PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-< ja <• Abb. postale 1 gruppo " \jGI13 'iU llT Leto XX. St. 63 (5746) TRST, sobota 14. marca 1964 Izredna seja Varnostnega sveta v New Yorku ker je Turčija zagrozila z napadom na Ciper U Tant je pozval Turčijo na zmernost in sporočil, da se je začela sestavljati varnostna sila, ki bo v kratkem odšla na Ciper - Grška vlada je sporočila, da bo branila neodvisnost Cipra - Turška in grška mornarica in vojska v pripravljenosti - Makarios obtožuje Turčijo, da hoče preprečiti izvajanje resolucije Varnostnega sveta NEW YORK, 13. — Ker je turška vlada s posebno noto zagrozila Cipru z invazijo, je grška vlada zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta, ki se je sestal nocoj. Na seji je tajnik OZN U Tant sporočil ustanovitev sile Združenih narodov za Ciper. U Tant je dodal, da to silo pulos je zat$m sprejel ameriškega in britanskega poslanika in ju vprašal, kakšno stališče bosta za- sedaj sestavljajo s kontingenti Kanade, švedske in Irske. Prvi tie5enti^ ?ile^°,d0 km?'T1U Pri: vzeli njuni vladi do turških gro-spell na Clpter. Dalje je U Tant ženj. Predsednik vlade Papandreu sporočil, da je Turčijo nujno -- »-----------sk’ ; *>----- pozval na zmernost. Ciprski zunanji minister Kiprianu, ki je bil skupno z Makariosom v A-tenah na pogrebu kralja Pavla, bo odpotoval jutri v New York, da se udeleži seje Varnostnega sveta. Iz Ottawe javljajo, da bo prva skupina kanadskih vojakov odpotovala že nocoj na Ciper, da pripravi prihod tisoč vojakov, ki jih je dala kanadska vlada na razpolago OZN. To je kanadska vlada sklenila zaradi poslabšanja položaja na Cipru. U Tant je izjavil, da je med svojim današnjim razgovorom s turškim predstavnikom v OZN tega zaprosil, naj nujno sporoči svoji vladi odločen poziv na zmernost. Kar se tiče varnostne sile, je tT Tant izjavil, da se kažejo «druge perspektive za vojaške kontingente drugih državi) poleg tistih, k’ so že sporočile, da bodo dale na razpolago svoie vojake. Ciprski delegat Rosides je poudaril, da je mnenja, da hoče Turčija napasti Ciper danes ponoči ali kako drugo noč z namenom, da vsili razdelitev otoka. Razdelitev je nemogoča, ker absolutno manjka realistična podlaga zaradi pomešanosti obeh skupnosti. Morebitna razdelitev bi povzročila več rieredov in bi izzvala še več sovraštva ter bi povzročila še večje prelivanje krvi. Ciprčani se bodo borili do zadnjega, da branijo ozemeljsko celovitost Cipra. Rosides je zatem obtožil Turčijo, da je orisala položaj na Cipru «v absolutno lažnih barvah, ki imajo pečat hitlerjevskih grozot«, (ja bi se sklicevala na pravico intervencije, ki si jo hoče turška vlada lastiti na podlagi zueriške pogodbe. Turčija zakrin-kuje svoje načrte za razdelitev Cipra z imenom federacije, toda dejansko gre za isto stvar: turški smoter je, razdelitev otoka, čemur naj bi sledila priključitev. Rosides je dalje obtožil Turčijo, da je hotela kaliti mir m težnjo po pomirjanju, ki sta sledila resoluciji Varnostnega sveta od 4 marca. Ce je prišlo do pokolov, je dodal Rosides, je šlo za pokol ciprskih Grkov, ki so jih izvedli Turki, katere so vodili ekstremistični agitatorji po navodilih od zunaj, da se povzroči razdelitev otoka. Turška vlada je svojo grozilno noto ciprski vladi poslala davi ob štirih. V noti pravi, da bo ((uporabila svojo pravico enostranskih u-krepov v skledu s pogodbo o jamstvih od 16. avgusta 1960», če ((takoj ne prenehajo vsi individualni ali skupni napadi in dejanja proti turški skupnosti na Cipru«. Predsed-nik turške vlade Inonu pa je na zborovanju svoje stranke izjavil, da bo turška vlada čakala do pozne noči na reakcijo ciprske vlade, in jg pripomnil: «Ce ne bodo naši pogoji izzvali reakcije med grškimi voditelji otoka, se bomo izkrcali na Cipru.« Predstavnik grške vlade pa Je davi izjavil, da je Grčija sklenila primemo reagirati na vsak enostranski turški nastop na Cipru. V turškem pristanišču Aleksan-dreti je sedaj 25 turških vojnih ladij, na katere nakladajo težki vojni material in strelivo. Vkrcujejo se tudi vojaki. Vse ceste, ki vodijo na to področje, so blokirane, ob obali zaliva pa so razmeščeni protiletalski topovi. Grška vlada je imela sejo ob sestih zjutraj skupno z vojaškimi voditelji. Zunanji minister Rosto- ''■IIIIIIIiiiihiii,lil,,,,,N|||,,,|,||H|||t||,|||^|m|||,|||||||||||||||||,|,,|,|||m|,|||||,n||„|||„|,|,|„m||||||||||||||||||,f|||||||||||||||||||l|) TISKOVNA KIMEIENCA B. KRAIGHERJA Jugoslovansko gospodarstvo v prvih letošnjih mesecih Nadaljnji dvig industrijske proizvodnje in produktivnosti dela - Sprememba cen pa je sprejel zjutraj turškega poslanika in mu sporočil, da ne bi nobena grška vlada nikoli sprejela enostranske turške intervencije na Cipru, ne da bi primerno reagirala. t Poudaril je tudi, da je turška »opozorilna« nota brez sleherne podlage. Predsednik vlade Papandreu se je nujno sestal s ciprskim predsednikom Makariosom, z generalom Grivasom, s ciprskim zunanjim ministrom Kiprianom in z drugimi grškimi voditelji. Izjavil je, da da so se v celoti sporazumeli o stališču, ki ga bodo zavzeli, in je poudaril: »Hočemo mir, toda v primeru napada se bomo branili«. Papandreu je dodal: »Sklep Varnostnega sveta, da pošlje vojaško silo na otok in da imenuje posredovalce, nas je zadovoljil. Ne bomo ga bojkotirali v nobenem primeru in tudi se mu ne bomo odrekli«. Zatem je Papandreu izrazil presenečenje r.ad turško noto ciprski vladi in je pripomnil: »Nota se sklicuje na okoliščine, ki jih sploh ni. Resnica je, da je že tri dni na otoku popoln mir, in to je činitelj, ki lahko opravičuje turško noto. Kar se tiče dogodkov v Ktimi-Pafosu, jih je treba pripisati izključno pobudi turških častnikov. Turška vlada lahko svobodno sprejema svoje sklepe, toda mi nismo pripravljeni dopustiti, da bi se posluževali izgovorov v našo škodo*. Papandreu je zaključil: »Pred svetovno javnostjo ponavljam kot odgovoren predsednik in sporazumno z nadškofom Makariosom, da delamo in da bomo še dalje delali za pomirjenje na otoku. Z naše strani ne bo nikoli niti najmanjšega izzivanja, toda v primeru napada jamčim Cipru popolno podporo grškega ljudstva«. Spričo turških groženj ln vojnih priprav je tudi grška vlada odredila strogo vojaško pripravljenost. Grška mornarica križari na odprtem morju med Kreto in Dodckanezom. Tovorne ladje vojne mornarice so vkrcale tanke in odplule iz Soluna na odprto morje. Ciprski predsednik Makarios je nocoj izjavil časnikarjem, da je govoril po telefonu s člani svoje vlade in je sklenil vrniti se še nocoj na Cioer. V zvezi s svojim razgovorom s predsednikom grške vlade Papandreujem in z genera-lom Grivasom) je Makarios potrdil, da so se sporazumeli o skupni politiki. Dodal je, da je našel razumevanje pri grški vladi ter se je zahvalil za sodelovanje njenega predsednika in generala Grivasa. Dalje je Makarios izjavil, da kljub izzivanjem ciprskih Turkov so ciprske varnostne sile pokazale zmernost in tolerantnost, in strani grške skupnosti ni prišlo nobeno izzivanje. »Resnica je, je pripomnil Makarios, da skušajo Turki na Cipru ustvariti tak položaj, da bi nudil turški vladi pravico do intervencije. To se je zgodilo prav v trenutku, ko so se stvari pozitivno razvijale zaradi naporov OZN. Z druge strani pa je namen turške grožnje, da bo intervenirala na Cipru, preprečiti izvajanje resolucij OZN«. Na koncu je predsednik Makarios izjavil, da bodo vsak turški napad na Ciper odbili z vsemi razpoložljivimi sredstvi im da so ciprski Grki pripravljeni, žrtvovati se do zadnjega v obrambo svobode. V zvezi s turško noto ciprski vladi je Makarios izjavil, da je presenečen nad njo, ker je ne- ■ v sprejemljivo. Kakor poroča ciprski radio, poudarja ciprski odgovor, da so turške grožnje z voja-ško intervencijo imele za posledico resno poslabšanje položaja na otoku. Nota je nesprejemljiva, ker pomeni nadaljnje nedopustno vmešavanje v ciprske notranje zadeve. Razen tega sta ton in vsebina note nedopustna, način, kako je bila izročena, pa je nevljuden. Turški ciprski voditelji so poskusu, da ustvarijo podlago za turško oboroženo inetrvencijo pred prihodom varnostne sile O-ZN, povzročili imcidenet na raznih delih otoka. Ciprska vlada se ne more izogniti svoji dolžnosti, da zaščiti življenje iin lastnino ciprskega prebivalstva v celoti proti neupravičenemu napadu. V odgovoru je dalje rečeno, da na Cipru ni sedaj nobenega incidenta. Če bodo Turki prekršili sporazum o ustavitvi sovražnosti, bo odgovornost padla nanje. Na koncu pravi ciprski odgovor, da Turčija nima nobene pravice_ začeti enostranske akcije, grožnja s temi akcijami pa je ne samo neupravičena in neutemeljena, temveč pomeni tudi prezir do resolucije Varnostnega sveta OZN im ie tudi dejanje, ki lahko poslabša položaj na Cipru in ogroža mednarodni mir. Ciprska vlada je imela danes več posvetovanj z britanskim visokim komisarjem Claikom, s sovjetskim poslanikom Jersočinom in z ameriškim odpravnikom poslov. V Nikoziji je predstavnik ciprske vlade sporočil, da so turški elementi prekoračili preteklo noč azeleno črto«, t. j. črto premirja med obema skupnostima, ter so obkolili neki utrjen položaj varnostnih sil. Spopadi pa so prenehali, ko so nastopili angleški vo jaki. V Ktimi, na jugozahodnem delu otoka so odstranili cestne bloke. Sporazumeli so se tudi, da se bodo Grki in Angleži izogibali medsebojnim spopadom. Danes je odpotoval iz Nikozije general Džani v Indijo na izreden dopust. Vrnil se bo 23. marca. Nadomeščal ga bo ravnatelj evropskega urada OZN Spinelli. V Londonu je britanski zunanji minister Butler poklical na posvetovanje turškega in ameriškega poslanika. Zatrjuje se, da je Butler priporočal Turčiji zmernost in jo opozoril na hude mednarodne posledice, ki bi jo utegnila imeti njena intervencija na Cipru. V Ankari pa se je ameriški poslanik zglasil pri turškem zunanjem ministru. Predsednik angleške vlade Home je nocoj odpovedal svoje potovanje v Kornovalijo zaradi zaostritve položaja okoli Cipra. Tu dj zunanji minister Butler ki je bil zapustil London, se je nocoj HHi vrnila za ne- vrnil v prestolnico. V Londonu izjavljajo, da je «precej spodbudno« sporočilo tajnika OZN U Tanta Varnostnemu svetu glede sestavljanja sil OZN za Ciper. U Tant pravi v svojem poročilu, da je vojake že obljubila švedska vlada. Do sedaj je nega-t,vno odgovorila samo Brazilija. Švedski zunanji minister je izjavil, da bodo takoj začeli rekrutirati prostovoljce. Irska vlada proučuje poziv U Tanta. Kanadska vlada je uradno sporočila, da bo dala na razpolago tisoč vojakov in bo poskrbela za njih vzdrževanje ter prevoz na Ciper na lastne stroške. Kakor se je zvedelo v Rimu, je Italija že včeraj sporočila tajniku OZN U Tantu, da je pripravljena prispevati v sklad za vzdrževanje varnostnih sil na Cipru. Se vedno pa so težave glede imenovanja posredovalca, ker je Turčija odklonila gvatemalskega predstavnika, s katerim se strinjajo tako Ciper kakor Grčija in Anglija. Uradno ime varnostnih sil na Cipru bo ((United Nations Forces in Čvprus«, ki ga bodo označevali s kratico «UNlCYP». V Ankari je bila nocoj nova seja vlade ob navzočnosti načelnika glavnega štaba vojske in drugih vojaških voditeljev. Kakor poroča tisk, se je v Aleksandreti vkrcalo na vojne ladje 13.000 turških vojakov v polni vojni opremi. Tudi v Atenah so se voditelji glavnega štaba vojske, mornarice in letalstva zvečer ponovno posvetovali. Odredili so splošno pripravljenost, in vojne ladje s številnimi vojaki križarijo po Sredozemlju. Zvečer so ladje bile v grških vodah v bližini Cipra. Dobile so ukaz, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, če bi Turčija skušala napasti Ciper. PO SESTANKU FINANČNIH MINISTROV I M0R0M Vlada ne privoli v spremembo pristojbine na nakup avtomobilov Parlamentom PSI zahtevajo večjo koordinacijo med vlado in parlamentarnimi skupinami vladne večine ■ Orlandi zahteva «premočrtno in enotno» zadržanje vlade RIM, 13. — Predsednik vlade Moro, ki je v glavnem že zaključil svoje posvetovanje s predstavniki delavskih sindikatov in delodajalcev, bo v bližnjih dneh sprejel še predstavnike drugih organizacij, obrtniških, zadružnih, bančnih in podobnih strokovnih združenj. Moro je bil danes pri predsedniku republike, kateremu je poročal o poteku dosedanjih posvetovanj. Danes zvečer je bila v palači Chigi ministrska seja, katere so se udeležili Moro, Nenni, Delle Fave, Giolitti, Tremelloni in Colombo, in na kateri so proučili vprašanja v zveza z bližnjo razpravo v parlamentu o nedavnih ukrepih vlade proti ko- iiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuniiiiiin Andric pri Segniju RIM, 13. — Predsednik republike Segni je sprejel danes na Kvirinalu jugoslovanskega Nobelovega nagrajenca pisatelja Iva Andriča, ki je že več dni na obisku v Rimu. Andriča je spremljal jugoslovanski veleposlanik Ivo Vej-voda, navzoč pa je bil tudi Segnijev diplomatski svetovalec, opolnomočeni minister Federico Sensi. