3 nć. 81. številka. za. četrtek 8. julija 1897, — $ (v Trsta, ▼ četrtek zjutraj dne julija 1897.) Tečaj XXII. „JHDIlfOHT" Uhaja po trikrat na teden ▼ ieatlh is-danjib ob torkih, ćatvtklh In aobotah. Z jutranje izdanje ii-haja ob 6. nri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane: se Jeden meaeo . f. 1.—, iiven Avstriji (. 1.50 m tri meaeo, . , 3.— , „ . 4.&0 ■a pol leta . . . 6.— . » ■ V— m vae »eto . . „ 12.— , ■ ,18.— Narstalaa Je plačevati saprsj aa iiriik« fersz prlležene aaradslis m sprava •• szlra. Posamične štorilko ae dobivajo ▼ prodaj alnioah tobaka v lr»tU po 9 nvč. iavoc Trata po 4 nvi. EDINOST Oglasi ae račune po tarifa v potita; if aaslove « debeliaai črkami a* plačaj-prostor, kolikor obsega navadnih vratic. Poslana, osmrtnice in jame zahv&le, domači oglaai itd. ae računalo po pofrndM Yai dopiai naj ae poilljajo urp«i»i*trn ulica Caierma it. 13. Vaako pisno mora biti frankorano, ker nefrankcvauo ae nt aprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pic-oolo hftt, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama cije ao proste pofttnise. «21 litiČnega dru&tva za Primorsko« , r edino«« i* M««". Razmere na ljubljanskem gimnaziju. (Izv. dopis.) Postopanje proti slovenskim dijakom na c. kr. državnem gimnazija v Ljubljani je naravnost trdo. Na lastni zemlji, v središču Slovenije so zapostavljam slovenski dijaki od tujcev. Na gimnaziji, ki šteje do 700 dijakov, med temi niti dobro 100 nemških, je ogromna, večin k slovenskih v ozadju. Najžalostnejše pa'je, da odločilni laktorji, torej profesorji, simpatiznjejo z Nemci. In ne le nemški — pri teh je tako postopanje umevno — marveč celo slovenski prolesorji delujejo v tem vzajemno i n«&tn š k i m i, ali pa vsaj ne zagovarjajo stališča slovenskih dijakov, Evo dokaza 1 Bilo je lani proti koncu šolskega leta. Velikima slovanskima apostoloma, Cirilu in Metodu na čast so zažgali domoljubni slovenski dijaki na Drenikovem vrhu kres. To seveda ni moglo ostati tajno. Zvedelo je to tudi ravnateljstvo. Zaradi tega iu zaradi nekih malenkostij, katerih posledica bi bila v drugem slučaju k većemu karcer par ur, je bila večina dijakov izključena, ali pa je dobila consilium abeuudi. In to so bili najbolj uzorni dijaki! To so bili uprav možje, ca katere je mogei biti ponosen ves gimnaziji Kar jih je izmed njih ostalo še na gimnaziji, ti ti trpijo se danes v sle d tega, tiste imajo še danes „na piki". Vprašam: ali je mogoče kaj takega na gimnaziji, kjer je slovenska velika večiua profesorjev? Ali imajo ti gospodje res tako malo odločnosti, da se uklanjajo brezpogojno volji svojih nemških kolegov ? Kuko se jc postopalo pa z Nemci P Vsa .Ljubljana iu »koro vsa slovenska zemlja ve, da so imeli Nemci ljubljauskega državnega višega gimnazija svoje dinštvo. To samo na sebi ni Se tak pregrešek, če se godi z dovoljenjem ravnateljstva. A kak namen je imelo to društvo ? 1 Ti gočpodki so se zbirali namenom, da v srcih svojib, morda lie nepokvarjenih tovarišev vzbude sovraštvo do PODLISTEK slovenskih dijakov in do Slovencev sploh. Preširno so stopali po glavnem trga, moško nosili plavico in hrast, zaletavali se v šetajoče se slovenske go-spice, pri tem pa rjuli neprenehoma svoj „hajl6M, od društva njihovega odobreni pozdrav. Tako drzni so bili že ti gospodlti! Pa faj so bili lahko 1 Saj je bil baje pokruvitelj njihovega društva sam dr. G., kar se sme sklepati iz tega, ker je tudi ou pozdravljal se z društvenlki z „hajld". Prišli so slednjič na sled temu društvu, preiskava se je začela. Odnerjena jim je bila kazen, a kaka ? Sestavni karcer je bila največa kazen, večina pa je dobila samo ukor. Zakaj se je postopalo tako milo ? Prvi izgovor je bil: „Ker je število udeležencev preveliko?' Lansko leto je bilo pa majhno, kaj ne, g. ravnatelj?! Kaj mislite, da je bilo in je še tako malo zavednih slovenskih dijakov pod Vašim žezlom ? O ne, z gotovostjo rečem, da so vi slovenski gimnazijci, vsaj višegimnazijci, istega menenja kakor jaz glede bajlovske afere. Drugi izgovor: „Ne moreao jim dokazati ničesar". Zakaj ste jih pa kaznovali potem ? Brez dokazov se vendar ne sme obsoditi in kaznovati nikdo. Ubožčeki! Mučeniki, ki ne vedo zakaj 1 To ste pa vendar ravnali krivici.,)! To la, ne bojte se! V tem vam že olajšam vašo ve*t v toliko, da vam p.ivem, da jih niste kaznovali krivično. Pa saj aami veste predobro, kako in kaj je bilo, in imate vse doka/.e pred sabo. Opazovali srao ta dogodek s šolskega, disciplinarnega stališča. Oglejms si ga še s političnega ! V okolici ljubljanskega mesta stoji ne preveč na samoti mlin. Med drugimi prostori se odlikuje zlasti neka soba bolj v ozadju. Sredi nje stoji miza, iu okoli te sedeži za obiakovalce te sobe. Med drugim kt asć ta salonček: Bismarckova slika, ob steni na kljukah