... -njene škode znašajo # . . meseca sept 1914 K 4,37-494 76 353 K 3,793^46 51 K L140.247 56 e<* jannarla 1914 14,535 S 125,943,921-71 12.379 K t0Ss434.SC4-31 E 9,472.319*70 S:- 1*351. 3454 HazfjlaSn I V smisla drelr*^a zagona s 17. dne iurija 1870. št 21 dež zak. o var-: zemljiških pridelkov oroti škodi gosenic, hro^čev in drugih Škodljivih e*ov, «-e r-aroča v-cm posestnikom, uživalcem m najemnikom zemljišč v miju me-tnp ob* ne Uubl^anske, da jim je dn 13n ttw*s%nfora letos ! .t je ladso in olepševalno dr^vie, grftV afe. ^eči, le??nc vrtne plotore in !iišr.e sleče na vrtovih, na poljih n na travnik h očistiti zapredenih gosenic, mr ^nih jsjec in ra^redkov (ličink) :.n sežgati, aH kakor si bedi pokončati nobran i g'-serć - gnez-** in ja-ca. Pra .* tako je gosenice, ako se pomladi p^Va^r-Tn na drr^iu, crrrrn u in . kakor tudi zapredke pokončati kakor tli iT« nsOSOĆS, a najdalje do 15. rraja. Kadar -e drevje, ki ?o ^a napa i!3 gosenice, posrka ali kidar se veje ki -o jih napadle gosenice, odsekajo, t*»daj se tako drev e ozirem* take veie ne -mejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ^os^mee obrati od njih ali dre je in veje precej sežgati. Dalje morajo gori i nenovane osebe hr*. Sče, dokler letajo, od svojega -adcega in lepotnega drevja, lepotnega r^rmovia in drevoredov, no^m od drevja ak dan, asti ob ranih urah otresti in pokoečavati ah obračati kmetiistvu na korist Na polju se merajo črvi Cpodiedi, cgrci) pri oranju aii kopanju zemlje precej ?a plugem, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončat*. Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega >~a, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se ou naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in če bi se to novilo, do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom d 12 ur de 4 dni. Jlestni magistrat ljubljanski, j dne 3 oktobra 1914 | levurpiniliilii se sprejmeta takoj pri 3418 K. Blas, LJnblfsna, Rimska e. 21. ; Dober prostor za manufakturno trgovino % I opravo vred ae dobi v mast« j mm Slovenskem. Dopisi pod „Dober prostor1* na upravn. »Slov. Naroua«. 3443 . Najboljša in najzdravejša ^ , barva1 za lose in brado t j je dr. Drallea „IfERIL, ki daje • sivim in pordečelim iaštm njih prvotno t naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah « z navodi-om po 2 K, velike po 4 K, pri I V I Štefan Strmoli Ljubljana,, Pod TranČo št. 1. Lasne Mte- podile in mretice ▼seb vrst? HFMeHSSiie In toaletne ----------po&čbSciise itd. --------- I dr. Kal?tau §rmdi ( tTueni na Tiroffslnifi izjavlja, da je svojim bolnikom tinkturo za želodec lekarnarja piecolija t Ijabljam, Itanajs^a cesta večkrat zapisoval pri razno- Haaaih boleznih nr bavnih organov in vedno z naj- boljs*m ospehom. Steklensca 9.Q vin. Proti praha?em9 luskinam in iznadanjn las 0mA jrvIp V** ^^fc w^a \jjF knt*TS okreoftu!« fanfiče. odatranluja lualca in prmprmčufa Ispadanja laa. t ««rfc!Twtl*a * navAflatn f krona« Ra3poHljs se s obratno poŠto ne mani kol dve steklenici. Zaloga vseh pre'zkušen'h zdravi*, madfc. rr!!, r-erlioina'. vin, apacfiaM- tet, nsjfnejših parfumov, kirurgiIklh obvav. sv«žih mireralnlh vod Ud. kf, lekvrra IUIiihi Insttki iLiabljaRl Ris! m cista st L poleff novos^rajeaara Fran folefovaga inhlt. ffiosto 10 V tel lokami dakivafa aaravila fosil olaai boln^klk kUfSfo |otna iaiaaatoa, c- kr. tobaćna tovaroo io okr. kofanaka