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimimimimimiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiimmiHiinmiiiiimiiiiiiiiiminiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiii m mm iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiimiiiiiiii SKUPNO SPOROČILO 0 OBISKU BEN BELE V SFRJ Med SFRJ in Alžirijo .se bo poglobilo zlasti gospodarsko in kulturno sodelovanje Iz Pulja je Ben Bela odpotoval na sestanek z de Gaullom, nato pa se je vrnil v domovino BEOGRAD, 13. — Predsednik demokratične republike Alžirije Ben Bela je odpotoval danes ob 12.30 z ostalimi člani delegacije iz puljskega pristanišča preko Pariza, kjer se je sestal s predsednikom Francije de Gaullom, v Alžirijo. V puljskem pristainišču, kjer so bile Ben Be------------------ li izkazane najvišlje časti, so se od alžirskega predsednika poslovili maršal Tito, podpredsednik Rankovič, Veljko Vlahovič, Ivan Krajačič, Vladimir Popovič, Koča Popovič in druge civilne in vojaške osebnosti. Slovo predsednika Tita od predsednika Ben Bele je bilo zelo prisrčno. Obisk predsednika Alžirije je bil zelo ploden in je potrdil, kako globoko je alžirsko-jugoslovan. sko prijateljstvo ter tudi veliko podobnost pogledov FLN in ZKJ na vprašanja socialističnega družbenega razvoja tako v Jugoslaviji in Alžiriji kakor v naprednih gibanjih na svetu. Skupno sporočilo, ki je bilo objavljeno na Brionih pozno sinoči, poudarja, da je bila v razgovorih ugotovljena velika enakost pogledov na aktualna mednarodna vprašanja in izražena želja Po skupni borbi proti kolonializmu in neokolonializmu. Predsednika sta z zadovoljstvom ugotovila določene krepitve tendenc popuščanja med- narodne napetosti. Skupna deklaracija nadalje priporoča, povečano in splošno pomoč nerazvitim državam, važnost politike miroljubne koeksistence in ugotavlja, da bosta predsednika v bodoče redno izmenjavala poglede. V sporočilu se poudarja pomen naslednje razširjene konference nevezanih držav in ugotavlja, da oba predsednika pj-av tako sodita, da bi bilo koristno sklicanje azijsko-afriške konference, katere smotri bi bili v skladu s smotri prve konference v Bandungu in Beogradu. Glede jugoslovansko - alžirskih odnosov sta predsednika z zadovoljstvom ugotovila, da sta globoko prijateljstvo in bratska solidarnost med obema narodima med osvobodilno borbo Alžirije ustvarila osnovo za intenzivni razvoj bodočih odnosov med obema državama na vseh področjih. Narode Alžirije in Jugoslavije vežejo njihovi napori v izgradnji socialističnih. družbenih odnosov. Obe strani sta sklenili, da bosta koristno in plodno sodelovanje, ki je bilo vzpostavljeno med obiskom delegacije med družbeno-političnimi organizacijami obeh držav, nadaljevali tudi v bodoče. Doseženo je bilo nadalje soglasje o potrebi podvzemanja ustreznih ukrepov za napredek obojestransko koristnih gospodarskih odnosov in da se za dosego tega cilja ustanovi poseben mešani odbor in organizira v kratkem sestanek na vladni stopnji. Prav tako je bilo doseženo tudi soglasje o pospešeni sklenitvi konvencije o kulturnem sodelovanju. Predsednik republike maršal Tito je, kot smo poročali, z zadovoljstvom sprejel vabilo predsednika Ben Bele, da v kratkem obišče Alžirijo. B. B. ..................iiiiiimiiiiiininiMiiniiiiniiiniimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiitimmitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniinimiiiiiiiiiiiii ORGANIZACIJSKA KONFERENCA KPI LONGO: ZAVRAČAMO STATIČNO KONCEPCIJO INGRAO: NE PODCENJUJEMO POSKUSA LEVEGA CENTRA Tudi rešitve, ki jih predlagajo komunisti, morajo spadati v okvir možnosti in ne v maksimalni okvir NEAPELJ, 13. — Na organizacijski konferenci KPI sta bila danes glavna govornika Luigi Longo in Ingrao. Popoldne pa so se sestale posamezne komisije. Debata o poročilu Macaluse se bo nadaljevala jutri zjutraj, komisije pa se bodo ponovno sestale popoldne. Luigi Longo je v svojem govoru poudaril, da mora stranka biti sposobna, zbrati ofkrog enotne ideologije, strukture in akcije vse najnaprednejše sloje prebivalstva. Danes se za KPI postavlja vprašanje, uskladiti enotnost politične, ga vodstva z avtonomističnimi težnjami, ki prihajajo s periferije, s težnjami, ki prihajajo od baze. Zato nastaja nujnost borbe proti maksimalizmu, ki še obstaja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — ((Gospodarski rezultati na začetku letošnjega leta **žejo, da se nadaljuje razvoj pozitivnih tendenc, ki so se pokazale v Preteklem letu ln da je jugoslovansko gospodarstvo stopilo v fazo dinamičnega razvoja « To Je Izjavil ha današnji tiskovni konferenci Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in predsednika odbora za gospodarstvo Boris Kraigher, ki je seznanil novinarje o osnovnih zna-čilnostih gospodarskega gibanja v začetku leta in o katerih bodo v kratkem razpravljali v zveznem izvršnem svetu In v odborih zvezne skupščine. Toda ker so se nekateri pojavi v Javnosti obravnavali kot zelo pereči. Je odbor za gospodarstvo smatral za potrebno, da o njih razpravna, zlasti pa o spremembah cen nekaterih Izdelkov ln uslug. Ti pojavi so med drugim odraz posledic, ki jih je povzročila skopska katastrofa, ki Je zahtevala nujna angažiranja dodatnih velikih materialnih sredstev. Kljub temu In drugim težavam Je bila industrijska proizvodnja v januarju za 21 odst. večja kot lanska januarska, zaloge surovin in drugega reprodukcijskega materia-' la pa so danes večje za 17 odst Po podatkih o sklenjenih pogodbah Je zagotovljen večji plasma industrijskih izdelkov na domačem trgu in v inozemstvu za okrog 20 odst. v primeri z začetkom leta. Vse to kaže, da se lahko pričakuje nadalj-no visoko povečanje industrijske proizvodnje. Prav tako Je tudi produktivnost dela za 13 odst. večja, a osebni dohodki so za 25 odst. večji kot januarja lani. Kljub tem pozitivnim rezultatom so se pojavile neke tendence, ki zahtevajo hitro intervencijo in ukrepe, ki bodo zagotovili stabilizacijo v gibanju gospodarstva posebno na področju cen osebne ln investicijske potrošnje. Tako bodo pravočasno uvozili deficitarni material ln blago široke uporabe; podvzeli so ukrepe za boljšo oskrbo trga z mesom ln drugimi kmetijskimi pridel. ki; sklenjeno je bilo nadalje, da se cene Izdelkom ln uslugam zadrže na sedanji stopnji in da se pod vzamejo ukrepi za povečanje dohodkov zaposlenih v skladu s povečano produktivnostjo dela Pripravljajo se tudi ukrepi, ki bodo zagotovili večjo udeležbo osebnih .dohodkov ln standarda v primarni ’ razdelitvi nacionalnega dohodka. B. B. pri nekaterih skupinah, proti dogmatizmu in sektaštvu. Zavrnil ie kritiko, da postaja razredna borba šibkejša, in dejal, da postaja ta bolj modema bolj razčlenjena in zaradi tega obsežnejša ter lah. ko pritegne nove skupine in nove kategorije. Longo je zatem izjavil, da KPI zavrača ({Statistično koncepcijo« marksizma-lenin 1 zma, »kakor delajo tovariši Kitajci«. »Nasprotno, pravimo, *la potrebujemo mairksi-zem-leninizem, da moremo razumeti vse novo, ki je okrog nas, in da mu prilagodimo strukturo in organizacijo stranke.« Govoril je zatem o decentralizaciji in je po-udaril potrebo »večje demokratizacije« stranke in večjo udeležbo pri njenem notranjem življenju. Toda v ta namen ne zadostujejo birokratični in for. malni ukrepi, temveč je potrebna mentaliteta, priučenost, ki sedaj obstajata samo na papirju. Vprašanje je v tem, da se najde pravilen odnos med vodilnimi organi, izvršilnimi organi in bazo stranko Ingrao pa je v svojem govoru med drugim poudaril, da je stališče, ki ga je zavzela Confindu-stria na sestanku z vlado, zelo resno, in je zatem kritiziral proti-konjunkturne ukrepe. Reformo davka na dividende je označil z« • legalizacijo davčnih utaj«. Dodal je, da se desnica ne zadovoljuje samo z reformo tega davka, temveč je začela močan pritisk proti ukrepom vlade ter izsiljuje z odpustitvi z dela, »tako da je ukrep, ki ga je ministrski svet sprejel komaj pred desetimi dnevi, bil pozneje spremenjen z malo jasnimi spletkami«. Ingrao je dalje trdil, da je nastal položaj, v katerem »vlada ne more niti več izvajati tiste posredovalne funkcije, ki ji je lastna« in je pripomnil, da je »zaman misliti, da se bo jutri izvajalo programiranje, tem, da se danes z izgovorom pro-tikonjunkturnih ukrepov krepi ob- j Ingrao je nato izjavil, da je antikomunizem krščanske demokro-cije anahronističen in preživel .n da je program levega centra, ii Se je zdel kapitalistični buržoaziji preveč napreden, »dejansko neprimeren za sedanji položaj«. »Vendar pa, je dodal Ingrao, ne podcenjujemo poskusa levega centra. Ce opozarjamo na težave in notranje vrenje, s katerim ima o-pravka levi center, ne pravimo s tem, da je politika levega centra končana in poražena. Kaj storiti, kam iti? Mi pravimo, da tisti, jel se obrača na delavce, da doseže njih podporo .n solidarnost, se mora obrniti tudi na nas«. Ponovil je zatem predloge KPI, da se premaga sedanja gospodarska kriza (statistika o razpoložljivem bogastvu; prednostna lestvica za izdatke, pri čemer naj se da prednost množični potrošnji in potrebam delavskih kategorij; nadzorstvo nad investicijami; demokratično programiranje). Dalje ie Ingrao izjavil, da morajo tudi re- šitve, ki jih predlagajo komunisti spadati v okvir možnosti in ne v maksimalni • okvir, tako da se omogoči srečanje z ((drugimi silami, ki se ne strinjajo z nami glede temeljnih smotrov socialistične družbe«. »Stanje je takšno, da narekuje dejanski obrat na levo in novo večino. Treba je dati političen izhod borbi množic, in samo teža množic lahko vpliva na krščansko demokracijo in desnico. Množicam je treba dati novo orodje borbe v trenutku, ko desnica grozi z brezposelnostjo. Sindikat, čeprav s svojo avtonomijo, ne more in ne sme ostati neobčutljiv za temeljna vprašanja, ki se tičejo življenja države.* Zatem je Ingrao analizira! politične sile in dejal, da je »PSI danes v dramatičnem položaju«, in da ie deba pin«. lte, odloženo na jutri zjutraj. Razgovor Ren Bela - de Gaulle ALZIR, 13. — Predsednik alžirske republike Ben Bela se je vrnil nocoj v Alžir s svojega obiska v Jugoslaviji in s svojega kratkega razgovora z generalom de Gaullom v Parizu. Ob prihodu na letališče v Alžiru je Ben Bela izjavil, da je bil njegov obisk v Jugoslaviji in Franciji ((izredno pozitiven«. Pripomnil je, da je izkoristil «tehn’čni pristanek« v Franciji in se sestal z de Gaullom, »s katerim sem imel zelo odkrito in iskreno izmenjavo misli«. Pripomnil je, da bedo ti razgovori omogočili okrepitev alžirsko-francoskega sodelovanja. Pripomnil je, da sta govorila o vprašanjih nerazvitih dežel ln miru. Uradno sporočilo o razgovoru Ben Bele z de Gaullom pravi, da sta predsednika poudarila skupno voljo, da se ohrani in razvija politika sodelovanja obeh držav Predsednika sta v celoti pregledala francosko alžirske odnose ter proučila mednarodni položaj. V Parizu sta se sestala tudi zunanji minister Buteflika in francoski državni tajnik za alžirske zadeve de Broglie. Koroški zdravstveni delavci v Sloveniji LJUBLJANA. 13. — Skunina enajstih zdravstvenih, socialnih in pedagoških delavcev iz Koroške pod vodstvom deželnega svetnika in člana koroške deželne vlade dr. Hansa Kerstnigga je končala danes dvodnevni študijski obisk v Sloveniji. Koroški strokovnjaki so proučevali organizacijo in delo nekaterih slovenskih ustanov za šolanje razumsko zaostalih otrok, si ogledali zavod za rehabilitacijo invalidov in pediatrično kliniko v Ljubljani NA POTI V DOMOVINO Kardelj v Solunu ATENE, 13. — Podpredsednik grške vlade Stefanos Stefanopu-lo« je obiskal danes predsednika zvezne skupščine Jugoslavije Edvarda Kardelja v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva v A-tenah in se z njim razgovarjal o vprašanjih, ki so pomembna za nadaljnji razvoj odnosov med r>-bema državama. Jutri bosta predsednik zvezne skupščine Kardelj in podpredsednik zveznega izv«š nega sveta Veljko Zekovič, ki sta se udeležila v imenu predsednika republike pogreba grškega kralja, odpotovala iz Aten v domovino. Na poti se bosta zadržala nesaj ur v Solunu, kjer bo predsednik zvezne skupščine Edvard Kerdeli položil venec na grobove srbskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni na solunski fronti. njunkturi, hkrati pa so proučili tudi nekatere točke, ki so se pojavile med razgovori med predsednikom vlade in predstavniki delavskih sindikatov in delodajalcev, in ki spadajo v pristojnost ministrov finančnih resorov. Po seji je minister Giolitti potrdil novinarjem, da so govorili o davku na dividende, pristojbini na nakup avtomobilov in o ceni bencina, hkrati pa je zanikal, da jih nameravajo spremeniti. Prav v zvezi s sinočnjo vestjo, da je finančna komisija spremenila pristojbino na nakup avtomobilov, so se predsednik parlamentarne skupine PSI Ferri, podpredsednik te skupine Ballardini 'n tajnik Principe zglasili pri predsedniku vlade Moru in podpredsedniku vlade Nenniju in jima izrazili zaskrbljenost socialistične parlamentarne skupine spričo tega, kar se je dogodilo v nnančni komisiji, zlasti kar zadeva pristojbino na nakup avtomobilov. S tem v zvezi je Ferri poudaril zlasti potrebo po večji koordinaciji med vlado in parlamentarnimi skupinami vladne večine. Vladni ukrepi o povišanju cene bencina, o pristojbini na nakup avtomobilov in o davku na dividende bodo na dnevnem redu po-nedeljskega zasedanja senata. Senator Rosselli, ki je pripravil poročilo finančne komisije o ukrepu glede povišanja cene bencina in drugih naftnih pioizvodov, pripominja, da bo oovišanje cene bencina vrglo državni blagajni od 70 do 80 milijard lir. V poslanski zbornici so bila danes na dnevnem redu razna vprašanja krajevnega značaja in interpelacija komunističnega poslanca Albonija na notranjega ministra, na ministra za kmetijstvo in za javna dela, da bi izvedel, kakšne pobude nameravajo podvzeti. da bi nudili ustrezno pomoč kmečkim družinam in njihovim posestvom, ki jih je prizadejala nedavna poplava reke Adde. Državni podtajnik notranjega ministrstva Amadei je v odgovoru aejai, da so že poskrbeli za prvo pomoč oškodovancem, za najnujnejše pa je prefektura v Milanu dala na razpolago 10 milijonov lir; ministrstvo za javna dela predvideva izdatek v višini treh milijard lir tudi za regulacijo reke. V odgovoru na vprašanje nekega poslanca, ki je zahteval, naj bi prodajalcem tobačnih izdelkov povišali odstotek njihovega zaslužka, je minister za finance navedel nekatere podatke, iz katerih je razvidno, da se je ta zaslužek povišal od leta 1938-39 za 159-krat. Leta 1938-3S je bilo 46.811 trafik in na vsako je prišlo povprečno 4.422 lir na leto (skupno so zaslužile 207 milijonov lir); danes pa imamo 54.290 trafik, ki zaslužijo skupno 38.287 milijonov in odpade na vsako povprečno 705.231 lir na leto. V primeri s porastom življenjskih stroškov, ki so se v primeri z letom 1938 povišali 80-krat, se je zaslužek prodajalcev tobačnih izdelkov stvarno skoraj podvojil. Iz njegovega odgovora izvemo tudi, da zaslužek prodajalcev tobačnih izdelkov znaša skoraj 40 ( 39,54) odst. njihove prodajne cene teh izdelkov, in da ni nižji od onega, ki ga grosisti priznajo trgovcem na drobno — zaključuje minister. Za prihodnjo številko glasila »Socialismo democratico« je poslanec Arlandi napisal uvodnik, v katerem poudarja med drugim, da mora vlada levega eentra — spričo ofenzive desnice in skrajne levice, ki izkoriščata težkoče sedanj« neugodne gospodarske konjunkture — postaviti proti fej dvojni ofenzivi »premočrtno in enotno zadržanje, ki naj temelji na odločni volji, da ss nadaljuje z reformami in da se iigotove in odpravijo vsi daljni in bližnji vzroki gospodarskega stanja, ki ni rožnato, ki pa ga ne more nihče v dobri veri naprtiti vladi ali formuli, ki jo karakterizira«. Orlandi »zaključuje: »Smo na dobri poti; toda kaj kmalu b’ jo zapustili, če bi akcijo vlade razvodenili v nevarni neodločenosti ali protislovjih, kakor ona, ki se se komaj pokazala z napovedjo zmešanih sprememb točno označenih davčnih ukrepov«. Preiskava proti pilotom sestreljenega letala BERLIN, 13. — Predstavnik vzhodnonemškega zunanjega mini. strstva je izjavil, da sovjetske oblasti raziskujejo morebitno »oseb. no odgovornost« treh ameriških pilotov, ki so bili na ameriškem letalu, ko so ga v torek sestrelili na vzhodnonemškem ozemlju. Predstavnitk je izključil možnost procesa proti trem pilotom v Vzhodni Nemčiji in je dodal, da se še ne ve, ali je zakonita podlaga, da bi Sovjetska zveza organizirala proces proti njim. Pripomnil je, da so trije piloti pod nadzorstvom sovjetskih oblasti, ki vodijo preiskavo. Predstavnik ameriškega držav, nega departmaja je izjavil, da bo. do ZDA znova posredovale pri Sovjetski zvezi za izpustitev treh pilotov. - McNamara zopet v Washingtonu \VASHINGTON, 13. — Ameriški tajnik za obrambo McNamara se je danes vrnil iz Južnega Vietnama v Washington in je kmalu zatem poročal predsedniku Johnsonu. Ob prihodu na letališče v Washington je McNamara izjavil: »Vse osebe, s katerimi sem se posvetoval, so prepričane, da bo s primernimi ak-cijami moč dobiti vojno v Južnem Vietnamu.