PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXV. St. 151 (7345)
SKUPEN KOMPROMISNI PREDLOG «NOVE VEČINE
»
Danes se prične odločilno zasedanje CK Italijanske socialistične stranke
Izidi in razmerje sil med strujami KD na zadnjem kongresu Na seji vlade so sklenili zvišati cene raznih vrst cigaret
Spopadi v Seulu
. REVT, 1. — še se ni dobro kon-pal kongres demokristjanov, ko je *e na dnevnem redu jutrišnje zasedanje centralnega komiteja socialistične stranke, ki naj da dokončen odgovor na vprašanje, če se bo stranka razbila na dva dela, ali se ne bo. V tej zvezi se yrše danes mrzlična posvetovanja ■n je zlasti pomemben sestanek vseh načelnikov struj stranke.
Demokristjanski kongres se je končal pozno v noči s proglasitvijo volilnih izidov, na osnovi kate-rjh so prejele posamezne liste naslednji odstotek glasov in število mest v vsedržavnem svetu KD: «amici dell’on. Taviani» 9,5 odst. UO odst. na predkongresnih glasovanjih) in 12 mest v vsedržavnem svetu, «forze libere* 2,9 odst. (3 odst.) in 4 mesta, «amici dell'on. Moro* 12,7 odst. (11 odst.) ni 16 mest, «nuove cronache» 15.9 odst. U7 odst.) in 18 mest, «nuova si-mstra» 2,6 odst. (2,6 odst.) in 2 mesti, «.forze nuove in base» 18,2 odst. (21,4 odst.) in 22 mest, «im-pegno democratico» 38,2 odst. in 46 mest.
Te rezultate so dokončno uradno potrdili ob deseti uri dopoldne, popoldne pa so razglasili tudi u-radne izide za 120 članov vsedržavnega sveta, od česar je 60 parlamentarcev in 60 neparlamentaren v. Tu se strogo drže proporcev, ki izhajajo iz kongresa, dejansko razmerje sil pa se v vsedržavnem svetu spremeni, saj so člani tega najvišjega organizma KD tudi 20 deželnih tajnikov, 26 predstavnikov, ki jih neposredno izvolijo parlamentarci, predstavniki petih strankinih gibanj (ženskega, mladinskega itd.), vsi bivši načelniki stranke in vsi bivši predsedniki vlad. S tem se bo seveda bistveno spremenilo razmerje sil tako, da računajo, da bodo imeli dorotejci 12-74 svetovalcev, levica in moro-tejci 54-56, fanfanijevci 24-25, tavi-anijevci 15-16 in skrajna desnica 4 do 5.
Očitno je, da ne obstaja neka v naprej predvidena trdna večina, in da so aritmetično možne različne kombinacije, čeprav se mnogo govori, da je ponoven kandidat za tajnika stranke Piccoli. Govori pa se tudi o kandidatu Forlaniju, ki pripada Fanfanijevi struji in ki bi bil bolj sprejemljiv kot kandidat tudi s strani levičarskih struj. Odprte so torej še vedno vse različne možnosti, pri čemer bo prav gotovo imel velik vpliv tudi jutrišnji centralni komite socialistične stranke.
Iz raznih krogov prihajajo gla-sovi, da je razbitje PSI na dva sestavna dela že skoro povsem dokončna zadeva, vendar tega ni mogoče v talci meri tako kategorično trdili, saj ne gre samo za notranja vprašanja PSI, temveč istočasno tudi za vprašanje vladne večine, za resno možnost vladne krize, ko se že odkrito govori o novi «kopališki vladi» podobni tisti, ki je bila lani v istem času ■n ki ji je predsedoval posl. Leone- ki je že dobil nekako tradicionalno vlogo, da maši luknje v italijanskem parlamentarnem sistemu.
Dopoldne so se sestali v EUR Predstavniki struje «riscossa socialista*, katero vodi De Martino in ki so odobrili predlog, katerega so v petek izdelali predstavniki vseh treh struj «nove večine*. Ta predlog predvideva, da naj se ne bi glasovalo o resoluciji De Martino-Mancini - Viglianesi - Giolitti, ven-9ar Pod pogojem, da se vse struje obvežejo, da bodo spoštovale sklepe kongresa, ki naj se ga sklice v kratkem času. V bistvu gre torej za predlog, da ostane stanje v stranki nespremenjeno do konca letošnjega, ali do pričetka prihodnjega leta, ko naj bi bil iz-redni kongres stranke.
Danes so se sestali tudi predstavniki struje «autonomia socialista*, v kateri sta med drugimi tuli1 sedanji tajnik Ferri in vidni Predstavnik desnice v stranki minister Preti, ki so ponovili svoj Predlog, da naj prevzame Nenni tajništvo stranke in da naj predloži resolucijo, ki naj jo odobre y?e struje z izjemo levice, tako da bi upoštevali nekatere zahteve bivših članov stare PSI.
Zvečer pa so se sestali načelniki skupin na sedežu stranke v Ulici Del Corso pod predsedstvom Nen-nija. Na sestanku so bili prisotni namestnika tajnika Caruglia in Bertoldi, Preti, Tanassi, Ferri, Mancini, De Martino, Giolitti in
Lombardi
Sestanek načelnikov struj se Je končal	dokaj pozno	zvečer	brez
kakršnega koli zaključka in so razpravo	prenesli	na	jutrišnjo	sejo
centralnega komiteja, ki se bo pri-cela ob 17. uri v EUR. V začetku seje bo posl. Nenni obrazložil po-t)zaj, nato pa bo po vsej verjetnosti	predložil resolucijo,	glede
katere menita obe desničarski struji «rinnovamento» (Tanassi) in «au-tonomia* (Ferri in Preti), da je treba	ugotoviti, če	se okoli	nje
zbere večina članov centralnega komiteja, češ da naj bi, odražala
stališča, ki so prišla do izraza na zadnjem strankinem kongresu in da temelji na stališčih združitvenega kongresa.
O sestanku načelnikov skupin je novinarjem podrobneje poročal poslanec Lombardi, ki je dejal, da bc Nenni jutri na seji CK izrekel poziv, da bi se ustvarila čim širša večina v stranki. Vendar pa je istočasno Tanassi zahteval, da se lahko ustvari večina samo na osnovi večine, ki je izhajala iz kongresa in torej logično obe desničarski struji nista pripravljeni pristati na noben kompromis. Ti dve struji sta zavrnili predlog De Martina, da se ne bi glasovalo o nobeni resoluciji in se torej ne hi glasovalo o resoluciji «nove večine* niti o resoluciji, ki jo je pripravil Ferri, da bi prišlo do paritetnega vodstva stranke in do kongresa v razdobju oktober - januar.
Lombardi je mnenja, da ni mogoče ponovno postaviti «v hladilnik* vodstva stranke, češ da so pred njo pomembna politična vprašanja sindikalnega značaja in jeseni tudi volitve.
Lombardi je tudi povedal novinarjem, da je Tanassi «odkrito in pošteno* govoril o možnosti razbitja stranke in da je Ferri pozval Mancinija, naj se vrne v okvir stare večine.
Bertoldi pa je novinarjem povedal, da je struja «riscossa» na seji načelnikov struj navedla predlog, ki so ga sestavili predstavniki «nove večine* o izrednem kongresu in da je bil ta predlog zavrnjen ter da sedaj čakajo, kaj se bo zgodilo na seji CK. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi resolucija Tanassi _ Ferri prejela večino glasov, je Bertoldi odgovoril, da se to njih ne tiče, ker bi pač
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliimuuiiiiiiiiiiliiliiiiiiilliiiiiiiiiiiiniiiiiiliiiliililliimiiiiilliniill
OBTOŽBE FNO PROTI AMERIČANOiM IN SAJGUNCEM
Nečloveško ravnanje z ujetimi partizani
Poskus samosežiga južnovietnamskega vojaka - Ubita dva ameriška policista v nekem sajgonskem baru Imenovana veleposlanika ZUV v Moskvi in
SAJGON, 1. — Oddajnik FNO »radii® osvoboditve)) je danes obtožil Američane in njihove sajgon ske zaveznike nečloveškega ravnanja z vojnimi ujetniki v južno-vietoamskih zaporih. Po poročilu so 19. junija ubili v zaporu v Tay Ninhu z bombami skoraj sto ujetih partizanov. V zaporu v Tan Hiep Hoii so številni ujetniki umrli, kakih sto pa je bilo težko ranjeni pod udairoi pripadnikov južno-vietnamske varnostne službe. V zaporu v Sajgoniu pa so aprila ubili dva ujetnika, kd nista salutirala sajgonske zastave.
Oddajnik je poročal tudi o nevzdržnem stanju na otoku Con Son, kamor so deportiirali ogromno število južnih Vietnamcev. Tu umira vsak mesec od glada in zaradi pomanjkanja vsakršne zdravniške pomoči od petnajst do osemnajst u-jetnikov. «Raidio osvoboditve« je pojasnil, da so podatke črpali iz poročila, ki ga je podal sajgonski skupščini južnovistnamski poslanec Ho Ngoc Ou. Ta je pred tremi meseoi skupaj z nekim drugim poslancem obiskal taborišče na otoku Con Som in nato o obisku poročal parlamentu. V Sajgonu niso njegovega poročila nikoli objavili.
V južnovietnamški prestolnici je vojak skušal danes napraviti sa-mossžig pred spomenikom, posvečenem boncu Quang Ducu, ki se je usmrtil z ognjem 11. junija 1963 v znamenje protesta proti vojni. Sprva se je razširila vest, da je vojak umri. pozneje pa je vladni glasnik sporočil, da je še živ, čeprav v kritičnem stanju. Vojak, 10-lefcnd Vo Van Ee, je imel pri sebi pismo, v katerem je zatrjeval, da se žrtvuje, da bi prišlo do konca vojne in da bi se prenehal pokol Vietnamcev. SajgonSka vlada pa je izdala sporočilo, v katerem trdi, da je skušal vojak napraviti samomor «iz osebnih razlogov«. Od leta 1963 si je v Južnem Vietnamu vzelo življenje z ognjem trideset oseb.
Severnovietnamska tiskovna agen. cija je danes sporočila, da sta dva ameriška vojaka napravila samomor z ognjem v oporišču v Van Klepu v znamenje protesta proti vojni.
Dva agenta ameriške vojaške policije sta bila včeraj ubita v nekem baru v Sajgonu med silovitim pretepom med ameriškimi in sajgon-skimd vojaki. Ameriška policista sta vdrla v lokal, kjer je bil pretep, ter hotela aretirati skupino ljudi, med katerimi je bil tud) neki polkovnik sajgonskih padalcev. Nenadoma so počili streli in ager; ta sta bila na mestu mrtva. Ni _sa znano, kdo je streljal. Sajgonski vojaški glasnik je povedal, da so južnovietnamskega častnika odvede na policijo, kjer ga zasišujejo.
Začasna revolucionarna vlada Ju-nega Vietnama je sporočila, da sta bila dosedanja predstavnika FNU v Moskvi in Pekingu, Dang Quan? Minil in Nguyen Van Quang, imenovana za veleposlanika ZRV v oz, to v LR Kitajski. 2e takoj po u-stanovitvi je ZRV javila, da so odposlanstvi v Moskvi to Pekingu povišali na stopnjo veleposlaništev.
Pred sestankom med francosko vlado in sindikati
PARIZ, 1. — Novoizvoljeni francoski predsednik Pompidou ■ se je danes v Elizejski palači sestal z
Pekingu
vladnim predsednikom Chabanom Dslmasom, ministrom za finance Giscardom d’Esta,togam to državnim tajnikom Chiracom, s katerimi je proučil gospodarske in finančne probleme, še prej se ie Pompidou sestal na štiri oči 'z Delmasom. Zdi se, da sta se po govarjaila o razgovorih, ki jih bo predsednik vlada imel s sindikalnimi predstavniki.
Tj razgovori so bodo začeli, v četrtek, ko bo Delmas sprejel predstavnike socialističnega sindikata «Force ouvriere«. Naslednjega dne bo vladnega predsednika obiskala delegacija komunistične CGT, ki jo bo v odsotnosti generalnega tajnika Seguya vodil predsednik sindikata Frachon. Prihodnji teden bodo na vrsti srečanja z neodvisnim sindikatom CFDT to s sindikatom kadrov CGC. Ni bil še določen datum srečanja s predstavniki katoliškega sindikata CFTC: vladni predsednik je predlagal datuma 11. to 17. julija.
Sindikati se že nekaj časa pripravljajo za ta srečanja, na katerih bodo predložili svoje zahteve. Nekatere zahteve, kot n. pr. uskladitev plač s cenami, so skupne vsem sindikatom, med katerimi pa ostajajo pomembni razločki. Med glavnimi zahtevami CGT je n. pr. uvedba premične lestvice (kar bo vlada po vsej verjetnosti zavrnila), CFDT pa vztraja predvsem pri zahtevi po utrditvi sindikalnih pravic v podjetjih. Ta simdi kat med drugim zahteva, da bi smela imeti svoje sindikalne predstavnike tudi podjetja z manj kot petdesetim: uslužbenci ter da bi smeli sodelovati v notranjih komisijah tudi delavci z manj kot enaindvajset (a več kot osemnjast) let. Skupni cilj sindikatov je tudi večja varnost na delovnem mestu to reforma sistema socialnega skrbstva.
prišlo do večine in bi njih struja bila v manjšini in da v takem , primeru seveda ne bi izstopila iz stranke.
Danes je imela vlada zelo kratko komaj kake četrt ure trajajočo sejo, na kateri so sklenili zvišati cene nekaterih vrst cigaret in so spremenili davek na vlakna.
Cene ne bodo zvišali enakomerno za vse vrste in tako ne bodo zvišane cene za najcenejše cigarete «nazionale», «alfa» in «sax», cena zavojčka cigaret «nazionale super* pa se bo zvišala od 270 na 290 lir. Luksuzne cigarete, kot so «marlboro», «mercedes» «muratti», «ambassador» pa bodo še občutno dražje, saj so sedaj prodajali zavojček po 400 lir po novem pa se bodo prodajale po 500 lir. Cene cigaret so zvišali za kritje novih izdatkov za zvišanje plač državnih uslužbencev in računajo, da bodo z novimi cenami cigaret dobili nov dohodek v višini 90 milijard lir letno, oziroma bo letos dohodek dosegel okrog 45 milijard lir.
hvnof lpictp Ošwc3 dpd etocWu
Danes se je pričela dvodenvna stavka poštnega osebja, ki se vozi, ker še ni rešeno vprašanje dnevnic in znižanje delovnega urnika. Stavko so enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije. Od 3. do 10. julija pa so sindikati proglasili «belo stavko*, ko bedo sicer redno delali, vendar bodo istočasno strogo izvajali vse predpise, kar v praksi pomeni, da bo ponovno ustavljen poštni promet.
Danes se je ponovno pričela stavka sodnih kanclistov in tajnikov, ki sta jo proglasila njih avtonomna sindikata in ki se bo nadaljevala še 2., 3. in 4. julija.
SEUL, 1. — V Seulu so bili danes ostri spopadi med varnostnimi silami to več tisoč študenti, katerim se je posrečilo polastiti se večjega števila policijskih avtomobilov. Zjutraj je 7.000 študentov zborovalo na univerzah iz solidarnosti s študenti, ki so bili aretirani včeraj na protestni demonstraciji proti spremembi ustave, ki bi omogočila sedanjemu predsedniku, da bi bil izvoljen že tretjič.
študentje so se zbrali nato na ulicah, kjer so se spopadli s policijo. 10 študentov je bilo ranjenih, aretirali so jih 70. Včeraj so aretirali 115 študentov, od katerih jih bodo 21 postavili pred sodišče. Opozicijska stranka je objavila izjavo, ki obsoja policijsko brutalnost proti študentom.
«Rude pravo» kritizira tednik «SignaI»
PRAGA, 1. — Današnji «Rude pravo« ostro kritizira tednik «Si-gnal», ki ga urejuje predsednik sindikata novinarjev Vlado Kaspar, češ da vodi list čudno politiko do Sovjetske zveze. V isti številki glasila KPC se tudi napada višjo par tijsko šolo, katere direktorja so včeraj zamenjali, češ da je širil protisovjetske to protikomunistične ideje. Član CK Josef Kempy je včeraj v govoru gojencem dejal, da ustanova, kot je ta šola, ne more biti v nasprotju z linijo partije to da sedaj preučujejo ukrepe, da bo šola služila interesom partije.
TRST, sreda, 2. julija 1969 VOJAŠKI REŽIM V TEŽAVAH ZARADI MASOVNIH DEMONSTRACIJ IN NEMIROV
Obsedno stanje v Argentini
Vlada generala Onganie je sprožila ukrep o obsednem stanju, da bi preprečila organiziran prevratniški načrt» - Množične aretacije - Rockefeller je zaključil svoj obisk
Prizor iz demonstracije pred prihodom Rockefellerja v Buenos Aires
iiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimmimiimiiimmiiimiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiimtiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimMiN
PRISEGA NOVEGA ZflHODNONEMŠKEGfl PREDSEDNIKA
Heinemann: Ne sme se ponoviti preteklost iz nacistične dobe
Razburjenje zaradi njegovih izjav proti atomski oborožitvi Nemčije - Pridržuje si pravico kritizirati vlado
BONN, 1. — Novi zahodnonemški predsednik Gustav Heinemann, bivši socialdemokratski pravosodni minister, je danes slovesno prisegel na skupni seji obeh zbornic parlamenta. Izvoljen je bil za predsednika 5. marca v zahodnem Berlinu z glasovi socialdemokratov in liberalcev proti demokrist-janskemu kandidatu Schroederju.
Novi predsednik je med drugim izjavil, da prevzema «svoje
Gustav Heinemann
novo mesto v svetu, polnem protislovij, ko se človek pripravlja, da gre na Luno, a mu ni še uspelo rešiti naše Zemlje pred vojno, gladom in krivico*. «Naša poglavitna dolžnost — je dodal — je služiti miru. Do kraja se moramo zavzemati, ne kakor so nas učili v šofli za časa kajzer-ja, za vojno, temveč za mir. štiriindvajset let po drugi svetovni vojni nismo še mogli doseči sporazuma z našimi vzhodnimi sosedi. Obračam se na politike raznih blokov, da bi iskali svojo varnost ne v oboroževalni tekmi temveč v dogovarjanju o razorožitvi in zmanjšanju oborožitve. Razorožitev seveda zahteva zaupanje in zaupanje se ne more doseči na povelje. Res pa je, da doseže zaupanje samo tisti, ki je pripravljen zaupati. Vsa sredstva, s katerimi razpolaga civilna in vojaška oblast, morajo služiti v ta namen: ustvariti zaupanje.*
Heinemann, ki je leta 1950 zapustil Adenauerjevo vlado, ker je nasprotoval ponovni oborožitvi Nemčije, je poudari, da bundeswehr ni sama sebi namen in da ne more vsiliti nekaterih političnih rešitev. «Njena naloga je preprečiti, da bi nam tujci vsaliM nasilne rešitve.*
Zatem je Heinemann dejal, da
so v zgodovini Nemčije številne stran*, ki lahko navdajajo z veseljem in ponosom, in dodal: «Toda ne šmarno pozabiti, da se je z zlorabljanjem imena našega ljudstva sprožila druga svetovna vojna. Samo če si ne bi prenehali postavljati vprašanja, kako je bilo mogoče priti do strahotnega poglavja nacionalsocializma, bodo drugi narodi lahko prenehali očitati nam to razdobje naše zgodovine. In ta preteklost se ne sme ponoviti, tudi po volji tistih, ki sta jih, ooleg milijonov Židov in žrtev vojne, med našim samim ljudstvom prizadela nacistični teror, vojna in so bili izgnani s svoje zemlje.*
Heinemann je izjavil, da je Nemčija «šele v začetku prvega res liberalnega in demokratičnega razdobja v svoji zgodovini, in niti katoliška cerkev niti država se ne moreta izogniti vztrajnim zahtevam... Državljani zahtevajo dejansko demokratično udeležbo piri odločitvah*.
Dejal je zatem, da je po njegovem sedanja zahodneneenška ustava cnajboljša, kar jih je Nemčija do sedaj imela, toda ni še povsem popolna*. «Vem — je nadaljeval Heinemann — da je še mnogo takih, kd žalujejo po avtoritarni dr žavi, in vendar nas je prav ta pripeljala do tragedije tretjega raj-ha.* Pri tem pa je c(odal: ,«Drugi pa imajo našo sedanjo ureditev za
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiij|iiiii|M||||||l„„|„t
RAZPRAVA O JERUZALEMU V VS
Posvetovanje štirih velikih prekinjeno do konca poletja
Sestajala se bo samo delovna skupina . Tudi včeraj izraelski letalski napadi na Jordanijo
NEW YORK, 1. — Varnostni svet je nadaljeval razpravo o Srednjem vzhodu. Jordanski delegat je pozval svet, naj ukaže Izraelu, naj razveljavi priključitev Jeruzalema k izraelskemu ozemlju. Vse države sveta pa je pozval, naj ne pošilja jo orožja Izraelu, dokler se ne bo ta odrekel priključitvi Jeruzalema Zahteval je obsodbo Izraela, ker ni spoštoval prejšnjih sklepov o Je. ruzalemu, ter naj se poudari, da je pridobitev ozemlja z vojaško silo nedopustna.
Izraelski delegat je trdil, da so jordanske zahteve v zvezi z Jeruzalemom «samo spletka, da bi odvrnili pozornost od napadalne vojne Arabcev proti Izraelu«. Trdil jc tudi, da iivelika večina jeruzalemskega prebivalstva noče, da bi se Jordanija zanimala za njegove za deve».
Medtem so štiri velesile prekinile posvetovanja o Srednjem vzhodu to jih bodo nadaljevale ob koncu poletja. Do tedaj pa bodo nadaljevali delo podrejeni člani dele gacij. Po današnji seji so sporočili, da zaradi važnih posvetovanj o Srednjem vzhodu med štirimi vla dami bodo dan prihodnjega sestan-ka t stalnih predstavnikov določili
delovna skupina, ki bo imela stike s prizadetimi strankami.
V	današnjih prvih jutranjih urah so izraelska letala napadla nekatera področja na jordanskem o-zemlju. Letala so metala rakete to obstreljevala razne kraje. Protiletalsko topništvo je prisililo letala na umik.
Ob Sueškem prekopu pa je o l tudi včeraj topniški dvoboj, ki je trajal 13 ur in se je ponovil danes.
V	središču Gaze je danes eksplodirala bomba, pri čemer je bilo ranjenih več Izraelcev to 8 Arabcev. V Tel Avivu pa je izraelsko vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo 19-lelnega Arabca, ki ga obtožujejo, da je vodil skupino Arabcev, ki so izvedli atentat v menzi jeruzalemske univerze.
WASHINGTON, 1.	— Edvvard
Kennedy je v senatu pozval ZDA, naj priznajo Mongolijo. Dejal je, da bi to mogel biti prvi važen korak k uvedbi diplomatskih odnosov s Kitajsko. Pripomnil Je, da bi ameriško predstavništvo v Mon geliji omogočilo večje informacije
pozneje. 'Medtem se bo sestajala o odnosih med Kitajsko to SZ.
PO ATENTATU V BERLINU
Stanje ranjencev se je izboljšalo
Jugoslovanska vlada bo storila potrebne korake pri raznih vladah in zahtevala varnost svojih državljanov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — «Atentat v Berlinu je samo eden v vrsti gnusnih zločinov kriminalnih elementov iz vrste skrajne emigracije proti jugoslovanskim zastopstvom v inozemstvu in državljanom v Jugoslaviji,« je izjavili zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve v zvezi z atentatom na nameščence vojaške misije Jugoslavije v zahodnem Berlinu. Jugoslovanska vlada je večkrat resno opozorila organe držav, v katerih delujejo teroristične skupine, na to delovanje to zahtevala, da z energičnimi ukrepi preprečijo zločinsko delovanje in omogočijo normalno delo jugoslovanskih zastopstev in zaščitijo življenja jugoslovanskih državljanov v inozemstvu.