viseče sablje in na svojem prostoru sodček piva. Mrak se je storil, Kmalu se čujejo koraki in šum, Zdaj so se odprla vrata, in noter prihaja precejšnje število nemško blebeta- jočih osebic. Naredivši luč vsklikajo vsi enoglasno pred podobo na steni visečega Bisipjg^lp^*-,^ Hoch B i s m a r c k" in zdaj ori v nočno tmino prelepa pesmica „D i e W a c h t a m R h e i n". Kaj ne, jako idilično ! Ko je pri kraju prva navdušenost, začenja se zabava. Med sabljanjem in popivanjem preteka čas, in pozno v noč se razhaja slednjič ta družba. Ni treba tako atrogih disciplinarnih zakonov, kakor jih ima gimnazij, da ne bi spoznal vsakdo, da bi se morali takoj izključiti ti ljudje. In ne le to 1 Pač žalostno, če se že med mladino razširja tak — duh! Zakaj pa ne gredo v blaženi „rajh", kjer ne bodo .zatirani', kjer jih z odprtimi rokami vsprejme njih ljubi Bismarck? Ali je to lepo, da tako povračajo dobrote državi, ob katere stroških se šolajo, da si bodo mogli enkrat služiti svoj kruh ? Sramota za „kulturni" in „na-predu i* nemški narod ! Gimnazij je torej storil nekako svoje. Za trdno se menda nadeja, da je zatrl to društvo. Kaj še! Ko bi gospodje profesorji kazali toliko veselja do zasledovauja teh Bismarckovcev, kakor ga ne kažejo, bi se kaj lahko prepričali na lastne oči, da s to kaznijo niso opravili ničesar, da se marveč ti ljudje zbirajo prej ko slej še nadalje, in to precej brez skibi. Vsako nedeljo po šolski maši, ko so že odšli vsi dijaki na svoj dom, stoji še četica teh nemških zagri^enčkov pred cerkvijo. Ko so opazili, da je „Luft rein", splazijo se lepo drag za drugim v neko hišo v bližini, ali pa jo krenejo v omenjeni mlin. Kaj da delajo tam, si lahko mislimo. ■ Na našem gimnaziju se je tudi naznanilo pred f kratkim, da noben dijak ne sme telovaditi v „Narodnem domu* ali v telovadnici „Tnrnvereina". Strogo se radi tega pazi, da se kaj takega ne zgodi — v sokoliski dvorani „Narodnega doma". Na drugi strani pa nemški dijaki še zmiraj zaka-j jajo k ,Turnverein*-ovim vajam. Ko je neki slo-\ Venski dijak vprašal sošolca T, zakaj sme hoditi telovadit v „Turuverein', a Slovenci gimnazijski ne v sokolsko telovadnico, odgovoril je ta: „Ich 136 Fromont mlajši & Risler starši. ROMAN. — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Drugo nadstropje je bilo opustošeno; že na vse zgodaj odpuščeno služabništvo je zapustilo stanovanje v polnem neredu jutra po veselici. Temu se je še diužil lasto viti pogled, katerega podajejo kraji, kjer se je dogodila kaka drama in ti sedaj, rekel bi, plavajo v pričakovanju tega, kar se ie in kar se še zgodi. Odprta vrata, v kotih nakupičene preproge, podnosi s čašami, priprave za večerjo, pogrnjena, nedotakujena nii/a, plesni prah, ki je ležal po pohišju, zmešana vonjava punča, velih cvetic in pudra — vse te posameznosti so presunile Rislerja, ko je ustopil. V salonu, kjer je vladala divja zmešnjava, je bil glasovir odprt, in na pultu za note je ležal odprt galop iz „Orfeja na spodnjem svetuw. Svetle tapete, ki so okvirale ta nered, prevrnjeni, nekako prestrašeni stoli so prostoru dajali podobo ladijskega salona po grozni viharni noči, v kateri se je sredi veselice oglasil strašni klic, da je ladija dobila luknjo in da od vseh stranij voda prodira v njo. Pričeli so spravljati pohišje doli. Risler je gledal delavce s tako malomarnim obrazom, kakor bi bil v tuji biši. Ves sijaj, ki ga je doslej delal tako ponosnega in srečnega, ga je sedaj navdajal z nepremagljivim gnusom ; posebno pa je bil ginjen, ko je stopil v spalnico svoje žene. Bila je velika soba; njene stene je zakrival višnjel atlas in bele čipke — pristno gnezdo koko-tino. Tu in tam so ležali raztrgani tulasti obšivki, zmečkane pentlje in trakovi ter umetne cvetice; sveče toaletuega ztcala so bile popolnoma pogorele ter razdrobile steklene ploščke. Postelja s težkimi, odgrnjenimi zagrinjali in modro, s čipkami obrobljeno t>d?jo pa j** bila sredi te zmešnjave o-stala nedotaknjena in je bila videti kakor ležišče mrliča — paradna postelja, v kateri ne bode spal nihče več. Ko je Risler ustopil, se ga je najprej lotila divja jeza. Najrajši bi bil planil na vse te stvari, jih raztrgal, razbil, razdrobil. Kajti ženske naravi ne kaže nobena stvar bolje, nego njena spalnica; še ko je odsotna, nam se nasproti smehlja njen obraz iz zrcal, v katerih se je tolikokrat ogledovala ; vsega, česar se je bila dotaknila, se drži nekaj nje same, njene najljubše dišave ; njen ukret je razpoznati na blazinah divanovih in njeno prihajanje in odhajanje od zrcala do umivalnika se vidi na uzorcu preproginem. Pred vsem pa je tu spominjala na Sidonijo z razno drobujavo pokrita etažera, neznatne kitajske malenkosti, mikroskopske pahljače, uaniizje za puučike, pozlačeni čeveljčki, pastirji in