« Dodal je, da je bil namen njegovega potovanja v Sajgon dvojen: 1. oceniti politični, gospodarski in vojaški položaj v Južnem Vietnamu, 2. določiti, kakšne nadaljnje akcije so eventualno potrebne za okrepitev Južnega Vietnama v vojni proti Vietkongu. V Honoluluju na Havajskih otokih, kjer se je McNamara ustavil med povratkom, je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti vrnil v Južni Vietnam. prvv:, •- DANES IVABHINGTON, 13. — Predsednik Lyndon Johnson je odpotoval na področje, ki ga Je poplavila reka Ohio. Oči vsega sveta so vznemirjeno uprte na Ciper, kjer se je položaj skoraj do skrajnosti zaostril, ker je Turčija poslala posebno grozilno noto Cipru, da se bodo turški vojaki izkrcali na otoku, če do pozne noči ciprska vlada ne bo reagirala na zahtevo, naj se takoj prenehajo »napadi in dejanja proti turški skupnosti na Cipru«. Zaradi te grožnje je bila na grško zahtevo sinoči seja Varnostnega sveta, na kateri je U Tant poročal, da je ustanovljena — v skladu z znano resolucijo VS — oborožena sila OZN za Ciper — UNICYP. Zaradi poslabšanja položaja je kanadska vlada sklenila, da pripravi takoj odhod tisoč vojakov na otok, in sinoči je odpotovala prva skupina, da pripravi prihod ostalih vojakov. U Tant je sporočil, da je pozval Turčijo na zmernost. V turškem pristanišču Aleksan-dretti je 25 turških vojnih ladij, na katerih je vkrcanih 13 tisoč vojakov in težki vojni material s strelivom, pripravljenih na invazijo. Toda tudi grška mornarica ne drži križem rok ter križari na odprtem morju med Kreto in Do-dekanezom, tovorne ladje vojne mornarice pa so vkrcale tanke in odplule iz Soluna na odprto morje. Glavni štab grške vojske je odredil splošno pripravljenost in vojnim ladjam ukazal, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, če bi Turčija napadla Ciper. Ciprski predsednik Makarios pa je izjavil, da bodo ciprski Grki odbili z vsemi razpoložljivimi sredstvi turški napad. Zaradi takega stanja sta britanski vladni predsednik Home in zunanji minister Butler ostala včeraj v Londonu in slednji je povabil na posvetovanje turškega in ameriškega poslanika, v Ankari pa se je ameriški veleposlanik zglasil pri turškem zunanjem ministru. Očitno je, da gre za najnovejši turški poskus invazije Cipra pred prihodom sile OZN z izgovorom o grških napadih na Turke na otoku. Takih napadov pa že tri dni ni bilo, kar sta poudarila Makarios in grški vladni predsednik Papandreu. Toda Turki so v Nikoziji že preteklo noč prekršili premirje in prekoračili tako imenovano »zeleno črto« ter obkolili neki utrjeni položaj varnostnih sil. Alžirski predsednik Ben Bela jo včeraj odpotoval iz Jugoslavije, kjer so objavili uradno sporočilo o njegovih razgovorih s predsednikom Titom: Predsednika sta sklenila, da se bosta spričo enakih zunanje in notranjepolitičnih pogledov v bodoče vedno posvetovala, z ustanovitvijo mešane gospodarske komisije in s sklenitvijo kulturne konvencije pa se bodo poglobili gospodarski in kulturni odnosi. Po odhodu z Brionov je Ben Bela naprej obiskal pri Parizu de Gaulla, s katerim sta poudarila skupno voljo, da s« ohrani in razvija politika sodelovanja med obema državama, nato pa se je vrnil v domovino. V domovino se je iz Južnega Vietnama vrnil tudi ameriški o-brambni minister McNamara, ln sicer s prepričanjem, da bo moč »s primernimi akcijami dobiti vojno.« Državni tajnik Rusk jo včeraj izjavil, da zahodne države ne bi smele dobavljati Kubi takih proizvodov, ki bi »lahko povečali moč Castrovega režima.« Glede trgovine s SZ pa je rekel, da ZDA odrekajo proizvode, orožje in tehnične elemente, ki so ne-' posredne vojaške vrednosti, ter Je dodal, da nobena zahodna država ne bi smela biti preveč odvisna od sovjetskega bloka, slasti glede dobav petroleja. PERSPEKTIVE EVROPSKE LEVICE Popuščanje napetosti v mednarodnih odnošajih in večji upi za nadaljnje in postopno reševanje odprtih problemov med Vzhodom in Zahodom so činitelji, ki pozitivno vpliva na gibanja v državah evropskega Zahoda in zlasti na krepitev vpliva levih, demokratičnih sil. Slabljenje politike s pozicij sile v mednarodnem življenju je v nekem smislu pripeljalo do zoževanja manevrerske-ga prostora in zmanjševanja vpliva ultrareakcionarnih sil in zagovornikov hladne vojne tako na mednarodnem področju kakor tudi na področju nacionalnih politik nekaterih držav. S tem so objektivno razširili prostor in možnosti za delovanje levih, naprednih sil, za njihovo neposredno delovanje pri reševanju tekočih kakor tudi dolgoročnih problemov političnega in družbenega razvoja na tem področju. To pa toliko b*lj, ker se je z bojem proti monopolom, ki predstavlja eno izmed bistvenih značilnosti sodobnih družbenih spopadov v visoko razvitih kapitalističnih državah evropskega Zahoda, precej razširila fronta sii, ki se bore za demokracijo in napredek. Po drugi strani pa je popuščanje hladne vojne, ki je pripomoglo k temu, ca vodilne zahodne sile bolj realistično gledajo na splet odnosov s Sovjetsko zvezo, vplivajo tudi na tc, da je močno otopela protikomunistična ost, ki je bila v preteklosti ne le značilnost uradne politike Zahoda, temveč tudi eno izmed bistvenih obeleži politike socialne demokracije. To se je pokazalo tudi na lanskem kongrseu socialistične internacionale, ki se je prvič od svojega nastanka vzdržala različnih izjav v duhu svoje znane protikomunistične frankfurtske deklaracije Vendar pa socialistična internacionala m dala konkretnejših pobud za izoblikovanje nove, konstruktivnejše politike na tem področju. Izjave nekaterih voditeljev, v katerih se le-ti zavzemajo za napredek odnosov s Sovjetsko zvezo (na primer Guya Molletta, Spaaka) pričajo o tem, da so nosilci tega realizma bolj nekateri znani socialisti in njihove stranke, sakoi pa njihova mednarodna organizacijo, ki jo zavira podedovana preteklost. Takšna evolucija stališča do Sovjetske zveze in socialističnih držav, je bila ugodna okoliščina za to, da se postavi urejanje od-nošajev med posameznimi socialističnimi ali socialdemokratskimi ter komunističnimi partijami na dnevni red bolj konstruktivno. V tem smislu je zlasti pomembna razprava francoskih socialistov in komunistov, ki naj odpravi nezaupanj#, ki ovira tesnejše sodelovanje med tema strankama. Podoben proces se razvija tudi v Italiji. Čeprav je vstop socialistov v vlado »levega centra« povzročil zaostritev odnosov med komunisti in socialisti in celo ustanovitev nove disidentske socialistične stranke, je vprašanje enotnosti italijanskega delavskega gibanja še vedno na prvem mestu v seznamu političnih problemov, s katerimi so soočene italijanske napredne sne. Preciziranje številnih gledišč v zvezi z razlaganjem in pojmovanjem demokracije, njene identifikacije z bojem za socializem o posebnostih socialističnega razvoja v državah Zahodne Evrope, v katerih se ne izključuje delovanje več delavskih in več strank sploh ne med samo izgradnjo socializma ne kasneje —• k čemur sta dali pomemben prispevek italijanska pa tudi francoska komunistična partija — je prav na liniji razčiščevanja problemov, ki so bistvo nesoglasij med tradicionalnima deloma delavskega gi-bšnja. Številni drugi problemi z nekoč dolgega seznama nasprotnih gledišč med socialdemokratskim in komunističnim delom delavskega gibanja, ki so bili videti v trenutku njune delitVe nepremostljivi, so delno ublaženi, delno pa odpravljeni z neposredno politično prakso v zadnjih letih. Tako nastajajo, vključujoč tudi upadanje protikomunizma v vrstah socialne demokracije, številni pogoji za navezavo širšega sodelovanja med posamezni deli delavskega gibanja v Zahodni Evropi ter njihov skupni boj za demokratizacijo odnosov in družbeni napredek. Spričo skupnega zavzemanja za mir kot temeljnega pogoja ekonomskega in družbenega napredka postaja ta perspektiva še realnejša. To pa ne pomeni, da je proces povezovanja naprednih strank in gibanj ter usklajevanja njihove akcije v boju za rešitev najbolj bistvenih problemov današnjega sveta preprost in lahek. Večkrat naleti na resne težave, ki so pretežno posledica tako protislovij med socialdemokratskimi partijami samimi, identifikacijo njihove politike z uradno politiko vlad držav, v katerih delujejo, kakor tudi nezaupanja, ki se še vedno čuti med tradicionalnima kriloma delavskega gibanja. Nedvomno bo potrebno še veliko truda in potrpljenja, da se premosti to nezaupanje in da se tako ustvarijo potrebni pogoji za sodelovanje. Potreba, da se odpravi razdeljenost in izoblikuje široko, demokratično gibanje na evropskem področju, postaja toliko večja, kolikor širše perspektive se v tem delu sveta odpirajo levim, naprednim silam za prihod na oblast. Zakaj razen skandinavskih držav, ki se že več let z manjšimi izjemami in manjšimi prekinitvami razvijajo pod neposrednim vodstvom socialnodemokratskih vlad, obstajajo realne možnosti, da dobi Velika Britanija že letos laburistično. Zahodna Nemčija pa morda v prihodnjem letu socialdemokratsko vlado. Lanske parlamentarne volitve v Italiji so pokazale postopno toda konkretno gibanje v levo, kar pa vkljub vstopu Nennijevih socialistov v vlado »levega centra* ni dobilo ustreznega potrdila v okviru vlade. Tako se v Italiji čedalje bolj utrjuje prepričanje, da se v neposrednem urejanju demokratičnega življenja države ne morejo negirati niti gledišča komunistične partije, ki ima največ delavskih glasov. Francoski socialisti in francoska levica sploh, ki so v opoziciji do režima »osebne oblasti«, se vneto pripravljajo za postavitev svojega kandidata na najbližjih predsedniških volitvah. Vse to priča, da se razvoj v Zahodni Evropi na splošno usmerja v levo, kar se lahko v neposredni prihodnosti tako zaradi objektivnih družbenoekonomskih sprememb v številnih zahodnoevropskih državah kakor tudi zaradi ugodnejšega mednarodnega položaja še močneje uveljavi — hkrati pa tudi o večji odgovornosti, ki jo tako evropske leve sile prevzemajo nase glede določanja lastne evropske politike. Ta odgovornost raste proporcionalno s povečanimi možnostmi Evrope, da v času vrenj in protislovij v zahodni vojaško politični zvezi pridobi večjo, samostojnejšo in konstruktivnejšo vlogo v mednarodnih odnošajih. Od tod izvira nedvomno tudi pobuda britanskih laburistov in nemških socialnih demokratov, da bi uskladili nekatera svoja gledišča do številnih aktualnih zunanjepolitičnih problemov, - zaradi katerih so se v preteklosti razhajali. Navezava tesnejših stikov tudi z italijansko socialistično stranko pomeni,, kakor kaže, poskus obnovitve tako Imenovane ■ evropske levice«, za katere ustanovitev je dal že pred nekaj leti pobudo Anourin Bevin, Intenziviranje sodelovanja med temi vodilnimi socialističnimi strankami, povezovanje med njimi na podlagi iskanja skupne evropske politike, ki bi upoštevale vse sprčmembe, do katerih je prišlo v zadnjem času v mednarodnih odnošajih, pa tudi sedanje razmere sil v svetu, bi lahko pripomoglo, da bi sprejeli širši program reševanja političnih, ekonomskih in drugih problemov, pred katerimi so vse demokratične in napredne sile evropskega zahoda. Izključitev komunističnih sii iz tega kroga bi pomenilo ne le zapiranje oči pred dejstvom, da pomenijo te predvsem v Italiji in Franciji pomembno silo, ki ima vpliv na potek družbenih in političnih dogajanj, temveč tu-d. razumevanje sodobnih gibanj v mednarodnem delavskem gibanju in spremenjenih razmer, v katerih so in sodelujejo napredne demokratične sile v svetu. MARKO KOZMAN («Komunist»J Predsednik republike Segni je na Kvirinalu sprejel skupino filmskih igralcev, režiserjev in producentov, ki so v letih 1962 In 1963 v Taormini prejeli nagrado «DonatelIov David«. Na sliki so od leve na desno: Raf Valone, Mel Ferrer, Audrey Hepburn, Vittorio De Sica, Gina Lollobrigida, predsednik Segni in Monica Viti. Na sprejemu pa so bili še drugi, n. pr. Ermanno Olmi, Alessandro Blasetti, producenti Angelo Rizzoli, Carlo Ponti, Goffredo Lombardo. Goste je predstavljal minister Corona iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN PO EKSPLOZIJI PLINSKE JEKLENKE Deloma porušena hiša štiri osebe ubite Nesreča se je zgodila včeraj zvečer na periferiji Perugie ■ Več oseb je ranjenih PERUGIA, 13. — Zaradi eksplozije jeklenke se je neka dvonadstropna hiša prav na periferiji Perugie deloma zrušila. V času, ko se je to zgodilo — okrog 20.30 — je bilo v hiši več oseb. Na mesto nesreče so takoj prihiteli gasilci, ki so s pomočjo številnih prostovoljcev pričeli reševalna dela. Takoj je bilo ugotovljeno, da so pri nesreči tri osebe izgubile življenje; žal pa se je kmalu to število povečalo še za eno osebo. Ubite so tri ženske, stare 70, 62 in 49 let ter neki 17-letni mladenič. Med ranjenci sta dva zakonca, stara 45 in 43 let, ter njun 10-letni sin. Ranjenih pa je še več Reševalna dela se nadaljujejo. Na mesto nesreče sta prispela tudi prefekt in kvestor iz Perugie. Novi škof v Gdansku je Poljak VATIKAN, 13. - Po smrti škofa iz Gdanska Nemca Spletta, ki je zapustil svoje mesto, ko je Gdansk prišel pod poljsko upravo, je bil sedaj za novega škofš imenovan Poljak EdmUnd Nowicki. Ta vest je precej presenetila javno mnenje v nemški zvezni