Zastopniki jugoslovanske vojaške misije v zahodnem Berlinu so prav tako večkrat opozorili zavezniško poveljstvo in uradne zastopnike senata zahodnega Berlina na povečano teroristično delovanje emigrantskih skupin to zahtevali od vojaških in civilnih oblasti, da se z ustreznimi ukrepi prepreči to delovanje. Jugoslovanska vlada bo pri zavezniškem poveljstvu in se natu zahodnega Berlina storila vse
noma onemogoči delovanje zločinskih skupin. Jugoslovanska vlada bo storila tudi druge korake, k) jih bo imela za portbne, pri vladah posameznih držav za zaščito svojih interesov in varnosti njenih državljanov, je izjavil zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve.
Stanje dr. Kolenddča, na katerega je atentator sprožil tri strele od katerih je eden oplazil njegovo glavo, druga dva pa sta ga zadela v nogo, se boljša. Prav tako se izboljšuje stanje Stanka Goloba, ki jg ranjen v desno roko. Več Jugoslovanov, ki živijo v zahodnem Berlinu je, takoj ko so zvedeli za atentat, prišlo v vojaško misijo. Skupina delavcev zagrebškega podjetja Industrograd-nja, kd delajo v Berlinu, je ponudila kri, ki pa ni bila potrebna.
Napadalec je 27-letni Drago Djo-lo iz vosi Biogradac pri Mostarju. Prišel je v Zahodno Nemčijo leta 1965. Najprej je živel v Hamburgu, kjer je pristopil k emigrantski teroristični skupini, od tu pa se je konec preteklega leta preselil v zahodni Berlin, kjer skupno z bratoma Stankom in Antonom Kardu-nom, Brankom Jeličem to drugimi teroristi nadaljuje sovražno de-
potrehne korake, da bi atentator. u« lerousu uauoijuje so to organizatorji tega zločina preje- lovanje proti Jugoslaviji. Jd zasluženo kazen in da se popol I
B. B,
izredno rafiniran odklon, ki ga je treba v celoti odbiti. Obnašajo se kakor, da bi bilo moč najti na zemlji izgubljeni raj...* Obsodil je zatem vsako nasilje ter je pripomnil: «So težavne domovine in ena teh je Nemčija. Toda je naša domovina, v kateri živitno in delamo. Moramo* torej z njo dati naš prispevek človeštvu.*
Pred Hlnemannom je govoril do sedanji predsednik, demokristjan Luebke, ki je predvsem govoril _ o prizadevanjih za združitev Nemčije in o potrebi popolne sprave «s tistimi, ki so bili naši sovražniki med vojno, z narodi, ki so trpeli krivico, ki je bila storjena v imenu nemškega ljudstva*.
Novi predsednik Gustav Heine mano se je rodil 23. julija 1899 v Schwelmu na industrijskem področju Porurja. Leta 1922 je promoviral v političnih vedah. Pozneje je promoviral tudi v pravu in je več let izvrševal advokatski poklic. Leta 1936 je postal član pred sedstva družbe «Rheinische Stahl-vverke*. Po vojni je bil izvoljen za župana v Hessenu in to mesto je obdržal do leta 1949. Že leta 1945 se je vključil v demokristjansko stranko. Po ustanovitvi zahodno^ nemške republike je bil pravosodni minister v prvi Adenauerjev! vladi. Ker je nasprotoval ponovni oborožitvi Nemčije, je izstopil iz vlade. Iz demokristjanske stranke pa je izstopil šele leta 1952 in .je ustanovil vsenemško ljudsko stran ko, ki pa ni imela usceha in je bila maja 1957 razpuščena De! članov, in med temi tudi sam, se je vključil v socialdemokratsko stranko. Istega leta je bil izvoljen za poslanca ta je postal izvedenec socialdemokratske stranke za prav-ne- zadeve. Leta 1958 se je izrekel za načrt Rapackega. V Kiesinger-jevi vladi je bil Heinemann imenovan za pravosodnega ministra in kot tak se je odločno upr! demo-kristjanskemu načrtu o zastaranju nacističnih zločinov. V zvezi s študentovskimi nemiri v Berlinu je izjavil, da bi morali iskati razumevanje z mladino. Pri tem pa je obsodil vsako nasilje.
Veliko razburjenje so vzbudile njegove izjave pred dnevi, ko ie dejal, da se bo uprl vsakemu poizkusu, da bi se zahodnunemska vojska oborožila z atomskim orožjem. To je izjavil v intervjuju za revijo -c-Spiegel*. Dejal je da bc rajši odstopil, kakor odobril kakr šen koli dokument, «s katerim bi se prst Zahodne Nemčije zaustavil na atomskem sprožilcu*. Prav tako je dejal, da se bo uprl vsakemu predlogu za ponovno uvedbo smrtne kazni.
V istem intervjuju je tudi izjavil: «Na položaj predsednika gledam kot na politično dolžnost, čeprav bom rajši izražal svoja staušča bot moralno oblast in ne kot strankar ski politik.*
Dalje je izjavil, da si je pridržal pravico javno kritizirati vlado, vseveda v izjemnih primerih*, ter " izrazil željo po odkritem dialogu mladino.
BUENOS AIRES, 1. — Vojaški režim generala Onganie je proglasil obsedno stanje na vsem argentinskem ozemlju. Ukrep daje vladi pravico, da ukine ustavna jamstva ter osnovne svoboščine, med njdmi tudi svobodo tiska. U-krep je bil sprejet na izrednem sestanku nacionalnega varnostnega sveta, ki sta se ga med drugimi udeležili predsednik Juan Carlos Ongania to minister za delo Reu-bems San Sebastian.
Sporočilo o proglasitvi obsednega stanja je dol notranji minister general Francisco Imaz v govor;, ki sta ga prenašala radio in televizija. Dejal je, da je bil ukrep sprejet, da bi se zoperstavili »organiziranemu prevratniškemu načrtu«. Imaz je trdil, da je val nasilja, ki že tri mesece razsaja v Argentini, dosegel svoj višek z včerajšnjim umorom sindikalnega voditelja Vaodorja, ki so ga neznanci ubili v njegovem uradu z rafalom iz brzostrelke. Notranji minister je obtožil opozicijo, da j* zavzela ((žaljiv to agresiven tan* ter trdil, da bo oblast odločno zatrla vsak atentat proti Javnemu redu in Varnosti države.
Vladne oblasti zatrjujejo, da ru -bil umor Vandorja v nikakršni zve. zi z obiskom Nixanovega odposlanca Rockefellerja. Policija je medtem aretirala voditelja «uporne» struje argentinskih sindikatov Ral-munda Ctagara, ki je bil v preteklosti v stalni polemiki z Vandor-jem. Policijske oblasti pa so zanikale, da bi bil Ongaro zapleten v umor ter trdile, da so ga aretirali »zaradi njegove varnosti«. Skupaj z njim je policija aretirala še kakih petdeset argentinskih sindikalnih voditeljev.
Vojska je danes v prvih jutranjih urah zasedla Trg Ustave v središču Buenos Airesa ter glavno železniško postajo prestolnice. V vseh vojašnicah ve-lja stanje pripravljenosti.
Režim generala Onganie ni v preteklosti še nikoli sprožil tako drastičnega ukrepa. Pač pa je pred enim mesecem, ko je prišlo v Cordobi do krvavih spopadov med delavci to študenti na eni strani to policijo na drugi, ki so terjali dva j. set mrtvih in preko sto ranjenih, preglasil emergenčno stanje. Zad-. njič je vladalo v Argentini obsedno stanje leta 1960, pod predsedstvom Artura Frondfeija, ob priliki 54-dnevne stavke bančnih uradnikov.	,
Do proglasitve obsednega stanja je prišlo devet ur preden' je Nixo-' nov odposlanec, guverner New Yor-ka Nelson Rockefeller, zaključil'' svoj obisk v ‘Argentini. Prav njegov obisk je še zaostrili položaj1 ker je dal povod za številne proti- • ameriške m 'protirežimske demon-, stracije, ki so v zadnjih treh dneiri privedle državo skoraj na rod-državljanske vojne. Rockefeller se jfe z argentinskimi ’ voditelji raz-govapjal predvsem o . gospodarskih-to trgovinskih problemih. Danes je, Nbronov odposlanec odpotoval v Hailiti.
Položaj se medtem zaostruje tudi v Urugvaju, kjer je ((vsedržavna' delavska konvencija«, eden najvaž-, nejših urugvajskih sindikatov, kljub, prepovedi vlade proglasila splošno stavko, ki se bo začela jutri popoldne to bo trajala do četrtka opol-' noči.
Nov sovjetski dnevnik
MOSKVA, 1. — Danes je pričel izhajati nov sovjetski dnevnik, ki ima naslov «Sovjetskaja industrija« In ki ga izdaja OK KP Sovjetske zveze. Novi dnevnik bo obveščal čitatejje o dosežkih znanosti in tehnike, istočasho pa se bo ukvarjal tudi z notranjo in zunanjo politiko.
Ifni izročen Maroku
IFNI, 1. — Špansko ozemlje Ifni v južnem Maroku ob atlantski oba-li je bilo včeraj vrnjeno Maroku. Ob tej priložnosti je bila slovesnost, med katero so sneii špansko zastavo in dvignili maroško ob staranju državnih himen obeh držav.
V Madridu je Franco sprejel maroškega kralja Hasana II. ob navzočnosti dveh zunanjih ministrov.
Sirija se bo udeležila sestanka nevezanih
DAMASK, 1. — V Damasku so uradno javili, da še bo Sirija u-deležila sestanka odbora, ki ima nalogo pripraviti konferenco nevezanih držav, ki se bo začela 8. julija v Beogradu. Predstavnik sirskega zunanjega ministrstva J# javil, da je sirska vlada dala navodila svojemu poslaniku v Beogradu, naj zastopa Sirijo na sestanku.
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
GOVOR DEŽELNEGA SVETOVALCA KPI DUŠANA LOVRIHE
DEŽELA MORA AKTIVNO PODPRETI PRAVICE SLOVENCEV
Svoj govor je svetovalec Dušan , pravi in zahtevati sprejem tega za-LavrSha pričel s polemično pri- konskega predloga«
,v.„	Ko se je	razpravljalo o
tem zakonskem predlogu je komunistična skupina pozitivno ocenila nekatere posege iz vrst večine in v prvi vrsti govor kolega Ginaldija. To prvo stališče so podprli vsi Slo-venoi in demokratje. Moramo pa poudariti, da je prav naša skupina izrekla svoje pomisleke glede politične volje večine, da bi od načelnih izjav prešla k praktičnemu reševanju teh vprašanj.
Lovriha je nadaljeval: «Nekateri demokristjani navdušeno poudarjajo, da se politični položaj v tem smislu razvija, in da se na vprašanja slovenske narodnostne skupnosti sedaj gleda drugače kot
pombo na račun deželne vlade in strank, (ki sestavljajo v deželi vladno koalicijo, ker je moralo priti do te druge razprave zakona o kaizenski zaščiti časti slovenske manjšine, kljub temu, da je bil tak zakonski predlog izglasovan v deželnem svetu v prejšnji zakonodajni dobi. Pri tem je l.o-vriha zatrjeval, da bi deželna vlača in stranke, ki so sestavni del koalicije leve sredine skrbeti za to, da bi zakonski predlog zares prišel na dnevni red v vsedržavnem parlamentu.
Ne razumem, je zatrjeval Lovriha, kako more dežela izglasovati zakonski predlog, ki je za deželo posebne važnosti, in da se ta zakon, v Rimu, kjer je vlada iste barve, arhivira? Res je način sprejemanja zakonskih predlogov zapleten in se lahko najdejo številni proceduralni izgo
misovca Boschija, da ni ljudstvo slovenskega porekla, ker govori v narečju, tedaj .bi morali to načelo uveljaviti tudi v Italiji in ugotoviti, da ni v Italiji državljanov italijanske narodnosti, ker govorijo vsi kak dialekit.»
«Če pa v Italiji govorijo poleg dialekta tudi leposlovna jezik, je to zasiuga Danteja, Petrarche in Boccacoia in drugih. Toda sam obstoj pisateljev in pesnikov ni mogel zadostovati, da bi Italijani govorili lepo italijanščino. Zato je hilo treba ustanoviti povsod po državi šole, od osnovnih do vseučilišča.
Tudi mi Slovenci imamo svojega Danteja, ime mu je France Preše-preteklostd. Res je. Brez težav pri-: ren in poleg njega še vrsto dru-
znavamo, da so bile v KD diskvalificirane nekatere skrajno nacionalistične in protislovenske sile in da je bil zaradi tega storjen kak korak naprej, čeprav ne odločilen.
vori, toda vprašanje, ki se pri | pozitivno smo ocenili dejstvo, da
tem postavlja zadeva načelo o odnosih med deželo in državo v splošnem.
Glede sprejema zakonskega predloga v prejšnji zakonodajni dobi je Lovriha mnenja, da so deželna vlada in stranke leve sredine sprejele omenjeni predlog zaradi krajevnih političnih potreb, niso pa se pobrigale, kako bo ta zakon v Rimu propadel.
Deželni odbor in večina bi moral skrbeti negativen odnos rimske vlade do zakonskega predloga, ki ga je sprejela dežela. «Zato ni dovolj predlagati vladi ali parlamentu neki zakon, treba mu je aktivno slediti in vztrajati na tem, dokler se ne sprejme, če bi se bil deželni odbor tedaj pobrigal, bi zakon bil brez dvoma sprejet in bi deželni svet razpravljal sedaj o drugih zakonih. Tudi kolegu Stoki bi ne bilo treba ponovno predlagati zakonskega predloga in ugotavljati, da je slovensko prebivalstvo negativno sprejelo dejstvo, da nista parlament ta vlada sprejela omenjenega zako-na.»
Lovriha je nato podčrtal, da je KPI vedno aktivno sledila vsem zahtevam slovenske manjšine in jih podprla, je pa tudi večkrat opozorila dejstvo, da so v državi v parlamentu in tudi v deželi, sile, ki skušajo onemogočiti ali omejiti pravilno in demokratično dejavnost zakonodajnih zbornic in diskriminirajo osnovne pravice deželnih m državnih poslancev. Od tod, nadaljuje Lovriha, kriza med »civilno« in «politično» družbeno skupnostjo, nezaupanje do izvoljenih organov, ki se nato prenaša na politične stranke in še posebej tiste, ki so za tako politiko odgovorne.
«če bi šlo samo za ta specifični zakon, bi lahko tudi sprejeli način, kako to prikazuje poročevalec večine Gtaaldi, ker pa ni v petiih letih obstoja dežele bil sprejet še tako sramežljiv namig na slovensko narodno manjšino v deželi, menim, da bi pomenilo arhiviranje takega zakona važno politično dejanje.«
Vlada ta parlament sta imela leto dni časa pred razpustom zakonodajnih organov, šlo je za zakon z enim samim členom in je bilo torej dovolj časa na razpolago če bi dežela vložila pri tem nekaj svojega dela. Treba pa je pripomniti, je nadaljeval Lovriha, da je Štoka predložil svoj zakonski predlog 15. junija lani in dežela razpravlja o njem po letu dni. če upoštevamo pri tem nujno sorazmerje, tedaj bi morala stvar priti pred parlament šele čez štiri leta, ko bi ta že bil razpuščen In bi torej še enkrat bila razveljavljena.
«Res je, da upa kolega Gtaaldi, da bodo vprašanja, ki jih načenja zakonski predlog bila preučena pri obravnavi splošne preosnove kazenskega zakonika. Kaže pa, da se s kolegom Ginaldijem ne strinja n egov somišljenik Metus. ko trdi v komisiji, da bodo vprašanja narodnostnih manjšin rešena v okviru združene Evrope. Z dru-g'mi besedami lahko izrazimo misel kolega Metusa s starim tržaškim rekom, naj čaka osel, da bo trava zrasla, Jasno je, da je osel prej poginil, preden je trava o-zelenela. Upam, da kolega Metus tega ne želi Slovencem v deželi Furlanija Julijska krajina.))
Lavriha je nato ostreje polemiziral z demok rlstj arisk i m svetovalcem Metusom, kateremu je sicer priznal gorečnost za evropsko združevanje, zatrjeval pa je, da se vprašanja narodnostnih manjšin ne smejo prenašati v čase, ko bi prišlo do podobnega združevanja, ki samo po sebi ne nosa v kali take rešitve. Zgovoren primer v tem smislu je za rasno vprašanje v združenih državah Amerike.
Ce je manjšinsko vprašanje Interno vprašanje vsake države, kot se rado poudarja, tedaj se mora reševati v okviru države same in ne kake «velike» Evrope.
«V splošnem meni naša partija, da se lahko ta zakon vključi v splošno revizijo kazenskega zakonika. Hkrati pa smo zaskrbljeni zaradi počasnosti, s katero dela komisija. Ta se ustanavlja vsakokrat, ko se obnovijo zbornice in ni zaključila svojega dela, ko se zbornice razpuščajo. Gre torej za politične odgovornosti? Prepričani smo, da so.»
«Priznati moramo zakonikom značilnost skladnosti z ustavnimi določili. Zato menimo, če so bile težave pri preverjanju in preučevanju zakonikov, da ie bilo treba najprej odpraviti vse tiste člene, ki niso v skladu z ustavnimi določili in kd so v bistvu, zaradi navdiha ali po namenu, fašistični. To bi po enaindvajsetih letih lahko naredili.«
Lovriha se je nato lotil zakona samega in se je glede ocene skliceval na to, kar so pri prvi razpravi povedali njegovi strankarski tovariši in sicer, da gre za omejen zakon, ki pa je nujen in koristen in le v tem smislu napovedal, da bodo komunisti glasovali zani. Poudaril pa ie še sledeče:
«Ker pa se razprava o tem zakonu še ni pričela v deželnem svetu, in zato, da se okrepijo možnosti za pozitivno rešitev pri o-srednjih zakonodajnih organih, te slovenski in komunistični poslanec Albin škerk. skupno z drugimi tovariši, predložil podoben zakonski predlog v parlamentu. Jasno ie. (to se ie vsa komunistična skupina Obvezala podpreti in slediti raz-
je poslanska zbornica odobrila z glasovi velike večine — tudi liberalcev, kolega Morpurgo — čl. 60-bis, ki ga je predložil tov. *cerk, ki določa pravico pripadnikov narodnostnih manjšin do izražanja v lastnem jeziku pred sodiščem.«
Lovriha je v nadaljevanju poudaril, da je bil storjen korak naprej tudi s priznanjem pravice Sloven-vem do rabe lastnega jezika v rajonskih konzultah. Prepričani smo, je dejal Lovriha, da bodo Slovenci dosegli pravico do izražanja v lastnem jeziku pred sodišči, občinskimi in drugimi javnimi ustanovami in da bodo potrebni še novi nastopi. Te bo KPI podprla kot vselej.
Ne smemo pa biti pretirano optimisti, je nadaljeval, ker ne vemo, če bo vladina komisija sprejela načelo čl. 60 bis v zakonik za kazensko proceduro in prav tako ne vemo, koliko bo prišlo do izraza to, kar je bilo sklenjenega za rajonske konzulte, upoštevajoč dejstvo, da bodo začasno ustvarjene samo tri.
«Lahk.o pa glasno povemo, da ni bil storjen noben korak naprej v zvezi s proglasitvijo jasnih določil glede uresničevanja čl. 6 ustaive in 3. deželnega statuta. V teh dveh členih je bistvo osnovnega vprašanja pravic narodnostnih manjšin in na teh dveh členih se lahko dokaže, brez lisičenja, če hoče rešiti to vprašanje pri temeljih.«
Lovriha se je tedaj obrnil k predsedniku deželnega sveta Berzamtiju, rekoč, da pričakuje znanega odgovora, da' ni aežeaa pris-o.na za reševanje manjšinskih vprašanj. «Če gledamo na manjšinsko vprašanje tako, kot je treba nanj gledati, t.j. kot vprašanje, ki mora na splošno zanimati vso deželo, ki je človeško vprašanje civiliziranca in demokracije in ki je lahko, če bo popolnoma rešeno, osnova čedalje boljših odnosov z bližnjo Jugoslavijo, tedaj se s trditvijo o nepristojnosti ne morem strinjati.«
«Ne vem — je nadaljeval Lovriha — če nameravate po petih letih nadaljevati še pet let z zavlačevanjem reševanja tega vprašanja. Vsekakor menim, da gre - če je to res — za protidemokratičen na; črt s ciljem utruditi Slovence pri postavljanju svojih zahtev. Če _ pa hočete dokazati, da tega načrta ni, tedaj ne uporabljajte besed, ki ničesar ne pomenijo, dokažite to s stvarnimi dejanji, ki jih je slovenska nerodna mati'sina skrajno potrebna. To lahko storite s sprejemom splošnega okvirnega zakona, za katerega se obvežite — če bo treba stopiti tudi' pred ustavno sodišče, da se poudari pravica Slovencev, ki so neoddeljiv del deželne avtonomije.«
Lovriha je pri naštevanju nerešenih vprašan.] Slovencev omenil še nasilna razlaščevanja in nujnost odprave t. im. »usi civici«, takoj neto pa načel kočljivo vprašanje Slovencev v Beneški Sloveniji.
«Ti že 103 leta čakajo na uradno priznanje njih obstoja. Ne zanima me, če misovec Boschi trdi, da tisti državljani niso Slovenci, ker govore v narečju. Poznani marsikaterega iz Beneške Slovenije in vem, da govori lepo slovenščino. Če pa naj bi veljala trditev
gih pisateljev in pesnikov svetovnega slovesa, na katere smo ponosni. Toda samo zato, ker smo Slovenci imeli svoje šole, imamo daines tudi bogat nacionalni jezik in se že dolgo vrsto let lahko hvalimo, da ni med nami nepismenih ljudi.
Gospod predsednik, gospodje svetovalci! Slovenci v Sloveni ji, Trstu, Gorici in na Koroškem ne nosijo nobene odgovornosti, če niso Prešeren in drugi pesniki prepojili Slovencev v videmski pokrajini. Za to so odgovorni italijanski vodilni sloji, ki niso ustanovili tam slovenskih šol, in to velja za kraljevsko in liberalno Italijo, kakor za faši: stično in žal tudi za tisto, ki bi
Zanikanje obstoja Slovencev na tak način ni v skladu ne s civilnimi, človečanskimi, katoliškimi, ustavnimi, mednarodnimi načeli.«
Lovriha je citiral pri tem revijo «Documenti di vita iitalia-na», ki jo je leta 1954 (ko je bil predsednik Seelba) izdalo predsedstvo italijanske vlade. Ta našteva v Beneški Sloveniji 22.936 Slovencev. Teh številk, je dejal Lovriha, ne sprejemamo, ker niso resnične. Ugotavljamo pa, da je italijanska vlada priznala obstoj Slovencev v Beneški Sloveniji, čeprav je pri tem prezrla Kanalsko dolino.
«Glede narodnostnih pravic trdo marsikdo, da jih sami Slovenci iz Benečije ne zahtevajo! To so nacionalistična in šovinistična u-temelijevanja. Res je, da je tisto ljudstvo živelo v terorju, v strahu, bilo preganjano ta žaljeno v svojih demokratičnih in narodnostnih čustvih.«
In to se ni dogajalo samo včeraj, ie nadaljeval Lovriha, isto se dogaja še danes. Navedel je pri tem orimere, ko se tisti, ki se ne boje svojega narodnostnega porekla obtožujejo protiitalijanskih dejavnosti ta še vrsto drugih stvarnih primerov. Med temi tudi zadnji praznik emigrantov, ki se organizira 6. januarja. Pred tem praznikom, ki se ga je udeležilo 45C ljudi, so člani raznih strank, kat tudi pripadniki «sil javnega
in jih prepričevali, naj se praznika ne udeležijo.