pastarice, ki so si stali naproti ter menjavali hladne, iskre porcelanske poglede. Ta etažera je bila Sidouijina duša; njene vsakdanje, malenkostne, pulile, ohole misli so bile podobne tem ničevnim igračam. Da je Risler, ko jo je to noč imel v pesteh, razbil njeno inalo, krhko glavo, gotovo bi bila numesto možganov padla iz nje množica take drobnjave. Med tem, ko se je nesrečni mož sreili razbijanja, prihajanja iu odhajanja delavcev udajal o-tožnemu premišljevanju, so se za njim oglasili kratki, na pol plahi, na pol vsiljivi koraki in pojavil se je gospod Chčbe, mali gospod Chćbe, ru-deč, brez sape, ves žarefi od razburjenosti. Kakor vselej je tudi to pot svojemu zetu nasproti zaja-hal visokega koBja. „Kaj pomeuja to?... Kaj moram čuti?... Ali se hočete preseliti ?" „Preseliti ? ne, gospod Ch6be... prodajam*. Možiček je poskočil kakor poparjen krap. „Prodajate?... Kaj pa?" „Vse l' je odgovoril Risler brezglasno, ne da bi ga pogledal. (Pride še.) bin aber T.* Seveda......molčimo raje, ker ne bi hoteli razburjati. Slovenski ravnatelj poatopa sploh precej nemčurako. Obče je znano, da v preiskavi lanski leto ni dovolil slovenskim (lijakom, da bi govorili slovenski. Ali ni to zuačilno ? Na ta način si vzgoji ljubljanski viši gimnazij sani elementov, od katerih ne more pričakovati, da bi mu delali posebno čast. In če bi prišlo do kakr ga škandala ali demonstracije, potem boste pa majali z glavami, gospodje profesorji, in se za brade vlekli: ,Kako se je pa moglo zgoditi kaj takega P* Odgovor: „Prav laliko, ker jim dajete potuho^14 Potem pa kličete te svoj« ,filii prodigi* z milim glasom v svoje naročje! tSero medicina paratur !• Zanimivo je, kar počenja neki nemški profesor na tem gimnaziji. Omenim le dveh zgledov. .Ta gospod poučuje, oziroma da prebirati na gimnaziji zgodovino. Razlaga je itak ne, še manj da bi jo predaval. Saj bi se moral za to preveč učiti. Pač ! Kadar je prišel na vrsto kak slovanski narod, tedaj ve toliko povedati o njih. A kake reči pripoveduje? Balkanski Slovani so mu tdaa dunkle, liiuberische Gesindel*. Črnogorci in drugi taki narodi jugoslovanski so mu trn v peti. „Aber wir werden ihneu schon heimleuchten", je njegov navadni refren. Znano je, da so na istem gimnaziji uvedene igre za mladino. Nekdaj jih je vodil isti profesor. Dasi se je znebil te časti, se vendar v družbi svojih Nemčkov udeležuje iger. Ko je zadnjič slučajno p.idla žoga od one strani, kjer so se igrali slovenski fantje, med te nemčurčke, zaklical je omenjeni gospod: „Weg ihr slovenischen Bara-ben !" Na zavodu v Ljubljani, na slovenskih tleh se slovenski dijaki zmerjajo a barabe I To je nečuveno 1 Naj zadostuje za danes! Povem pa, daje to le nekak izvleček iz krivic, ki se gode slo enakim dijakom. Marsikateri čitatelj povpraša morda nevoljnu : ,Ali ni nikogar, ki bi mogel pomagati slovanskim rojakom?" To vprašamo po vsej pravici tudi iai. Žalostno bi bilo pač, da bi možje, ki jim s svojim vplivom laliko koristijo, ne lioleli storiti ničesar v tej zadevi. Vsem zaveduim slovenskim dijakom na ljubljanskem gimnaziji pa kličem : „Vztrajajte ! Prijatelji, ,zora puca bit če dana* i Vam. Utrdi naj se vaš značaj, kakeršnega potrebujete za poznejše življenje, za delovanje v naši slovenski domovini! Bog Vas živi! Na zdravje 1 Siavnost „Ljubljane" v Ljubljani. (Izv. poročilo.) (Zvršetek.) Na komersu je bila Sokolova dvorana natlačena istotako kakor na banketu. Zabava je bila animirana in navdušenje je naraščalo od govora do govora. Hrvatski književnik N i k o 1 i č je napil gospej kumici in zavednemu ljubljanskemu ženstvu. Gosp. Ko bi ar je nazdravil „Ljubljani14, rekši, da je ona iBkra, s katero so se strnile iskre drugih društev, da je navstal veličastni plamen današnje slavnosti. Napil je slogi, po kateri hrepene obmejni Sloveuci mučeniki. Uprav frenetično odobravanje je vzbudila svojim krasnim govorom Tržačanka gospa Ponikvarjeva, ki se je zahvaljevala gosp. Nikoliču na napitnici zavednemu ženstvu. Vse se je gnetlo okolo govornice, ko je ognjevito in idejalnim zanosom poživljala ženstvo na narodno delo 1 Zagrebški „Obzor* pravi, da je bil ta govor krasen moment vse slavnosti. Gosp. dr. Tavčar se je veselil, da je mogla narodna stranka po svojem županu pozdraviti toli odlično slovensko družbo. Kakor hišni gospodar pozdravlja Hrvate, Čehe in sosebno Primorce. Govornik se ne more strinjati s pesimizmom Mandida, kajti uverjen je, da takov značajen narod, kakor-šnega so se pokazali Primorski Slovani v poslednjem času, ne more pasti pred korumpiranim nasprotnikom. Današnjo siavnost so priredili ukupno vsi ljubljanski Slovenci svojim vnanjim gostom in bratom. Slovenska pesem naj bi nas vsikdar družila v harmonijo. (Primorski Slovenci moramo izreči odkrito in iskreno zahvalo