republik’. in vsi današnji listi jo zelo vidno objavljajo. Obenem pa objavljajo izjavo apostolske nuncia-ture v Nemčiji, ki pravi: "Imenovanje Nowickega za škofa v Gdansku upošteva dejstvo, da »svobodno mesto« Gdansk od 1919 do 1939 ni pripadalo Nemčiji kot druga nemška ozemlja, ki so sedaj pod upravo Poljakov, V Gdansku se niso izvajala ne določila konkorda-t# s Prusijo 14. junija 1929 in ne konkordata z rajhom 20. julija 1933». Približno isto poudarjajo danes v Vatikanu. Tudi sedaj po geografski razdelitvi škofij ni škofija Gdansk dodeljena ne Nemčiji ne Poljski, temveč je navedena posebej (v papeškem letopisu je navedena s poljskim in nemškim imenom, Gdansk in Danzig). To je v sktadu z načelom, ki je navedeno v tem letopisu, da namreč Sveta stolica »nima navade definitivno spreminjati škofijske meje, dokler morebitna vprašan-a, mednarodnega prava, ki se nanašajo na ta ozemlja, niso urejena s pogodbami, ki so bile splošno priznane. Nowicki je bil že škofijski administrator «sedi datus«, dokler je bil še živ škof Splett. PROCES V FRANKFURTU Pravi strokovnjaki v trpinčenju ljudi Na osebah iz nacističnih taborišč se še vedno poznajo posledice knjige ^ gledniihce ginisbn ^ blikabbtvo Odkrili so pozabljene novele Dostojevskega Poplava v Argentini ROSARIO, 13. — Dobršen del argentinskega mesta Rosaria (350 km od Buenos Airesa), ki ima več kot milijon prebivalcev, je preplavljen. Voda v višini poldrugega metra je 20.000 oseb prisilila, da so zapustili svoje hiše. To je tretja huda poplava od 1940; bregove je prestopila reka Luduena, ki teče skozi mesto. Dež pada kar naprej že več dni ] in oblasti se boje, da se bo položaj še poslabšal. •iliiiiiiimtiitiiiiflinfitlllitititinititiimiiiiiiiiiiiiliiilMiiiiiimiiiiliilliiitiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiiimiiiiiiiiiim Štiri osebe žrtve požara CLEVELAND (Georgia), 13. — Velik in nenaden požar je včeraj zvečer zajel neko hišo počitka za stare ljudi v gorskem predelu Georgie. V času požara je bilo v hiši. 19 oseb. Večina se je pravočasno rešila, štiri pa so postale žrtev požara. Stavba je bila lesena ip potem ko Je v kuhinji počila neka peč, jo Je ogenj kaj hitro uničil. | tališča v Miles City. Na letalu Je bilo pet oseb, ki so se vse ubile. | Letalo Je hotelo na letališču pristati. Letalska nesreča MILES CITY (Montana), 13. — Dvomotomik družbe «Frontier Airlines* je včeraj zvečer strmoglavil malo več kot kilometer daleč od le- Čez nekaj dni bo za promet odprt predor pod Velikim 8. Bernardom prestal koiavdacijo giede nabiranja strupenih plinov in čiščenja zraka. so bili seveda časnikarji med Italijo in Švico. Predor je že Med prvimi, ki so smeli v predor, Metilni alkohol GAEVLE (Švedska), 13. - Policija je sporočila, da je neka ženska umrla, šest drugih oseb pa je v nevarnosti, da izgubijo vid, ker so izpile okrog osem litrov metilnega alkohola. Policija išče še druge osebe, ki so morda tudi pile metilni alkohol. Preteklo leto sta na Švedskem dve osebi umrli, ker sta pili tak alkohol. Aretacije v zvezi z atentati na železnico WASHlNGTON, 13. - Edgar Hoover, ravnatelj FBI, je sporočil, da so aretirali dva moška, obtožena, da sta pretekli teden položila 25 kg dinamita na tir proge «East Coast Railway» v Floridi. Aretirana sta John Davis, 28-!ef-ni oče štirih otrok ter bivši uradnik železniške družbe, ki je ob aretaciji imel pri sebi pištolo, ter 32-letni Leo Vetter, oče petih o-trok. Odkar je bila približno pred letom dni stavka, ki so jo proglasili uslužbenci železnice zaradi odpusta številnih uradnikov, je bilo proti tej železnici narejenih že več atentatov. Uslužbence so odpustili, ker so progo modernizirali. KOPENHAGEN, 13. — Marša) danskega dvora je danes uradne sporočil, da bo poroka med grškim kraljem Konstantinom ln danske princeso Anno Mario še letos. Pr votno je bila poroka določena zb prihodnji Januar, sprememba pa Je nastala zaradi smrti grškega kralj« Pavla. Domneva se, da bo poroka maja meseca. FRANKFURT, 13. — Neki bivši »kapo« v uničevalnem taborišču v Aušchvvitzu je danes na procesu proti nacističnim vojnim zločincem priznal, da je s pomočjo nekaterih gestapovcev obesil nekega drugega jetnika in da si je vzel nazaj cigareto, že dc polovice pokajeno, ki jo je sam malo prej dal obsojencu: "Vzel sem ogorek za spomin«, je izjavil Josef Windeck, ki ima sedaj 60 let, sodnikom frankfurtskega sedišča pred katerim se zagovarja dvaindvajset oseb; 21 bivših gestaoovcev in esesov-cev ter en bivši jetnik, ki je z njimi sodeloval. VVindeck je dejal, da je bila žrtev r.eki Poljak, ki je bil obsojen na smrt »zaradi podtalne propagande«. • Sel sem v barako, kjer je stanoval ta Poljak, in sem ga peljal ven. Oči je imel zavezane. Vse naokrog so bili številni oboroženi esesovci. Poljak me je prosil za cigareto in jaz sem mu jo vtaknil med ustnice«. Nato je Windeck obtožil nekega drugega obtoženca, in sicer Oswalda Kaduka, da je dal Poljaku vrv okrog vratu in ga obesil. Na zatožni klopi si je Kaduk skrival obraz z robcem. Josef Windeck je pred sodniki povedal,, da je bil jetnik od 1940. Po aretaciji so ga nacisti uporabljali v neposredn-m zaledju vzhodne fronte, kjer so ga pozneje Rusi Ujeli in za enajst let internirali kot vojnega ujetnika. Ko se je vrnil v Nemčijo je prišel pred preiskavo zaradi svojega delovanja v taborišču Auschwitzu. Windecku bodo sodili pozneje skupaj z drugimi obtoženci, k; so obtoženi zločinov v Auschwitzu. Kot priča ja potem nastopila Ma-ryla Rosenthal Iz Ztiricha, ki je prebila dve leti v uničevalnem tabo riaču Auschwitzu kot jetnica. Bila je tajnica Wilhelma Bogerja, enega izmed glavnih obtožencev. Gospa Rosenthal je povedala še nove podrobnosti o Bogerjevi dejavnosti, ki je bal v taborišču poznan kot «hudič», ter o njegovem «stroju za govorjenje* in «Bogerjevi gugalnici«, mučilni pripravi, za katero si je ta rabelj lastil «patent». Priča je povedala, da je večkrat videla Bogerja, ko je osebno peljal svoje žrtve na «stroj za govorjenje* in jih nanj privezal. »Videla sem spet nekatere žrtve po «obdelovanju» na »stroju za govorjenje* in lahko rečem, da jih nisem prepoznala. Na njih ni bilo nič več človeškega, bili so le še uboga bitja, skoraj brez življenja,* je dejala gospa Rosenthal. Obtoženec Boger, navzoč na zatožni klopi, ves čas ni umgknil pogleda s svoje tožiteljice, ki je še navedla, da je v nacističnih taboriščih izgubila sestro, zaročenca, starše in nekaj bratov. Kljub težkim obtožbam pa gospa Rosenthal ni hotela biti krivična do Bogerja. Do nje — je rekla — Je Pil vedno vljuden. Ob neki priložnosti ji je priskrbel jopo in čevlje in dajal ,11 je tudi več hrane. Spominjam se — je dostavila — da mi je dejal, da nima nič proti Židom Rosenthalova je potem dejala; »Večkrat sem kričala, ko sem videla jetnike na «Bogerjevi gugalnici*. On pa mi je dejal, da v Auschwitzu ne smem kazati nikakega čustva ln da ima ukaze, ki jih mora izvršiti Zdi se mi, da se Je hotel opravičevati,* je dostavila priča. Tu Je sodnik Bogerja vprašal, če ima kako vprašanje za svojo bivšo tajnico. Obtoženec pa Je odgovoril negativno, kar je bilo očitno priči v olajšanje. Med milijoni ljudi, ki so trpeli v hitlerjevskih koncentracijskih taboriščih, je vai tisoč smrtnih žrtev zločinskih poskusov, ki so jih na njih delali nacistični zdravniki. V Varšavi so objavili podatek, da je po tistih poskusih živih le 600 Poljakov. Na desettisoče osvobojenih jetnikov se je vrnilo v vsakdanje delo in življenje. Na pogled so sicer zdravi, vendar j« trpljenje v taboriščih pustilo globoko sled, tako fizično kakor psihično. Medicinski izraz »kompleks po- taboriščne astemje« označuje posledice bivanja v koncentracijskem taborišču, kot so prezgodnje staranje, premajhna telesna teža, motnje v krvnem obtoku in v gibalnem živčevju, potrtost, bolestno obujanje spominov na prestano gorje itd. Po podatkih raziskav, ki so jih izvedli na Danskem in v Nemčiji, je trajna duševna potrtost še vedno poglavitna značilnost večine Židov, ki so osebno doživeli nacistično preganjanje. Nizozemski zdravniki so ugotovili, da nekdanji jetniki hitlerjevskih taborišč zbolijo za tuberkulozo, dobijo naduho ali pa močno zvišan krvni pritisk mnogo prej kot drugi ljudje v njihovem okolju oziroma v podobnih razmerah. Poljske ugotovitve potrjujejo podatke raziskav v drugih deželah. Prve preglede so Poljaki izvedli leta 1959, na kliniki za psihiatrijo pri krakovski medicinski akademiji so pregledali do 1. 1961 80 nekdanjih jetnikov v Auschvvitzu. Na 600 kartotečnih listov s prilogami je pred kratkim zapisala svoje ugotovitve varšavska komisija 52 zdravnikov, rr.ea katerimi jih je mnogo osebno doživelo strahote v koncentracijsKem taborišču. Podatki zbujajo zaskrbljenost: velika večina bivšln internirancev je mnogo šibkejšega zdravja kot njihovi starostni vrstniki; bivanje v taborišču brez najpotrebnejšega za golo življenje, živinsko ravnanje nacistov ter večni strah pred mučenjem in smrtjo so za vselej pokvarili telesno in duševno ravnovesje mnogih, k So doživeli ta pekel. Vdova Renata Lualdl (zgoraj) ter živlnozdravnik Ferrari (spodaj), glavni (in ne posebno posnemanja vredni) osebnosti na procesu v Imperiji. Ferrari jc obtožen, da je kot ljubimec Renate zastrupil njenega moža z aperitivom, ki mu ga je kot reklamni vzorec poslal po pošti MOSKVA, 13. - Nekatere «pozabljene* novele Dostojevskega so našli v revijah preteklega stoletja. Viktor Vinogradov je v govoru ob 83-leinici smrti pisatelja dejal, da so novele avtorja ♦ Bratov Karamazovih» našli v nekaterih revijah iz l. 1870. Prej So nanje pozabili in tako niso bile vključene v zbrano delo Dostojevskega. *** PALERMO, 13. — Nobelov nagrajenec Salvatore Quasimodo je te dni v Palermu, kjer je prisostvoval praizvedbi opere • L'Amore di Alatea«, za katero je on napisal besedilo in ki jo je uglasbil Michele Lizzi. Danes zvečer pa je pesnika sprejel predsednik Sicilije D’Angelo, ki mu je izrekel hvaležnost domače dežele. *** NEAPELJ, 13. — Eduardo De Filippo in Carlo Ponti bosta morala 21. aprila pred sodišče. Toži ju pisatelj Renato Cannavale, češ da je on avtor epizode «Ade-lina» v filmu *leri, oggi e do-mani-. Pred sodišče bosta morala, ker nista pristala na prijateljsko poravnavo. Črtomir Šinkovec: Oblaki nad sončno deželo Ce vemo, da ie od štirinajstih knjig zbirke Dokazi, ki jo izdaja zavod Borec, pet knjig posvečenih Primorski, potem lahko rečemo, da je to dokaz pomembnosti boja v Slovenskem Primorju, obenem pa tudi priznanje vsem primorskim borcem za svobodo. Tudi najnovejša knjiga te zbirke je posvečena Primorski. Točneje vovedano: posvečena je predvsem »asi Vojsko nad Idrijo, kjer je bito dolgo časa središče osvobojenega ozemlja, in sosednjemu ozemlju, ki je r do prav tako pomembno v času narodnoosvobodilnega boja. Knjigo pod nasiovom «Oblaki nad sončno deželo» je naoisil Črtomir Šinkovec, sam doma z Vojskega, ki je v času fašistične okupacije okusil vse »dobrote« fašizma in ki se je tudi osvobodilnega boja uaeležil kot partizanski borec. (Naj omenimda ji bil Šinkovce med vojno interniran na Sardie.ji, da je bil n »to zaprt, po zlomu Italije odšel v partizane rt opravljal razne naloge; da je po osvoboditvi začel študirati tu da je sedaj urednik časopisa TV 15.) S to knjigo se je avtor, kot je to zapisano v knjigi, hotel oddolžiti ljudem, ki so pomagali ustvariti prvo primorsko osvobojeno oze”i-Ije in izreči priznane vsem posebno domačinom, ki so kakorkoli prispevali za osvoboditev Primorske, zlasti tistim, ki so v boju žrtvovali svoja življenja. Predvsem pa nas ta knjiga spominja na osvobodilni boj in na ljudi okolice Vojskega, Mrzle Rupe, Trebuše, Cerknega, ki so v letih osvobodilnega boja storili kar največ so mogli za zmago nad fašizmom. V knjigi "Oblaki nad sončno deželo» je avtor v ospredje svoje pripovedi postavil svojo domačo vas Vojsko kot kraj, ki je predstavljat križišče partizanskih poti in središče narodnoosvobodilnega boja primorskih Slovencev. Podal je pregled osvobodilnega boja na Vojskem in neposredni okolici. Vendar pa prikaz tega boja ni bil njegov izključni namen. Dejansko je v svoji knjigi zajel snov mnogo širše. Tako je na eni strani podal kratek pregled, gospodarski in socialni, svoje rojstne vasi v zadnjih sto letih, predvsem v času italijanske okupacije in tako zbral zanimive podatke, ki Pitna voda predstavlja svetovni problem bodo za marsikoga zanimivi, vsekakor pa dragoceni. Na drugi strani pa se tudi teritorialno ni omejil samo na Vojsko temveč je zajel zgodovino osvobodilnega boja mnogo širše. Tako seveda ni mogel mimo dogodkov v neposredni bližini Vojskega, dotaknil pa se je nujno tudi dogodkov na vsem primorskem ozemlju. Res je sicer, da v tem širšem prikazu dogodkov na Primorskem ni odkril ničesar novega temveč je samo več ali manj znana dogajanja vključil v svojo pripoved. S tem pa je vendar na eni strani ilustriral dogajanja na Vojskem in okolici, ki je bilo pač samo odsev osvobodilnega boja Primorske' in vse Slovenije, Na drugi strani pa je s tem v novi publikaciji, kakršnih ni nikoli preveč, podal v pregledni in zaokroženi obliki pregled dogajanj med vojno na vsem Primorskem ter s tem ustvaril knjigo, ki bo ne samo zanimiva temveč tudi dokumentarno dragocena publikacija. Knjigo «Oblaki nad sončno deželo» začenja uvodna beseda Franceta Bevka, ki se s toplimi besedami spominja Vojskega in sosednjih krajev ter njihovih ljudi, skromnih in preprostih, ki so v najtežjih dneh osvobodilnega boja nudili tako dragoceno pomoč partizanskim brocem. V naslednjih štirih poglavjih podaja avtor nekak pregled dogajanj na Vojskem in bližnjem področju, predvsem s prikazom gospodarskih problemov in socialnih razmer od francoske okupacije naprej, s posebnim poudarkom na dogajanje v našem stoletju. V poglavju, ki je dalo knjigi naslov, je podan prikaz razmer v času med obema vojnama. Pri tem avtor ne pooaja samo podobe težkih socialnih prilik in raznarodovalnega pritiska temveč prikazuje tudi delež Vojskega v revolucionarnem delu proti fašizmu. Nadaljnjih pet poglavij je posvečenih petim vojnim letom. V njih je prikazan osvobodilni boj, od prvih zametkov do dokončne zmage nad fašizmom. Zadnje poglavje predstavila nekak obračun boja in prikazuje njega pridobitve. Ob njih pa se avtor zaustavlja na današnjih problemih in perspektivah razvoja tega svojega domačega področja. Glede na to Smkovčeva knjiga