Enako se je pripetilo 4. maja ob priliki komunističnega srečanja o vprašanjih Beneške Slovenije v Čedadu. Tedaj je to srečanje napadla vsa fašistična drhal, medtem ko so vladne stranke, od socialistov do demokristjanov, previdno molčale. «Kaj morate storiti za te državljane smo vam večkrat povedali. Spomnite se,» je zaključil ta del svojega govora Lovriha. «da zahtevajo Italijani v drugih evropskih državah, kjer delajo, za svoje sinove šole v italijanskem jeziku. In to je pravična zahteva. Prav tako pa mora Italija ustanoviti slovenske šale za Slovence v videmski pokrajini. Slovenski izseljenci iz tistih krajev so v tujini ustanovili svoje kulturne krožke, česar so se doma bali, toda še najbolj sramotno bi bilo, za deželo in Italijo, če bi tem izseljencem uspelo organizirati tečaje ali šole s slovenskim učnim jezikom preden bi do tega prišlo v rojstnem kraju.«
«Menim, je zaključil svoj dolgi govor Dušan Lovriha, da sem posredno odgovoril tudi manjšinskemu poročevalcu, liberalnemu svetovalcu Morpurgu in njegovim »zgolj pravnim« utemeljitvam, ki pa ne skrivajo nacionalizma in šovinizma. Jasno je, da se tržaški liberalci Se niso ničesar naučili,« je dejal, in se pri tem skliceval na izjavi liberalne internacionale iz let 1947 in 1967.
morala po ustavi biti demokratična, reda« obiskali družine Slovencev
„„.....iiiiimiiiiimiiiimimiiiiiilliiit.mmmi.mmimmmm.........................................mmimimmmmmimmmmm
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
L večino glasov sprejet nov splošni regulacijski načrt tržaške občine
la načrt so glasovali svetovalci KD, PSI, SS in PRI, proti so glasovali misovci in liberalci, svetovalci KPI, PSIUP in MIT pa so se vzdržali glasovanja ■ Odobreni dve resoluciji
Zabaven «Amfitrion» v Rimskem gledališču
S predvajanjem Plautove klasične komedije Amfitrion se je začela v odprtem Rimskem gledališču poletna sezona tržaškega gledališča. Pod vodstvom režiserja Maria Ferrera je nastopala skupina znanih igralcev kot so Nando Gaz-zolo (Jupiter), Vittorio Congia (Merkur), Aroldo Tieri (Sosia), Giuliana Lojodice (Alcmena) in Renzo Montagnari (Amfitrion).
Kljub skromni razpoložljivosti o-dra, ki je v precejšnji meri ovirala delo scenografa in negativno vplivala na predstavo, je delo s svojo pestrostjo in na duhovitosti bogato vsebino prijetno pritegnilo gledalce, ki so skoraj do zadnjega kotička napolnili gledališče.
Kot smo že omenili, je bila glavna ovira za režiserja in scenografa pomanjkjivost tehničnih pripomočkov, katero pa je nadomestila izvrstna igra igralcev, med katerimi je po mimiki in duhovitosti izstopal Renzo Montagnari, res izredni Amfitrion.
Za mnoge je bila vsekakor zanimiva primerjava med to uprizoritvijo in tisto, ki jo je postavilo na oder naše Slovensko gledališče in ki je predstavljala enega izmed viškov minule sezone.
Delo bodo ponovili še danes in jutri, v primeru slabega vremena pa bo predstava v Avditoriju.
Tržaški občinski svet .ie na si- lacijskega načrta z vključitvijo Tr-nočnji seji z večino glasov sprejel. žiča in s sodelovanjem ostalin pn-nov splošni regulacijski načrt tr- zadetih krajevnih ustanov, v zvezi žaske občine. Za regulacijski načrt '	J
so glasovali svetovalci KD, PSI, PRI in SS, proti so glasovali mi-sovci in liberalci, svetovalci KPI, PSIUP in MIT pa so se vzdržali glasovanja. Kot smo poročali ob obširni razpravi, ki je bila pretekli teden, je občinski odbor sprejel veliik del popravkov, ki jih ie vnesel k izvirnemu regulacijskemu načrtu občinske uprave deželni odbor za urbanistiko, hkrati pa je občinski odbor sestavil nekaj proti-predlogov na deželne popravke in priporočala. Sprejet regulacijski načrt bo sedaj poslan deželni upravi v dokončno odobritev.
Poleg tega .ie občinski svet z večino glasov strank leve sredine (komunisti in misovci so glasovali proti, PSIUP, PLI in MIT so se vzdržali glasovanja) odobril resolucijo KD-PSI-PRI-SS, v kateri občinski svet izraža željo po čimprejšnjem zaključku postopka nadzornih oblasti na osnovi predlogov občinske uprave, da bo nov regulacijski načrt čimpre.i stopil v veljavo, da se s tem zagotovi redni razvoj mesta. Resolucija dalje priporoča občinski upravi na.i takoj po dokončni odobritvi regulacijskega načrta zagotovi učinkovito izvajanje novega srednjeročnega načrta, ki je ((predhodnega značaja«; naj sprejme bolj primerne ukrepe in izdela dokončne urbanistične instrumente na področni ravni, ter obvezuje občinski odbor, da da pobudo za čimprejšnji zaključek natečaja za podrobnostih načrt zgodovinskega dela mesta, da se stavi spremmjevalmi načrt o velikem cestnem omrežju, da dokonča študijo o mestnem prometu, da sestavi podrobnostih načrt za krašiko področje in obalni pas (v dveh letih po dokončni odobritvi regulacijskega načrta), da pospeši odobritev novega gradbenega pravilnika in da začne s predhodno štu-
z izdelavo deželnega regulacijskega načrta.
O drugi resoluciji, ki sta jo predložila svetovalca Pittoni (PSI) in Dolhar (LSS), pa so glasovali po odstavkih, tako da so stranke leve sredine glasovale za celotno resolucijo, svetovalci KPI in PSIUP so glasovali za prve tri in za zadnji odstavek, medtem ko so liberalci in misovci glasovali proti, indipen-dentisti pa so se vzdrževali glasovanja. Ta resolucija ugotavlja, da je treba zlasti za kraško planoto sprejeti ustrezne ukrepe za razvoj kmetijstva; da je treba v ta namen uskladiti pravila in določila urbanističnega značaja v pristojnosti občinske uprave; da .ie treba upoštevati, da sedaj ni mogoče najti in temu primemo sprejeti ustrezne ukrepe za rešitev tega vpraša-nja, razen za ceno nevarnega po-puščanja v pogledu zaščite krajinskih značilnosti, katerim se ni mogoče odreči, da je to vprašanje zelo zapleteno in da je zelo težko določiti ustrezna pravila, ki bodo omogočila pobude na kmetijskih področjih, ki jih določa regulacijski načrt, hkrati pa učinkovito preprečiti zlorabe glede gradnje stanovanjskih hiš, ki nimajo nič skupnega s kmetijstvom. Resolucija obvezuje občinski odbor, naj podrobno prouči to zapleteno vprašanje z juridične, urbanistične in tehnične' plati, da se spremenijo določila regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika, da bo na najboljši način omogočen razvoj kmetijskih pobud na kraškem področju.
V začetku seje je župan obširno odgovoril svetovalcem, ki so posegli v razpravo in kritizirali občinsko urbanistično politiko zlasti v pogledu izvirnega regulacijskega načrta in občinskih protiipredtogov na popravke deželne uprave. Župan je izjavil, da je občinski odbor, z namenom, da se z novim regula-
cijskim načrtom dosežejo čimbolj-ši rezultati, zavrnil vse pritiske, ki so stremeli za tem. da bi se ohranil izvirni rezgulaci.jski načrt, kakor tudi, da se popolnoma zavrne vse, kar je bilo do sedaj narejenega Občinski odbor se je obvezal dati mestu nov regulacijski načrt. Vrniti se na regulacijski načrt iz teta 1943, je dejal župan, bi bila največja nesreča. Prav tako so se stranke leve sredine obvezale, da ne prejudicirajo bodočega razvoja mesta. Zato, .ie dejal župan, smo pri našem delu upoštevali bodoče cijskim načrtom dosežejo čimbol j-ve Trsta.
((Prehodni načrt, ie poudaril župan, ni samo geslo, marveč je plod resnega proučevanja. Zato se formalno obvezujemo, da bodo vsi urbanistični instrumenti bodočega Trsta uresničeni v roku desetih let.«
V glasovalnih izjavah so predstavniki posameznih skupin ponovili stališča iz splošne razprave.
dijo za sestavo področnega regu-.........................................................................................
Predstavljen novi «Fiat 130»
Okrepitev razvetljave na Kontovelu
Na vprašanje občinskega svetovalca VVilhelma (KPI), kdaj bo občina poskrbela za okrepitev javne razsvetljave na Kontovelu pri cerkvi in v ostalih vaških ulicah, ki je zelo pomanjkljiva, je odbornik za občinska industrijska podjetja Vascotto odgovoril, da .je del ceste, ki gre skozi Kontovel (odbornik jo imenuje Strada del Friuld?!) od hišne štev. 110 do hišne štev. 229 vključen v načrt za okrepitev razsvetljave mestnih uilic. Stroške za ta dela, ki bodo znašali skupno 50 milijonov lir, sta že odobrila občinski svet in pokrajinski tehnični odbor. Odbornik nadalje nravi, da bodo za te stroške najeli posebno posojilo, za katero je že v teku zadevni postopek. Glede okrepitve razsvetljave v vaških ulicah na Kontovelu pa odbornik pripominja, da za sedaj ne bodo nič naredili zaradi pomanjkanja denarja. Zagotavlja pa, da bodo to potrebo upoštevali v bodoče, ko bodo imeli na razpolago potrebna sredstva.
Prt tem moramo povedati, da je javna razsvetljava v vaških ulicah ha Kontovelu bolj podobna petrolejskim leščerbam, kot pa električni razsvetljavi. Kar pa ie še hujše, se mnogokrat dogaja, da ie vas, predvsem okrog cerkve, po več dni zaporedoma v popolni temi.
Slovenska šola v Gorici ima italijanskega ravnatelja?
Te dni so dobile slovenske srednje šole na Tržaškem prospekte goriškega trgovskega zavoda s slovenskim učnim jezikom. V teh prospektih, ki so dvojezični, so navedeni pogoji za vpis, kvalifikacije, ki jih daje zavod, in možnosti zaposlitve ter predmetnik. Prav na koncu pa je podpisan ravnatelj zavoda, ki pa je oseba italijanske narodnosti. Res čudno, ali ni morda kvalificiranih slovenskih šolnikov, ki bi lahko bolje opravljali svoje ravnateljsko delo? Saj ta i-talijanski ravnatelj prav gotovo ne zna slovenščine!
Sestanek šolskega odbora
V petek, 4. julija ob 19. uri se sestane na sedežu sindikata šolski odbor.
Sestanek odbora Sindikata slovenske šole
V petek, 4. julija ob 17. uri se sestane odbor Sindikata slovenske šole.
Ponovna zagotovila predsednika KAS inž. Lollija
Včeraj se je mudil na obisku v Trstu predsednik RAS (Riunio-ne Adriatica di Sicurta) inž. Lol-11. V spremstvu direktorja tržaškega sedeža dr. Losurdom se je sestal s oredsednikem deželnega odbora dr. Berzantljem in z deželnim odbornikom za delo in nalitega sedeža dr. Lcsurda, se je na županstvu sprejel župan inž. Sipaccini. Tako na deželi kot na županstvu je predsednik zavarovalne družbe obrazložil bodoče programe, tudi skorajšnje realizacije 'Teco dejavnosti tržaške skupine RAS.
Predvsem pa je inž. Lalli potrdil žuoanu Spacciniju, da RAS mirna nobenega namena zmanjšati svoje krajevne delovne moči, kakor je bilo potrjeno tudi ob nedavnem bilančnem poročilu, ter da se namerava zavzemati za povečanje števila delovnih mest v Trstu preko vrste posebnih pobud tudi na drugih področjih ta ne samo na zavarovalnem. Tudi problem združitve mehanografskega centra ne bo vplival na organizacijo uradov družbe v Trstu.
župan se je predsedniku RAS zahvalil za program pobud, ki jih pripravlja družba za Trst in seznanil inž. Lollija s potrebami, ki jih ima Trst zlasti glede infrastruktur ta ki bi mogle zanimati politiko investicij družbe.
•“ 1......m
Vsakodnevni prizor iz Berkeleya (ZDA), kjer je še posebno živahno napredno študentsko gibanje
iiiiiMmiiiuimiimmiminmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiuimmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
Obračuni med ustaškimi kolovodji
Nov umor v Miinchnu
MuNCHEN, 31. — Nadaljujejo se obračuna med kolovodji emigrantskih ustaških organizacij. Žrtev taikega, očitno maščevalnega umora, je včeraj postal predsednik neke emigrantske organizacije v Miinchnu, Nahid Kolenovič, ki so ga prijatelji našli ubitega v lastnem stanovanju. Kolenovič je ležal v kopalni kadi, toda ubit je bil z dvema streloma iz samokresa. Znanci so povedali policistom, ki so prihiteli v Kolenovičevo stanovanje, da je ustaš imel tistega dne sestanek z nekim rojakom, o katerem sedaj ni nobenega sledu.
Manifestacija solidarnosti z grškim ljudstvom
Odbor za solidarnost z grškim ljudstvom, ki je bil nedavno ustanovljen v Trstu, prireja danes ob 20.30 na športnem Igrišču v Skednju solidarnostno manifestacijo z grškimi političnimi preganjanci, borci za svobodo in pripadniki odporniškega gibanja. V Italijanščini bo govoril prof. Vito Grasso, v slovenščini pa študentka Mojca Siškovič.
Skupina «Tržaški popevkarji« bo izvajala pesmi «druge Italije«, ki so povsod deležne splošnega odobravanja. Vstop je prost.
Na sedežu tržaške filiale Fiat so včeraj ravnatelj filiale rag. Marcello Albericl in funkcionarji ter Izvedenci turinske tovarne avtomobilov prikazali časnikarjem novi fiatov avto «Fiat 130». Včeraj dopoldne so ga prikazali županu Inž. Spacciniju, vladnemu komisarju dr. Capelltiniju im predsedniku sveta Rlbezziju, v ponedeljek pa predsedniku deželne-
ga odbora dr. Berzamtiju. Jutri ga bodo prikazali občinstvu ta bodo začeli sprejemati naročila.
Novo, luksuzno ta reprezentančno voelilo, obenem pa zelo primerno tudi za poslovne ljudi, ki imajo dolga potovanja, stane skupno z davkom IGE 3,150.000 lir. Temu je treba dodati še stroške za registracijo ta kolavdacijo, tako pridemo do 3,200.000 lir. Ta
cena velja za vozila z avtomatičnimi prestavami, z normalnimi prestavami stane 85 tisoč lir manj. To je zdaj največje Fiatovo vozilo po vojni, z vsemi naj-novejSlmi pridobitvami, zelo u-dobno, 2866 kiub., 6 cilindrov, 140 HP, doseže hitrost 180 km na u-ro se lahko peljejo 4 potniki in šofer. Zunanja oblika je elegantna ta resna.
Ogled gradbišča za novi sedež deželnega sveta
Včeraj popoldne se je sestal u-rad predsedstva deželnega sveta, ki Je pod predsedstvom prof. Ri-beizzija preučil program deda, ki ga bo moral deželni svet, sporazumno med načelniki skupin, o-pravlti še pred poletnimi počitnicami.
Ob tej priložnosti so sl člani u-rada predsedstva v spremstvu tehnikov deželnega odbornišbva za javna dela ogledali gradbišče na j Trgu Oberdan, kjer so v teku dela za zgraditev novega sedeža deželnega sveta.
Natečaji
Gruzijka stara 120 let
MOSKVA, 1	— Gruzijka So-
fija Lemidze je praznovala svoj stodvajseti rojstni dan. Družbo ji je ob tej priložnosti delal njen najstarejši sin, 93 let stari kmetovalec.
Gruizija je spion znana po visoki starosti svojih prebivalcev, saj računa republiški statistični zavod, da je 62 tisoč Gruzinov, torej poldrugi odstotek prebivalstva, staro nad 80 let.
Verska konferenca za mir v Zagorsku
MOSKVA, 1. — Pod predsedstvom devetdesetletnega moskovskega patriarha Aleks-sja se je v Zagorsku pri Moskvi pričela splošna verska konferenca za mir. U-deležili so se je predstavniki skoraj vseh verstev SZ, od muslimanskih do pravoslavnih in katoliških.
V «sveto mesto« ruskega pravoslavja v Podimoskcvju, sedemdeset kilometrov od Moskve, je predsednik vlade Aleksej N. Ko-siigin poslal brzojavko, v kateri je udeležencem konference za mir želel čim večjih uspehov.
Železniška nesreča pri Ljubljani
LJUBLJANA, 1. — Pri nesreči na železniški postaji Vižmarje pri Ljubljani je danes zjutraj ob 6.21 izgubila življenje ena oseba, več oseb elektromotornega vlaka Ljubljana — Jesenice je hudo ranjenih. Nesreča se je pripetila, ker je prometnik postaje Vižmarje Maksimilijan Nežman prezgodaj premaknil kretnico, zaradi česar se je drugi vagon motornega vlaka, ki je vozil skozi postajo s hitrostjo 80 km na uro, usmeril na drugi tir.
Ta nepozornost prometnika je poleg smrti Leopolda Nemca iz Ljubljane in poškodbi več potnikov, ki so jih takoj pripeljali v ljubljanske bolnišnice, povzročila tudi veliko materialno škodo. Poškodovan je bil električni vod, iztirjene tračnice in uničen drugi vagon vlaka.
Zaradi nesreče je bila delno o-nesposobljena proga Ljubljana — Jesenice, zaradi česar so morali potnike vlaka, ki prihaja iz Miinch-na, pripeljati v Ljubljano, kjer so sestavili drugi vlak, s katerim so nadaljevali pot.
Rajko Nikolič, 19-letni zlikovec, je italijanski policiji delal velike preglavice. Iskali so ga namreč že celi dve leti zaradi več kraj ir. podobnih dejanj, šele včeraj so odkrili, da je bil Rajko zelo dobro skrit — v zaporu, že dve leti so ga bili namreč zaprli, toda policija ga je iskala pod drugim Imenom. Resnici so prišli na dan le po primerjavi prstnih odtisov.
........................................................imiimiiiliiiiiiiiiiimiii.....
izseljenski piknik Škofja loka 4. julij 1969
I
-<
.J
Ministrstvo za javna dela Je razpisalo natečaj za 47 mest podtajnika v staležu osebja pri Gemlo civile. Potrebna je posest diplome višje srednje šole. Prošnje je treba nasloviti na: Mini-stero del lavorl pubblici - Dire-ziome generale derjli affari generali e del personale - Divisione 2-a - in to najkasneje do 24. avgusta t. 1. Zmagovalci natečaja bodo razmeščeni pri pokrajinskih uradih raznih dežel. Za našo deželo sta rezervirani d-ve mesti.
Uradni list št. 158 z dne 25.6.69.
Spoštovani g. urednik!
V tukajšnjem tržaškem dnevnem tisku (slov. in ital.) sem ponovno prebral vest o sestavi letošnjih komisij za maturitetne izpite — za «odlike» mature. — Ugotovil sem. da so za slovenske šole imenovane štiri komisije. Toda ugotovil sem tu di, da trije predsedniki teh komisij niso Slovenci: dva sta hrvaške narodnosti ali hrvaškega porekla, eden italijanske narodnosti. Slovenec je samo eden.
Saj je zelo verjetno, da tudi tisti trije, ki niso Slovenci, dobro obvladajo slovenski jezik. O tem naj sodijo pristojni odgovorni strokovnjaki. Zanimal bi me le odgovor na ■vprašanje: Ali Slovenci v Italiji res nimamo takih profesorjev, ki bi bili primerni za predsednike takih komisij?
Po mojem mnenju jih imamo. Tudi za več kot štiri komisije.
S spoštovanjem
(Sledi podpis)
Trst, 1.VII.1969
V Škofji Loki so v teku zadnje priprave za 14. tradicionalni izseljenski piknik, ki bo 4. julija na vrtu šofjeloškega gradu. Predvidevajo, da se bo piknika udeležilo okoli dosot tisoč ljudi, cd tega okoli tisoč izseljencev iz vseh kontinentov sveta. Organizatorji piknika so Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane, skupščina občine Škofja Loka, pokrovitelj pa Kreditna banka in hranilnica Ljubljana.
Program piknika je sledeč: od 10. do 11. ure bo zbiranje rojakov in gostov pred stavbo oboj ske skupščine. Tu bodo fantje in dekleta v narodnih nošah pripeli izseljencem nageljne. Ob 11. uri se bo pričel na vrtu škofjeloškega gradu osrednji del programa. Prisotne bodo pozdravili Cirili Jelovšek, predsednik odbora za izseljenski piknik, Zdravko Krvina, predsednik občinske supščine Škofja laika in Franc Pirkovič, predsednik Izseljenske matice iz Ljubljane.
r
Nato bo sledil ogled muzeja. C 13. do 15. bo prosti čas za razvi drilo in zabavo z nevezanim pri gramom. Od petnajste do 16. uu bo kulturni program, nato pa po no v noč zabavni program, v ki terem bodo sodelovali številni a:i sambli. V kulturnem in zabavnei programu bodo na 14. tradioiona nem izseljenskem pikniku sode! vali: slovenski pevski zbor «Zvoz in folklorna skupina iz Heer er na Nizozemskem, pihalni orkesh iz. Škofje Loke, moški pevski zb( KUD Ivam Cankar—Virmsše, i strumentalni trio Lojzeta Slaka Fantje s Praprotna, instrumenta!! trio Rudi Bardorfer, vokalni kvint «Zvonček», vokalni kvintet Brat Pleško iz Škofje Loke, zenski voka ni kvartet Glasbene šole škof, Loka, trio bratov Arno! iz Žele nikov, trio Miha Dovžana im voka ni kvintet »Gorenjci« in Ivani Kraševec, tamburaški orkester Rateč in folklorna skupina tui stičnega društva Škofja Loka.
Škofja Loka vabi na 14. tradicionalni izseljenski piknik, Id bo 4. Julija
(Foto Stane Jesenovec)




ZMAGOSLAVJE RASIZMA V RODEZIJI
Smithu sploh ni grozila nevarnost iz Londona
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Domači umetniki v Nemškem inštitutu
Zakaj je V. Britanija dvignila roke od Rodezije in prepustila črnsko prebivalstvo samovolji bele manjšine - Pod grožnjami in protesti Britancev se je vselej skrivala samo želja, da bi se ohranili interesi vladajoče bele manjšine
S>r Humphrey Gibbs, guverner v Rodeziji, je pretekli teden dal o-stavko. S tem je tudi formalno prenehala britanska prisotnost v le' deželi, ki jo beli priseljenci pod vodstvom lana Smitha vodijo Po poti «popolne neodvisnosti*. V resnici pa to pomeni pot rasnega razlikovanja in neogiben spopad med dvema skupnostima.
Guverner Gibbs je samo na vi-u?’ v resnici Pa brez vsakršne oblasti, predstavljal suverena od jeseni 1. 1965, ko se je evropska manjšina enostavno odtrgala od Londona. Vlada v Salisburyju pa je, potem ko je prevzela vse posle oezele, še vedno priznavala kraljico. Vse do preteklega tedna, ko ~ rečeno — sir Humphrey Gibbs dal ostavko, zapustil raz-kosno palačo, kjer je prebival, prirejal čajanke in se sestajal z redkimi svojimi pristaši, nakar se je umaknil na svojo farmo blizu Bu-lavaja.