g. dru. Tavčarju na lepih besedah, katerimi nas je počastil. Tako moralno pripoznavanje vpliva vspodbujevalno na vrste naših bojevnikov. Toda ne moremo ae vzdržati, da ne bi napravili tu male opazke. Ako je menil govornik, da je v Mandiču nekoliko preveč pesimista, bojimo se, da je bilo v govorniku malo preveč optimista. Kes je, da st> priiftorski Slovani letos presenetili nas in nasprotnike nepričakovanimi pojavi odločnosti, toda istotako je res, da prenapeta struna rada poči. Tudi najmočnejih pleč ni smeti preobloževati. Dogodki o volitvah nas niso porušili, ali po volitvah se zistematično dogajajo stvari, o katerih bode še govora na drugem mestu. Udarec sledi udarcu ob korenino našega narodnega obstanka. Borba na voliščih je Se utr-dila naše značaje, ali udarci, ki slede sedaj in proti katerim se ne moremo brauiti, ti bi lahko doveli nase ljudstvo do temne rezignacije. Tu je nevarnost eminentna, ako nas ne bode d r -žalopo koncu s oču t s t v o v anje bratov širom domovine. Ne pozabite, da se je protislovanska struna jela še le prav napenjati po volitvah. Sedaj še le se bije odločilna borba. Kdor pozna Mandida, ve, da ni pesimist; nasprotno, mož je jako zdravih živcev. On ni hotel propove-dovati pesimizma; ampak mož vidi in opazuje in je le hotel opozoriti rojake v Ljubljani in v Zagrebu na nevarnost, ki se je razvila do akutnosti še le prav v zadnjih dneh. Zato trebamo zaslombe od svojih rojakov, ako hočejo, da ne pademo in da srečno prebijemo to kritično dobo. Rodoljubje v Ljubljani in v Zagrebu presodijo lahko sami, kaj bi sladilo našemu padcu za ves narod hrvatsko-slovenski. Opomba uredništva.) Zadnji je govoril gospod Gostinčar v imenu slovenskih delavcev. Pozdravljal je slovenske goste sploh, a posebno sočutno je govoril o naa tržaških Slovencih. Prišla je ura slovesa. Velika množica nas je Bpremila na kolodvor. Prvi so se odpeljali Hrvatje. Na kolodvoru fo se ponavljali pojavi iskrenega pobratimstva med Hrvati in Slovenci. Na stotine grl je prepevalo pobratimijo „Slovenac i Hrvat* in navdušeni »živio* so doneli v slovo milim bratom. Nič manje prisrčno je bilo poslavljanje od Tržačanov. Vsklikanje je bilo splošno in mili ljubljanski bratje so priredili prisrčno ovacijo našemu prvaku gosp. prof. Mandidu. Ko se je jel pomikati vlak, zažgali a o TržaSaui bengalične ognje, a pevci „Ljubljane" so peli „Lepo našo domovino*. In v tiho noč se je razlegalo : B jg i Vami I Na svidenje 1 * * • Clara pacta, boni amici. Se jedno opazko. Po Ljubljani se je bila razuesla vest, da smo Tr-žačani prišli v Ljubljano v tolikem številu le z namenom, da priredimo ne vemo kako demonstracijo proti izvestnim osebam! Mi bi se le smejali taki budalosti, da nas niso odlične osebe interpe-lovale o stvari. Bodi torej tu zastavljena možka beseda, da nikdo od nas niti sanjal ni o kaki demonstraciji, že zato ne, ker bi bilo demonstriranje na taki slavnosti le skrajna breztaktnost in brezobzirnost do druzih gostov. Mi srno vzeli seboj toliko našega ljudstva, da mit omilimo naše metropolo, da vnamemo v njem čut slovensJce vzajemnosti. In v dosego takega cilja naj bi se poslužili — odurnih demonstracij, katerim bi morala slediti le neljuba reakcija! Kako bi to vplivalo na našega delavca 11 Stvar je tako nezmiselna sama na sebi, da pač ne treba — tako menimo — da bi se opravičevali še nadalje. Pač pa moramo zatrditi, da mi ostanemo, kar smo bili vsikdar: propovedniki vseslovenske vzajemnosti! Vsikdar hočemo učiti naše ljudstvo, da imej svoje oči obrnsne v kulturno središče naše — v belo Ljubljano. Pozdrav še enkrat rojakom v Ljubljani, prisrčno hvalo vsem činiteljem, ki »o nam priredili toli lepo, zares n a-rodno siavnost, in hvalo še posebej županu prestolnice naše, temu neutrudnemu zagovorniku sosebno tržaških Slovencev. Politlike vesti. V TRSTU, dne 7. julija 1887. Bodoči mož? Ne vemo, ali je tu le želja porodila misel, ali pa je sedanja tropična vročina toliko razbelila glave našim židovskim novinarjem 1 Sicer bi ne mogli vznemirjati sveta s takimi ob-surdnimi kombinacijami. Grof Badeni odhaja, baron Gautsch pa je bodoči mož! Gautschevo ministerstvo bode sestavljeno deloma iz madnikov, deloma i parlamentarcev. Novo ministerstvo nmakne jezikovne naredbe in bode skušalo, da popolnoma osami MladoČehe! To je najnoveji izrodek orijeutalake fantazije. Omamili bi radi illađočehe. Ne bi šlo, n« bi šlo, tudi ko bi hoteli! A ne bfido hoteli merodajni krogi, ki vedo, kaj pomenia zložen narod češki 1 In ta narod se bode znal braniti zložno. Princ Schwatzenb^ig je kruto roko pretrgal vse nade nasprotnikov naroda češkega v trm pogledu. 