ni zgodovina Vojskega in to tudi noče biti. Lahko bi rekli, da je to nekaka kronika, v kateri pa se avtor dotika vseh problemov, ki jih spoznava skozi zgodovinske dogodke Pri tem pa je prikaz razmer v preteklosti in problemov sedanjosti bolj ali manj dopolnitev kronike narodnoosvobodilnega boja v letih 1941-1945. Pri tem se avtor ne spuš-a v podrobnosti niti svojih trditev ne ilustrira s citiranjem dokumentov oz. zgodovinskih podatkov. Njegova , oblika je izrazito pripovedna, prepiosta, pa vendar stvarna in predvsem zanimiva. Dogodkov tudi ne analizira in ne rešuje problemov, na katere naleti, To prepušča drugim in ostaja sam vseskozi zapisovalec dogodkov in vesten zbiralec podatkov, predvsem pa zanimiv pripovedovalec. Tako se knjiga ne oddaljuje od oblike drugih podobnih del, čeprav bi avtor glede na obilico snovi gradivo lahko obdelal globlje in temeljitejše. Toda taka kot je pomeni knjiga «Oblaki nad sončno deželo» predvsem zanimiv prispevek h kroni ki narodnoosvobodilnega boja v Slovenskem Primorju, za kar je treba dati avtorju polno priznanje. Sl. Ru. ŽENEVA, 13. — Svetovni program za borbo uroti pomanjkanju pitne vodt jfc priporočilo 170 Idrav-nikov In specialistov Svetovne organizacije na 17 zasedanju v Ženevi. Omenjeni zdravniki in specialisti so povabili Svetovno zdravstveno Organlzedjo, naj posreduje pri vseh državah članicah, da določijo del svojih proračunov za program preskrb ivsnju vode. Iz diskusije se je pokazalo, da predstavlja pomanjkanje pitne vode enega izmed glavnih problemov človeštva, zlasti v deželah v razvoju Azije, Afrike in Latinske Amerike. Bolezni, ki se širijo z uporabo nepitne vode, pomore vsako lato okrog pet milijonov otrok in so vzrok najmanj 500 milijonov bolnikov. V manj razvitih deželah sveta skoraj 90 odstotkov prebivalstva nima pitne vode na domu. V 60 državah Afrike, Latinske Amerike in Azije živi okrog 260 milijonov oseb v mestnih skupnostih in samo pet odstotkov je dobro preskrbljenih z vodo Za ostalih PR odstotkov pa so razmere nezadostne ali pa komij zadostne. Položaj postaja vsak dan slabši, zlasti zaradi pravega "demografskega oi« kana« na svetu: leta 1975 bo na svetu ne manj kot 3.860 milijonov prebivalcev in okrog leta 2000 jih bo 6.900 milijonov. Študentje protestirajo BOLOGNA, 13. — Študentje biologije na univerzi v Bologni »'> sklenili, da obnovijo gibanje ter so «za nedoločen čas« zasedli fakulteto. Med drugim hočejo doseči juridično priznanje biologov s tem, da se ustanovi zanje profesionalna zbornica, ki ho ščitila ni-hove pravice v družbi in na delu. Študentje r.a zahtevajo tudi takojšnjo reformo študijskega načrta, pri katerem naj bi p riAl n bolj do izraza uporabnost njihovega študija. RIM, 13. — Podtajnik v pred stvu vlade Salizonl Je sprejel nes francoskega veleposlanika mu Je izročil nakazilo za pribl 20 milijonov lir za žrtve v Vt tu. Vsoto Je zbralo francosko 1 stvo, medtem ko Je francoska da že prej prispevala; prav tak že prej predsednik de Gaulle čil svoj osebni prispevek pred niku republike Segnlju. 14. marca 1964 PRED SVETOVNO KONFERENCO ZA TRGOVINO IN RAZVOJ Zanimive pobude Francije in njena stališča Pariz dolgo ni kazal nobenega zanimanja, zadnji čas pa je svoje stališče spremenil ■ Dve bistveni pojasnili s tem v zvezi * Tri teze francoske spomenice ■ Pompidou napoveduje dokajšnjo dejavnost francoske delegacije v Ženevi PARIZ, marca — Kot ostale zahodne dežele, tudi Francija do pred dobrim letom dni ni bila pokazala posebnega zanimanja Za predlog nevezanih držav o sklicanju svetovne konference trgovine in razvoja. Stoječ na stališču, da glede na svoj narodni dohodek sorazmerno daje največ pomoči nerazvitim deželam in da bilateralni aranžmaji, ki jih je sklenila s svojimi bivšimi kolonijami v Afriki, zadostujejo, je Francija v tem času nekako bila pripravljena, da zamisel o takšni konferenci spravi v predal z napisom »ni nujno — lahko počaka*. Toda to stališče ni ostalo dolgo v veljavi. V naslednjih mesecih, ki so potekli, so začeli skorajšnjemu sestanku v Ženevi posvečati čedalje večjo pozornost. Končno so v zadnjih dveh mesecih v tem pogledu objavili nekakšen poluradni načrt o svojih stališčih (načrt bivšega ministra Jeaneneya), kot tudi več uradnih izjav, v katerih je konferenca o svetovni trgovini in razvoju bila označena kot dogodek izrednega pomena. Pred nekaj dnevi je francoska vlada vladam 120 dežel, ki se zanje predpostavlja, da bodo v Ženevo poslale svoje delegacije, odposlala memorandum, kjer navaja svoje ideje, stališča in predloge. Med številnimi pojasnili, ki pojasnjujejo to spremembo stališča, v Parizu v splošnem naj. raje sprejemajo dve, ki sta bistveni. Predvsem obstaja mnenje, da Francija ne more v času, ko vodi tako imenovano svetovno politiko, ostati ob strani v pogledu reševanja enega od najvažnejših vprašanj sodobnega sveta, ne da bi pri tem ne tvegala, da izgubi ne točkah, in to^; ne: samo v odnosu do nerazvitih dežel, temveč tudi glede na mesto, kj bi ga želela imeti v odnosih med Vzhodom in Zaho--dom. Drugi razlog politični, krogi in ekonomski strokovnjaki vidijo v koristi, ki bi jo Francija imela v gospodarskem pogledu. Ce želi tudi vnaprej ohraniti dosedanjo stopnjo ekspanzije, bi si morala predvsem zagotoviti odjemalce na se neodkritih ter nezadostno o-skrbljenih tržiščih, zakaj trenutna inflačioriistična nevarnost' na-rekuje še povečano proizvodhjo, intenzivnejšo trgovino in nasploh ohranitev kar najbolj “intenzivnega ritma splošne gospodarske dejavnosti dežele. Upravičenost takega pojasnila potrjujejo tudi najnovejše statistike, iz katerih izhaja, da francosko blago,, .^vse težje prodira v visoko razvite zahodne dežele in celo v one Skupnega tržišča, kjer je iz dneva v dan bolj občutiti konkurenco produktivnejše zahodnonem-ške industrije. Bili pa so še nekateri drugi elementi, ki so vplivali na naglo zmanjšanje viškov v francoski plačilni bilanci leta J9®’, in to za nad milijardo dolarjev. V francoski spomenici, ki obsega kakih trideset strani in vsebuje okrog sto paragrafov, Je sprožena vrsta predlogov, kakŠ-he praktične ukrepe bi bilo potrebno sprejeti v pogledu izpopolnitve pomoči ter odnosov med razvitimi in nerazvitimi deželami- Ta »praktičnost* in »konkretnost* pa predstavljata obe-bem tako kvaliteto kot slabosti trancpskega pj-edloga. Zakaj, na nekaterih mestih se spomenica sPušča v najbolj nadrobne posameznosti, po drugi plati pa sploh ne daje odgovora na številna vprašanja načelnega značaja. Na Primer, ali je treba pomoč dajati bilateralno (kar je sicer tu-1 do sedaj predstavljalo »francosko obliko* dajanja pomoči, če upoštevamo, da je nad 90 odstot-cv pomoči bilo danih prav v obliki bilateralnih aranžmajev) oziroma, komu je treba dajati Pomoč. Do sedaj se je Francija omejila na svoje nekdanje ko-,°n"e in ne kaže namena, da • to stališče1 spremenila.: Kar zadeva odgovor na vprašuje, kako dajati pomoč, pa v r*nc°ski spomenici tudi ni najti odločnega odgovora, vendar so Postavljene tri teze: Prvič, da se je treba — v prl- #,l"""in(nj„„llllllllt|„,lm,),14|„|((1„|, meru padca cen tropskih proiz- t služila vodov — ogniti temu, da bi prišlo* do transfera dela narodnega dohodka revnih dežel v boga-, tejše; drugič, da je treba omogočiti, da bi šel del naciohalnegtf dohodka, ki se ustvarjajo ob priliki izmenjavč med razvitimi deželami, v kogist nerazvitih dežel ; tretjič, da ob priliki trgovinske izmenjave me’d razvitimi deželami ne .sme priti do transfera dela nacionalnega dohodka iz e-ne revne dSždle. v drugp, V teh tezhh je vključena še vrsta natančnih, nadrobnih in praktičnih predlogov. Poleg tega se postavlja tudi načelno vprašanje, ali naj v tem primeru gre za trgovino ali pomoč. Francka še v Tem pogledu ni jasno opredelila,' zdi pa se, da je za kombinacijo med prvim in drugim. V pogledu same spomenice, ki smo jo omenili, pa predstavniki francoske vlade pravijo, da so jo predložili,' v kolikor naj bi široko osnovo neke diskusije. Zavedajoč se njenih slabosti in pomanjkljivosti, njeni avtorji ne vztrajajo, da bi se moralo o njej diskutirati kot celoti, marveč so mnenja, da je pri tem potrebno upoštevati tudi popravke in nove predloge »ne glede na to, od katere strani pridejo*. Prej ko slej Pariz ne bo ostal samo pri tem. Premier Pompi-dou je že sporočil, da bo francoska delegacija v Ženevi zelo dejavna in da bo postavila še nadaljnje nove predloge. Vsekakor pa je, v kolikor je to tudi potrjeno od strani najbolj odgovornih uradnih predstavnikov, zelo jasno sledeče: Pariz je svoj načrt sprejel sam in se o tem ni posvetoval z ostalimi zahodnimi zavezniki, naj si bo to v NATO ali Evropski gospodarski skupnosti, niti z Zahodno Nemčijo, v odnosu do katere bi bil, na osnovi sporazuma o sodelovanju, to sicer moral storiti. ŽARKO STOJANOVIČ Strašna je tragedija pripadnikov afriškega plemena Vatutsi, malone iztrebljenih od številnejšega plemena Bahutu. Kdo je kriv za ta genocid? Nedvomno kolonialisti, nihče drugi. Kar jih je preživelo pokol, se zdaj nahajajo v posebnih taboriščih. Na sliki mlada mati, pripadnica nesrečnega plemena, s svojim otrokom PRED DANAŠNJO PREMIERO S G V TRSTU Simpatičen razgovor z Ivo Zupančičevo Videli jo boste danes v delu Daria Foja «Dve pištoli v rokah, pa z belim in črnim gleda» V tem predpremierskem hrupu sem se, priznam, težko odločil za pisanje, a kako bi mogel dopustiti, da nihče ne predstavi našemu občinstvu dragega gosta, ko gre pri tem za bitje nežnega spola. Zmotil sem jo med vajo. •Gospodična Iva Zupančičeva, moj poklon», sem zajecljal »in dobrodošli v naši sredi. Vem, da nimate časa, vendar oprostite, ukradel vam bom le nekaj minut za kratek intervju». • Intervju . .. Ste že kdaj poskusili, kako nerodno se človek počuti v takih primerih». Sediva drug poleg drugega medtem ko zvesti magnetofonski trak zapisuje vsako našo še tako nepravilno izrečeno besedo. Po kratki pavzi, v kateri se molče meriva s pogledi sprožim svoje prvo vprašanje. • Povejte mi prosim nekaj o svoji življenjski poti...» Ob teh besedah zaveje na licih naše gostje lahek nasmešek. Morda se je ustrašila, da bo za naše čita-telje morala razgaliti svojo preteklost ... V trenutku odkrijem pomanjkljivost svojega vprašanja .........nmimiiiiiMmnmtnuniliiuliiiillliMlHtiiiiuiiiiniiiiii n...... RAZNE VRSTE BOLEZNI SO V TESNI ZVEZI S SOCIALNIMI IN GOSPODARSKIMI POGOJI Katere bolezni najraje napadajo bogatine katere pa revne ljudi Kako je bolezni razdelil slavni arabski zdravnik Al Asuli - Kakšne so v tem pogledu razlike med manj in bolj razvitimi deželami - Bolezni, ki smo jih poznali pred 50 leti, skoraj ni več - Nove bolezni civilizacije Zahvaljujoč čedalje bolj izpopolnjenim prometnim sredstvom in zvezam, nam danes svet ni postal samo manjši in bolj domač, marveč so ta sredstva človeku obenem tudi omogočila, da Usmeuju ;*vpje misli,proti novim presenetljivim virom spoznanja. Množica novic, podatkov in pa dejstev, ki se ne nanašajo več samo na deželo ali kontinent, kjer živimo, marveč — in to prav spričo važnosti mednarodnih stikov in povečanih interesov — na ves svet, nas neogibno sili na to, da pregledamo in popravimo marsikatero naše stališče, kakor tudi odkrivamo in ugotovimo nova razmerja med raznimi pojavi. Zjjpdilo se je, torej, prav na o&nupi; tega,. da je neka silno js^ri knjiga o farmakologiji (natik o zdravilih), znana Farmakopeja, ki jo je napisal slavni arabski zdravnik Al Asuli, kateri je^živel pred več kot 900 leti, omčnjeno njegovo delo pa so potem vsi smatrali bolj za nekakšno dragoceno redkost, da je ta knjiga na osnovi najnovejših izsledkov postala danes neverjetno aktualna. Al Asuli je svojo razpravo razdelil na dva dela: prvi je nosil naslov »bolezni bogatinov*, drugi pa »bolezni revežev*. Ce bi danes utegnili, oziroma mogli izdelati nekakšno svetovno zdravstveno zemljepisno karto, bi lahko — čeprav z manj grobimi in bolj znanstvenimi izrazi — zarisali natančno mejo tned boleznimi, ki tarejo nerazvite dežele, naseljene z revnejšim prebivalstvom, in onimi najbolj razvitimi, kjer prihajajo prav zaradi dosežene visoke življenjske ravni do izraza nove oblike bolezni. Siqer pa je v tem pogledu zanimivo ogledati si tudi razvoj v naši državi sami. Ce se pomaknemo samo za petdeset let nazaj, pa bomo že lahko u-gotovili, kako različni sp bili razlogi smrtnosti, ki je povprečno življenjsko dobo ljudi takrat PREJELI SMO V našem dnevniku dne 28. januarja smo objavili razpredelnico, iz katere je bilo razvidno za koliko je bila z novim zakonom o davku pri nakupu novega avtomobila povečana njegova cena. Zdaj pa je vlada sprejela nov ukrep, ki je omenjeni davek znižal. Objavljamo torej novo razpredelnico, na osnovi katere bo našim čitateljem razvidno, koliko to zmanjšanje znaša: Znamka in model Dekret zakona z dne 22.2.1064 (v Urah) Davek predložen od poročevalca (zavrnjen) (v lirah) Od komisije -dokončno sprejeti davek (v lirah) Sprememba v odstotku Fiat 500 31.500 22.550 27.580 -12,5% Fiat HOD 50.048 35.281 40.895 —18,5 » Fiat U00 91.200 67.201 73.510 —19,2 » Fiat 1300 117.918 83.030 88.410 — 25 » Fiat 1500 126.550 91.659 94.535 — 25,2 » Fiat 2300 . 