Prvi Britanec, ki je uradno prišel v «deželo Mutubela*, je bil slavju Lecil Rodes. Leta 1888 je pre-oracil reko Zambezi in sklenil sporazum s kraljem Lobengulom o pravici izkoriščanja rudninskih bogastev njegove dežele. Kasneje pa Je z njim bojeval, kar predstav-Ja klasično odliko kolonialnega osvajanja.
. Rodezija je izjemno bjgata dežela na bakru, cinku, diamantih, fosfatih in drugih rudninah, v poljedelstvu pa na tobaku, bombažu m drugih subtropskih rastlinah. Pomembno je tudi njeno izredno ugodno podnebje «večne pomladi*, ki Je ustvarilo pogoje za trajnejše naseljevanje priseljencev. Spričo te-ga se je tudi zgodilo, da se je v Rodeziji naselilo več Evropejcev, Pretežno Angležev, kot v ostalih deželah Afrike, kar je kasneje postalo usodno. V Rodeziji namreč dejansko obstajajo bel’ Rodezijci, Potomci prejšnjih priseljencev, ka-teri v skrajnem primeru niti ni-majo druge domovine, razen Rodezije.
«Obe skupnosti* — kot v Angliji običajno govore — sta od pamti-''oka živeli ločeno. Kolonialna metropola ni domala prav nič storila, da bi domače prebivalstvo gospodarsko, socialno in prosvetno usposobila vsaj za minimalno sodelo-vanje v lokalni upravi. Nasprotno, ohranjala je plemensko strukturo,
, 3e bila najboljši porok za kontrolo nad Afričani.
Za Rodezijo je značilna ne samo rosna, temveč tudi razredna razde-“tev, ki pa se natančno sklada z barvo kože. Belec nima v rokah samo »oblasti* in «uprave», ampak tudi vsa bogastva, ki jih izkorišča s Pomočjo slabo plačane delovne S1*e domorodcev. Belci so lastniki vec kot polovice zemljišč, čeprav domačinov, po najnovejših podatkih, okrog pet milijonov, prise-Jencev pa samo nekaj nad 250.000. Za Rodezijo se spričo tega ni go-orilo v običajnih terminih dekolonizacije. «Predaja oblasti domačemu prebivalstvu* je tu pomenila ‘Prenos oblasti na večino*, pa tudi j1 “d s tem označen cas, ko bi to j . o biti storjeno, m ni bila do-ucena izključna pravica metropo da bo to ona štor.la. Zakaj v.ar™ gospodarji položaja so bili °dezijsi{j be]cj jn ne London. Naivno bi bilo pri tem misliti o/i-_ ma verjeti, da so namere Lon-°Pa bile prostodušne In Smith v,-' razum!jivo, vse to dobro vedel , 1 se imel kaj bati Londona celo 'Krat, ko je laburistična vlada napovedala ostre sankcije in je bloki J® posamezne luke.
“‘‘itansKi konservativni politiki J potihoma na strani vlade v Sa-mur.vju, zlasa poslovni krogi Ci-, katerih dob čki v Rodeziji bo-,u -ahko v cetoti ohranjeni samo,
' -r so na ob.asli belci.
MI a s pogajanji na vojni ladji
toad boi,a
b!a
Promierom W;lsonom in šefom rasistov lanom Smithom je samo ku isa za farso, ki se je
nobene škode v teku preteklih štirih let «blokade», «embarga» in «gospodarskih sankcij*. Morda so se deloma menjali partnerji, ven dar se je blago, glede na možnosti reeksporta, našlo na istem mestu kot prej. Poti denarja so bile namreč še manj vidne.
Torej, ker se Smith ni bal Londona, poslovni krogi pa niso preveč občutljivi glede načel dekolonizacije, se je ta lahko obdržal in še okrepil na oblasti. Tudi mednarodno priznanje republike je deloma že zagotovljeno. Kar pa zadeva London, je treba počakati samo še leto dni, zakaj to, kar nočejo storiti laburisti, bodo pa opravili konservativci, če bodo prevzeli oblast.
Grožnje «mednarodne skupnosti* so le papirnatega značaja, afriške
dežele pa rasističnega ježima ne morejo likvidirati, ker je dobro oborožen, organiziran in povezan s številnimi prijatelji v sosedstvu (Južnoafriška republika in portugalske kolonije, a tudi nekatere prozahodne afriške vlade, na primer Malavi), vtem ko mu dobički rudnikov in plantaž zagotavljajo podporo in pomoč po svetu.
Izhod je, na žalost, projektiran v daljno bodočnost, za njegovo dosego pa se ne bo moč izogniti spopadu med «obema skupnostima*, črno in belo, ki se je že začel. Britanci so «dvignili roke* oziroma si — kot pravimo — umivajo roke kot Poncij Pilat, prepuščajoč »vdane podložnike* črne barve samovolji bele manjšine, katere osnovni smoter je obvarovati svoje rasne in razredne interese.
Tipičen artistični prizor nekaterih izvajalcev »Velikega madžarskega baleta*, ki bo nastopil v petek in soboto na gradu Sv. Justa ob 21.15. Nastop bo v okviru programa sezone 1969, ki jo organizira Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova.
llll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllIluulllIualimlmllllIllllllllllll|||||||||||lllllllIlllnlllllllllxlUllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllIllllIlmIlllIlllIlllllllllllllllllllllllllillllllllllllllIlllllllU>lIIIlllllllllllUllllllllll■llllIllllllllllllllllllllllllllU
OD 28. JUNIJA DO 2. JULIJA LETA 1944
Veliki napad partizanskih enot IX. korpusa na železniško progo v Baški grapi
Izredno važen pomen uspele akcije za zavezniške enote v Italiji - Prvi bataljon Vojkove brigade v napadu - Kaj sem doživel in Videl kot vojni dopisnik - Nepozaben spomin na peto noč
Pred petindvajsetimi leti so partizani IX. korpusa NOV in POJ štiri dni in noči napadati in rušili utrjene postojanke, železniško progo, mostove in bunkerje v Baški grapi. Štiri dni im noči so odmevale eksplozije plastika 808, granat, min in regljanje strojnic v tej, drugače tako tihi in odmaknjeni Baški grapi. Začudene so prvo noč prisluhnile nenavadnemu pokanju srne, lisice in gamsi, Id jih je bilo polno v skalnatih strminah Peči, Črne prsti in zelenega Pcrezna. Ker je odmevanje eksplozij naraščalo, se je vsa divjačina umaknila na severno stran Peči v Bohinjske gore, v višine Triglavskega pogorja. Ostali pa so ljudje na Koritnici, Grahovem, Hudijužini, Podbrdu, Nemškem Rutu, Stržiščah, Oblo-kah, Grantu, Zakojci, Poreznu in drugih manjših zagelkjh. Vedeli so, da so partizani IX. korpusa začeli veliko vojaško akcijo, ki je imela izredno širok odmev ne samo na Primorskem, Sloveniji in Jugoslaviji. Šlo je za prekinitev važne prometne žile, po kateri so Nemci dovažali na fronto v Italiji vojaštvo, orožje, strelivo in hrano. Lahko zapišemo, da je bila štiridnevna akcija partizanov IX. korpusa — evropskega pomena. Zavezniški general Wi!son je po končani akciji izrazil tovarišu Titu svoje zadovoljstvo, ker so akcije partizanov — «... ustavile delovanje življenjsko važnih sovražnikovih prometnih žil.* Prav tako je angleški major Wood, vodja angeške vojaške misije pri štabu IX. korpusa dejal:
«Mnogi se ne zavedajo, kako veliko pomoč ste nudili zavezniškim operacijam v Italiji, da ste uničili tako važno prometno žilo, kot je železniška proga, ki veže Italijo z Nemčijo preko Baške grape. Če bi prekinili promet le za tri dni, bi bilo to velikega pomena.*
Po petindvajsetih letih se v spominih vračam v samotno Baško grapo, kjer je danes mir in velika tišina. V spominu se obnavljajo dogodki, ki sem jim bil živa priča im sem tudi sam sodeloval pri njih.
XXXI. divizija je bila takrat na Cerkljanskem. V zraku je bilo čutiti nekaj, kar je dalo slutiti, da štab pripravlja važno akcijo. Kot vojni dopisnik sem dobil nalogo, naj se pripravim za poročanje o izredno važni akciji. S skupino partizanov sem odšel na Bukovo in se nastanil v gostilni poti Ravnami. Že prvo noč — to je od 28. na 20. junij — je v Baški grapi zagrmelo. Prvi bataljon Vojkove brigade je napadel utrjeno sovražno postojanko pri Mo-horcu. Čeprav je borba za to postojanko trajala vso noč, je partizani niso mogli zavzeti, ker je sovražnik nudil oster odpor. Postojanka pa je, padla drugo noč. Nemci in italijanski republi-ktni so se v velikem neredu morali umakniti na varnejši kraj. Tako je šlo naprej brez oddiha podnevi in ponoči. Padale so postojanke. Mohorc, Pranger, Za-poler. Koritnica in druge. V zrak je zlete o osem velikih mostov, železniška proga pa je bila porušena na številnih mestih.
Naj na tem mestu povem, da je stražilo železniško progo v Baški grapi od Mosta na Soči do Podbrda 510 republifcinov Mussolinijeve miniaturne republike, 105 Nemcev in 50 domobrancev. Že po prvih napadih pa so dobili močna ojačanja. Vse to pa partizanov ni motilo. Zavedali so se velike važnosti akcije in napadali kar naprej.
* * *
Kot vojni dopisnik sem bil stalno na po’ožaju med borci. Tako sem drugi dan napadov odšel k skupini borcev s težkim minometom. Bili so v redkem hrastovem
j., Br.tance imela zakl uciti prav čuP „no' kot se pravkar zaklju-Pr o V*'sm ko je London sestavljal skn an-‘? 0 Prenosu oblasti na afri-dila Vec'n<)' Je beta manjšina utr-Pred Sv°"'t' P°ložaje, zavarovana zjs , P^Rnarodoim vmešavanjem, u'_Cn e to »izključno no.ranja za-La al ,!tar|ije»- Medtem pa, ko je nem ‘diplomatski boj na svetovja , Prizorišču Združenih narodov*,
-1 a.n Smith sklepal posle s po-j. totot >j ud mi iz prav tistih de-vaV » S(> mu formalno nasproto-.fj. • Mednarodni kapital ni zapu-'e Rodezije, Južnoafriška republi-. P® ji je služila za «vrata v : et*» _ki je skoznje obilno odtekal 'VpZ *** pritekal uvoz v te dežele.
, “o najnovejših podatkih — prav-K®r objavljenih v New Yorku — ni
P()s ovanje Rodezije utrpelo prav	Pogled na vrh Potezna z Otavnika
l"1""tHiii,,n,,||,|„)M,1| m,	m,,	iMMiiimmiiii n im n i miiiiM niimimHinnMHmiiiiiiiinMiiiMilliiMmMtMilniimll'
utiranje novih negotovih stez. V družini neznatna napetost STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V poslih se pogosto opirate bolj na srečo kot na sposobnost. Ne bo šlo vam bodo odgovorno delo. Dokažite, P^^premembe^v ^druzinu da ga zmorete. Ne nmte v družbo.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pognali - boste na delo, misleč, da je vse Pripravljeno. Pa ne bo. Upoštevajte,
“® more tudi kdo drug imeti svoje misli.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spor na oziroma v službi. Skušajte pri
HOROSKOP
livati
vnde in ne petroleja. Po ne-
P-trebnem ste ljubosumni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) De vto dan bo kar dober. Ustrezno > tudi e finančnim rezultatom. Mot d «v družini bodo vse pokvarile. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zvezde ato ne kažejo kdove kaj, zato pa ® vi bajte rokave. Srečali se boste * j*sebo, ki vas bo tolažila.
L£V (od 23.7, do 22.8.) Poverili
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite primerne okoliščine in vse se bo prav izteklo. Nekaj podobnega bi veljalo tudi za družino in dom.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nekdo bi vam znal zaigrati kaj čudno zgodbo. Bodite zelo pozorni. Posvetite kak trenutek tudi ljubljeni osebi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Lepo po izhojeni poti, ker ni čas za
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ni prav, da izkoristite sleherno priložnost, ki ni vsakokrat gotova. V družbi se nekoliko brzdajte.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nikoli niste zadovoljni s tem, kar se vam nudi. Od tod nerazpoloženje pri vas in v vaši družbi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zašli bo: ste v težave, ki jih pripišite svoji lahkovernosti. Prevec se zanimate za tuje zadeve.
gozdu v Spodnjem Bukovem, E-den izmed borcev je splezal na visok hrast in od tam sporočal, kako naj usmerjajo mine, da bodo zadele bunker pri dolgem železnem mostu na Grahovem. Slišal sem ga, kako je z višine govoril merilcu:
«Maio podaljšaj, ker je prejšnja mina padla preblizu.*
Merilec je premaknil cev minometa, pomočnik pa je takoj nato spustil mino v cev. Pritišano je zasikala mina po zraku. Kmalu nato je iz grape priletel odmev eksplozije. Opazovalec na hrastu je vesel poročal:
«Zadel si v polno. Prav na bunker je priletela. Nemci in Italijani bežijo iz njega na vse strani.*
Tretji dan je nad Baško grapo ležala gosta megla. Borcem je bila kot nalašč, da so se lahko neovirano približali progi in postojankam. Ostrostrelec s protitankovsko puško se je priplazil v neposredno bližino proge. Iz daljave pod Rakovcem se je zaslišalo močno brnenje motorjev. Megla se je začela redčiti, ker je sonce na vso moč pripekalo z jasnega neba.
Kmaiu smo na nekem ovinku zagledali tri sovražne tanke, ki so prihajali na pomoč posadkam v bunkerjih. Ta pomoč pa se je izjalovila. Ko se je megla razkadila, so bili tanki zelo lepo vidni. Ostrostrelec s protitankovsko puško je bil na preži. Le s težavo je obvladal živce in si dopovedoval:
«še malo bom počakal, da pri-
Slovenska filharmonija v Vidmu
V ponedeljek je zbor Slovenske filharmonije, ki ga je pripravil dirigent Jože Hanc, skupaj z orkestrom SF, otroškim zoborm radiotelevizije Ljubljana, ki ga je naštudiral dirigent Janez Kuhar, in dramskimi solisti Štefko Drolče-vo (v naslovni vlogi), Rudijem Kosmačem, Stanetom Severjem, Ivo Zupančičevo in Poldetom Bibičem, opernimi solisti Vando Ger-lovičevo, Zlato Ognjanovičevo, Mil ko Evtimovo, Zvonimirom Prelče-cem iz Zagreba ter Dragišo Og njanovičem z režiserjem Borutom Trekmanom — pod vodstvom di rigenta Cirila Cvetka — izvedel v Vidmu oratorij »Devica Orleanska na grmadi* Arthurja Honeg-gerja. Koncert je bil v okviru kulturnih izmenjav med Slovenijo in Furlanijo. Koncert je zelo dobro uspel. Glasbeni kritiki so se v časopisih izredno pohvalno izrazih o prireditvi, zatrjujoč, da je izvajanje Slovenske filharmonije v skoraj polni cerkvi sv. Frančiška popolnoma prepričalo poslušalce.
Seminar učiteljev slovenščine iz Porabja
V Mariboru se je 1. t.m. začel seminar za učitelje tujega jezika iz Porabja. Trajal bo 14 dni. Udeležuje se ga 11 učiteljev in profesorjev. Program obsega predvsem teme iz slovenskega jezika in zgodovine slovenskega slovstva ter geografije. Predavali bodo profe sorji pedagoške akademije v Mariboru. Za goste so predvideni tudi izleti na Gorenjsko in Primorsko ter v Logarsko dolino. Pri pripravah za seminar, ki sodi v program kulturne izmenjave med Jugoslavijo in Madžarsko, sta sodelovala republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter zavod za prosvetno pedagoško službo iz Murske Sobote, Predavanja bodo v prostorih pedagoške akademije v Mariboru.
dejo bliže. Potem...*
Tri jeklene želve so prišle na ovinek. Ostrostrelec je dobro pomeril in sprožil. Prvi tank je obstal. Dobil je zadetek v polno. V njem sta bila zadeta šofer in en častnik. Druga dva tanka sta se obrnila in se naglo oddaljevala nazaj proti Mostu na Soči. Na zadnjem ovinku sta z brzostrelnim topom zažgala dve kmetiji pod Rakovcem.
* * *
V	enem izmed številnih bunkerjev _ je sovražnik nudil posebno močan odpor. Borci so jih z neposredne bližine nagovarjali, naj se predajo, ker nimajo drugega izhoda. Na trikratno prigovarjanje, so izivesild skozi lino bunkerja belo cunjo v znak predaje. Ko so se borci približali, so znova užgali skozi line. Tako izdaj-, .sivo je borcem pognalo kri v
glavo. Jurišali so na bunker in v njem ujeli trideset repubtikinov in dva Nemca. Zvezane so jih pripeljali na Bukovo na štab divizije. Spravili so jih po stopnicah v klet, kjer sta jih zasliševala divizijski obveščevalec, starejši vodnik Lango Polde in podporočnik Slavko Hafner. Pri zasliševanju sem bil navzoč in sem opazoval nemškega podoficirja. Na nobeno vprašanje ni hotel odgovoriti. Molčal je in nas srepo gledal. Če bi bile njegove cči pištoli, bi nas bil z njimi postre-ljal, s takim sovraštvom nas je gledal. Mussolinijevi republikini pa so bili vsi nedolžni. Nobeden ni streljal na partizane! Nasilno so bili mobilizirani in odpeljani od doma. Skratka, prave ovčke...
Naravno, da nismo verjeli njihovim izmišljotinam, saj so komaj dobro uro prej streljali na nas skozi vse line bunkerja. In to kljub temu, da so dali znak za predajo.. Ukazali so jim, da so izpraznili vse žepe. Na mizi se je nabral velik kup bankovcev, pisem, fotografij in odlikovanj. Ko jih je straža odpeljala, sem vse skupaj preložil na peč. De narja je bilo toliko, da bi z njim labko kupil več velikih posestev z gospodarskimi poslopji vred.
* * *
Nepozabna mi je ostala v spominu peta noč, to je noč od 2. na 3. julija 1944. Že popoldne 2. julija so obveščevalci sporočili, da se iz Idrije pomika številna kolona Nemcev. Vsa XXXI. divizija se je v mraku zbrala na Bukovem in odšla po cesti v Idrijsko dolino. Noč je bila zelo topla. Z neba je sijala polna luna. Nekako na sredi poti proti Reki, je na dolgo kolono nena doma priletelo nekaj min. Sovražnik nas je pričakal v zasedi. Komandant divizije Stane Potočar — Lazar je bliskovito hitro ukrepal:
»Nadaljujte pot v razstojanju. Naj se zglasijo prostovoljci, da razbijemo zasedo in jo poženemo v beg. Komora in propaganda naj se preko Jesenice prebije na zbirno mesto.*
V	silovitem jurišu so prostovoljci pognali sovražno zasedo v beg. Pot je bila prosta.
Nekako bolj klavrno je šlo komori in propagandnemu odseku. Nad Jesenico je to kolono napadel sovražnik z minami. Brez pravega vodstva se je kolona razkropila in razpršila. Manjša skupina, v kateri sva bila z obveščevalcev Jožetom, se je prebijala proti vrhu Kojce, Kamor smo do smrti utrujeni prišli ob zori. Nekateri so kar popadali v rosno travo, drugi so se splazili v gost bukov grm s suhim listjem...
Partizanska postelja... Res... Postelja, toda...
Sovražnik je bil spodaj na vseh straneh Kojce. Zato nismo smeli naltd pomisliti na počitek, kaj šele na spanje. Nekaj tovarišev je sklenilo, da ne gredo nikamor več, pa naj se zgodi karkoli.
Zadnjič so videli tisti dan sončni vzhod. Plreveč so zaupali višini Kojce in sami sebi. Nismo
.ih mogli pregovoriti, da se moramo rešiti iz obroča. Dobro uro potem jih je sovražnik, ki je prišel z Bukovega, speče postreli,,. Suho bukovo listje, ki je tako privlačevalo, je namočila njihova kri.
Naj jim bo ta zapis po petindvajsetih letih v spomin. Bili so dobri tovariši, borci, propagandisti in radi so imeli svojo domovino. Vsako leto, ko se razeve-tajo planinske cvetlice:	arnika,
pogačica, svedrec in kukavice, se jih spominjam. Moja misei poroma v tiste jasne višine Kojce nad Baško grapo in se pokloni njihovi veliki žrtvi.
Andrej Pagon — Ogarev
Zanimanje ravnatelja Nemškega kulturnega inštituta, dr. Ger-hardta Martensa. za likovno u-metnost, ki jo pri nas uveljavlja s prirejanjem razstav nemških slikarjev, a tudi kot kritik naših, tržaških umetnikov, je pač moralo dovesti do ožjega sodelovanja s poslednjimi. Sad tega je najavljena vrsta razstav članov tukajšnjega deželnega sindikata slikarjev, kiparjev in grafikov, z nastopi skupin sorodno ustvarjajočih umetnikov. Na prvi taki razstavi v prostorih inštituta, v Ulici Coro-neo 15, nam sedaj svoja najznačilnejša dela predstavljajo slikarji Romeo Daneo, Renato Daneo, Mauro Mauri, Clauaio Moretti, Dante Pisani, Bruno Ponte in kipar Mario Zol.
O ravnokar zaključeni antološki razstavi Romea Danea, smo že poročali. Zanimivo pa je tu primerjanje ustvaritev enako nadarjenega brata Renata, jzrefinje-nega kolorista, katerega dela so kot dragoceno vezenje. Mauro Mauri se je živahneje vključil po zadnji razstavi svojih nadstvamo zasnovanih olj, ki jih tu izpopolnjuje. Vedno izraziteje pa stopnjuje svojo grafično spretnost Claudio Moretti, ki v velikih listih preseneča z iznajdljivostjo tehnične plati svojih pretiskov, katerih vsebina se pa v svoji abstraktnosti bistveno razlikuje od nekdanje glavničasto-rebraste obdelave.
Lani je bil Dante Pisani s svojimi velikimi platni vsekakor slikar leta uveljavljajoče se generacijo. Tudi tu nas ne razočara, čeprav se v nekdaj bolj lagodni izdelavi občuti večji ustvarjalni napor, ki pa zato stremi k zahtevnejšim ciljem. Po nedavno zaključeni uspeli razstavi grafik, ki jo je imel Bruno Ponte v galeriji Barisi. ga tu njegove slike popolnejše predstavljajo v njegovi izredno prefinjeni in nevsakdanje občuteni priročnosti okolja. Kovinski kipi, sestavljeni iz delov motorja, ki jih zadnja leta z u-spehom razstavlja Mario Zol, (nedavno v Ljubljani) se posrečeno ujemajo z razmestitvijo del slikarjev. Njih ustvarjalna povezava ni tako tesna kot najavljeno, sili pa obiskovalce k primerjanju in bogati zato njih razgledanost z novimi ugotovitvami iz likovno-pesniškega sveta teh umetnikov,
MILKO BAMBIČ
Veseli 107-letnik
V Bosni, v Kostajnici pri Do-boju živi Boži Presič, ki je eden najbolj marljivih in sposobnih kmetov v dobojskii občini, čeprav je že dopolnil 107 let. V svojem dolgem življenju je doživel avstrijsko in turško okupacijo, dve svetovni vojni in številne razburljive dogodke, upore, vstaje, potovanja, radosti in tegobe.
«Danes se živi lepo,* pripoveduje vedno dobro razpoložen. »Ljudje imajo vse, kar si žele, razlike med mestom in vasjo so manjše. V naših hišah je veliko novega, mnogi imajo električne in druge aparate za gospodinjstvo. Spominjam se, ko so moji Kostajndča-ni nekoč v Doboj hodili po kozji stezi, danes pa se vozijo z avtomobili in vlaki.* Tudi naš stoletnik se večkrat odpravi tja, ko je treba opraviti kak nakup. Nihče pa bi mu ne prisodil teh let, če ga gleda, kako je živahen, kako še zamahuje s koso, če je treba, in kako nosi tudi težji tovor po sto in več metrov daleč.