0 baronu Gautschu trdijo sicer, da je nekoliko buršikozen v svojih nazorih ; v toliki meri pa gotovo ni, da bi po takih potih hotel hiteti do — blamaže. Uverjeni smo torej, da je Židovski šmok hotel le namigniti, kaj bi si ž e 1 e 1!! Ne treba praviti, da je zajedno pogodil tudi Željo naše laške gospode. Le snujte kombinacije! Ako je narod češki zložeu med seboj in ako ostane v kontakta z ostalimi Slovani, potem pričakujemo lahko mirno in z uro v roki, kedaj pride — naša ura! »Nene Freie Presse" in princ Schwar-zenberg. V zadnji številki amu omenili izbornega govora, ki ga je izustil državni poslanec mesta Bu-dijevice na Češkem dne 4. t. m. pred svojimi volilci. Vsebina Scbwarzenbergovega govora, vzeta naravnost nam iz srca, je tolikega pomena za naše južno-avstrijske razmere, da bi bilo naravnost sma-trati za brezbrižnost, ako bi se ne pomudili še nekoliko dalje pri njem. Princ Schwarzenberg je udaril na struno, ki je razpeta čez vso Avstrijo od severa do juga države. Malokdaj Se so se dotaknili te strune aristokratski prsti. Vse se je nekako ogiblje, kajti silno čudno brni ta struna. Stotisoč ušes zamaši se likratu, ko se začuje nje strašui glas in jako brezobziien muzikaš mora biti, ki se je dvignil gori do nje, napete više nad drugimi akordi avstrijskega politiškega instrumenta. Dne 4. t. m. pa se je dvignil mladi bojevnik za jednakopravnost, princ Friderik Schwarzenbei'g, gori do nje in udaril s tako silo ob njo, da je zazvenelo po vsej državi hrati. In zdaj je hrup in truš po nižavahl Kakor volkovi, boječi se glasov godbe, cvilijo in se zvijajo germanski srditeži, in njim naprej, seveda : ,Neue Freie Presse". Princ Sclnvarzenberg je govoril o jednako« pravnosti avstrijskih narodov! Razvil je misel, da le na podlagi popolne jednakopravnosti vseh av^ atrijskih narodov je mogoča konečna sprava in ni j misliti o resnični spravi prej, nego bode dosežena ta jednakopravnost. Vsaka sprava v drugem smislu bila bi karikatura, še mnogo smešniša, nego je sedanji status quo v Avstriji. Sprava samo mej Neme' in Čehi, a ne zajedno tudi surava mej Nemci in Slovenci, Slovenci in Italijani, Hrvati in Madjari rodila bi zlo, katero bi po tej spravi le mej Nemci in Čehi še huje občutili drugi negermanski narodi v Avstriji. Kajti na nje bi se zvalil vas srd germanskega maščevanja zaradi mrvice pravice, katero so morali odstopiti le jednemu delu avstrijskega Slo-vanstva. Ako hočemo torej misliti na resnično spravo, mora biti splošna; po takem se mora preustrojiti vsa uprava v smislu jednakopravnosti. j Ako bi se dosegla taka preustrojitev, potem bi | bilo še le koneo za vselej političnim krivicam, na | katerih trpč slovanski narodi. Take preustrojitve seveda nočejo nemški he- 1 gemoni. To nam spričuje članek v zadnji »N. Fr. j Presse", ki siplje ves svoj srd, ves svoj strupeni , sarkazem na princa Schwarzenberga, o katerem pravi, da dviga drzna svoja kopita liki razposa-: jeno žrebe na /.olenem travniku. Očita mu, da hoče porušiti avstrijsko ustavo in jedinstvo dii*ve. Ta je veudar lepa! Avstrijska ustava določa jednako-1 pravnost vseh narodov. To isto zahteva tudi princ j Sehwarzenberg. Zato torej, ker zahteva Schwar-j zenbeig, da se izvede ustava do nje skrajnih po-! sledic, mu očita židovski list, da hoče porušiti j isto ustavo 1 Taka je nemško-liberalna logika! Po 1 vsej pravici zatrdimo lahko torej, da le nemška t logika dela najdrzneje skoke, drzneje nego najrai-| posajeneje žrebe. Sosebno se je zadrla „N. Freie Presse* Y princa Schwarzenberga, ker se je v svojem govora j spomnil tudi nas Hrvatov in Slovencev. Očita mu, ! da hoče vreči bakljo narodnega prepira tudi na Štirsko in Koroško, da se tudi tamošnjih Nemcev 1 polasti strašno razburjenje in da nad iste pride slična beda, kakoršna je prišla nad češke Nemce. I Princ Schwarzenberg — tako nadaljuje ,N. F. P.u 4 — hoče imeti vojno po vsej državi: v Štiraki in da Koroškfiii, v Istri, 6 o r i c i iti T r s t a naj bi nastal sploani kaos (???) Res gnevom in gnusom mora se človek obrniti od takih ijud., ki »e delajo, kakor bi morali-zovali in ki hinavsko zavijajo svoje oči, kadar zagovarjajo n^jhuio krivico. Lepe nazore imajo ti ljudje o miru. Schwarzenbergu očitajo, da hoče zanesti vojno tudi v naše kraje, ker želi, da bodi tudi tu jednaka pravica za vse! Kakor da bi bil resničen, trajen mir možen na drugi podlagi, nego na podl.gi pravice in zadovoljstva 1 Kaj moremo mi za to in kaj more princ Schwarzenberg, ako se Nemci po vsej sili hote vznemirjati ? ! Mar naj se mi odpovemo svojim pravicam samo zato, da Nemci in Italijani ne bodo .vznemirjeni* ? 