230.194 170.120 165.130 — 28,3 » Alfa Romeo Giulietta 128.905 91.149 93.355 — 27,4 » Alfa Romeo Giulia TI 176.300 120.691 114.155 — 35,3 » Alfa Romeo 2600 383.400 226.800 235.380 — 38,4 » Lancia Fulvia 136.710 93.550 93.730 — 31,2 » Lancia Flavia 1500 202.350 139.212 135.780 — 32,9 » Lancia Flavia 1800 226.800 156.352 149.690 -33,1 a Lancia Flaminla 433.200 312.766 287.455 — 40 » Sinica 1000 82.841 60.162 65.365 — 21,3 » Volkswagen 1200 88.008 70.290 81.155 — 7,6 » Volkswagen 1500 120.234 97.062 104.835 —18,4 » Opel Kadett 88.530 62.848 67.970 — 22,3 » Taunus 12 M 101.689 80.401 92.380 — 9,2 » Ford Gortina 104.342 81.488 93.785 — 9,9 » Renault R 8 86.549 63.266 71.160 — 25 » Mercedes 220 403.000 286.450 243.390 — 39,4 » ®UECHER UND ZEITSCHRIFTEN ITALIENS. — Bticherrundschau f»>iiiiuiilmimm STRELEC (pd 22.11. do 20.12.) IčJP......V °VEN (od 21,3, do 20,4.) Pazite e Pred nekim svojim predstojni-*om- Sklepajte samo dobra in trd-n® Prijateljstva. ibija. _Iv®*V Ce hočete biti spoštovani. »»ui. (od 21'4. do 20.5.) Ne po-amjajte venomer na najvažnejše stvari, Ce hočete biti s—‘---------: 8P°Mlljte tudi vi druge. DVOJČKA (od 21.3. do 22.6.) V vojem poslu se ne zanašajte sa-jno na srečo. Ne govorite o lju-uezru osebi, ki vas samo ceni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Neha-J«ii se boste v potrebi, toda ne računajte na prijatelje. Ogibajte sc 'Porov v družini. (od 23.7. do 22.8.) Ne pre-Prtčbjte nekoga, ki *e prepričati ne da. Bodite v odnosu do ljub- HOROSKOP ljene osebe' bolj umirjeni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prišlo bo do zelo plodnega razgovora z nekaterimi pridobitniki. Ne kažite grobosti do svojih prijateljev TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) sodelavci. Prejeli boste zaslužen oster odgovor. SKOHP1JON (od 24.10. do 21.11.) Trenutno pustite ob strani naitež-je probleme. Potrebni ste počitka v naravi. strpnosti v izvajanju svojega programa. Bodite previdni v svojih odnosih z ljudmi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Polotil se vas bo nemir v zvezi nekim načrtom. Neiskrenost neke osebe vas bo zelo razočarala. VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Prepustite rešitev nekega težjega vprašanja komu drugemu. Nasprotje z nekim družinskim članom se bo še zaostrilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svoje poslovne težave skušajte odpraviti z enim samim ukrepom. Nekdo bo skušal iz vas izvleci priznanje, ki vas lahko kompromitira. omejila na 35 let, od onih, ki smo ji priča danes. V istem času so prvo mesto zavzemale razne otroške in nalezljive bolezni, pljučnica, tuberkuloza. Danes pa, kljub ogromnemu napredku zdravilstva in socialne medicine, se moramo prav izboljšanim življenjskim pogojem prebivalstva zahvaliti za nove nevarnosti, ki nam groze: za razne bolezni srca in ožilja, razne vrste raka, duševne bolezni, nesreče in poklicne bolezni. Gledan skozi takšno prizmo, se nam bo svet tudi' zdel, kot da je naseljen s človeštvom v najrazličnejših fazah svojega razvoja: v deželah, kjer znaša povprečni letnli dohodek manj kot 200 dolarjev na prebivalca (vsota, ki so jo določili Združeni narodi kot dokaz nerazvitosti dežele), se povprečna življenjska doba vrti4 okrog 30 ljit, kpt na primer v Indiji, a bolezni, ki sO tu najbolj razširjene, so prav one, ki se jih pri nas samo še spominjamo. Opaziti pa bo obenem v teh deželah tudi manjšo prisotnost vseh tistih tako imenovanih bolezni civilizacije, ki, nasprotno, predstavljajo velikanski tako kliničen kot socialni problem v vseh razvitih deželah. Pri določanju razlik, ki jih glede na razne patološke oblike opazimo med posameznimi deželami, je vsekakor eden najvažnejših elementov razmerje med dohodki in prehrano. Jo-sue de Castro, eden najbolj znanih učenjakov na tem področju je prišel do sklepa, da je okrog 10 do 15 odstotkov ljudi na zemeljski obli lačnih, od 30 do 50 pa podhranjenih. Prav ti prebivalci našega planeta so tudi • tisti, ki na najlažji način postajajo žrtve bolezni, ki so tudi nas nevarno ogrožale še pred petdesetimi leti. Med 200 dolarji povprečnega dohodka prebivalcev nerazvitih dežel in pa 2000 dolarji, kolikor znaša povprečje dohodka v ZDA, je zagotovo še vrsta vmesnih dohodkov, ki zatem določajo tako tem ustrezen način življenja kot navade, potrebe in, razumljivo, tudi vrste bolezni. Na vsak način je bilo ugotovljeno, da predstavlja vsota 500 dolarjev tisto mejo, kjer začenjajo izginjati bolezni revnih in se pojavijo one, značilne za premožnejše ljudi. Le-ti se običajno čez mero hranijo, a bolezen, ki jih napada, je bodisi arterioskleroza kot še vrsta drugih. To je potrdila tudi pretekla svetovna vojna: zaradi pomanjkanja živil se je npr. v Belgiji med letom 1941 in 1945 za okrog 40 odstotkov zmanjšalo število obolenj sladkorne bolezni, v Švici za »to odstotkov število raznih bolezni ».obovin, v . Franriii število duševno bolnih, kar je bržkone bila poslpdica ompiitve prodaje Hiknfcel-iih pijač itd Seveda ie do tega pojava prišlo, v kolikor so se liud’e morali odpovedati odvečni hrani, kar pa ni eno in isto z delanskim stalnim pnrnftniVfinieui nuino potrebne hrene, oziroma kronično InVoto. kot lo danes trpe m:li-ionske množice v nerazvitih deželah. zdaj ti bo lahko obvarovati svojega otroka Cepljenje proti poliomielitisu V teku je zdaj pri nas široko organizirana akcija cepljenja proti otroški paralizi, in sicer s Sabinovim cepivom, ki se je do sedaj izkazalo za najbolj učinkovito. Z velikim uspehom so ga uporabili po vsem svetu, začenši od Rusije, Češkoslovaške, Madžarske, Jugoslavije, Bolgarije, Vietnama, Koreje, do Mehike, Vzhodne Nemčije, Kitajske, Južne Afrike in drugje. Nekje so pred tem poskusili tudi cepljenje * Salkovim preparatom, ki pa ni dal ustreznih rezultatov. — Morda se vsi starši ne zavedajo dovolj velike važnosti same akcije cepljenja, ki je v teku. Toda, vedeti bi morali, da ta strašna bolezen najbolj napada prav otroke med četrtim in petim letom starosti. Okrog 90 odstotkov obolelih sodi v to skupino. Da bi pa matere in očetje ne živeli v večnem strahu, da bi bolezen ne napadla 'tudi njihovega otroka, naj ga dajo čimprej cepiti 1551» JI«! in ga dopolnim z neprikrito nerodnostjo • -..Razume se, da menim o vaši življenjski umetniški poti*. • Začela se je pravzaprav na mladinski progi Šamac - Sarajevo. Ob tej priliki sem bila sprejeta v kulturno ekipo. Naštudirali smo program, s katerim smo nastopali po vsej progi, pozneje po Jugoslaviji, nakar smo šli na svetovni mladinski festival v Prago. Še isto leto sem bila sprejeta s šestnajstimi leti na akademijo za igralsko umetnost Po končanem študiju sem bila takoj nastavljena v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer sem delala do sezone 1961-62». • Takrat ste dobili angažma v Drami Slovenskega narodnega gledališča?*, vprašam. •Da*, mi odgovori Zupančičeva, »in tu sem že drugo sezono*. S tem ažurniranim podatkom bi bilo lahko konec razgovora, če bi moje vprašanje ne seglo na drugo področje. «Zanima me še vaša izvengle-dališka pot, no, kar se tiče filma, radia in televizije. Je tudi ta imela kak poseben razvoj?* Nasmešek se je sedaj že spremenil v prijetno prikrit smeh • Pravzaprav*, pravi, *sem pri filmu le statirala. Do sedaj nisem imela nobene take vidne vloge, iz katere bi lahko kaj velikega naredila. Pri televiziji da. Tam sem večkrat nastopila tudi v vidnejših vlogah*. Končno sem postal spet gospodar položaja. Postavil sim se v pozo človeka, ki pse Ve in nadaljeval. • Hm, znano mi je, da ste za svoje umetniške dosežke prejeli tudi nekatere nagrade*. •Res je*, pravi, in zdi se mi, da pri tem tudi nje pogum vidno raste. *Za vlogo Tončke v Cankarjevem Martinu Kačurju sem dobila glavno nagrado Ste-rijinega pozorja v Novem Sadu. Leto ali dve kasneje sem prav tam bila nagrajena v Vilharjevih šalotgrah za vloge Metke in Device Orleanske z nagrado, namenjeno za najboljšega mladega igralca. Predlanskim sem v Sarajevu na Mali sceni prejela nagrado za vlogo Reke v delu Daneta Zajca Otroka reke*. Ob takih nagradah je moj pogum popolnoma poražen. Popolnoma sem podvržen njenim ugotovitvam. Ce bi rekla, da je nebo rdeče, bi sveto verjel. Moje preplašeno vprašanje se je glasilo nekako takole : • Kar se tiče gledališča in obiskovalcev smo, med drugim, vsi gledališčniki mnenja, da publika z nekako brezbrižnostjo gleda na naše delo. Kaj mislite, ali bi se ne dala premagati ta apatija z zanimivimi gostovanji raznih i gralcev ati še bolje igralk, kol je mnenje našega gledališča?* • Takoj moram priznati, da.va ših prilik ne poznam in bi se ne mogla povsem strinjati z vami, če gledam na to s perspektive naših razmer. Ne, ne bi mogla reči, da vlada apatičnost ali nezainteresiranost pri publiki. Mi imamo zmeraj popolnoma zasedene predstave in mislim, da to prav zaradi aktualnih angažiranih del. Vsekakor pa se strinjam z vami, da so taka gostovanja za publiko velika po živitev. Čeprav te tpi zdi, da v vašem primeru ni to edini vzrok, če pomislimo, da je vaš ansambel tako grozno majhen da je pravzaprav včasih nemogoče delati, če kdo zboli ali pa če gre na študijsko potovanje*. Argument se je dotaknil naj- Z '///////% ifaCr« m Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Naš juke-box; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Pesmi za duete; 15.00 »Volana, oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Strici*, povest; 16.30 Ciganski motivi; 16.45 Mali koncert; 17.30 Orkester Max Greger .— Ansambel Pontiack — Norveški akademski zbor; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Jazz panorama: 19.00 Pojeta Con-nie Francis in Nico Fidenco; 19.30 Izbor domačih in tujih motivov; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 23.00 Sodobna simfonična glasba. 12.00 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operete, kakšna strast; 13.35 Plošče; 14.35 Franco Russo jn njegov ansambel. SOBOTA, 14. MARCA 1964 RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.23 Naš jutranji pozdrav; 9.13 Pesmi; 10.00 Operna antologija: 10.30 šola; 11.15 Italijanske narodne pesmi in plesi; 12.00 Za prijatelje ob dvanajstih; 15.15 Pregled umetnosti; 15.45 Jutrišnji športni spored; 16.30 Lirična glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 20.23 Radijska drama L. Malaerbe: 21.30 Italijanske pesmi; 22.30 Plesna glasba. II. program 7.35 Jutranja glasba; 9.35 Kovačnica mnenj; 10.35 Najmivepk Koper italijanske pesmi; 12.00 Orkestralni program; 13.00 Zabavna glasba; 13.40 Ključ uspeha; 14.00 Pevski program; 16.00 Rapsodija; 16.35 Pregled zabavnih sporedov; 17.05 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18 35 Vašj najljubši pevci; 20.35 Srečanje z opero; 21.35 Smejem se jaz in smeješ se ti. Prenos RL; 6.4o Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po III. program 18.30 knjige; Pregled; l9.uo Prelete 19.30 Vsakovečerni kon- logija; stvom 21.30 Koncert pod N. AntonelRia. željah; 12.45 Lahka glasba; 12.50 cert. 21,20 Mala pesniška anto-Nadaljevanje glasbe po željah; 2l 30 Koncert Dod vod- 13.40 V ritmu z orkestri m ansambli; 14.00 Popevke; 14.40 Vesele polke; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Mali koncert; 16,10 Lahka glasba; 16.45 Album, klas kov; 17.00 Izbrali ste,,.; 17.40 Jazz gocktail; 18.ro Prenos RL; 19.00 Poje Barbara Jarc; 19,30 Prenos Slovenijo 5.00 Dobro jutro; 6.20 Tečaj angleščine: 6 45 Športne prireditve za nedeljo; 8.05 Vedre melodije; 8.55 Radijska šola; 9.50 So- listična zabavna glasba; 10.35 Japonska zborovska glasba; 11.00 Oddaja za voznike; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Sobotni zabavni mozaik; 13.15 Zabavna glasba: 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Zabavna glasba; 15.30 Zbor Glasbene Matice iz L.iubliahe; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Pesmi jugoslovanskih narodov; 18.10 Recitali znamenitih pevcev; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 21.00 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Prijeten konec tedna. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Oddaja za naj-mlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik, izžrebanje loterije; 19.50 Sedem dni v parlamentu; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik: 21.00 Biblioteka študij« 1: »Via col ventoa; 22.05 Tedenska kulturna rubrika «L’approdo»; 23.05 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.13 Bel canto; Verdi; 22 25 Televizijski film; 23.15 Šport. fug. televizijo 17.50 Poročil«; 18.05 Razdora — mladinska igra; 19.00 TV obzornik; 19.20 Križem po Paragvaju: 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propa gandna oddaja; 20.45 »Ogledalo državljana Pokornega* - komedija: 21 45 Jazz ansambel »Ad hoca; 22.15 «Nekdo čaka* — film; 23.05 Poročila. občutljivejšega vprašanja našega gledališča, zato se mi je zdelo najbolje prekiniti razgovor in postaviti novo vprašanje. • Vživeti se v notranji tempo, kot gost nekega gledališča, menim, da je, kajpak težko. Kako ste osebno prestali to preizkušnjo pri SG v Trstu*. • Veste, mislim, da ni samo problem vživetja ampak, poglejte... Vsako gledališče ima nekak svojstven način dela. Treba se je privaditi miljeju, prilagoditi se igri soigralcev, režiserju itd. Mislim, da pri naštetem, nisem imela velikih težav ampak, da je huje tu, kar ste mi omenili ... Ta časovna omejitev, ta tempo, ta tako nagel študij, ki me malce plaši prav sedaj pred premiero*. Prav sadistično sem sedaj užival nje vidni preplah. Moja vprašanja so končno zarezala bolečo brazdo. Besede so mi kar vrele na dan. • No, ko smo že pri premieri, kaj nam lahko poveste o kreaciji svojega lika v •Dveh pištolah ...» • Kaj? Pred premiero je zelo težko govoriti. Zdi se mi, da je Iva Zupančičeva, članica Drame SNG iz Ljubljane posebno za nas ’slovanske igralce', ki težimo k poglabljanju, zelo dobro tako delo, kjer se človek (x n to očitno dokazuje moja vloga Luise) mora predati improvtzaciji, žongliram lahkotnosti ter popolni sprostitvi. Samo bojim se, da ne bi vse sku-paj ostalo le pri improvizaciji, z moje strani seveda*. So trenutki, ko se razkrije v nas boljša polovica, tista, katero vsi tako skrivamo vase. V trenutku sem čutil to potrebo, da jo pomirim, da ji preženem neutemeljeni strah. • Kje pa! Naši kritiki so vestni in pošteni, naša publika razumevajoča. Ze pred premiero vas pozdravljajo v svoji sredi ter vam želijo najlepši uspeh. Kako jim vračate to pozornost in prijaznost?* Kot bi se ji odvalil težak kamen se Iva spet smeji, njen glat je spet miren in prepričan sem, tudi iskren. • Najbrž bom to najlepše vračala s tern, da bom dobro odigrata svojo vlogo*. Po teh besedah je graciozno vstala in mi s tern dala očiten znak, da je intervju zaključen, Resnično sem bil zato zadovoljen tudi sam. Ne, ne, sem si vseskozi ponavljal, nisem pravi časnikar, to bi moral prepustiti drugim... eh, ko bi se vsi strogo držali reka . .. kopitar naj le kopita sodi!!! ADR1J.AN RUSTJA Parma in Ljubljana pobrateni mesli Parma in Ljubljana bosta kmalu pobrateni .mesti. O tem je pred kratkim bilo govora na sestanku v parmskem občinskem uradu, kjer so o tem spregovorili podžupan, nekateri odborniki in predstavnik trgovinske zbornice. Zatem je župan sporočil, da je bil sporazumno s predstavniki Ljubljane, določen 11. april za dan, ko se boita mesti uradno pobratili. Slovenska delegacija bo sprejeta v občinskem uradu, nakar bo prisostvovala svečanosti, ko bo neki parmski trg imenovan po mestu Ljubljana. Zvečer bo v mestnem gledališču koncert, kj ga bodo izvajali ljubljanski umetniki. V »Ridottu* bo prirejena tudi razstava jugoslovanskih umetnikov. Podobna slavnost bo julija v Ljubljani. Vreme vieraj: najvišja temperatura 9.8, najnržja 6.1, ob 19. uri 8.8; vlage 75 odst., zračni tlaik 1013.3 narašča, veter 13 km vzhodnik-se-v ero vzhodni k, nebo poobilačeno, padavin 4.3 mm. temperatura morja 7.