Za dolgo življenje ni nobenega recepta, pravi. »Živim kot vsi drugi ljudje. Pravijo, da tobak škodi, meni ni, zato tega ne verjamem. Kadim pa že malone sto let.*
Krepki starec se mora za zdravje in moč zahvaliti bržkone izredni žiiavosti in vsakdanjemu gibanju na prostem. Božo Presič je vedno' dobre volje, vedno razpoložen za pesem in šalo, prav gotovo je eden najbolj veselih ljudi v Kostajncci. Ljudje se ne spominjajo, da bi bil kdaj jezen. Videti ga je na vseh vaških slovesnostih, večkrat pa s fanti in dekleti celo zapleše kolo.
Večji de! svojega življenja je preživel na polju in v gozdu, še nikdar ni bil pri zdravniku, samo nekajkrat ja je v življenju bolela glava,
«Ne mislim na smrt,* pravi, »še sem pri močeh, želim si, da bi bilo zdravih in srečnih tudi vseh šestdeset mojih potomcev.*
Kojca — spredaj vas Police
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.50 Harmonikar Sony; 12.10 Najlepši trgi Italije; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Ljudske pesmi; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Prijetne melodije;
20.00	šport; 20.30 Simf. koncert; 22.10 Zabavna glasba
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Radijska priredba; 13.50 D-lersberg: Trittico.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro ju tro; 8.40 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Plošče; 10.45 Znani pevci; 11.15 Nove plošče;
12.00	in 12.45 Glasba po željah;
14.00	Kulturne aktualnosti; 14.10 Poslušajmo jih skupaj; 15.00 Iz priljubljenih oper; 16.30 Primorski zbori; 17.40 Od melodije do me lodije; 18.00 Otroški kotiček; 18.15 «Callagan New Band*; 18.30 Iz Rossinijevih oper; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester Cur-tis; 23.10 Jazz; 23.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročiia; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka Marga-
SREDA, 2. JULIJA 1969
ret Tynes; 12.05 Kontrapunkt; 13.20 Plošča za poletje; 14.45 in 15.13 Plošča za poletje; 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Spored za mladino; 19.13 lina Cavalieri; 20.15 «Pic-nic», komedija; 22.00 Simfonični koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Poljudna znanost; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 14.05 Juke box; 14.45 Plošče; 15.18 Koncert: 16.00 Plošče; 17.10 Popoldanski spored; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Pesmi; 20.11 »Nottumo di primavera*, ra dijska priredba; 21.10 Operna glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Pizzettijevi koncerti; 11.15 Komorna glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Intermezzo; 13.45 Pianist Edwin Fischer; 14.30 P. Mascagni: Guglielmo Ratcliff; 15.30 Portret avtorja; Andrea in Giovanni Ga-brielli; 16.25 Ital. glasba danes; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturna rubrika; 21.00 Komorne, vokalne in instrumentalne skladbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert; 9.15 Pihalni inštrumenti; 9,45 V arhivu plošč; 10.10 Busondjeva skladba; 10.20 Sodobna ital. glasba; 10.55 Intermezzo; 11.55 Weber in Wagner; 13.30 Simfonični koncert.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.30
Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Informativna oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Zabavna glasba; 10.45 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 12.00 Turistični napotki; 13.10 Da nilo Švara: iz opere «Veronika De-seniška*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert za oddih; 15.35 Poslušalci čestitajo; 16.20 Glasbeni intermezzo; 16.40 Romanca, valček in legenda; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Mladina sebi in vam; 19.15 Češka koncertna glasba; 19.45 Kulturni globus; 20 00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Koncert opernih melodij; 22.00 Zabavne melodije; 23.15 Moskovski festival jazza; 24.05 Literarni nok turno; 24.15 Veliki orkestri.
ITAL. TELEVIZIJA
17.30 Tour de France; 18.45 Pro gram za mladino; 19.45 šport m ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 «11 futuro nello spazio*; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Ameriška glasbena komedija: »Virginia, die-ci in amore*; 22.55 Tednik književnosti in umetnosti.
JUG TELEVIZIJA
21.00, 23.50 Poročila; 18.45 Od daja za otroke; 19.30 Velika pustolovščina - film; 20.00 Pisani trak; 20.15 Slovenske arestantov-
P*®™; 20-45 TV prospekt; 21.35 W. Shakespeare: Kar hočete; 23.35 Glasbena oddaja.
2. Julija 1961
--------------1
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24.6, najnižja 16.9, ob 19. uri 23,1 stop,, zračni tlak 1017,4 stanoviten, veter 13 km zahodnik, vlaga 45 odst., nebo 3/10 pooblaieno, morje rahlo razgibano, temper, morja 22.6 stop,
Tržašk
dnevnik
Danes, SREDA, 2. julija
MARIJA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone 20.58 — Dolžina dneva 15.38 — na vzide ob 22.19 in zatone ob
Jutri, ČETRTEK, 3. julija
NADA
ot>
LU\
8.10
-
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Odobren predlog državnega zakona o ukrepih za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin
Za predlog; ki ga je postavil svetovalec dr. Štoka, so glasovali svetovalci vseh skupin, razen misovcev in liberalcev ■ Izjave predsednika deželnega odbora Berzantija in predstavnikov raznih skupin ■ Poudarjena nujnost priznanja narodnih pravic Slovencev v Beneški Sloveniji
o
zaiko-
Deželni svet je na svoji včerajšnji seji odobril predlog državnega zakona, ki predvideva uvedbo sprememb kazenskega zakonika za zaščito narodnih manjšin. Za predlog so glasovali svetovalci vseh skupin, razen liberalcev in misovcev.
Besedilo odobrenega predloga se glasi:
«Kazenski ukrepi za zaščito narodnih in .jezikovnih manjšin.
Členoma 291 in 415 Kazenskega zakonika, ki .je bil izdan z K. D. 19. oktobra 1930 štev. 1398, se dodajata nasiednja člena:
291 bis: Aplicirajo se kazni, ki jih predvideva člen 291, proti vsakomur, ki javno žali tradicije, je-*ik in kulturo narodnih manjšin.
415 bis: Aplicirajo se kazni, ki jih predvideva čl. 415, proti vsakomur, ki .javno ščuva na nestrpnost in sovraštvo med raznimi narod-nostimi.»
Navedeni osnutek zakona je predložil deželni svetovalec LSS dr. Prago Štoka 15. .junija lanskega leta. takoj po izvolitvi sedanjega deželnega sveta, podoben osnutek zakona pa je odobril 16. marca 1966 že prejšnji deželni svet. razen liberalcev in misovcev, na predlog tedanjega deželnega svetovalca dr. Skerka. Kot je omenil v svojem poročilu deželni svetovalec Ginaldi (KD), kot poročevalec večine, je takratna deželna uprava redno odposlala vladi odobreni zakonska predlog, o katerem bi morala razpravljati komisija za pravosodje, toda medtem je prišlo do razpustitve parlamenta in pobuda je šla po vodi, ker po razpustu parlamenta morajo biti vsi zakonski predlogi, ki niso bili prej odobreni, ponovno predloženi. Ginaldi v svojem kratkem poročilu omenja, da so med diskusijo vsi člani I. deželne komisije, razen misovcev in liberalcev, izrazili ugodno mnenje in se pri tem sklicevali na izjave predstavnikov svojih političnih skupin med diskusijo marca 1966. Tudi Ginaldi je potrdil svoje tedanje izjave v poročilu in ob zaključku diskusije. Ob koncu pa še pripominja, da bodo o problemih, ki jih navaja omenjeni osnutek zakona, prav gotovo razpravljali tudi v parlamentu med diskusijo splošni reviziji kazensk nika.
Med včerajšnjo razpravo so deželni svetovalci Lovriha, Baracetti in De Cecco (KPI) predložili v odobritev resolucijo, v kateri se sklicujejo na načela ustave in deželnega statuta glede zaščite pravic narodnih manjšin in na dolžnost demokratičnih ustanov, ki so zrasle iz odporniškega gibanja, da se popravilo hude krivice, ki jih je povzročil italijanski nacionalizem pripadnikom slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Zato naj bi de: želni odbor posredoval s svojimi ukrepi in pni vladi za popolno priznanje narodnih pravic slovenske manjšine v videmski pokrajini in za valorizacijo njenega kulturnega ter jezikovnega bogastva. Za to resolucijo so glasovali svetovalci KPI, PSIUP in LSS, vzdrzal se je socialistični svetovalec Pitioni m svetovalci Furlanskega Si!?£jua< proti pa so glasoval svetovalci KLJ, PLI in MSI.	....
Sedanja diskusija in. odobritev se je začela in zaključila na seji, med tern ko so marca ._ diskutirali na več sejah, včerajšnje diskusije so se udeležili svetovalci Morpurgo (PLI). G. w«i-driich (MSI), Lovriha (KPI), .dr: Stoka (LSS), Baracetti (KPI),. R‘zzi (PSIUP) Pittani (PSI), de Rinalai-ni (KD), Ginaldi (KD) kot poročevalec večine in odbori* k Stopper ob zaključku diskusija kot zastopnik deželnega odbora. Spregovoril je tudi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, in sicer v odgovor na prei omenjeno resolucijo.
Dr. Berzanti je predvsem omenil, da se z resolucijo namerava vnesti v diskusijo problem, ki ruma nobene povezave z vsebino predloga zakona. Na to je pripomnil, da je odnos dežene uprave do etničnih ali narodnih manjšin vedno čimbolj odprt m širok, toda v mejah pristojnosti dežele. To ne porivam, ie še dejal dr. Berzanti, da nismo občutljivi do potreb m zahtev slovenske manjšine, toda probleme je treba preVoziti na pristojnih mestih. Glede «pn znanja* pravic je dejal, da se mu zdi to kot nekakšna »diploma«, da 'e vlada že pokazala svoje razumevanje za probleme manjšin, da je zaradi tega ni treba spodbu-
ia Kolikor se Uče naših Pristojnosti in možnosti, je zaključil dr. Berzanti, smo pripravljeni razpravljati o posameznih problemih, jih presojati če so potrebni in u-strezajo potrebam ter' zahtevam, ter jih predlagati vladi!
Liberalec Morpurgo je zahteval, naj se o predlogu sploh ne raz pravila, češ, da nima nobene ju ridične osnove, da tak zakon ni potreben. da dežela ni za to pri Dtojna, da gre za politično spekulacijo itd. Poleg tega pa . poudaril nasprotovanje svoje skupine ker da se hočejo razširiti na videmsko pokrajino problemi, ki «ne obstajajo«.
Enake ugovore je izrazil tudi misovec G. Wondrich, ki je se bolj poudarjal, da omenjeni predlog nima juridične osnove, da samo država lahko izdaja zakonske predpise glede zaščite manjšin, da bi se na ta način uzakonili nekakšni privilegiji, da memorandum nima juridične vrednosti, Ker ga ni še odobril italijanski par lament itd. Misovec pač ni mogel govoriti drugače.
Lovriha, katerega govor objav ljamo na III. strani, je odločno podprl predlog zakona, kritiziral deželno upravo ter vlado zaradi zavlačevanja ter izrazil zaskrbljenost, da se bo tudi s tem predlogom zgodilo kot s prejšnjim. Pozdravil je vsak, tudi najmanjši korak za dosego narodnih pravic
eni
1966
Slovencev, opozoril na razna nerešena vprašanja in na razmere pripadnikov slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini.
Dr. Štoka, katerega govor bomo objavili v jutrišnji številki, se ni spuščal v juridična in zgodovinska razpravljanja, pač pa je analiziral vzroke, zakaj mnogi I-talijani nočejo, ali ne morejo doumeti in občutiti probleme narodnih manjšin. Poudaril je, da hoče s svojim predlogom prispp-vati k naporom in težnjam, da se izgredi, sramotitve in žalitve pripadnikov narodne manjšine ne bi več ponavljale.
Baracetti (KP) je predvsem e-nergično zavrgel očitke glede ((politične špekulacije«, očital je strankam večine, da popuščajo desničarskim silam ko se otepajo priznanja obstaja in narodnih pravic Slovencev v videmski pokrajini. Pri tem je navajal uradne statistične podatke o Slovencih v videmski pokrajini, zavrgel trditve, češ da nimajo značilnosti narodne manjšine in svojih specifičnih potreb ter aahitev. Pripomnil je, da narodna zavest sicer ni tako razvita, toda ne zaradi tega, ker ne bi bili Slovenci, ampak zaradi več kot stoletnega nasilnega raznarodovanja in ustrahovanja. Navedel je članek, ki ga je leta 1863 objavil list »Gior-na-ie di Udine« o napovedi poitalijančevanja, ustanovutev učiteljišča v St. Petru Slov snov z o-čitnim namenom raznarodovanja otrok. Nato je omenil govor, ki ga je imel preteklega januarja demokristjanski poslanec Toros izseljencem v Beneški Sloveniji o skrbi italijanske vlade glede ustanovitve šol za otroke izseljencev v tujini, da bi se pravilno vzgajali v svojem materinem jeziku. Prebral je odlomek iz članka v verskem listu «Dom» o grenkih posledicah dolgoletnega potujčevanja, omenil ustanovitev prosvetnega društva izseljencev iz Beneške Slovenije in pripomnil: ((Ali bomo morali čakati toliko časa, da bodo slovenski izseljenci iz Beneške Slovenije ustanovili prej svoje šole v tujini?« Zahteva po priznanju narodnih pravic Slovencev v videmski pokrajini, je še poudaril Baracetti, ni sama prašanje humanosti, ampak tudi političnega boja, ki je podoben boju za popolno uveljavljenje demokratičnih in socialnih pravic, ki ga vodijo delavske in politične sile po vsej državi.	. ,
Rizzi (PSIUP) je zavrgel juridične pomisleke misovcev in liberalcev ter poudaril, da gre za dolžno priznanje in zaščito na-, rodnih pravic Slovencev.
Pittoni (PSI) je podal kratko glasovalno izjavo. Pripomnil je, da njegova skupina popolnoma podpira predlog zakona, ki ima važen pomen in obvezuje deželni odbor, da se bo zavzel za njegovo predložitev in odobritev v parlamentu. Omenil je razpravo v parlamentu glede sprememb kazenskega zakonika in priznanje uporabe slovenščine v sodnih postopkih. Pripomnil je, da je potrebna predvsem demokratična, vzgoja, da so se razmere precej zboljšale, da ni več šovinističnih izgredov, kot bi si jih nekateri skrajni desničarski krogi želeli. Poudaril je še, da se mora pogovor razširiti in zajeti vse upravičene zahteve slovenske narodne manjšine, ne glede na recipročnost, ki jo kot demokrati zavračamo, in brez različnih kriterijev ter deljenja pripadnikov iste narodne skupnosti v naši deželi na tri skupine, na Tržaškem, na Goriškem in v videmski pokrajini. De Rinaldini (KD) je poudaril.
nih manjšin nespremenjeno, da si demokristjani želijo sodelovanja in medsebojnega razumevanja s pripadniki etničnih skupin tudi zaradi globljega sodelovanja s sosednimi državami.
Ginaldi (KD) je pripomnil, da dežela lahko predlaga talke zakonske osnutke, ker pač tu obstaja slovenska manjšina, s katero je treba urediti odnose. Pripadniki slovenske manjšine morajo imeti zagotovljeno popolno e-nakopravnost, kot posamezniki in kot skupnost. Položimo kamen na preteklost, je dejal Ginaldi, brez medsebojnih očitkov. Mi ne maramo nobenega asimilirati itd. Glede prej omenjene resolucije o Beneški Sloveniji pa je med drugim izjavil, da jo zavrača. Ne zanikujemo, je pripomnil, da obstoji problem skupnosti v Beneški Sloveniji (Valli del Naitisone), toda le na podlagi njihovih potreb in zahtev. Ta skupnost ne potrebuje zunanjih spodbud, da se
poživljajo nacionalistična stremljenja, ki jih tamkajšnje prebivalstvo ne čuti. Naj se zagotovijo svoboščine in sredstva, da se bodo prebivalci lahko izrazili, kot bodo sami smatrali in hoteli.
Odbornik Stopper (KD) je povedal zelo na kratko, da odboi hoče ponovno poudariti svoje stališče do vprašanj narodnih manjšin, da je omenjeni predlog jamstvo za mirno sožitje, da je treba premostiti nasprotstva in utrjevati medsebojno sodelovanje na vseh ravneh.
4. t. m. zaprti uradi jug. gen. konzulata
Jugoslovanski generalni konzulat v Trstu sporoča, da bodo njegovi uradi 4. t. m. zaprti zaradi državnega praznika Dneva borca.
NA KRIŽIŠČU UL. FLflVIA Z UL. CflBOTO
Zaradi neupoštevanja prednosti je tovornjak trii! v avtomobil
V malem avtomobilu so se peljali štirje električarji; dva so pridržali v bolnišnici, dvema pa samo nudili prvo pomoč
Izsiljevanje prednosti je bilo včeraj zjutraj nekaj pred 9. uro vzrok silovitega trčenja tovornjaka v avtomobil. s štirimi potniki, ki so se zaradi tega morali zateči po zdravniško pomoč v splošno bolnišnico. Na srečo pa so le dva od teh sprejeli na zdravljenje na nevrokirurškem oddelku, ostalima dvema pa so dali le prvo pomoč.
Nesreča se .je pripetila na križišču Ul. Flavia z Ul. Caboto. Iz Milj je namreč prihajal avto fiat 600 multipda z registracijo TS 50187 ki ga je upravljal 32-leftni e’ektri-čar Mario Švara iz Ul. Capodistria št. 51, poleg njega pa so se peljali še delovni tovariši: 22-letnj Fran-eesco Padovam iz Ul. Giuiia 41, 25-letni Silvano Jazbar iz Bazoviške ulice št. 66 ter 18-letni vajenec Franco Millo iz Zindisa pri Miljah št. 16. Ko .ie avtomobil z električarji privozil do križišča, se je nekoiko zaustavil, ker pa je imel prednost, je nadaljeval pot. Ravno tedaj pa je z njegove desne prihajal tovornjak dancia esatau« GO 11718, ki ga je upravljal 26-letnd Aldo Jercog iz Doline št. 23. če-
prav ni imel prednosti, je zavozil na glavno pot, ki pelje proti središču mesta, in pri tem ni opazil Svarovega avtomobila, ko pa je bil mali avtomobil pred njim, je bilo prepozno. Niti naglo zaviranje ni nič pomagalo,, ter s precejšnjo silo se je težki tovornjak zaletel v levo stran avtomobila in ga hudo poškodoval. Pri trčenju so se zdrobila tudi stekla na vratih ter precej ranila električarje, ki so jim mimoidoči ter sam voznik tovornjaka priskočili na pomoč. Vse štiri so s privatnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer se bosta morala Radovani in Jazbar zdraviti približno 8 dni zaradi številnih ran ter udarcev po raznih delih telesa. Svari in Millu so le skrbno obvezali rane ter ju odslovili s prognozo okrevanja v petih dneh.
Vse zadevne formalnosti na kraju nesreče so opravili orožniki, ki so morali med drugim poskrbeti za vzpostavitev prometa, kli je bil zaradi nesreče precej časa prekinjen.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlUllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllll
ZAČELA SE JE VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Vprašanja iz sodobne problematike so bile glavne teme pismenih nalog
Kandidati so lahko izbirali med štirimi naslovi, od katerih je bil eden skupen za vse šole, razen za trgovsko akademijo
Gledališča
V Rimskem gledališču danes in jutri ' ponovitev Plautove komedije »Amfitruo«. Ce bi vreme ne bilo u-godno, bosta predstavi na odru Avditorija. Tudi za ti dve predstavi bodo imeli abonenti na gledališko sezono 1968-69 popust pri vstopnini. Prodaja vstopnic v glavni prodajal ni v Pasaži Protti (tel. 36372, 38547).
Razstave
V galeriji moderne umetnosti «Rus-
so» razstavlja do 7. t.m. svoje risbe Giuiiano Kirchmayr.
Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 20 . 7. 1969 izlet na Jezersko. Vpisovanje vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah od 20.30 do 22. ure v društvenih prostorih.
SPDT priredi 13. julija izlet z avtobusom skozi Bovec do koče pod Mangartom; od tu vzpon na vrh Mangarta. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
Prosvetno društvo »Vesna« priredi 6 , julija z avtobusom izlet v Slovenijo. Vpisovanje od 20.30 do 22. ure v Ljudskem domu in v domu Albert Sirk.
Včeraj-danes
rojstva, smrti in poroke
Dne 1. julija 1969 so se v Trstu roditi 4 otroci, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 54-letn' Giordano Venturini, 59-letni Ermanno Vignali, 23-letna Anna Kralj, 75-letni Giuseppe Artico, 62-Ietnj Giov. Battista Cisi-lin, 67-letni Antonio Albi, 85-letna Maria Klun vd. Merson.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlFAlabarda, Istrska ul. 7. Al Ga-leno Ul. S. Ciino 36. De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5. Mizzan, Trg Ve-nezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do S.30)
Barbo Carniel, Trg Garibaldi 4. Giusti, Ul. Bonomea 93. Godina Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6. G. Papa, Ul. Felluga 46.
m
KASTA priredi v soboto. 6. julija v nabrežinskem portdču | nočno kopanje s pedočado. Odhod s Trga Oberdan ob 20.30.
V nedeljo, 6. julija ob 13. uri, se bodo srečale pri skupnem kosilu «stare šine« nekdanjega Slovenskega akademskega društva
«B A L K A N«
v restavraciji hotela «Tabor» v Sežani pri postaji.
Pridite!
Dolgan - HIavaty
Slovenska prosvetna zveza obvešča novoizvoljene referente in odbornike ter predsednike prosvetnih društev, da bo prva odborova seja v torek, 8. julija ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše da se prične prvi turnus obmorske kolonije v Nabrežini danes, 2. julija. Zato naj bo; do deklice ob 15.30 na sedežu dru štva v Ul. Machiavelli 22 odkoder bo odhod
SOŽALJE

Hudo prizadeti soprogi pokojne ga Karla Bana in svojcem izrek* občuteno sožalje Mitja Race z družino.
Včeraj so se ob pol devetih začeli v vsej državi zrelostni izpiti. Kandidati so izbirali med štirimi naslovi, ki so bili za italijanske in slovenske šole enaiki, je da so jih za slovenske šole prevedli v slovenščino; eden izmed naslovov pa je bi! skupen za vse šole razen za trg. akademijo.
Kandidati klasičnega liceja
so lahko izbirali med temami:
1.	Kako presojate položaj mladin.
v sodobni družili in kakšne doprinose po vašem mnenju lahko mladi dajo razrešitvi vprašanj naše ddbe.'	'
2.	Prosto povejte, kako bi želeli,, da bi književnost tolmačila socialna vprašanja našega časa, in na-vedite kakšen primer.
3.	Katera dejstva in kateri dogodki prejšnjega in sedanjega stoletja so po vaši presoji res temeljne važnosti za razumevanje današnjega sveta.
4.	Evropeistična ideja je v zadnji povojni dobi prešla z ravni idealnih teženj na konkretno raven skupnostnih ustanov.
Kako mislite, da se utegne ta težnja v nadaljnjem, razvijati?
Za realčane so bile na voljo
poleg skupne teme (1.) še:
2.	Ali si doživel pri branju pisateljev iz preteklosti, da si pozabil na časovno oddaljenost in si začutil njih glas kot glas naše sodob-nosti?
3.	Problemi evropske družbe in predvsem italijanske, od začetka dvajsetega stoletja do izbruha prve svetovne vojne.
4 Kakšen je bil prehod od nujnosti človekove obrambe pred naravo do potrebe ohraniti jo?
Naslovi na učiteljišču so bili
(vedno poleg skupne prve teme):
«-» n____	in TIPU-
_________________ ,__________________,___	2. Smeri sodobne poezije in peščin ostane stališče KD do" narod- I nik, ki ga najbolje poznaš.