1 To znači njihov patrijotizem, da jih vznemirja ona i-dej«, katera jedina mora dovesti Avstrijo do kon-solidiranja ! Da, mi hočemo vojne za svoje pravo 1 Ali krivda ni na naši strani, ampak na strani o-nih, ki nam odrekajo to pravo! Za dobro in ple« menito stvar se ne smemo plašiti vojne ; sramovati pa se mora XIX stoletje take vojne, k&koršno bijejo nemški srditeži, vojne iz nagibov netolerancije, nestrpnosti, fanatizma iu krute goipodoželjnoiti. Princ Sclnvarzenberg je izdal v Budijevicah bojni klic! Temu bojnemu klicu morajo slediti vsi plemeniti ljudje, da pride Avstrija jedenkrat do miru. Naš boj je boj za mir 1 Vi, o nemški teroristi, ste za boj v permanenci, ker hočete nečesa, kar ni možno med zavednimi ljudmi, khočete, da jeden narod bodi rob dragemu, ker nočete pravice. O kdor noče pravice, ta je sovražnik rairn. Princ Sclnvarzenberg je razvil v Budijevicah zares avstrijski program. Ako si avstrijski narodi osvojč ta program, potem ne bode razsajala — kakor kleveta „N. Fr Pr.« — vseobča vojna, ampak triumfoval bode vseobči mir med narodi pod modrim žezlom slavnih Habsburgov. Predsednik Faure in Viljelm II. Iz Bru-selja javljajo listi, da bode meseca listopada sestanek predsednika francoske republike z nemškim cesarjem Viljelmom II. v Bruselju. — Po tej poti se torej plazi mačka k slanini ? Grško-tarški mir. Zavlačevanje v pogajanjih za sklep miiu zdi se že vsem merodajaim krogom nenaravno, nepošteno. V Carigradu se zavlačuje navlašč! To je splosno men^nje in čuti se, da se vtikajo v pogajanja življi, katerim je vse drugo više, nego mir mej Grško in Turčijo, a morda tudi mej vso Evropo. Zlasti pa se dela na to, da bi se odstranil ruski upliv na vstoku. Pariški „Nord", ki dobiva vesti iz ruskega poslaništva v Parizu, priobčuje dopis iz Petrograda, v katerem se izraža volja Rusije, odločno nastopiti nasproti temu zavlačanju od strani Turčije. Ruski car pa da je poslal lastnoročno pismo Sultana z željo, da ta skoro napravi mir. O učinku, ki ga je napravilo to carsko pismo na Sultana, ugiblje Londonski „Standart", List poroča) namreč iz Carigrada, da je vrlini poveljuik turške vojske, Edhem paša, javil vojnemu ministru, da odstopi od poveljstva, ako bi morala Turčija iz Tesaiije, ker ne jamči za dobre posledice tacega koraka mej vojaki turške vojske. Na Rusiji je vsak ako, da šiloma zapreči homatije, ki se hočejo vprizoriti na Vztoku. To pa bode Rusiji tem lože izvršiti, ker je dognala že mnogo opasniša vprašanja. _ Različne vesti. Slovanska srca. Sinoči smo prejeli brzojavko od velespoštovauega župana ljubljanskega, g. Ivana Hribarja, da je mestni svet ljubljanski dovolil 250 Qld. za družine tržašKih okoličanov. Nadaljnjih 60 gld. nam je doposlal gosp. Anton Trstenjak iz Ljubljane nastopnim pismom : „Na komersu naše slavnosti smo nabrali 60 gld. za rodbine zaprtih okoličanov. Izročite to svotico plemenitemu namenu in potolažite naše rojake, za katere živimo tako vztrajno, kakor oni žive za slovensko stvai. Obetamo Vam in bi smatramo za svojo sveto narodno dolžnost, da bodemo še nabirali v svojih krogih za svoje drage brate, katerih usoda je tesno spojena z našo usodo". Čutom hvaležnosti beležimo ta dva čina plemenitih slovenskih src. V prvi vrsti moramo zahvaliti mestni zastop ljubljanski, ki je podal tem svojem činom jasen vzgled vzajemnosti in bratskega čutstvovanja. Tem svojim činom ni le pri-hitel materijalno na pomoč našim rodbinam, ampak storil je veliko več : pokazal je prijatelju in nasprotniku na ono vez, ki spaja dele slovanskega naroda med seboj in z njih središčtm. — Istotako bodi izrečena zahvala dragim darovateljem na ko-mersu. Tudi oni so pokazali, da se poganja svoje kali bratska ljubezen slovenska. Šolska veselica. Učiteljevo slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu priredi s šolsko mladežjo v nedeljo, dne 11. julija t. 1. ob 6. uri popolndae v šo!.»kem vrtu— veselico s petjem, deklamovanjem, gledališkimi predstavami in godbo. Na to veselico se tem potom uljudno vabijo stariši šolskih otrok in vsi p. n. somišljeniki. Vspored priobčimo pozneje. Ciril Metodov dar. Ženski podružnici v Trstu so darovali: Gosp. R!?to Skuljevič 20 kron. Gosp. Fednr Aničič 20 kron. G.a Slavica 2 Kr., J. Delkin 2 Kr., č. g. J* Macarol i Kr., Ljubica Reichmanova 2 Kr., A. Godina 2 Kr., Neisjenovana 6 Kr., Kol-man 2 Kr., A. Bitenc 2 Kr., H. Gombač 20 stot., Rodbina Dolinar & Brticker 10 Kr. Gč. Katinka Iugovic 1 Kr. Gč. Zofija Noč 1 Kr. Milka 5 Kr. Novo slovensko društvo v Trstu. Z veseljem čujemo, da se snuje nov kolesarski klub pod imenom „Sokol*. Dotična pravila so že potrjena ter bode osnovalni občni zbor prihodnjo soboto v prostorih „Delalskega podpornega društva". Želeti je, da se vsi slovanski kolesarji vpišejo v to novo društvo! Tržaško vodovodno vprašanje. Vroči poletni čas je tu in ž njim moreča skrb za vodo v našem mestu. Merodajni krogi so začeli prav glasno trkati na vrata ma^istvatova in glej čuda! pritrkali so nekaj. Magistrat hoče v svoji prvi seji mestnega sveta predložiti načrt vorlovoda Reka - Bistrica. V ta namen se sestavi poseben urad, ki se bode pečal natančno z izdelovanjem tega projekta. Pa še neki drugi projekt prilezel je iz vročega zaprašenega arhiva. Namreč projekt rudniškega nadzor-nike Čebula (Tsehebull) glede vodnega reservoarja gori v hribu nad sv. Ivanom. Ta naravni reservoar bi se po načrtu Čebulovem dal doseči s primerno malimi stroški ako bi se prevrtal hrib. Voda iz tega reservoarja bi se pridružila vodi sedanjega vodovoda in vprašanje bi bilo rešeno. Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov smo prijeli nadalje : V Ljubljani nabrali 27. junija na komersu pevskega društva „Ljubljana" ............60 gld. — kr. Občina Ljubljana vsled sklepa mestnega sveta......... 250 „ — , Skupaj Prej izkazanih Skupaj 310 gld. - kr. 1683 „ 42 . 1993 gld. 42 kr. Nadaljnje darove sprejema drage volje naše upravništvo. Potreba narašča od dne do dne, kajti že sedaj jih je 39 obsojenih nad leto oziroma večmesečno kazen. God sv. Cirila in Metoda slavil se je v Ro-janu najsijajneje, kakor smo že omenili. Razsvetljava na predvečer je bila malone splošna. Povodom te razsvetljave smo še le videli, koliko je še hiš v Rojanu, ki čutijo z nami, ki so ostale zveste naši stvari. Veliko več jili je, nego smo mislili sami, dasi moramo omeniti obžalovaje, da je bilo tudi par takih, ki niso bile razsvetljene, da-si se njih lastniki prištevajo narodnjakom. — V ponedeljek zjutraj ob uri je bila sveta maša, katero je daroval g. župnik Jurca. K maši so vabili vsi zvonovi. K službi božji je prihitelo vse poluo domačega občinstva. Otročičev iz otroških vrtcev na Greti in v Rojanu je bilo nad 120. Pele so rojanake cecilijanke, katerim bodi tem potom izrečena najprisrčneja zahvala. Popoludne ob 6. uri je bila otroška veselica na vrtu konsum-nega društva. Na vrtu ae je zbralo veliko občinstva. Otroci so kaj lepo prepevali in deklamovali; starišem se je videlo, kako se veselč na lepi vzgoji svojih otročičev. Hvala gospodičinama vrt-naricama. Po predstavi so bili otroci pogoščeni. Na to veselico je došel tudi g. župnik Jurca, ki je vztrajal do zvršetka in je obdaroval otroke svetinjami sv. Justa. Otrokom so žarela lica same radosti, a radovali smo se tudi mi, ko smo videli, da razni žalostni dogodki iz zadnjih časov niso mogli porušiti — kakor se je bilo bati — narodne zavesti v našem Rojanu, marveč kažejo znamenja, da je naše ljudstvo prešinil nadobudni čut samozavesti. Na nas je sedaj, da lepimi izgledi netimo in gojimo ta Čut. To k t. m poli '.neje, ko vi. dimo, da nam ni pričakovati rešitve od nobena strani, razun — od oa* samih ! Sami je m »ramo rešiti pomočju moralne iu materijalne iuslombe od strani rojakov po ostalih pokrajinah! Živel;* torej slovenska zamozave*t in blažen bodi spomin n.iših sv. bratov Cirila in Metoda ! Veselica pevskega društva „Nabrežina". O pevskem dvuštvu .Nabrežma* je že znano po vsem Slovenskem, da zavzema jedno prvih me-it med slovenskimi pevskimi društvi. Miuolo nedeljo je imelo to društ.o svojo veselico. Povsem odveS bi bilo, da bi opisovali vsako posamezno točko. Povedano bodi torej na kratko, da je bila tudi ta veselica izborna, kakor vse, kar prireja druUvo „Nabrežina** Petje, moški in mešani zbori, bilo je precizuo, zato tudi burno odobravano oi občinstva. Igra „Bob iz Kranja", ki je jako obširna in zahteva precej dobrih močij, je jako ugajala občinstvu ter so posamezni igralci nastopali povsem častno. Gospodu pevovodju, ki se neutrudno žrtvuje za napredek „Nabrežine", poklonile so gospodična pevke in gospodje pevci — v znak hvaležnosti na tolikem trudu — krasen šopek, odičeu narodnimi trakovi! Židovstvo povsod na delu. Kako zlobno je vtikanje židovstva namenom, delati zdražbo posodi in o vsaki priliki, dokazuje zopet okolnost ob posetu Zagreba po vladiki Strossaayerju. Ko je nedavno došel v Zagreb ta najuzorniši Hrvat i u Slovan.da se popelje v Rogatec na zdravljenj*, daroval je sv. mašo v cerkvi sv. Marka. Na sto-tine ljudi, oboževateljev visokega biskupa, se ja zbralo v cerkvi, da gleda od obličja do obličja svojega svetnika in padalo je ginjeno na tla, ko je veliki Juraj dajal svoj blagoslov. Po maši se je zbrala nebrojna množica pred cerkvijo, kjer j8 udanim spoštovanjem in ginljivim navdušenjem pozdravljala odpeljavšega se svetega Slovana. In kaj pišejo židovski listi o tej priliki ? Pišejo, da je bilo navzočih samo par pohlevnih „Ob-zorašev*, a ogromno da je bilo Frankovcev, ki so škofu demonstrativno kričali v obraz: Živio dr. Frank!« Tako piše list „Pravo", glasilo dr. Franka, in za njiin trobi to ognjusno laž „Pester Lloyd" in drugo smetišče židovskega časopisja. Ostudno je zares, to moramo reči, kar počenja židovsko časopisje proti vsemu, kar je svetega drugira 1 In potem se m6b prišteva — inteligenci, kakor bi aa z inteligenco zlagalo to zasramovauje dobrotnikov naroda 1 Pfui! Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so v zadnjih treh tednih poslali: G. Josip Rajšp, učitelj v Ormožu 5 gld. 50 nč., nabranih pri sv. Miklavža blizo Ormožu povodom pomladnega izleta učiteljskih društev za ormoški in ljutomerski okraj. — Pri pogrebu g. župnika Petra Vozu zbrani da« hovniki namesto venca 17 gld. 25 nč. po g. M« Šketu v Št. Janu. — Ć. g. Auguštin Škočir, kurat v Gradcu, B gld. kot mesečni prispevek za junij. — Zbirka Slovencev v Kočevju 17 gld. — Vuhred-inarenberška podružnica po č. g. Jos. Črnku 8 gld. — Žalski diletantj« v veseli družbi v „Narodnem domu" v Celju nabrali 1 gld. 25 nč. — Podružnica za Velikovec in okolico 28 gld. 16 nč. udnine. — Podružnica za Opače in okolico 22 gld. 50 nč. — Moška podružnica v Gorici 41 gld. po g. V. Kan-olerju. — Izven akad. podružnica v Gradcu 152 gld. — H. Haranbaša v Rajhenburgu 1 srld. 60 nč. iz čitalnične pušice in 3 gld. 40 nč., katere je nabrala Harambašica pri čitalničnem izletu k Sv. Mohorju potom licitacije za ukradea ^ioouk. — Namesto venca na krsto v Trstu umrle tašča oziroma matere Helene Kalister rodbina g. Gregorja Pikelna v Postojni 10 gll — Podružnica pri Sv. Štefanu na Žili ji 15 gld. 63 nč. — Slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 35 glčL — G. Vaso Petričič, trgovec v Ljubljani, 100 gld. pokroviteljnine. — Ženska podružaica v Laščah 5 gld., nabrane o priliki godovanja g. notarja Janka Globočnika. — Č. g. J. F. Buh v Ameriki 6 dolarjev : 4-75 je daroval g. Iv. Pakiž in 1*25 g. Ig, Burgar. — Šenklavško »frančiškanska ženska podružnica v Ljubljani 48 gld. — Bog živi požrtvovalno slovensko rodoljubje 1 Naprej! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Miklošičev spomenik. Varkadah dunajskega vseučilišča j b, de zoper vsako najmanje kr-šenj-j te prepovedi strogo postopalo. London 7. Glasom poročila „Times a* iz Aten j zasedanje Kaiabak* po Turkih nima značaja uto- i tenja vojnega premirja, ker leJi ta kraj na turškem ozemlji. Prebivalci o tem niso znali, radi tega so se uprli Turkom. Carigrad 7. Poveljnik turške eskadre v Dar-danelah je dobil ukaz da ima biti pripravljen oditi z jednim oddelkom eskadre n v Kreto. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska costa) katero bo bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. Vis preJuHno gonpe prestolonuslednice-udovo nadvojvodinje Utr Štefanije Steklenica velja UO kr. Trgovinske brzojavk« In v 3«ti. Bn41mp ttft. PSeniea za jesen 8.88 8 90 Pšenica ta jnni 1h97 —do —.— Oves za j''sen —.— .—. — t:-Zli jesen 7.20 7 22 Korujp za juli 1887. 4 35* 4 36 PAenioa nova od 78 kil. f. 9 30—9.35 od 79 kilo. 935 94IS ol 80 kil f. 9.50—9 55., o-t Hi. kil. f. 9-55 9 65 , ol 88 kil. fV. ----- !\jo sra • —8-— propo 5'65"—6'15. Pšenica: Sredne ponudbe, dobro povprašuvanje.— rastoče. Prodalo se je 350 >0 mt. stot, —15 nvč. dražje. Bi. 15-20 »vč. dražje: Vreme lepo. JTrfKa. NoraUnira.il sladkor for. 11.45 do —. Nori po f. 11.65. 3»rx». Kava Hantas sood za juli 48.— i november 43 75 mirno. HMttvalg. Siin.ch k-j o d s.7".r*n3trežba je tofina in poštena. Nadej^je se obilnega obiska se v naprej prar toplo zahvaljuje Ivan Bufon. Svečar v Goriol J. KOPAČ Solkanska oetta it. 9. priporoča velečastitomu avečonstvu, corlcvnnim upravami ter slavnemu občinstvu pristno Voščene sveče kilogram po 2 gld 45 nč Ha so one svfii", koje nosijo protokolirnno tvornično znamko, nepokvarjene, jamčim ne svoto 1000 kron. Sveče slftbeje vrste za pogrebe in postransko raa-rfvetljavo ccrkva dobivaj ho po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Laorima najtlneji ....... klgr. po gld. 1.20 „ običajni....... „ „ „ 1. ~ Orani«........................n —«60 Blago poSilja se na vso strani avstro-ogorsko monarhije poštnino prosto. C. kr. dvorna tovarna orgelj bratov Bieger v Jagerndorfu avstr. Si lezi j a-Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay-utcza št, 48 :< v lastni hiši. Dobre, cene cerkvene orgije , j pod jako ugodnimimi pogoji. Katalog z n orgije zastonj. ZELEZNIŠK1 VOZNTRHD Držuvna železnica. (Postaja pri sv. Muiroit). Od dni 1. maja 189 7. ODHOD: ' 6.30 predp. v Kerpolje, Ljubljano, na Dunaj, v Belja.*:, 8.30 „ v Herpeljc, iiovinj, P ulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovtak v Pulj, Divačo, Doljak i.u Dunaj Lokalni vlak ob praznikih 9.16 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljano, Divače. 9.45 „ iz Pulj a, Rovinja. 11.15 „ iz H"molj, Liublju™, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljano, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Kovinja, Lokalni vlak ob praznikih: 8.36 porol iz. Divače. Lastnik kensoreii usta .Edinost«-.^Izdavatelj in odgovorni urednikrFran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.