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 14. marca Matilda Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.10. Dolžina dneva 11.49. Duma vzide ob 6.56 in zatone ob 18.38 Jutri, NEDELJA, 15. marca Klemen TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA CENTRA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ Razgovori za zgraditev naftovoda Trst-Bavarska V sredo in v četrtek so se zaključili razgovori med predstavniki oblasti in strokovnjaki za naltovod ■ Tudi Renetke so zainteresirane kot izhodiščna točka Predsednik centra za gospodar- J nov ton. Za izhodišče naftovoda bi zgradili pomol v obliki glavnika s štirimi sidrišči v začetku in z osmimi kasneje. Globina morja bi morala znašati na tem mestu od 18 do 20 metrov, tako da bi lahko pristajale ob pomolu tudi ladje do 130.000 ton nosilnosti. Ker bi se lahko zasidralo hkrati osem ladij, bi bila dnevna zmogljivost pretakanja z ladij 300.000 ton. Na vprašanje novinarjev je kom. Padoa pojasnil, da bi lahko izhodišče tega naftovoda služilo tudi za naftovod v Avstrijo, o katerem pa še ni nobenih podrobnosti. Skladišče za nafto na kopnem bi se po načrtu raztezalo na površini 150 ha in bi bilo v njem prostora za 1 milijon kub. m nafte. Ce bodo ta načrt uresničili, bo ta naftovod največji na svetu. ski razvoj kom. Padoa je imel včeraj na trgovinski zbornici tiskovno konferenco o načrtih za gradnjo naftovoda iz Tržaškega zaliva na Bavarsko, ki nosi kratico TAL (Trans Alpine Pipeline). Dejal je, da načrt dobro napreduje, kar so pokazali razgovori med predstavniki tehničnega vodstva naftovoda in predstavniki družbe Bechtel (kateri so poverili izdelavo načrtov) na eni strani, ter predstavniki tržaških, goriških in videmskih oblasti na drugi strani. Razgovori so bili v sredo in četrtek, včeraj pa so omenjeni inozemski predstavniki odpotovali. Tehnično vodstvo naftovoda je zastopal Mr. Green, družbo Bechtel pa Mr. Van Der Hayden. Pri razgovorih z oblastmi je sodeloval tudi kom. Padoa. Raz-govarjah so se z vladnim generalnim komisarjem dr. Mazzo, z županom dr. Franzilom, z videmskim prefektom dr. Sandrellijem in z goriškim prefektom Princival-lejem. Razgovorov so se udeležili tudi poveljnik pristanišča general Battaglieri, ravnatelj pomorskega tehničnega urada inž. Mulas in drugi predstavniki oblasti. Oblasti so pokazale za načrte veliko razumevanje. Z njimi so razpravljali o najbolj važnih plateh načrta. Največ pažnja so posvetili napredovanju raziskav, da bi določili, kjer naj bi se v Tržaškem zalivu začel naftovod in kod naj bi potekal vse do Bavarske. Sedaj gre za predhodna proučevanja, katerih izsledke in povzetke bodo predložili prizadetim. Načrti družbe Bechtel puščajo za sedaj še ob strani dokončno odločitev, kod naj bi potekal naftovod na italijanski strani. Vsekakor se predvideva za sedaj naslednja smer: Tržaški zaliv, vzhodno od Palmanove in zahodno od Vidma, po dolini Tilmenta, mimo Tolmez-za, po dolini But, nedaleč od Timave in nato 6 km skozi predor pod prelazom Monte Croce Car-nico, po srednji Avstriji, nato skozi 6-kilometrski predor pod Visokimi Turami vse do Ingolstadta na Bavarskem. Dolg bi bil 460 km ter bi dosegel največjo višino 1500 metrov. Premer cevi bo znašal 1 m in bodo tudi 1 m pod zemljo, tako da jo bodo lahko nemoteno obdelovali. Graditi bi ga začeli leta 1964 in, ga končali leta 1966. V začetni fazi bi stal- 90 milijard, kasneje pa še 25 milijard. Na italijanskem delu bi stal v začetku 45 milijard, nato pa še 25 milijard. Pri družbi za upravljanje naftovoda bi bil z italijanske strani udeležen ENI, s tuje strani pa kakih 8 ali 9 petrolejskih družb. V začetku bi bila letna zmogljivost naftovoda 18 milijonov ton, končna zmogljivost pa 40 milijo- lliiiiiiiiiiiiiiMiitiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiilitiiiiitlintiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiililiillliiiiiiiiiiiimiiiiiliimiiiiillll PRIHODNJI TEDEN V SREDIŠČU MESTA ŠE NA 13 ULICAH IN TRGIH UVEDENO ČASOVNO PARKIRANJE Napovedane omejitve za parkiranje so samo delne in ne veljajo za vso dolžino ulic Kom. Padoa je še povedal, da je vlada zelo naklonjena načrtu ter je poverila centru za gospodarski razvoj nalogo za koordiniranje vseh stikov. Za gradnjo tega naftovoda se potegujejo tudi Benetke, ki bi želele, da bi bilo izhodišče v beneški luki ter da bi potekal vzdolž avto ceste Benetke-Muenchen, ki je tudi v načrtih. Tržaški gospodarstveniki upajo, da bo prevladala tržaška varianta, saj bi to pomenilo zaposlitev za določeno število delavcev in tehnikov, številna popravila ladij v Tržaškem arzenalu ter zlasti veliko korist za tržaško trgovino, pri dobavah za ladje. Ce pojde naftovod iz Tržaškega zaliva, bodo zgradili v Tržaškem arzenalu tudi nov suhi dok, ki bo lahko sprejel ladje do 100.000 ton nosilnosti. PRIPRAVE ZA DEŽELNE VOLITVE Deželni sestanek socialistov za določitev programa in kandidatov Drevi zborovanje KPI pri delom deželna komisija Volilne priprave strank se nadaljujejo. V prostorih PSI se je pod predsedstvom tajnika Pittonija sestal pokrajinski odbor tržaške federacije. Namestnik tajnika Mislei je poročal o sestanku socialistične delegacije iz dežele z ministrom javnih del Pieraccinijem, s katerim so proučili razna vprašanja, ki se tičejo njegovega resora. Tajnik Pittoni je nato sporočil, da je minister Pieraccini izrazil željo, da bi čimprej uradno obiskal deželo, ter je pri tem povedal, da je vključil v sedanji proračun 180 milijonov lir prispevka pokrajinski upravi v Trstu za zgraditev novega poslopja za državni arhiv. Odbor je nato proučil predvolilni položaj ter kriterije za sestavo socialistične liste. Danes zjutraj ob 10. uri bo v Ul. Mazzini št. 32 sestanek, ki se ga bodo udeležili izvršni organi štirih federacij iz dežele. Na tem sestanku bodo izdelali program PSI za deželo, iočen po raznih panogah. Določili bodo tudi kriterije za sestavo kandidatnih list po volilnih okrožjih. Sestanku bo IlllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllrllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllIlfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PEREČE VPRAŠANJE MESTNE ČISTOČE PRED OBČINSKIM SVETOM Samo 35 občinskih pometačev ne more biti kos rastočim potrebam -.4- Za vse okoliške vasi tržaške občine je na razpolago samo en občinski pometač, ki biva na Opčinah in le od časa do časa obišče druge vasi Mesto je iz dneva v dan bolj umazano. To ugotovitev slišimo neštetokrat v razgovorih med občani, na sejah in skupščinah raznih ustanov, in pogosto tudi v občinskem svetu. Vsakdo, ki hodi po mestu, bo samo pritrdil tej Nujen poziv krvne banke Center za transfuzijo prosi vse meščane naj darujejo kri, ker s sedanjimi zalogami ne more zadostiti vsem potrebam bolnikov v raznih bolniških oddelkih. Kri lahko dajo prebivalci od 21. do KO. leta starosti in katere koli krvne skupine. Z darom, ki ne predstavlja za darovalce nobene nevarnosti, je mogoče rešiti človeško življenje. Center za transfuzijo je odprt od 8.30 do II. ure in od 17. do 19. ure. Županstvo sporoča, da bodo prihodnji teden začeli postopoma uvajati časovno parkiranje avtomobilov tudi v sledečih ulicah in trgih: Ulica del Teatro Romano, na strani sodih števil od Ulice (Androna) della Marinella do Ulice del Rosa-rio, ter pred rimskim gledališčem; Borzni trg, hišna štev. 15 od Borzne ulice do Ulice del Teatro; Passo di Piazza, na strani sodih števil nasproti prefekture; Korzo Cavour, na strani drevesnega nasada od Ulice Galatti do Ulice Milano; Ulica Trento, na strani sodih števil od Ulice Galatti do Ulice Milano; Ulica Galatti, na strani sodih števil od Ulice Roma do Ulice Trento; Ulica Geppa, na strani sodih števil od Ulice Trento do Ulice Filzi; Ulica Filzi, na strani sodih števil od Ulice Geppa do Ulice Galatti; Ulica Ghega, na strani lihih števil od Ulice Trento do hišne štev. 17; Ulica Beccaria, na strani lihih števil od Trga Oberdan do Trga Piave; Trg Ulpiano, na desni strani od Ulice F. Severo do Koronejske ulice; Ulica XXX. oktobra, na strani sodih števil od Trga sv. Antona do Ulice Torrebianca. Ulica Torrebianca, na strani lihih števil od Ul. Roma do Ul. S. Laz-zaro. Protesti študentov inženirske fakultete Študentje tržaške inženirske fakultete so včeraj protestirali pri tajništvu fakultete proti zmanjšanju sklada za študijska potovanja v inozemstvo. V letaku, ki so ga študentje razdelili, je med drugim rečeno, da se ta sklad že več let zaporedoma iz leta v leto manjša, medtem ko so ostali prispevki študentov za' univerzitetne takse neiz-premenjeni. Nadalje študentje inženirstva trdijo, da imajo druge fakultete, na katerih je univerzitetna taksa nižja, večje sklade za potovanje v inozemstvo. Pri tem je v letaku tudi rečeno, da se iz omenjenih skladov prirejajo potovanja tudi za ljudi, ki niso študentje in ki nimajo nič skupnega z univerzo. Zato študentje inženirske fakultete odločno protestirajo proti krivičnemu ravnanju z njimi in zahtevajo, da se stvari uredijo in da se poveča sklad za študijska potovanja v inozemstvo, študentje so tudi zaprosili za sprejem pri rektorju prof. Origonu, ki pa jih ni hotel sprejeti. Danes se bo sestal akademski senat tržaške univerze, ki bo razpravljal o protestih in zahtevah študentov. S V nedeljo, 15. t. m. bo bazen na razpolago Javnosti do 19. ure, ker bodo v doj skih urah v njem tekmovanja nikov v organizaciji deželnega odbora Italijanske plavalne zveze. žalostni ugotovitvi. In vendar se te besede ponavljajo že leta in leta. Na zadnjih sejah občinskega sveta je bilo o tem večkrat govora. Najprej je svetovalec dr. Simčič (SSL) predložil županu in pristojnemu odborniku vprašanje, v katerem ju je opozoril na nesnago v mestu, na kopičenje smeti po ulicah in na vse tiste neprijetnosti, ki jih tako stanje povzroča. Dr. Simčič sicer ni povedal nič novega, saj so se zaradi tega pritožili v "občinskem svetu mnogi drugi svetovalci že v preteklih letih. Kljub temu pa je bilo njegovo vprašanje popolnoma na mestu, ker je prav, da se občinski svetovalci čimbolj pogosto zanimajo za vprašanja, ki jih občinska uprava iz enega a.li drugega razjoga ne more rešiti. Poleg tega je svetovalec opozoril tudi na bližnjo turistično sezono, ki bo pritegnila v naše mesto na tisoče ljudi iz vseh krajev in koncev sveta. Zelo neprijetno bi bilo, da bi tudi po letošnji končani turistični sezoni, čitali v inozemskih časopisih ugotovitve turistov, ki so obiskali Trst, da je naše mesto eno najbolj umazanih, kar so jih obiskali, čeprav je znano, da je bil Trst v preteklosti poznan kot eno najbolj čistih mest. Da bi lahko občinska uprava to vprašanje začela bolj stvarno reševati, sta liberalna svetovalca Morpurgo in Trauner predložila odboru resolucijo, v kateri predlagata ustanovitev posebne komisije občinskega sveta, ki naj prouči celotno vprašanje mestne čistoče in naj v sodelovanju z občinska upravo sestavi program ukrepov, ki jih je treba čimprej sprejeti, da se odpravijo sedanje težave v tem pogledu. Na vse dosedanje pritožbe, vprašanja in obsodbe, je občinski odbornik dal vedno enak odgovor: občinsko podjetje za mestno čistočo ne razpolaga z zadostnim številom osebja. To vprašanje o pomanjkanju osebja za čiščenje mesta se vleče že vsa povojna leta Do sedaj ga nobena povojna občinska uprava ni znala ali ni hotela rešiti. Res pa je, da krivda ne leži samo na občinskih upraviteljih. Zaposlitev novih pometačev mora odobriti prefektur-ni nadzorni organ, ki pa je v tem pogledu zelo skop. Stalež o-sebja je zelo skrčen in ne more ji meri zadovoljiti poki »e sproti širi. Pre-nadzorni organ pa že leta in leta zavrača zahtevo občin- £ “ skega odbora, da se poveča število osebja, zaposlenega pri mestni čistoči. Po drugi strani pa je treba omeniti, da so se občinski iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii SEJA MIUSKEGA OBČINSKEGA ODBORA Resolucija za dodelitev sredstev za gospodarski razvoj dežele Vse upravne stroške za cepljenje proti otroški paralizi, bo nosila občina ■ Preselitev sedeža ambulante RK v Miljah Na zadnji seji miljskega občinskega odbora so sklenili, da bodo šli vsi upravni stroški za cepljenje otrok proti otroški paralizi v breme občinske uprave. Sklenili so tudi da bo občinska uprava na svoje stroške kupila Sabinovo cepivo za cepljenje vseh svojcev že cepljenih otrok od 4. do 6. leta starosti in sicer svojcev starih do 20 let. Odbor je nato sklenil, da izroči dela za ureditev mestnega pokopališča za vrednost 8 milijonov lir nekemu zasebnemu podjetju, ker pred časom razpisane dražbe se ni udeležilo nobeno podjetje. Poleg teg odbor glasno iprejel res(Suc!