Umrl je slovenski gradbenik Karlo Ban-Simonetov
Po mučni in zahrbtni bolezni je včeraj umrl v tržaški bolnišnici znani slovenski gradbeni podjetnik Karlo Ban.
Pokojnik se je rodil na Proseku 8. dec. 1897. Po dovršeni šoli na Proseku je obiskoval slovensko industrijsko - trgovsko šolo na Akvedotu. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna in mu je bilo 17 let, so ga mobilizirali in je moral v vojsko skupaj s svojim očetom. Iz Pulja je odšel v Galicijo, nato na Madžarsko in nazadnje na ita lijansko fronto.
Ko se je po končani vojni vrnil domov, je začel delati kot gradbeni podjetnik. Napravil je razna dela za tržaško občino, zidal stanovanjske hiše in vile.
Leta 1920 se je poročil s sova-
ščanko Marijo Lukša, ki mu je rodila tri otroke, hčerki Vojko in Lidijo ter sina Draga. Lidija je umrla, ko ji je bilo nekaj mesecev, Drago pa je izgubil življenje v nacističnem taborišču.
Po vojni je Karlo Ban - Simo-netov po domače, spet začel delovati kot gradbeni podjetnik. Kmalu se je podjetje razširilo in preimenovalo v gradbeno podjetje «Bani et Comp.», ki se je močno uveljavilo v našem mestu, saj je zgradilo med drugim Kulturni dom v Ul. Petronio, Slovenski dijaški dom, dom prosvetnega društva «Albert Sirk» v Križu, številna stanovanjska poslopja po vsem mestu in okolici.
Pred slabima dvema letoma je praznoval svojo 70-letnico v krogu svoje družine. Prav takrat je dograjeval svojo novo hišo ob stari na Proseku, bil je poln življenjske energije in vedrine, prisoten na vseh pomembnejših kulturnih prireditvah. S svojo prijaznostjo in nasmehom je bil priljubljen pri vseh, ki so z njim delali.
Toda usoda mu žal ni namenila, da bi v zdravju in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj po trdnem delu skozi življenje. Zbolel je za hudo, neozdravljivo boleznijo, ki ji kljub svoji močni na ravi ni mogel kljubovati.
S Karlom Banom smo izgubili klenega in podjetnega slovenskega gradbenika, ki je pustil za seboj trajno sled svojih prizadevanj in ki je izpričeval delavnost naših ljudi.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Užaloščenim svojcem in sorodnikom naše sožalje.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded
KARLO BAN
gradbenik
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 3. t. m. ob 18.30 iz hiše žalosti na proseško pokopališče.
Žalujoči: žena. hčerka Vojka z možem Ivanom, sestra, brat, vnuka Sonja z možem Fulvijem in Drago, pravnukinja Kristina ter drugo sorodstvo
Prosek, 2. julija 1969.
Maturanti znanstvenega liceja pred začetkom prve pismene naloge
3.	Kateri je po vašem mnenju najvažnejši pedagoški problem naše družbe? Kako bi ga vi rešili?
4.	Že od revolucije 1799 pa do danes zbuja problem italijanskega Juga zanimanje med italijanskimi znanstveniki in političnimi voditelji.
Pojasnite bistvo tako imenovanega vprašanja Juga in opišite različne predloge, da bi ga rešili; po vejte tudi, kako so se tega vprašanja lotili v tem povojnem času.
Končno še teme na trgovski
akademiji:
1.	S tem, da se nanaša na svojo deželo, naj kandidat pove, kakšne naloge pripadajo tehnikom, da bi tej zagotovili čim hitrejši in čim večji gospodarski in socialni razvoj.
2.	Kandidat naj pojasni pomen, ki naj ga za napredek skupnosti imata čim večje zanimanje za go-sjpodarske študije in čim širše spoznavanje gospodarskih vprašanj.
3.	Kandidat naj pove. kakšne posledice je industrijska revolucija povzročila v organizaciji dela. v gospodarstvu in v odnosih med ljudmi.
4.	Ko je Giovanni Verga v nekem pismu prijatelju napovedal, da bo objavil nekatera svoja pripovedna dela, med katerimi I Mala-voglia in Mastro don Gesualdo, je dne 21. aprila 1878 napisal: «V mislih imam delo, ki se mi zdi lepo in veliko, neke vrste fantazma-gorijo boja za življenje, ki gre od cunjarja do ministra in umetnika, ter dobiva vse oblike od častihlepja do pohlepa po denarju in jo lahko upodobimo na tisoč načinov»
Maturanti so imeli na razpolago šest ur časa; naloge so bile večinoma povezane z našo sodobnostjo in so zahtevale od dijakov predvsem izdelan pogled na svet in zmožnost lastne presoje današnjih problemov. Profesorjem naj bi to nailoge dale ne le sliko znanja maturantov, ampak predvsem pokazale zrelosti dijakov.
Danes se pismeni del mature nadaljuje z nalogo iz matematike za znanstveni licej in učiteljišče, na klasičnem liceju s prevodom iz latinščine, na trgovski akademiji pa bodo pisali nalogo iz knjigovodstva.
Jelka Daneu
gradovom v Furlaniji. Zrežiral ju je Tržačan Giulio -Mauri, teksta pa je pripravila Valeria Bombači.
Predvajanju filmov je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo in predstavniki oblasti, med njimi vladni komisar dr. Cappellini, javni tožilec Renzi, predsednika pokrajinskih turističnih ustanov iz Trsta in Vidma Terpin in Barbina. Po pozdravnih besedah podpredsednika Časnikarskega krožka Pal-ladinija, je imel uvodni nagovor podpredsednik deželnega sveta in deželni odbornik za turizem Enzo Moro, ki je poudaril starodavno tradicijo ljubezni, ki jo Tržačani gojijo do gora in do prebivalcev gorskih predelov naše dežele. Napovedal je tudi, da bodo filma o naši deželi predvajali po vsem svetu.
Ob zaključku večera je občinstvo nagradilo s prisrčnim aplavzom realizatorje filmov ter čestitalo odborniku Moru in njegovim sodelavcem za koristno pobudo.
Filma o turističnih zanimivostih dežele
Na sedežu Časnikarskega krožka so sinoči predvajali filma o turističnih zanimivostih naše dežele, ki ju je pripravilo deželno od-borništvo za turizem. Prvi film je bil posvečen smučarskim centrom, od Trbiža do Matajurja, drugi pa
Madžarski balet na gradu Sv. Justa
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372) so že v prodaji vstopnice za oba nastopa madžarskega nacionalnega baleta, ki bosta v petek in v soboto na gradu Sv. Justa in ki bosta otvorila letošnjo poletno sezono Avtonomne letoviščarske in turistične sezone na obnovljenem odru dvorišča mdel-le Milizie*.
Skupina, ki jo sestavljajo plesalci, zbor in godbeniki ciganskega orkestra, bo izvajala sugestivne plese v bogatih narodnih nošah iz raznih predelov Madžarske. Slišali bomo lahko famozne «čardaše» iz tradicionalnega madžarskega repertoarja, ljudske pesmi iz Transilvanije in izvirne melodije iz folklornega zaklada madžarske de. žele. častno mesto pa bo seveda odmerjeno tipičnim ciganskim melodijam. ki jih bodo izvajali violinski virtuozi madžarske ciganske šole, takoimenovani <primaši*, cim-balaši in drugi pod veščo taktirko Laszla Berkija.
Doslej je ta sloviti madžarski folklorni ansambel nastopal že v 27 državah po vsem svetu pred več kot 5 milijoni gledalci. V Trst prihaja po velikem uspehu v veronskem tRimskem gledališču*.
Kot za prejšnje sezone, bo tudi letos vozil na grad avtobus s Trga Goldoni pred predstavami in po njih.
• V četrtek, 3. julija ob 20.30, bo na trgu v Boljuncu javen shod komunistične partije o sedanjem političnem položaju in delavskih borbah ter gospodarskem stanju Trsta,
Govorila bosta deželni sekretar partije Silvano Bacicchi in dolinski župan Lovriha.
PARK MIRAMARSKEGA GRADU. | »Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano ] e Carlotta« v italijanščini. Avto- -bus «M» vozi iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» in od Mira I mara pred In po predstavi.
* # *
Grad Sv. Justa. V petek. 4. in v soboto 5. julija ob 21.15 otvo- i ritveni predstavi sezone 1969 na dvorišču «delle Milizie« v organizaciji Avtonomne letoviščarske in i turistične ustanove. Nastopil bo l ((Veliki narodni madžarski balet«, skupno 130 izvajalcev, plesalcev članov zbora in ciganskega orkestra, Prodaja vstopnic pri centralni blagajni UTAT (Galerija Protti. tel. 36372).	•
* * m
Nazionale 16.00 «Thunderball. agente 007». Sean Connery. Technicolor. Grattaclelo 16,00 «La signora amava le rose«. Patricia Neal, Jack Al-bertsori. Technicolor.
Fenice 15.30 «1 4 che nori volevano morire«. Gina Loilobrigida, Frank 1 Sinatra, S. McQueen, R. Johnson. j Eden 16.00 «La nebbia degli orro- i ri». Hildegard Neff, Erick Porter Technicolor.
Excelsior 16.00 «11 morto mettetelo sul conto«. Jean Lefevre, Maria Latour.
Ritz 16.30 «La pillola d’oro». Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «11 fantasma di Londra«. E. Fuchsberger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «L’assassino ha le j ore contate«. Margaret Lee, Klaus ! Kinski. Technicolor.
Aurora 16.30 «L’ora delta pištola«. Technicolor.
Cristallo 16.30 «Vergogna schlfosii« Lino Capolicchio, MariJia Branco, R. Bisacco, Daniela Sola. Prepo vedano mladin; pod 18. letom. Capltol 16.00 »Teorema«. Silvana Mangano, Terence Stampf. Prepo vedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Uno sconosciuto in časa«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vlttorio Venelo 17.00 «La brigata del diavolo«. VV-ilMam Holden, Clllt Ro. bertson. Technicolor.
Astra 16,30 »Tre gendarml a Nevv York». Louis de Funes.
Ideale 16.30 »La morte arrlva strl sciando«, Noel VViilmar In Ray Da-rett. Technicolor.
Abbazla — Zaprto. Jutri: #Dodlci
don n c d’oro»,
GRADBENO PODJETJE KARLO BAN in drug sporoča ža
lostno vest, da je po mučni bolezni umrl dolgoletni upra
vitelj
KARLO BAN
Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu.
Sodelavci Boris in Justi Ka.e ter drugi uslužbenci
Po mučni bolezni nas je v cvetu mladosti za vedno za
pustila naša predraga
ANICA KRALJ
Tete, strici, sestrične, bratranci, drugi sorodniki in vsi, ki so jo imeli radi, Jo bodo ohranili v trajnem spominu
Hudo prizadetima mami in bratu Izrekam* globoko sožalje.
žalni sprevod se bo razvil danes ob 18 uri iz hiše ža tosti v Gabrovcu štev. 39 na pokopališče v Zgoniku.
Gabrovec, Zgonik, Trst, 2. Julija 1969.
- 5 -
2. julija 1W
ZAKLJUČEK OBISKA DELEGACIJE GOSPODARSKE ZBORNICE SRS
Obisk pomembnih industrijskih in trgovskih obratov na Goriškem
Gostje iz Slovenije so si ogledali industrijski podjetji Jazbarja v San Giovanni ob Nadiži in Prinčiča v Krminu - Koristni stiki in pogovori med predstavniki gospodarske zbornice in Slovenskimi goričkimi operaterji
L
Goriško-beneški dnevnik
skimi partnerji na tej in oni strani I tega leta. Prihodnje leto pa bo maje, kar je vse skupaj predstav- tudi njihova dramska družina
nastopila pri nas.
spodarska dogajanja v našem prostoru.
Enodnevni
p. d. ProseK-ivontovcl v Brežice
V nedeljo 29. junija je prosvetno društvo Prosek - Kontovel priredilo enodnevni izlet z Brežice v okviru nadaljevanja prijateljskih stikov s kulturno - prosvetnimi delavci iz Brežic.
Prvi stiki, ki jih je naše prosvetno društvo imelo s tamkajšnjimi prosvetnimi delavci, so bi-l1 ob priliki nastopa naše dramske druž ne na XII. srečanju skupin Slovenije v Brežicah z Dramo Mire Pucove «Svet brez sovraštva«. Sedaj smo te stike še bolj poglobili in vzpostavili temelje za sodelovanje na kulturno - prosvetnem področju. To sodelovanje bo temeljilo na obojestranskem gostovanju kulturnih' ustanov. 35Kot prvi tak konkreten primer bo nastop moškega pevskega zbora Delavskega prosvetnega društva ((Svoboda« Bratov Milavcev iz Iteežic
Sprejem, ki smo ga bili deležni, je bil nad vsa prf	ja. V
Brežice smo prispe';	> pred
napovedanim časom.	ti čas
smo izkoristili za kra..	_d me-
sta. Ob II. uri nas je v Prosvetnem domu sprejel odbor Delavsko prosvetnega društva ((Svoboda« Bratov Milavcev. Po kratkih, a prisrčnih besedah, ki jih je izrekel njihov predsednik, so vsakemu izletniku poklonili rdeč nagelj, zastopniku našega društva pa šop
;?is^ I
Sprejem za predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije v mali dvorani Kulturnega doma
Gospodarske zbornice
S&T’ ^ b‘*a dva dni S0®1
venskega gospodarskega združe- Ijalo dokaj dobro podlago za ra d'ss, J® včeraj mudila na Gori- rial jn je koristno 'vključevanje v go
s.tem, kjer ^ je ogedala ^katere .....................
F^membne industrijske in trgovske -raite ter se srečala s številnim ^.opstvem slovenskih operaterjev,
»pesno vključenih v gospodarske dnose med Italijo in Jugoslavijo.
Predstavniki Gospodarske zborni-e Slovemje in Slovenskega gospo-i?,®a združenja so si v ddpol-o^-nskih urah ogledali industrijska .ata v San Giovanndju ob Nadi-^ in v Krminu, k’ ;u vodita Slo-®aca..in sta se, um na lesnem vUa°C^U’ nac*vse uspešno uvelja-
Industrijec Jazbar si je v San tfovanniju zgradil moderen tadu-““ijsiki obrat za obdelavo eksotič-aega lesa, ki sodi po svojih 120.000 m. površine in z okoli sto zaposlenimi delavci na drugo mesto v dezei. Podjetje kupuje les predahi v Indoneziji in v Afriki ter ■? v tesnih poslovnih stikih z Jugoslavijo. Obrat, ki je formalno Pravno razdeljen na dva oddelka,
Predstavlja otipljiv primer, kako j® P*oč ob izkoriščanju nekaterih K°ujunkturnAh ugodnosti, kot sta rta Primer cenena delovna sila in za-rtostne površine razmeroma poceni p®®eg]jive zemlje, moč zgraditi so-“dno industrijsko podjetje.
Na goste je izredno učinkovito , oval ogled razširjene Prinčičeve "Jvarne v Krminu, ki jo ob očetovi r^boči vodita sinova Stanko in ,	za izdelavo modernega po-
oistva v Krminu, kjer na tekočem aku izdelujejo najrazličnejše vr-J® spalnic im dnevnih sob, zlasti ®yroskih, s katerimi je podjetje u-.Pesno prodrlo na italijanski trg. brat so pred približno letom dni azsdrili rta dve novi hali, v kate-*b, so uvedli najmodernejši način
Proizvodnje.
,/reden So se vrnili v Gorico, so U .^Peljali še v Čedad in se za rates čas ustavili na sedežu pro-vetnega društva «Ivan Trinko«, v IzktT6™ Je predsednik društva Rt«?r Predan seznanil z gospodar-mii problemi tamkajšnjega ob-v:,,eia- Med pogovorom so ugo.o-haTi je za Beneško Slovenijo actvsem zanimiv turizem in so za-mlJreni^’ da bi bilo za domačo . aatno nadvse koristno obiskova-. gostinskih tečajev za njeno u-uStoa vključitev v turistično go-bPbdarsko dejavnost.
se^a P01' skozi Goriška Brda so Tr ««1* ustavili še pri trgovcu Pinu v števerjanu, ki se uspeš-Ki.; aveljavlja v trgovini s kmetij-dpi?1 ,st,roji. Fos.opje je prodal iz-
Komianru iz
ZARADI ZAVLAČEVANJA Z OR G A NIKOM
Sindikalne organizacije proglašajo stavko občinskih uslužbencev v Gorici
Izvedli jo bodo v petek, 4. t. m., ob zasedanju občinskega sveta z demonstracijo pred županstvom
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Vodstvo treh sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UIL sporoča, da so njihovi predstavniki imeli pretekli ponedeljek sestanek s
bodo lahko predložili ta problem občinskemu svetu v debato in odobritev.
Sindikalne organizacije izražajo
predstavniki občinskega odbora v, spričo tega svoje začudenje in s Gorici, na katerem so proučili sin-1 skepso presajajo možnost, da bi (likalni položaj z ozirom na orga-! mogel občinski svet odobriti orga-nik in ptravilimik občinskih usluž-1 nik še pred poletnimi počitnicami, bencev. _	| Tako bi moral bili odložen ta prc-
Po poročilu odbornika za osebje i blem, ki se vleče že od leta 19G4
nika in pravilnika še v teku tega zasedanja občinskega sveta.
Občinska kriza v Tržiču
Danes zvečer ob 20.30 bo v Tržiču ponovna seja občinskega sveta na kateri bodo še zadnjič poskušali izvoliti župana in občinske odbornike.
Pretekli ponedeljek popoldne so se ponovno sestali v Gorici pokrajinski predstavniki KD in PSI, da bi poskusili še enkrat doseči sporazum za odpravo krize z imenovanjem župana in odbornikov. Sestanek je bil brez uspeha in po vsej verjetnosti tudi podoben sestanek, ki je bil sinoči med predstavniki obeh strank v Tržiču v krajevnem merilu. Zato za danes zvečer ni drugih izgledov kot razpust občinske uprave, imenovanje komisarja in razpis volitev.
iiitiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii m ■■ifiiimiiiiiiii 111111111 f 111111 n 1111111111111111111 ■ 111111111111 n 111 ii 1111111| 11 m || 11 m 11111 im 1111| 11111| m mn |, ll(| 11| m || m | m
so sindikalni predstavniki ugotovili, da občinska uprava ni držala obljub, ki jih je pred časom dal župan, da bodo predložili osnutek organika in pravilnika občinskemu svetu še v teku meseca junija. Dejansko je odbornik za osebje izjavil, da bodo lahko v občinskem odboru končali pripravo organskega pravilnika šele čez kakih 20
zopet tja na jesen.
Spričo tega izražajo sivoje nezadovoljstvo zaradi neodgovornega in nesocialnega zadržanja občinske u-prave v 'njenih odnosih do svojih uslužbencev in do sindikatov. Zato so se odločili, da bodo pozvali vse občinske uslužbence, naj se udeležijo splošne stavke, k)i bo v petek 4. junija, ko je sklicana seja
dni. Ker bodo potem tudi sindikati; občinskega sveta. Zato vabijo vse potrebovali določen čas za prouči- j občinske uslužbence, naj se zbe-tev zadevnega predloga in za pred-! rejo ta dan na trgu pred župam-ložitev eventualnih popravk ali do- j stvom in naj tam z vso odločnostjo polnitev, nastane vprašanje, kdaj zahtevajo odobritev novega orga-
OBCINSKI SVET V ŠTEVERJANU
Za cesto na Dolgi breg v Jazbinah bodo potrošili 12 milijonov lir
Od tega bo prispevala dežela 10,5 milijona - Pred županstvom bodo uredili primerno parkirišče
Občinski svet v Števerjanu je
rdečih nageljnov s slovensko tro-iirr‘e^ v P°necJeljek zvečer sejo, ki bojnico ter grb njihovega mesta. 'bo verjetno zadnja pred poletni-Po tej kratki slovesnosti smo sd mi počitnicami, ko imajo sveto -v gradu ogledali muzej. V viteški dvorani nas je na naše veliko presenečenje sprejel njihov moški pevski zbor, ki je zapel vrsto slovenski narodnih in umetnih pesmi.
Vsako pesem so vsi prisotni pozdravili z burnim aplavzom. Ko so pevci odioeli smo se dali časa z njimi zadržali v razgovoru in prav tu je vzklila njihova in na*a želja, naj bi niihov zbor gostoval uri nas.
Pri kosilu smo se konkretno domenili za razna kulturna izmenjavanja. Popoldne smo odšli v Ca-teške toplice.
Težko je bilo slovo od brežiških
nost bo, da ji
jo prav tako sprejeM, ko nam
Malijo Signoris, ki sta uspešno , ga sveta, da hi ta razpravljal o opravila predpisan natečaj dne 14. | stanju tovarne Nuova San Giorgio
v Gorici. Interpeianta ugotavljata,
valci več dela na polju Najiprej so odobrili obračun občinske uprave za 19&8, katerega sta jim obrazložila župan Klanjšček in tajnik dr. Bukovec, Odobrili so spremembo v proračunu, ki se tiče ureditve ceste na Dolgem bregu v Jazbinah. Stroški bodo znašali 12 milijonov lir; od tega bo prispevala dežela 10,5 milijona ali 87,5 od sto, ostalih 1,5 milijona pa bo morala kriti občina. Izdelavo načrta in izvedbo dela pa bodo poverili ustano-
tevarisev, ki' na?. apreieliafo^^Tb rik ta	razsvotljavp ceste O
hksno^gostolmbnostto. Nasa doli-j^ “	[slavje - števerjan. Del* bodo stala
V stiiliff ktšlez:"tjfenskih urad-
na proslavi 80-letolce ustanovit- ’	----. - -------- —— ----------—.
ve pevskega društva ((Danica« na : Doao vnub obtsk s svoiim zborom, nikov so sprejeli do sedaj začasno Kontovelu, ki bo konec avgusta	M. P. I nameščena Marjana Terpina in
.........................................iliimmiitiiiiui.m....................lunin..mn..............
«TRŽAŠK0 POLETJE« NA GRADU SV. JUSTA
junija.
Odobrili so budi sklop občinskega odbora za odkup potrebnega zemljišča pred županstvom In okrog njega, kjer bodo uredili primemo parkirišče. S tem v zvezi so proučili tudi okvirni načrt za izvedbo tega dela, podrobneje pa bodo o njem razpravljali na eni prihodnjih sei. Družbi ENEL bodo Izplačali še preostalih 119 tisoč lir za stroške pri napeljavi elektrovoda za vodovod Oslavje - štever.jan.
Deželni odbor je včeraj sprejel sklep za podelitev jamstva dežele steverjanski občini v zvezi
10 milijonov lir, S tem bo zadoščeno nujni potrebi prebivalcev in turizma.
Opere in folklorni baleti z domačimi in tujimi ansambli
Pri nedeljski tomboli glavni dobitek v Štandrežu
da v sindikalnem sporazumu, ki je bil sklenjen v Rimu in potrjen od delavstva v Gorici, ni nikake politične obveze s strani ministra za državne udeležbe, ki je za to področje kompetenten. Interpelan-ta ugotavljata, da so slične obljube v preteklosti dale negativne rezultate in da nd zato za goriško podjetje nikake resne garancije.
Skrbi za obstoj tovarne Nuova San Giorgio so torej utemeljene prav tako kot so bile pred zasedbo tovarne in pred sklenitvijo sindikalnega sporazuma. Zaradi tega, sklicujoč- se tudi na petkovo sejo občinskega sveta v Gorici, zahtevata interpeianta sejo pokrajinskega sveta, na kateri naj pride do skupne pozicije v korist goričkega gospodarstva.