aUjafaa v LtokMsnL ------ ■ - — -- — -— —^^ Auto Kranj-Ljubljana bo vozil od ponedeljka, dne 5. oktobra dvakrat na Ban in sicer: ■opoldne ob 7. ori iz Kranja v Ljubljano za ceno 1"50 K. Dopoldne Ob 11. ori iz Ljubljane v Kranj za ceno 1*50 2C. Popoldne Ob L url iz Kranja v Ljubljano za ceno 2'— K. Popoldne Ob i. uri iz Ljubljane v Kranj za ceno 2'— K. Ob petkih dopoldne vožnja prekinjena zavoljo snaženja auta. S tem se nudi slav. občinstvu ugodna prilika in 2 nizko oeno tudi dopoldanska zveza z Ljubljano ter se prosi po možnosti posluževati se te vožnje zlasti, ker bi se v slučaju, da bi bilo premalo prometa morala prekiniti dopoldanska vožnja. 3^11 Aviomobilna zveza. 1 C. kr. avstrijske <$%& državne železnice. VOZNI RED - « lavtaeak a valja«naatja od 1« septembra 1914« .....* Z volfavneatje od 1. septembra 1914 bedo vozili do preklica v okraju tukajšnega ravnateljstva spodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vs? civilni potniki brez prisilnega legitimiranja. Civilni potniki, ki se pelieto v Pnli9 maralo imeti legitimacije Od c i. kr. poveljstva vojne Inke v Pnlin. ODHOD li Linbli&ne glavni kolodvor« samo osebni vlaki: 6-00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbi?. S-C5 dopoldne v Grosuplje (Kočevje), Trebnje (Sr. Janž), Novo mesto, (Srraža- Toolice), Bubnjarci. 11*30 slopoS&fna v Kranj, Jesenice, Trbiž. 12*52 popolefne v Grosuplje, Trebnle, Nnvo mesto (StraŽa-Toplice), Bubnjarci. e-J6 mwnter v Grosuplje (Kočevje), Treb- Me. Novo mesio, Bubnjarci. 10*22 P*oo6l v Krani, Jerenice, Trbiž. Pnmon v LfobHano glavni kolodvor, oseani vlaki: 7*S5 dnpoidne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8-5S dapelelna iz Novega mesta, Treb- nieaa (St. Janža). Grosuplja Kočevja). 11-16 dopoldna iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2*35 popo*d»-^ iz Bubnjarcev, Novega rresta (Straže- oplic), Trebnjega, Grosuplja S'30 ponoći iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (iržiča). ■ S*23 ponoči iz Novega mesta, Straže« iopHc), Trebnjega (St Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. 0DS9B z državnega kolodvora v Kamnik 1 mešanimi vlaki 11*40 dopoldne in ob 7-15 zvečar- PRIHOD iz Samnika v Ljnbllane ob 6*42 zjutraj in ob 2a41 popoldne. Ckr. držav^o-železiaiškoraviiatelcSivovTrstu. Kavarna Austrija. Podpisana slavnemu občinstvu najvljudneje javljala, da sta svojo kavarno iz Resljeve ceste 1 preselila na vogal sv. Petra t§i io MMm Kite ter bodeta isto tamkaj pod starim naslovom najprej vodila. Kavarniški prostori so popolnoma na novo adaptirani, ter najinoderneje opremljeni. — Prijateljem biljarda sta na razpolago dva nova Seifert - MUarda Ob jednem zahvaljujeva se vsem p. t. gostom za dosedanjo naklonjenost ter se i za bodoče najtopleje priporočava, zagotav-Ijaje izborno postrežbo. V LJnkliani, dne 4. oktobra 1914. I Z odličnim spoštovanjem *•*«£ Ivan in Fani Stritar. Bfujsnv eujBAP.51 Kavarna Austrija. Kavarna AusU-ija. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ai Delniška glavnico 3,000.000 kron. n 8tnrit«m^l*v.si ulica ftteva fio neoarnnl vossaM okroolo 1,000.000 krois. I __ — I Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Snfjotu, Golovcu, Trstu, Sarofovu, ©crloi in Oolju. Sprejema vloge na knjižica in na tekoči racsn M II •! nesoja H PHSS|S nvako m vresnostno pavJrjo :: ter Jih obrostnjo od dna vloss ne ttsttn s TT & jO sV)a^^,<,f|Wk.^Ji