V
Štirje domači slikarji razstavljajo v Novi Gorici
Umetniki iz obeh Goric iščejo medsebojne povezave
Od 24. junija do 6. julija je v poslovalnici turističnega društva v Novi Gorici skupna razstava štirih goriških slikarjev: Danila Jejčiča, Silvestra Komela, Nedeljka Pečanca in Rudija Pergarja (prvi živi v Ajdovščini, drugi trije pa v Novi Gorici). Njihova razstava je ena najzanimivejših novogoriških likovnih prireditev v tem letu, posebej pa je zanimiva zaradi tega, ker pomeni prvi skupni nastop štirih slikarjev, ki so se povezali v delovno skupino in ki iščejo povezave z likovnimi ustvarjalci v sosedni Gorici. Ta povezava jim je potrebna za odpiranje večjih možnosti razstavljanja v širšem prostoru in pa kot spodbuda za iščoče, v moderna likovna prizadevanja usmerjeno delo. Obveščeni smo, da so slikarji iz obeh Goric to povezavo že ostvarili in da so ustanovili mednarodno delovno skupino «2 x GO«. Medtem ko bomo o skupini še podrobneje poročali v eni naslednjih številk, objavljamo danes kratko poročilo z novogoriške razstave.
Navidez štirje različni avtorji se naposled predstavljajo z marsikatero skupno potezo. Želja po odkrivanju novih možnosti, po poštenosti in originalnosti izraza, po vključevanju v sodobna svetovna likovna prizadevanja, to so prav gotovo skupne lastnosti vsakega od razstavljajočih. Še najbližji naši predstavi o klasičnem slikarstvu je Silvester Komel, ki ga poznamo z nedavne razstave v Gorici. Vendar je ta predstava le približna, v resnici se je slikar že zelo oddaljil od svojega osnovnega motiva: kra-ške pokrajine in stoji zdaj pred svojo prvo večjo sintezo načrtnih likovnih raziskovanj. Nedeljko Pe-čanac sodeluje na razstavi z grafikama, ki sta zaradi vnašanja ko-lažnih elementov iz tiska unikata. Tudi tega likovnega ustvarjalca poznamo z razstave v goriškem Pro loco. Medtem je še bolj izčistil svoje delo. Pečanac ima rad rafinirane barvne efekte, čiste ploskve, ekspresivne linije in likovno obdelavo miselnih tem. Najbližji modernim slikarskim tendencam je Rudi Pergar, ki razstavlja oljnati sliki na platnih z okroglo odrezanimi vogali. Zanimivo je, da ničesar ne upodablja pa vendar bi ne mogli opredeliti njegovega slikanja kot abstrakcijo, nasprotno, vzbuja nam zelo konkretne likovne asociacije. Danilo Jejčič dlje časa ni aktivno slikal, zato se svojim kolegom pridružuje bolj z osnutkom, kakor pa z izgotovljenim delom, obeta pa, da se bo vključil v skupino kot samosvoj in enakovreden slikar.
Štirje novogoriški slikarji kaže-
jo na svoji najnovejši razstavi, ki jih kot skupino predstavlja, težnjo po prebitju iz kulturne province (včasih smo le še preveč to!). Kot skupina, posebej pa še v povezavi s člani iz sosednjega mesta. bodo imeli v tem nedvomno večje možnosti. Z zanimanjem pričakujemo oživetje in delovanje te nove. mednarodne in delovne slikarske grupe.
SaS
Goriški odličnjaki
MIROSLAV SPAZZAPAN iz Gorice, je z odliko izdelal 5. razred slovenske gimnazije
Čeprav so pri tradicionalni tem- j boli sv. Petra in Pavla preteklo ne-1 deljo na goriškem Travniku povd- j ! šali sklad na dobitke od 100 na j ; 150 tisoč lir v primeru z lanskim | ! letom, je bila udeležba občinstva j \ nekoliko manjša; cenili so jih o- j j krog 3000. Čeprav so napovedali j
Na programu bosta operi «Madame Butterfly» in «RigoIetto» ter madžarski, mehiški in brazilski baleti ! “ilčeii z^vehko ^mudo^ok.-S!
_ .	„	22. ure. Potem pa je šlo razmero-,
Tržaška avtonomna letoviscarska ga ansambla. Tudi mehiški balet to Costa s tržaške univerze, ostali
je pred nekaj leta že nastopil na govorniki pa bodo odv Franco Ca-gradu Sv. Justa, vendar ni mo-, stigMone, ing. Leopoldo Francovig, gel svojega programa izvesta do1 •	~ ••	-	- -	6
'n uiiiiuičnii ustanova je v sodelovanju z gled. ..ščem Verdi tudi za letos pripravila pester m privlačen spored pnrediev »Tržaškega poletja« na Gradu Sv. Justa.
Spored vključuje operne in ba-letiie preds,ave s sodelovanjem do mač ii m :eo uglednih ansamblov iz inozemstva.
Poletna sezona se bo začela 28. julija z opero «Madaina Butterf)y» v kateri bodo kot glavni pevci nastopili Gianna Amato, Anita Ca-
GoripTCUi .atomizerjev Komjancu iz1 mina da, Carlo Bin in Gino Orlan
n,,t?’ ki bo proizvodnjo strojev '•••*’	—i u„ c—---------- >-•
f)a .l®val v števerjanu, Trpinovi 6ta\bodo odprli v Ul. Duca d’Ao-stroj?*ežno trgovino s kmetijskimi
'Meli	gostilni v Rupi so
s>k) i?03P°darstiveniki delovno ko-sc 8a J® udeležilo nekaj Prtov111 Soriških operaterjev. Vse SloventJe zdravil podpredsednik tiri , keSa gospodarskega združe Waltri+anu	Trgovec Danilo
z >»2, i. v svojem nagovoru Sest sto? VO'i's*,v<>m ugotovil, da so na mala u , Prisotni predstavniki do-‘erih ^^ gospodarskih vej, v ka-no .t,, i- ktovenci v Gorici uspes-dostbn av^aj° ter lahko tudi za-italiito, /som potrebam v okviru p ■Pmsko-jugoslovanske trgovLne.
SR§ ^sodnik gospodarske zbornice sobtvtot10 , ^ Krese je priznal spo-Roritv; s'ovenskih operaterjev v pra,.p! Pokrajini ter izrazil pri-v Ou£no»t zbornice za stike, kj so po^jjJSStransko korist, še celo je se tj ... .Pomembnost dejstva, da Velja 7“■ vršijo na prostori;, kjer za Jtoi T">a ekonomska zakonitost naivto5-0! m napredek slovenske 1<>U:e skupnosti v Italiji.
ie	Pole — predsednik SGZ —
no >>LI, NI, da smo Slovenci uspeš-bol A ''dani tudi v industriji, naj-strv! Perspektivni dejavnosti, kjer ni r?'1, Prepričani, da smo odsot-sei itoOdsednik SKGZ Gorazd Ve-
Pa je v duhu
izrazil prepričanje, da sedanjih odličnih odno-
PirsUKi<*,Itatdjo in Jugoslavijo od-opor ,t ,0 lši časi tudi za slovenske us^rje na Goriškem, ki naj se krenit,? vMiučijo v splošen proces Pašim? ln bogatitve stikov med ka 1,1 ..sosednim področjem, za-Po'>i«2ianjsl,na se mol'a tudi v tem boiit U ‘zkazati kot most za vse t I sosedske odnose. bmJjff«®*. sestanka so si nato
vlTH*nur	uva mu ai umu
d- sito -u nekatere poglede za vrsto . 'Movmh vprašanj m stm-v, ki ‘majo s trgovskimi in industrij-
ami. Dirigiral bo Napoleone An-novazzi v režiji Marie Sofie Ma-rasca, zbor pa bo uvežbai Gaetano RiccitelLi. Scene za to predstavo so bile izdelane v delavnicah gledališča Verdi po osnutkih T-ta Va-resca. Predstavi bodo ponovili še 30. julija in 1. avgusta.
Druga opera na sporedu bo Verdijev »Rigoletto« v dneh 29 in 31. julija ter 2. avgusta. V glavnih vlogah bodo nastopili Peter Glos-sop, Angelo Mori, Maddalena Bo-nifacio, Maria Luisa Nave in Aleksandro Maddalena. Dirigiral bo Nino Verehi, režiser bo Dario Cor-te, koreograf Loredana Furlo, zborovodja Gaetano Riccjtelli, scene pa po osnutkih Giovannija Gran dija. Z zadnjo predstavo 2. avgusta se bo operna sezona tudi že zaključila.
Osrednji del celotnih poletnih prireditev pa bodo baletni nastopi in kot prvi bo prišel že ta petek ta v soboto v goste Madžarski nacionalni folklorni balet, ki je otvoril tudi poletne predstave v slovitem veronskem i gledališču »Romano«. Prav ta ansambel je nastopil v Verdiju marca 1962 in je doživel prodoren uspeh tako pri kritiki kot pri občinstvu. Gre za najpomembnejšo madžarsko folklorno skupino, ki jo sestavlja skupno 130 plesalcev, pevcev m godbenikov tipičnega ciganskega orkestra. Njihove ....................... ‘>lklo
plese navdihuje stara folklora, prazniki, igre, poročni obredi in značilne pesmi iz nekaterih pokrajin. Na programu tega ansambla so tudi Lisztove, Bartokove in Kodakove ljudske melodije. Ansambel vodi Miklos Rabai.
Drugi balet bo narodni balet Iz Mehike, ki se bo na dvorišču «De!le Milizne« predstavil 6. in 6. avgusta pod vodstvom ene naiveč-jih taterpretatork ameriške folklore Amaiie Hemandez, kii se je potem, ko je 18 let nastopala v najzahtevnejših vlogah, posvetila vodstvu, režiji ta koreografiji tega slavne-
vrari	P Izl a„	idr- otelI° Bosari ter Mario Bettoli.
iiraja zaradi neugodnega vremena.
Ansambel sestavljata dve skupini ......................................
po 100 j ,alcev, pevcev, godbenikov in č.eioov godbenega ansambla «marimba» Ena od teh skupin stalno nas:opa doma v palači lepih umetnosti prestolnice, druga, ki jo imenujejo tudi «skupina za turneje«, pa stalna potuje po svetu. V ZDA uživa toVkšen ugled in priljubljenost, da so vse njene predstave redno razprodane. Do lanskega leta je skupina nastopala v glavnem v zaprtih gledališčih, prav zaradi številnega obiska pa se je morala preseliti na športna igrišča, k! lahko sprejmejo tudi nad 10.000 ljudi.
Končno bo na gradu Sv. Justa 20. in 21. avgusta še predstava «Brastiliana 69«, ki bo v bistvu prikaz karnevala v Riu z razigranimi brazilskimi plesi in ljudsko folkloro.
Žal so prireditelji tudi letos zamudili priložnost, da bi v spored
vključili tudi katerega izmed slo vitih jugoslovanskih folklornih ansamblov, ki bi prav gotovo privabil na grad veliko število gledalcev.
C Tržaška občina sporoča, da bodo s petkom 4. t.m. zaprli za promet Ul. aile Cave za en teden, ker bo ulica v popravilu.
Tržaški župan je te dni izdal tudi ukaz, naj se v Ul. Ermacora. vzdolž visoke lesene ograje, ki obkroža tri stavbe v gradnji, ter njej nasproti, postavi table s stalno prepovedjo parkiranja za vsa vozila.
Enak ukrep je župan uvedel tudi v Ul. Slataper, kjer so v popravilu poslopja s hišno številko 18-20.
Zborovanje v Pordenonu o aktualni tematiki
Deželno predsedstvo Zveze za krajevne avtonomije in oblasti je javilo, da bo v soboto, 5. julija v dvorani hotela «Santta» v Pordenonu zborovanje na temo ((Tovarna in mesto — stanje delavstva«.
Zborovanja se bodo udeležile številne občinske uprave, sindikalne konfederacije CGIL, CISL, UIL in organizacije ACLI iz Pordenona ter deželna sekcija Državnega urbanističnega inštituta.
Glavni govornik bo prof. Rober-
Odgovor na interpelacijo o goriškem sanatoriju
Odbornik za zdravstvo odv. De-vetag je dal v deželnem svetu v Trstu odgovor na interpelacijo deželnih svetovalcev Bergomasa in Zorzenona glede pomanjkljivega števila uslužbencev in zdravstvenih naprav v sanatoriju tbc v Gorici.
Ob svojem nedavnem obisku v tej bolnišnici se je Devetag zanimal tudi za te probleme ter posredoval pri tistih, ki so zanje odgovorni, za ustrezne ukrepe za njihovo izboljšanje. Kar se tiče delovnega urnika je že bilo doseženo njegovo skrajšanje za dve uri tedensko. Kar se tiče sanitarnih in drugih pomanjkljivosti so v proučevanju primerni ukrepi, da bi jih odpravili. Odbornik je stopil tudi v -stik s pokrajinskim zdravnikom ln sindikalnimi organizacijami, proučil z njimi te probleme ter se sporazumel za ukrepe za izboljšanje položaja. Zagotovil je tudi, da, ko bo postal sanatorij javna bolniška ustanova, bo poskrbel, naj bi njegovo vodstvo dobilo vse tisto, kar mu zadeven zakon priznava.
ma naglo. Vsi dobitki so tokrat ostali v Gorici, odnosno v Stan-1 drežu. Cinkvino 30 tisoč lir je za-1 dela Nives Rattisti iz Ul. Pola 27. ’ Prvo tombolo iOO tisoč lir je zadel Anton Brisco iz štandreža, Mihaelova ul. 68, drugo tombolo 20 tisoč Ur pa Giorgio Gregorutti iz Ul. Volta št. 15
PROSVETNO DRUŠTVO «DANICA»
priredi v soboto, 5., nedelja, 6. in ponedeljek, 7. julija
tradicionalni piknik na Vrhu
☆
V	soboto in ponedeljek bo ples: igral bo orkester «The Sparics«.
V	soboto ob 20. uri bo tekmovanje v briškoli.
V	nedeljo ob 18 uri nastopi pevski zbor «S. Kosovel« iz Ronk.
V	nedeljo od 19. do 24. ure ples ob 2vokih orkestra «U-nion» iz Ljubljane. Pojeta Marjana Deržaj in Andreja Zupančič.
V	nedeljo ob 22. uri TOMBOLA
Interpelacija KP1 na pokrajini o NSG
Komunistična pokrajinska svetovalca Menichino in SelU sta včeraj j poslala pokrajinskemu predsedni-, ku interpelacijo s katero zahtevata! čimprejšnje sklicanje pokrajinske-1
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(1111111111111111111111(111111111111111111111111111111111111111111111111111,11111111111111111,111111
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
☆
Pevka Marjana Deržaj
Zmagovalci v plesu valčka v ponedeljek v Sovodnjah
V ponedeljek zvečer so prosve-tarji v Sovodnjah zaključili svoje tridnevno praznovanje s tekmo parov v plesanju valčka. Ob številni udeležbi starejših ln mladih plesalcev, ki so z zanimanjem prisostvovali tekmovanju, je posebna ocenjevalna komisija takole razsodila:
Prvo nagrado par Giuliana Pro-ietto in Mario Sošol iz Gorice in Grojne; drugi je bil par Nevenka Petejan in Jožko Krašček iz Sovodenj in tretji Mara Devetak in Rudi Krpan iz štandreža.
Ples se je zaključil po polnoči.
Goriška industrija izkazuje normalno proizvodnjo v marcu
Industrija umetnih vlaken v sedanjo Solvay? • Nazadovanje prebivalstva na Goriškem
PAVEL TOMMASI je prav tako z odliko zaključil 5. razred slovenske klasične gimnazije v Gorici
Vkljub vsem optimističnim načrtom urbanističnega načrta za Gorico o bodočem povečanju go-riškega prebivalstva, pa nam podatki za pretekli december ne kažejo tako optimistične slike. Naravni prirastek rojstev nad u-mrli izkazuje v celotni pokrajini v tem mesecu sicer presežek za 16 ljudi, po drugi strani pa znaša preseže^ tistih, ki so se Izselili 25 ljudi ln se je torej število prebivalstva dejansko zmanjšalo za 9 ljudi. Isto velja tudi za Gorico, kjer se je prebivalstvo zmanjšalo za 19 ljudi. Ob koncu preteklega leta je bilo na Goriškem 141.185 prebivalcev, v Gorici pa 43.663.
Položaj goriškega gospodarstva Je v preteklem marcu, po podatkih vestnika trgovinske zbornice, povratek v normalizacijo. V br-žiški ladjedelnici delajo s polnim ritmom predvsem po zaslugi naročil velikih petrolejskih ladij z
nad 225 tisoč ton vsaka ter tudi drugih naročil, med katerimi so štiri ladje Jadranske plovidbe lz Reke. V stranskih podjetjih ladjedelnice, ki so obrtniškega značaja. se je dejavnost nekoliko skrčila.
Tudi v kovinarski Industriji se je proizvodnja ugodno razvijala z izjemo tovarne embalaže kjer čutijo konkurenco sorodnih podjetij izven pokrajine. Glede tovarne Solvay nič novega ln še vedno se pričakuje dokončno ureditev zadeve v zvezi z zaporo sedanjega obrata. Zdi se, da bo neka družba z ameriškim kapitalom s področja industrije umetnih vlaken prevzela obrat ln zajamčila delo sedanjim 360 delavcem ter vzela na delo še nekaj novih.
V tekstilni, lesni ln papirni industriji se je proizvodnja razvijala normalno, s posebno ugodnim položajem industrije higienskih proizvodov iz celulozne vate.
Slaščičarska ln likerska Industrija je povečala svoj ritem proizvodnje po zastanku prejšnjih me-seoev, kar je v zvezi z velikonočnimi prazniki.
Na področju javnih del je tudi bilo opaziti večjo dejavnost, potem ko so bili odobreni načrti za finansiranje raznih javnih del, v prvi vrsti za cestno povezavo in vozlišče pri Rdeči hiši, kjer bodo potrošili 250 milijonov lir. Tudi zasebna gradnja je v polnem razmahu ter predvidevajo v poletnih mesecih še več novih gradenj. V preteklem februarju so zgradili 12 stanovanjskih in 2 drugi poslopji s 123 stanovanji in 119 raznimi drugimi lokali. V Istem mesecu so izdelali načrte za 10 stanovanjskih in 8 drugih stavb z 21 stanovanji ln 118 drugimi lokali.
Nič novega na področju avto-prervoEnlštva, letalski promet v Rartkaih pa tudi dobro leaže s povečanim prometom turistov.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj se je 42-letni Ivan Pernarčič iz Sesljana štev. 57 porezal z žago na palcu leve roke. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so ga zdravniki pridržali na zdravljenju za 10 dni.
V delavnici «Meteor« v Ronkah pa se je na delu ponesrečil 42-letni Luigi Pezzariirai iz Tržiča Ul. Laghi št. 33. V tržiški bolnišnici so mu zdravniki ugotovili poškodbe na desnem očesu. Tudi Pezzarini se bo moral zdraviti 10 dni.
CORSO. 17.15—22: «Quando muore una stella«, K. Novak in P. Finch; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
VERDI. 17.15:	«La piUpla d’oro>,
P. Paoly in H. Nourrun; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.15—22: «Gio-chi d’amore», J. Bernard in S. Coste; francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA. 17.15: «Svezia, infemo e paradiso«, italijanski dokumentarni barvni film o švedski; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Tre confcro tut-td», F. Sinatra in D. Martin; a-meriški kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 18.00: aDillinger e mor-to», M. Piccoli in A. Pallemberg. Barvni film.
EXCELSI()R. 17.30:	aDiabolik«.
Barvni film.
PRINCIPE. 18.00: «L’ultimo colpo in canna«, G. Ford in A. Kenne-dy. Barvni film.
/Vom (. on en
Soča (Nova Gorica): «Naši možje«, italijanski film — ob 18.30 in 20.30.
Svoboda (Šempeter): ((Maščevalec iz Rim Rocka«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
Deskle: ((Družinski poglavar«, italijansko francoski barvni film — ob 20.
Prvačina: Prosto.
Šempas: Prosto.
Kanal:	((Neukročena	Angelika«,
francoski barvni film — ob 17* in 20.30.
Renče: Prosto.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči bo odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 35-38.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna dr. Rismon-do — Ul. Toti 52 — tel. 72701,
KOLESARSTVO
«T0UR DE FRANCE*: 3. ETAPA
Etapna zmaga Belgijca Lemana in odlične uvrstitve Italijanov
Etapa je bila na splošno dolgočasna in odločitev je padla v zaključku
CHARLEVILLE - MEZIERES, 1. — Po ognjevitem začetku se je današnja etapa odvijala v precej monotoni vožnji in do odločilnih dogodkov je prišlo šale v zaključnem delu vožnje. Etapo sta nekoliko razgibala le podviga dveh vo začsv. Najprej sa je Nizozemec Tlimmarman uspel do 103. km priboriti 17’50” naskoka, nato pa je ob splošnem nezanimanju glavnine ušel Portugalec Agostinlio, ki je ujel Timmermana, toda kmalu ga je dohitelo 9 kolesarjev, med katerimi so bili rumena majica Stevens, Altig, Polidori in drugi. Glavnina, je kasneje praktično v enotni skupini naskočila zadnje stotine metrov poti. V ospredju so se razporedili kolesarji hiše FAEMA. da bd pripravili poslednji nalet Reybroecku, ob katerega kolesu je vozil Basso, tik pred ciljem pa so menjali taktiko: pomoč v zadnjem naletu so namenili Merckxu. Tudi načrti niso uspeli. V veliki gneči, v kateri je prišlo do prerivanja in zmešnjave, je uspel osvojiti prvo mesto Belgijec Lemrn, odlične uvrstitve pa so dosegli tudi Italijani.
ETAPNA LESTVICA:
1. Erič Leman, ki je prevozil 217.500 lem dolgo pot v 5.56’15 ’ s p.h. 36,584 km n. u. V istem času so še prispeli:
Marino Basso (It.)
Guido Reybroeck (Bel.)
Dancelli (It.)
Zandegu (It.)
Nassen (Bel.)
Janssen (Hol.)
Van Loy (Bel.)
De Vlaeminck (Bel.)
10.	Bellone (Fr.)
11.	Lopez-Rodriguez (Sp.)
12.	Altig (Nem.)
13.	Lc-meteyer (Fr.)
14.	Wa g trna; is (Hol.)
15.	Momone (Sp.)
16.	Merckx (Bel.)
17.	Rajmond (Fr.), itd..
2.
3.
4. . 5.
6.
7.
8. 9.
SKUPNA LESTVICA
1.	Julien Stevens (Bel.) 14.03’17"
2.	Eddy Merckx (Bel.) 12” zaost.
3.	Rudi Altig (Nem.) 20”
4.	Grosskost (Nem.) in Janssen (Hol.) 32”
6.	Gimomdi (It.) 41”
7.	Bračke (Bel.) 43”
8.	Poulidor (Fr.) in Vianelld (It.) 47”
10.	Schutz (Luks.) 49”
11.	Fimgeon (Fr.), Wright (V.B.) in Harrisom (V.B.) 57”
14. W. In’t'ven (Bel.) in Ocana (Sp.) 59” zaostanka itd..
NOGOMET
Na turnirju v Ronkah
Danes prvi nastop enajsterice «Jezero»
Kot je bilo že najavljeno na prvem zborovanju vseh športnikov prejšnji mesec, se bo izbrana sedemčlanska nogometna ekipa u-udeležlla v prihodnjih dneh nočnega turnirja barov, ki ga organizira ACLI iz Ronk. Za enkrat doberdobski nogometaši bodo nastopili z imenom društva «Jezero«, ker se še ni ustanovilo samostojno društvo, ki bi vzdrževalo ves šport v vasi. Tudi slovenskih športnih iger sp bodo Do-berdobci udeležili pod istim imenom, ker je premalo časa. da bi spravili skupaj do tedaj tako zahtevno športno združenje.
Za napovedani nočni pokal bodo Doberdobci doživeli ognjeni krst danes ob 22.15 v tekmi proti ACLI iz Ronk; 10. julija ob 21. rui pa se bodo srečali s Polispor-tivo iz Begliana. nato 18. julija ob 22.15 proti «Bar Annamaria« iz spetra ob Soči: 28. julija ob 21. uri pa proti «Bar Celutti«. Od skupno štirih skupin po pet ekip vsaka, se bo uvrstilo v polfinale osem eki-p, to je prvi dve od vsa-
ke skupine. Pri žrebanju je Do-berdobce spremljala precejšnja smola, saj bodo morali igrati z najbolj močnimi nasprotniki. Težko bo za Kraševce doseči pot v polfinale, a če ne drugega si bodo nabrali veliko izkušeno, kar jim bo precej pomagalo v bodoče. Vsekakor pa je želja športnikov, da bi spremljalo vse tekme veliko število navijačev, kar bi nedvomno pripomoglo k dobremu rezultatu in mogoče tudi k vstopu v polfinale.
Na turnirju mladink, ki ga je organiziral Corridoni v nedeljo, je v vrstah Bora nastopila tudi držama reprezentantka Sonja Pernarčič
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
HOKEJ NA KOTALKAH PRVENSTVO A LIGE
Ferroviario in Triestina ostala v 7. kolu praznih rok
Sobotni zavrtljaj je označila cela | vratar, ki je z izrednimi posegi brz vrsta zanimivih in presenetljivih dal razigrani napad gostov. Po iz-rezultatov. Tržaški moštvi sta dozi- enačenem prvem polčasu, v katerem
veli pravo katastrofo, saj je Ferro viario na domačih tleh izgubil tekmo s Candyjem, čeprav so zadnji nastopi lanskih prvakov dopuščali upanje, Triestina pa je izgubila v Valdagnu proti moštvu, ki bi kljub uspešnim nastopom v zadnjih kolih moralo biti vsaj na papirju lahek plen Tržačanov
Stanje na vrhu se je na vsak način spremenilo in to je največja novost kola. Doslej še nepremagana Laverda je v Novari okusila grenkobo poraza in je dovolila Novari, da jo je prehitela na lestvici. No-vara je končno zaigrala v napadu kot je bilo pričakovati, mnogo zaslug za zmago pa je imel tudi njen
Disciplina
100 m 200 m 400 m 800 m 1500 m 5000 m le.ooo m 3000 m š.
110 m ovire
400 m ovire
štaf. 4x100
štaf. 4x400
hoja na 10 km
višina
daljina
palica
troskok
krogla
disk
kopje
kladivo
V preteklih dneh so imeli v Italiji državno atletsko prvenstvo, v Jugoslaviji pa pokalni atletski finale. Da bi si naši bralci ustvarili približno sliko trenutne vrednosti italijanske in jugoslovanske atletike smo sestavili spodnjo razpredelnico, v Milanu in Celju doseženim rezultatom pa smo — zaradi primerjave — dodali še seznam svetovnih rekordov v posameznih disciplinah.
Jugoslavija MOŠKI
Križan 10”5 Križan 21”7
Italija
Svet. rekord
Abeti 10”5 Abeti 21”1 Bello 46”4 Arese 1’50’’6 Del Buono 3’45”8 Finelli 14T7"8 Cindolo 29’46”8 Risi 8'49”
Ottoz 13”9 Frinolli 50"3 Aer. Roma 40”4 Lilion Snia 3’12”8 Pamich 45’04”2 Azzaro 2.16 Arrighi 7.54 Dionisi 5 m Camaioni 15.72 Asta 18.32 Simeon 54.26 Lievore 80.80 De Boni 64.2
100 m 200 m 400 m 800 m 1500 m 100 m ovire štaf. 4x100 štaf. 4x400 višina daljina krogla disk kopje
Govoni 11”8 Bruni 24’8 Govoni 55”
Pigni 2’6”4 Ramello 4’46”6 Vettorazzo 14”2 Sc Italia 48" Snia L. To 3'59”7 Bellamoli 1.68 Vettorazzo 5.75 Forcellini 13.94 Fancello '4.44 Mazzacurati 43.38
Sušanj 48"3 Medjimurec 1’50’7 Djordjevič 3’48”4 Korica 14’09"8 Korica 30T8”2 Kokič 9’03”2 Ajanovič 14”8 Matijevič 52”7 Crv. zvezda 41”9 Olimpija 316”3 Male 4919"6 Todosijevič 2,09 Rak 7,52 Tišina 4,40 Babič 15,48 Ivančič 17,90 Gredelj 53,86 Tripunovič 71,44 Stiglič 62,02 ŽENSKE
Anic 12”2 Ambroži 24”8 Nagy 55”6 Nikolič 2 06”3 Kajher 4’31”2 Pilav 13”9 Mladost 48”8
Hines 9”9 T. Smith 19"8 Evans 43”8 Doubell 1’44”3 Ryun 3’33”1 Clarke 13T6"6 Clarke 27’39 '4 Kulia 8'24”2 Lauer 13”2 Emery 48"1 ZDA 38”2 ZDA 2'56’T
Brummel 2.28 Beamon 8.90 Pennel 5.44 Sanajev 17.39 Matson 21.78 Silvester 68.40 Kinnunen 92.70 Klim 74.54
Tyus 11” Szewinska 22”5 Sin Kirn Dan 51”9 Nikolič 2’00”5 Gommers 4’15"6 Kilsborne 13”3 ZDA 42”8
Ilrepevnik 170 Fočič 6,01 Nikolič 13.25 Nikolič 44,98 Urbančič 50.10
Balas 1.91 Viscopoleanu 6,82 Chizova 19.72 VVestermann 62.70 Gorčakova 62.40
se domačini le enkrat pretresli mre žo nasprotnikov, je v drugem delu zaživel Zaffinetti in Laverda ni bila več kos njegovim napadom.
Novari se je na čelu lestvice pridružila Modena, ki je potrdila, da letos lahko zaigra važno vlogo tudi pri borbi za naslov. Skating Club sicer ni trd oreh, toda domačini so obe točki osvojili z izredno lahkoto in so potrdili trdnost obrambe (v kateri je Fontana res glavni steber), kot tudi vedno večji polet svojih napadalcev.
Od vodečih moštev je torej zaostala le Triestina. Tekma v Valdagnu je bila izredno napeta in je navdušila tamkajšnje občinstvo. V prvem polčasu, ki se je končal brez gola, so imeli gostje lahko prednost, v drugem de'u pa je Martellani dvakrat zadel drog. To je prebudilo domačine, ki so reagirali z ostrimi napadi in so kmalu prešli v vodstvo. Triestina se je pognala v napad in je iskala vsaj izenačenje, v protinapadu pa so domačini podvojili. Malo pred koncem je Spessot zapravil dva penala in rezultat se ni več spremenil.
Pro Follonica nadaljuje z lepimi zmagami. Moštvo se je vsidralo na zgornjem delu lestvice in je že zdaj dokazalo, da ga vprašanje izpada ne plaši.
V Trstu pa je Ferroviario doživel, kot že rečeno, nov poraz. Lanski prvaki so vsekakor zaslužili zmago, treba pa je pripomniti, da je tudi Ferroviario precej grešil. Na na sprotni strani je bil Patrini nepremagljiv, tako da so gostje kljub izenačeni igri kmalu prešli v vodstvo, ko pa se je poškodoval še tržaški napadalec Bissoli, so domačini položili orožje. Častni gol je malo pred koncem dosegel Gregori.
REZULTATI:
Ferroviario — Monza Novara — Breganze Pro Follonica — Trissino Modena — Skating Club Marzotto — Triestina LESTVICA:
Dvobo.i Jugoslavija — ZSSR
1:4
5:0
6:2
6:1
2:0
Novara	5 5 11	45 22
Iris Modena	7 5 11	30 15
Laverda	7 4 2 1	23 13
Candy	7 4 12	26 18
Triestina	7 3 2 2	21 17
Pro Follonica	7 3 2 2	23 25
Marzotto	7 2 14	15 24
Trissino	7 115	15 35
DLF Trieste	7 115	23 31
S.C. Follonica	7 0 2 5	15 36
		uk
Vodstvo Jugoslavije s 3:2 (ob 5 prekinjenih partijah)
Po prveoi kolu šahovskega dvoboja Jugoslavija - Sovjetska zveza, ki se je sinoči pričel v Skopju, jugoslovanski šahisti vodijo s 3:2.
Rezultati:
Gligorlč - Spaski — remi Matanovič - Petrosjan — prekinjeno
Ivkov - Geler — remi Parma - Polugajevski — remi Mln-ič - Steln — prekinjeno Bukič - Zajcev — remi Planinc - Lutnikov — prekinjeno Kurajica - Holmov — 1:0 Ničevskl - Vasjukov — prekinjeno
Cvetkovič - Suetin — prekinjeno
ODBOJKA
V nedeljo v Spetru ob Soči
Zmaga Boro ve šesterke na mladinskem turnirju
2. mesto so zasedle mladinke nabrežinskega Sokola
V nedeljo je -bil v Šempetru ob Soči ženski mladinski odbojkarski turnir. Udeležile so se ga tri e-kipe in sicer Bor, Sokol in domači Corridoni, medtem ko se gorički AGI povabilu ni odzval. Ekipe so se pomerile med sabo in so dosegle sledeče rezultate:
Sokol - Corridoni 2:1 (1-2:15, 15:5,
18:16)
Bor - Sokol 2:0 (15:13, 15:8)
Bor - Corridoni 2:0 (16:4, 15:4)
Prvo srečanje na sporedu je bilo med Sekalom In Corridonijem. Rezultat je bil presenetljiv, saj se je moral Sokol, ki je bil na papirju favorit, pošteno potruditi za zmago. V prvem setu so morale Nabrežinke kloniti domačinkam, ki so zelo dobro zaigrale in so z dobro usmerjenimi servisi in u-uspešnim tolčenjem prisilile nasprotnice k predaji. V drugem setu je Sokol igral neprimerno -bolje in je s tako igro nadaljeval (udi v odločilnem setu. Nabrežinke so že močno povedle, ko jih je Corridoni izenačil in začela se je borba za zadn-je točke, kar tudi rezultat 18:16 jasno kaže. Slovenska ekipa bi lahko zaključila set s čistejšim rezultatom, če je ne bi oškodoval sodnik, ki je bdi proti Co-rridoniju zelo popustljiv.
Sledilo ie srečanje med Sokolom in Borom. Zmaga je pripadla, -kot je bilo pričakovati tržaški šesterki, kjer sta se posebno izkazali Pernarčičeva in Bezal jakova, ki sta bili pod mrežo nepremagljivi. V prvem setu so barovke ves čas vodile, Nabrežinke so jim pa bile za peta-mi. Kasneje so zaradi utrujenosti (»pustile in oplave« so imele lahko pot do zmage. Borov trener je postavil v tej tekmi na igrišče tudi mlajše i-gralke, katere čaka jeseni težka naloga: v mladinskem prvenstvu bodo morale braniti barve Bora, ker bodo skoraj vse letošnje standardne igralke prestare, da bi lahko še nastopale kot mladinke.
Zadnja tekma na sporedu je bila med Borom in Coirridonijem. O tekmi sami ni mogoče dosti povedati, ker so bile domačinke borovka-m neenakovreden nasprotnik in so v obeh setih ' osvojile
iiimiiMMiiiiiiiifimiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiMfiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiim
KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI
V Leskovcu J. Valenčič v Skopju B. Hubschmidt
Rumeno majico je prevzel Nizozemec lotemlik
SKOPJE, 1. — V tretji etapi mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji od Niša do Leskovca (44 km na kronometer) je zmagal 19-letni Valenčič s časom 59’47" pred Italijanom Polonijem 1.00’7’'. Zmagovalec četrte etape od Leskovca do Skopja (170 km) pa je 19-letni elektromonter Bruno Hubschmidt iz Briga v Švici, ki do sedaj ni imel nobenih mednarodnih uspehov. On je v skupini 90 kolesarjev prvi prispel na cilj s časom 3.30T1” pred Švedom Soderlundom (3.30’21”) in Rusom Dmitrikom (3.30’31”), Četrti je njegov rojak Neljubin (3.30’41”). V istem času so prispeli na cilj tudi vsd ostali kolesarji.
Rumeno majico Je po današnji etapi prevzel Holandec Zotemlik (11.12*19”), drugi je Takacs (Madžarska) 11.13*22”), tretji Poloni (It..) s časom 11.13*53”.
Med moštvi vodi Sovjetska zveza (33.42’53”), pred Vzhodno Nemčijo	(33.43’27”)	in Jugoslavijo
(33.44'22”).
Jutri bo na sporedu peta etapa Skopje - Kosovska Mitroviča (138 km).
le 8 točk. V tej tekmi je igrala podajačico Hrovatinova, ki je prijetno presenetila: čeprav je prvič nastopila v -tej ekipi, je brez vsakršne treme svojo nalogo povsem zadovoljivo opravila.
INKA
LONDON, 1. — Na mednaro*, nem wimbledonskem teniškem tur* riirjiu so med moškimi posamezniki do-segli v četrtfinalu našle dalje izide:
Ashe (ZDA - Lutz (ZDA) 3:1
Newcombe (Avstral.) - Okker. (Niz.) 3:1
La-ver (Avstral.) - Drysdale (J. Afr.) 3:0
Roche (Avstral.)-Graebner (ZDA) 3:2.
V mešanih dvojicah je Jugoslovan Pilič s so-igrailko Melviile (Avstralija) odpravil sovjetski par Me-treveld-Morozova z 2:0.
Med ženskimi posameznicami so se uvrstile v polfinale Avstralka Cou-rt, Britanka Jones ter Amerir | čanki King in Gasals.
NOGOMET
Turnir «Kvarnerske riviere«
Zmaja Crvene zvezde
REKA, 1. — Beograjska Crvena zvezda je zmagala na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju, veljavnem za pokal «Kvar-nerske riviere«. V borbi za 1. mesto je Crvena zvezda premagala svojega someščana Partizana z 2:1, v tekmi, veljavni za osvojitev 3. mesta pa je splitski Hajduk odpravil zagrebški Dinamo z 2:0.
Na turnirju za trofejo «Chizzo» v Križu so po zaključku razdelili nagrade (od zgoraj navzdol) Udi-neseju za prvo mesto, Triestini za drugo, Monfalconu za tretje in reprezentanci Krasa za četrto mesto





š:::::::::::::::::::::::::

GEORGE SAND
Indiana
6.
tovarni nekega gospoda de Ramierea, njegovega brata. Polkovnik in sir Brown sta obzirno zamolčala Nounino skrivnost in ji nista niti namignila, da vesta zanjo, Delmarejeva družina pa se je kmalu nehala ukvarjati z dogodivščino.
Polkovniku Delmareju ni bilo mar zasledovati, kako se bo razvijala njuna ljubezen; brž se je umaknil, ko se je prepričal, da njegova žena niti za hip ni zaposlila Almavive te pustolovščine. Vseeno je slišal dovolj, da je dognal raz-liko med ljubeznijo uboge Noun, ki se ji je vdala z vso močjo svoje ognjevitosti, in sinkom dobre rodbine, ki se je prepustil enodnevnemu zanosu, ne da bi se odpovedal pravici, da se jutri spet spametuje.
Ko se je gospa Delmarejeva prebudila, je zagledala ob strani svoje postelje Noun, zmedeno in žalostno. Toda verjela je preprosto razlagi gospoda de Ramierea, tembolj, ker so že drugi poslovni ljudje z zvijačo ali z goljufijo poskušali dognati skrivnost Delmarejeve tovarne. Zadrego svoje družice je torej prisodila razburjenju in naporom noči, Noun pa se je pomirila, ko je zagledala polkovnika, ki je mirno stopil v sobo svoje žene in se z njo pogovarjal o sinočnji zadev) kot o nečem povsem naravnem.
Sir Ralph se je zgodai zjutraj prepričal o bolnikovem stanju Daši je bil padec hud, ni imel nobene resne posledice' rana na roki je bila že zaceljena; gospod de Ramiere je prosil, naj bi ga takoj odpeljali v Melun, in razdelil svojo mošnjo med služinčad, da bi o tem dogodku molčala, češ, ie naposled dejal, da ne bi prestrašili njegove matere, ki je prebivala nekaj milj od ondod. Pustolovščina se je raz-bobnala le sčasoma in v različnih inačicah. Zgodbo, katero si je bil tako srečno izmislil, so potrdili podatki o angleški
Morda težko verjamete, da bi se bil mladi, bleščeči razumnež gospod Raymon de Ramiere, nadarjen in zelo zmožen, vajen salonskih uspehov in odišavljenih pustolovščin, za’ trajno navezal na hišno iz majhnega doma brijskega industrialca. Toda gospod de Ramičre ni bil ne nadutež ne razuzdanec. Rekli smo, da je bil razumen, to se pravi, da je cenil pravo vrednost prednosti rojstva. Kadar je sam pri sebi preudarjal, je bil načelen mož, toda pogostoma ga je potegnila ognjevita strastnost iz njegovih sistemov. Tedaj ni bil več zmožen premišljevati, oziroma se je izvijal predaji sodišču lastne vesti: grešil je nekako proti svoji volji, in včerajšnji človek si je prizadeval prelisičiti jutrišnjega. Na nesrečo pa pri njem niso bila najbolj poudarjena načela, ki so mu bila skupna z mnogimi drugimi filozofi v belih rokavicah in ga niso bolje varovala pred nedoslednostjo kot nje; načela niso mogla zatreti njegovih strasti, pač pa je bil posebnež v nebleščeči družbi, s katero človek ne more prelomiti, ne da bi se osmešil. Raymon je bil pravi umetnik v tem, da si je pogostoma nakopal kako krivdo, ne da bi ga zasovražili, da je bil pogostoma čudaški, vendar ne spo-tikljiv; včasih se mu je celo posrečilo zbuditi pomilovanje prav tistih ljudi, ki so zaradi njega najbolj trpeli. So ljudje, ki jih tako razvaja vsak, kdor se jim približa. Včasih nosita vse stroške njihove čustvenosti posrečen obraz in živahna zgovornost. Gospoda Raymona de Ramičrea nočemo strogo soditi niti orisati njegove podobe, preden ga ne predstavimo z dejanji. Za zdaj si ga oglejmo od daleč, kakor množica, mimo katere hodi.
Gospod de Ramifere Je bil zaljubljen v mlado kreolko
z velikimi črnimi očmi, ki je zbudila na opasilu v Rubellesu občudovanje cele pokrajine; toda zaljubljen, nič več. Nemara jo je ogovoril, ker ni imel drugega opravila, uspeh pa je podnetil njegovo poželenje; dobil je več kot je pričakoval, in tistega dne, ko je zmagal nad njenim šibkim srcem, je prišel domov prestrašen svoje zmage, se udaril po čelu in si rekel:
«Ce me le ne ljubi!«
Sele ko je prejel vse dokaze njene ljubezni, je začel sumiti, da ga resnično ljubi. Pokesal se je, toda bilo je prepozno; prevzeti je moral posledice v prihodnosti ali se strahopetno umakniti v preteklost. Raymon se ni obotavljal; pustil je, da ga je ljubila, sam pa jo je ljubil iz hvaležnosti; preplezal je obzidje Delmarejevega posestva, ker je ljubil nevarnosti; strahotno je padel, ker je bil neroden, in bolečina mlade in lepe ljubice ga je tako presunila, da se je imel pred samim seboj za opravičenega, ko je poglabljal brezno, v katero je morala strmoglaviti.
Ko je ozdravel, se je led že otajal, noč je bila brez nevarnosti, vest ga ni več pekla, da si ne bi upal prečkati krpo hoste in obiskovati kreolko, ji prisegati, da nikoli ni ljubil druge kot njo, da jo ima rajši kot vse kraljice sveta in tisočero drugih pretiravanj, ki bodo pri ubogih in zaupljivih dekletih vedno v modi. V januarju se je odpravila gospa Delmarejeva z možem v Pariz; pošteni sosed sir Ralph Brown se je umaknil na svoja posestva, in Noun, ki je gospodinjila v podeželskem domu svojih gospodarjev, se je lahko odstranjevala z najrazličnejšimi pretvezami. To je bila njena nesreča; neovirani sestanki z ljubčkom so zelo skrčili enodnevno srečo, ki ji je bila usojena. Poezija hoste, kolobarji iv j a, čar mesečine, skrivnost duric, tihotapski odhod zjutraj, ko so Nounine drobne nožiče vtiskale sled v sneg na vrtu, kadar ga je spremljala pri odhodu, vsi ti priveski ljubezenske spletke so podaljševali omamljenost gospoda de Ramičrea V beli spalni obleki, ozaljšana z dol-
gimi črnimi lasmi, je bila Noun prava gospa, kraljica, vila! ko jo je zagledal, kako prihaja iz rdečega opečnega dvorca, težke štirioglate stavbe iz dobe regentstva z napol fevdalnim videzom, jo je prav lahko imel za srednjeveško graščakinjo, in v uti, polni eksotičnih cvetlic, kamor ga je hodila omamljat z zapeljivostjo svoje mladosti in strastnosti, je rad pozabljal vse, česar se je moral pozneje spominjati.
Toda če se je Noun neprevidno podajala v nevarnost in ga obiskovala v belem predpasniku s spogledljivo zasukano polsvileno ruto na glavi po šegi njenega domačega kraja, je bila samo čedna hišna lepe žene, kar je že vedno slab vtis za hišno. Noun pa je bila zelo lepa, takšno jo je zagledal prvič na vaškem opasilu, kjer je zlomil pritisk radovednežev, se prerinil do nje in doživel skromno zmago, ko jo je iztrgal dvajset tekmecem. Noun ga je ljubeče spominjala tistega dne: ubogi otrok ni vedel, da Raymonov3 ljubezen ni segala tako daleč nazaj in da je bil zanj dan, s katerim se je ponašala, samo dan nečimrnosti. Prav nič všeč ni bil gospodu Ramiereu pogum, s katerim mu je žrtvovala svoje dobro ime, pogum, zaradi katerega bi jo bil moral le še bolj ljubiti. Žena paira Francije, ki bi se tako žrtvovala, bi bila dragocena osvojitev, toda hišna! Kar velja pri enem za junaštvo, je pri drugem nesramnost. Pri oni ti zavida cel trop tekmecev; pri tej te obsoja celo ljudstvo ogorčenih lakajev. Odlična ženska ti žrtvuje dvajset ljubimcev, hišna pa ti žrtvoje samo moža, ki bi ga dobila.
Kaj si hočemo! Raymon je bil mož zglednega vedenja, izbranega življenja, pesniške ljubezni. Lahkoživka ni bila ženska zanj; Noun ga je presenetila s svojo posebno lepoto nekega dne, ko se je predal ljubezenskemu veseljačenju. Vsega tega ni bil kriv Raymon; vzgojili so ga za izbrano družbo, vse misli so mu naravnali proti vzvišenemu cilju, vse njegove zmožnosti so oblikovali za kneževsko srečo, ogenj strasti pa ga je proti njegovi volji zapeljal v meščansko ljubezen.	(Nadaljevanje sledi)
—--------------“-----—..MNTITIV-Hr « ii TELEFON 93-808 ln 94-638 - PoStnl preda) 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA, mesečno 80(1 Ur -
UREDNIŠTVO: TRST - OI* MONie, o ,	”	8100 lir SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tisk«
vnaprej, četrtletna 2.250^ u'*DIPoa®“s Ljubljana Start trg 3/1. telefon 22-207, tekoč) račun prt Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca- trgovski 150 finančno upravni 250 osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi so Ur ' 1 r st U	.	__i. _.    .... xi i
beseda
- Oglasi za tržaSko In goriško pokrajino ne naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Socletk Publlcltk Itallana« - Odgovorni urednik: SIANISI.AV ItENKO - Izdala in tiska /.ainžnrifo tržaškega tiska, Trst