%, ki jo Bodo podali a: slali parlamentarnim skupinam zbornice in senata, predsednikoma obeh vej parlamenta in predsedniku vlade, v kateri je rečeno, da miljski občinski odbor, v pričakovanju sklicanja prve seje bodočega deželnega sveta in upoštevajoč resno gospodarsko stanje dežele, zahteva od vlade, da na osnovi člena 50 deželnega posebnega statuta, ki predvideva pomoč države za izvedbo programov za razvoj deželnega gospodarstva, v najkrajšem času poskrbi za dodelitev izrednih denarnih podpor deželni upravi. V Miljah so v preteklih dneh tu. di dokončno uredili vprašanje sedeža in delovanje ambulante Rdečega križa. Svoj čas je oretila nevarnost, da bodo morali v Miljah popolnoma ukini ambulanto Rdečega križa, kar bi povzroc;lo v mestu velike težave predvsem za nujno in drugo zdravniško pomoč in delovanje, ki ga Rdeči icriž opravlja. Ambulanta Rdečega križa je sedaj dobila nov, primeren sedež v Ulici Matteotti. Ambulanta v Miljah je sedaj menjala samo naslov, medtem ko ostane telefonska številka (98-112) neizpre-menjena. Graditev teaa vpn-t- > » je prebivalstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom, ker bi ukinitev delovanja Rdečega križa v Miluh močno prizadela ne samo mestno, ampak tudi okoliško prebivalstvo. odbori, ki so si sledili do prihoda italijanske uprave v Trst, premalo zanimali za zaposlitev večjega števila oseb pri podjetju za mestno čistočo, hkrati pa so zaposlovali v razne urade preveliko število uradnikov, predvsem pripadnikov strank na oblasti, da se še danes občutijo negativne posledice politike tedanjih občinskih uprav. Dejansko ima sedaj občinsko podjetje za mestno čistočo na razpolago za čiščenje ulic v mestu, predmestju in v vseh okoliških vaseh samo 35 pometačev. Ce bi ti pometači delali 24 ur na dan, bi gotovo ne utegnili vsak dan očistiti na desetine in desetine km mestnih in predmestnih ulic ter okoliške vasi. Čeprav delajo včasih tudi po 12 ur na dan, v nedeljo dopoldne in v nekaterih praznikih, imajo vendar tudi oni pravico do minimalnega dnevnega odmora, do letnega dopusta, do nedeljskega in prazničnega odmora (vsaj delno). Poleg tega pa je treba upoštevati tudi odsotnosti zaradj bolezni in podobno. Ce na vse to pomislimo, potem nam ne bo težko ugotoviti, zakaj je mesto umazano. Za kroniko naj še povemo, da je za vse okoliške vasi tržaške občine sedaj na razpolago samo en pometač, ki ima svoje «stalno» domovanje na Opčinah, ki pa se od časa do časa odpravi na delo po vaseh, od Bazovice do Križa. Sv. Barbari . Jutri začne z KD za izbiro kandidatov predsedoval poslanec Matteo Matteotti, ki je zadolžen za odsek za krajevne ustanove pri osrednjem vodstvu stranke. * • • Danes ob 20. uri bo v kulturnem krožku pri Sv. Barbari zborovanje KPI, na katerem bo govoril dr. Karel šiškovič. V torek ob 19.30 bo v kinu »Verdi« v Miljah volilna tribuna KPI. Miljski župan Giordano Pacco bo orisal zakonski predlog KPI za deželni načrt gospodarskega razvoja. Odgovarjal bo tudi na vprašanja udeležencev. • * * Delo okrožnih demokristjanskih komisij za predložitev kandidatnih list se bliža koncu. Jutri začne svoje delo deželna komisija za sestavo kandidatnih list, ki bo prerešetala aelo omenjenih komisij in določila popolno listo KD za deželni svet. Nato bodo to listo poslali v odobritev osrednjemu vodstvu stranke v Rimu. Komisija je sestavljena iz 11 članov ter ji predseduje predsednik videmske pokrajine dr. Burtulo, ki zastopa deželnega tajnika Berzantija. Tržaško področje zastopajo v komisiji pokrajinski tajnik dr. Botteri, Rinaldi in Rino Bartoli. Na volitve se marljivo pripravlja tudi desnica. Liberalci bodo imeli jutri v kinu «Aurora» zborovanje, na katerem bosta govorila dr. Morpurgo in Trauner. Za misovce se je tržaška delegacija, v kateri so bili Lonciari, Morelli in Gefter Wondrich, udeležila sestanka v Rimu, na katerem so določili v splošnih obrisih volilno kampanjo in proučili kandidatno listo. Monarhisti (PDIUM) se tudi posvetujejo o možnosti nastopa na volitvah. Najprej so predlagali liberalcem, da bi nastopili na njihovih listah, ti pa so njihovo ponudbo zavrnili. SINDIKALNE VESTI Drugj dan «bele> stavke gasilcev Včeraj je bil drugi dan vsedržavne stavike gasilcev, ki se je o-mejila na opustitev raznih notranjih del po gasilskih domovih. Gasilci pa so seveda opravljali službo nujne pomoči talko da je šlo dejansko le za imim»HiiiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiuiHiliiMiiiiuiiiiiiiiiiniiininiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHii ZOPET ŽRTEV ZAHRBTNEGA MORILCA - PLINA Že od torka mrtev v stanovanju zaradi zastrupitve s plinom Po vseh znakih gre za nesrečo • Pokojnik je živel sam 2e pretekli torek je priletni starček, ki je sam živel v svojem stanovanju, postal žrtev zahrbtne, ga morilca, plina. Včeraj okrog 13. ure je neka najemnica telefonirala agentom letečega oddelka policije ter jih obvestila, da hišnega gospodarja, 83-letnega upokojenca Giuseppa Moduna iz Ul. Valerio 112 že od torka ni na spregled ter da se v bližini njegovega stanovanja širi značilen vonj po gorilnem plinu. Ko so agenti dobili telefonski poziv, so. se takoj odpeljali v Ul. Valerio, kjer so s pomočjo lestve dosegli okno Modunovega stanovanja v prvem nadstropju. Z nekim železom, ki so ga imeli na razpolago, so najprej in ne brez truda, odprli leseni rolo, potem še oknice in tako prišli v notranjost sobe, sredi katere je bila pečica iz katere je uhajal plin. Ključek na pečici je bil samo za četrtino odprt, gumijasta cev pa je bila pritrjena na pipico v zidu. V sosedni spalnici, katere vrata so bila odprta, pa so agenti našli mrtvega Moduna, ki je na postelji ležal pokrit z rjuhami. Na blazini je bil tudi precejšen madež. Preiskovalni organi so u-gotovili, da je nesrečnik pred smrtjo, ki je nastopila približno 50 ur prej, bruhal. V stanovanje je potem prišel sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je po pregledu trupla in ugotovitvi približne ure smrti, izdal dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice. Modun je v stanovanju živel sam, potem ko je pred nekaj meseci ovdovel. Njegovo smrt je treba pripisati nesreči, ker agenti niso v stanovanju dobili nobenega znaka, da bi se hotel Modun zastrupiti. V spalnici je bila še druga plinska pečica, vendar je bila pipica na njej zaprta. Ver-jetno je Modun prižgal pečico v sobi in jo potem nevede ugasil samo na pol, ali pa se je plin ponoči sam ugasU in potem začet uhajati. V Moduhovem stanovanju so potrebne formalnosti opra vili tudi agenti znanstvenega oddelka policije. Odlok komisariata o skrčenju Sclada Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata prinaša med drugim tudi odlok komisariata o delni spremembi odloka bivše ZVU o delovanju podporne ustanove Selad. Z novim odlokom se imenuje pri tej ustanovi komisija, ki bo izbirala brezposelne delavce iri uradnike, kateri uživajo pomoč. Pri tem bodo upoštevali trajanje njihove brezposelnosti in njih potrebnost ter imeli v vidu trajno vključitev tega osebja v redne delovne dejavnosti. Preprosto povedano: Selad bodo še bolj skrčili, češ da je »sedem suhih let» že mimo. Ženska in vespist v bolnišnico po nesreči Stanje povožene je zelo resno Sinoči se Je v Ul. Pindemonte dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 67-letna gospodinja Almira Bernardino por. Sla-taper iz Ul. Crispi 67. Ko je Ber-nardlnova hotela prečkati Ul. Pindemonte v bližini stavbe štev. 78, jo je z lambreto TS 31412 podrl 17-letni dijak Livio Husu iz Ul. dello Scoglio 115, ki je tedaj vozil proti središču. Pri trčenju sta ženska In vespist padla, toda medtem ko se je Husu ranil samo po nosu in levem kolenu, se je Bernardlnova hudo pobila po zatilju in zadobila možganski pretres. Oba ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Bernardinovo s pridržano prognozo sprejeli na drugi kirurški oddelek, Husu pa se bo na otorinološkem oddelku moral zdraviti 8 dni. Huda nesreča dveh zidarjev Dva zidarska pomočnika sta se včeraj poškodovala na gradbišču gradbenega podjetja Cividin in Rosenvvasser v Ul. P. P. Vergerio 9, pri katerem sta zaposlena. 24-letni Amelio Stefanelli iz Ul. Ca- nova 2 in 36-letni Giuseppe Visi tin iz Zagraja, Poggio Ttrza A mata 4 sta razdirala zidove bivše tin iz Zagraja, Poggio n- trza Ar- tovaine barv Zonca, ko sta v neznanih okoliščinah, ki jih nista mogla pojasniti, ker zaradi hudega zdravstvenega stanja nista mogla povedati ničesar, postala žrtvi nesreče. Stefanelli se je hudo pobil po desni strani prs, levi roki in spodnjem delu hrbta ter je bil v stanju šoka. Visintin se je tudi hudo pobil po desni strani prs, levem komolcu in desni nogi in za-dobll živčni pretres. Bolničarji RK, ki so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico so povedali samo, da so ju pobrali v Ul. Vergerio. Stefanelli se bo na pljučno kirurškem oddelku moral zdraviti 30 dni, 15 dni pa se bo moral zdraviti Visintin, katerega so sprejeli na drugi kirurški oddelek. Roka v stružnici Ko je delal pri mehanični stružnici v mizarski delavnici Antonini in Fragiacomo v Ul. Castagneto 5 se je včeraj ponesrečil 58-(etni mizar Giacomo Fragiacomo1 iz Ul. Baiamonti 22. Nerodno je postavil levo roko pod ostra rezila, ki so mu hudo poškodovala dlan in zapestje. Z zasebnim avtom so Fra-giacoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. . Z vespo v avto Zaradi trčenja z vespo v avto se bo 29-letni študent Nicola Pai-das iz Ul. Negrelli 24/1 ra nevrokirurškem oddelku moral zdraviti od 15 do 20 dni zaradi udarca po levem sencu in udarca v glavo. Nesreča se je dogodila okrog 13.30, ko se je Paidas /ožil z vespo TS 11181 po Ul. Coroneo navzdol in je v bližini stavbe štev. 31 trčil v fiat 600 TS 44085, ki ga je tedaj obračal na levo 47-letni Eliseo Venezian iz Ul. Schiappa-relli 17. Paidasa so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom. Z lestve je padel 32-letnj prodajalec Sergio Nodus iz Ul. Snnti 1 je uslužben v miro-dilnici »Skul* v Ul. Cologna 47 in ie predvčerajšnjim stal na lestvi ter razpostavljal blago na police. Nenadoma se je nerodno prestopil na klinu lestve in padel z višine treh metrov. Pri padcu si je Nodus verjetno zlomi! desno peto in gleženj, a je kljub temu nadaljeval svoje delo. Včeraj pa se je moral zateči v bolnišnico, ker so bile bolečine vedno hujše. Poklical je rešilni avto RK, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 15 do 4Q dni, VERDI Jutri ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Rossinijeve opere »Seviljski brivec« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Nino Verchl. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstapmc. Nazionale 15.00 «11 cardinaie« Tech-nlcoior. Tom Tryon, Romy Schnei-der. Arcobaleno 15.30 »Nel bene e im male«. Excelsior 15.30 »Intrigo a Stoccolma« Paul Newman, Elke Sommer. Teoh-nicolor. Fenice 15.00 «Me Lintook« Technico-lor. John Wayne, Mavreen 0’Hara. Grattacielo 16.00 »I Malamondo (Fol-lie d'Europa)» Technicolor. Strogo prepovedano mladini. Supercinema 15.30 »Laviamoci 11 cer-vello« Ugo Tognazzi prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «11 disprezzo« Technl-color. Brigitte Bardot, J. Palance. Prepovedano mladini. Filodrammatico 15.45 «Sammy va al sud». Aurora 16.30 «11 mio amore con Sa-mantha«. Cristallo 16.30 «La ragazza dl bube« Claudi a Cardinaie. Capitol 16.00 »Ouej certo non so che« Technicolor. Doris Day. Garibaldi 16.00 »Teto contro i 4» Toto, Peppino De Filippo. Sledi dvoboj Liston-Clay. Massimo 16.00 «Brenno 11 nemico di Roma« Gordon Mltchell. Technicolor. Impero 16.00 cPrendila fe mia«. Moderno 16.00 »I tre della croce del sud« John Wayne, Elisabette EUen. Technicolor. Astoria 16.30 »Io confesso« Montgo-mery Clift, Anne Baxter. Astra 16.30 »I misteri di Parigi«. Vittorlo Veneto 15.45 «L’amore dif-ficile« Catherine Spaak, V. Gass-man, E. Salerno. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «1 Quatt.ro moschettie-ri» Fabrizzi, Taranto, De Filippo. Ideale 16.00 «11 risveglio del guer-riero« B. Bardot. Prepovedano mladimi. Marconi 16.00 «11 figlio dello sceic-co» Techmiicolor. Gordon Scott, Cri-stina Gaioni. Skedenj 16.00 «11 granduca e Mister Pimm« Technicolor. Glenn Ford. KINO SKEDENJ predvaja danes 14. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: IL GRANDUCA MISTER PIMM (Nadvojvoda in mister Pimm) Igrajo: G. FORD, C. BOYER in H. LANGE Ljudska prosveta V dvorani srenjske hiše v Borštu bo danes 14. t.m. ob 20.30 predavanje o potovanju Po Turčiji. Predavanje spremljajo številni barvni diapozitivi. Planlnsko-smučarsk! izlet SPDT. **■ Na Jožefovo 19. t.m. priredi SPDT planinski izlet na Krvavec za smučarje m nesmučarje. Pot tja In nazaj skozi Ljubljano. Vpisovanje v Ulici Geppa 9-11. v dnevnih urah. • • » Slovenski klub v Trstu priredi 2-dnevni majniški izlet v Hrvaško Primorje na Reko, v Bakar, Kraljevi-co Cnkvemco m Senj v soboto 16. m v nedeljo 17. maja 1964, Cena izle-ta za vožnjo, prehrano (kosilo v Crikventci, večerja m kosilo v Senju, pokušnja vina v Šilu na otoku Krku) m prenočevanje v hotelu Nehaj v Senju Je 5.500 ijr za osebo (polovica vsote ob vpisu). Slovenski klub vabi k udeležbi. Prijave pri turističnem uradu AURORA, Ulica Ctcerone ali pismeno na Slovenski klub. Ul. Geppa t. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. marca se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 97-letma Irene TsoheT-natsch vd. MarconetM, 75-letni Antonio De Miarchi, 66-letna Maria Ca-policchlo vd. Vecchiet, 52-letna Germana Muslzza, 67-letna Maria Anoz Lisi:, 66-!etna Maria Silecchia vd. Ardito, 76-letnl Eugenlo Pescheg. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <».—15.) Giustl, Ul. Bonomea 93; dr. Ro»-settl, Ul. Combl 19; dr. Slgnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro comp Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv.'Jakoba J' Alla Minerva, Trg sv. Frančiška l! Al Due Mori, Trg Uniti 4; G. P»" pa, Ul. Felluga 46. NOČNA SLUŽBA LEKARN (».—15.) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Al Db* Mori, Trg UnltS 4; G. Papa, Ul- F®1' luga 4«, VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cenei v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) 71 59 118 31 32 56 83 53 24 35 77 75 24 259 375 pomaranče 47 188 limone 59 106 mandarini 94 212 jabolka 24 153 hruške a . .. 83 176 pesa 15 75 artičoke 25 110 zelje 51 83 cvetača 59 118 ohrovt 41 71 cikorija • •••«•••• 10 41 čebula s , -. 22 45 koromač . 59 94 solata 38 138 krompir 16 46 paradižnik . . ... 94 440 gorlški rdeči radlč . . 275 438 pisani rdeči radič . . . 325 350 uvoženi zeleni radič . 188 225 zelena 118 153 uvožena špinača .... 38 113 200 129 75 Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpecl IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN PREDVOLILNA DEŽELNA PANORAMA NA GORIŠKEM IN VIDEMSKEM Včeraj je bila že 50. razprava o aferi v združenih bolnišnicah Zaslišali so še 12 obrobnih prič - Zaradi kraje obsojen mladenič, ki je pobegnil iz Jugoslavije ^f*3ClflO SO Z H 3 dl S 3 ITI O kdlTCllCldll krščanske demokracije in PSDI No procesu proti dr. Stenu in j ženci. sami, določeno materialno ostalim soobtožencem zaradi škan- korist; dala v združenih bolnišnicah so sodniki zaslišali včeraj spet 12 prič. Včerajšnje zasedanje je bilo že petdeseto, .odkar se je razprava začela sredi novembr^ lanskega leta., • \ Zadnje razprave so seveda precej izgubile na svoji zanimivosti, ker gre v glavnem za pričevanje ljudi, ki utegnejo pojasniti le nekatere obrobne okoliščine. Včeraj so sodniki zaslišali najprej dva šoferja, Guerrina Cep-Pija in Giordana Bertanija, ki sta pričala v zvezi s tistim delom obtožnice, ki dolži Coderina, da je odpeljal iz bolnišnice pri Magdaleni nekaj rabljenega kovinskega materiala. Kot smo že Včeraj obširno poročali, je Code-rin odpeljal iz omenjene bolnišnice več železnih podpornikov, za .katere je izjavil, da jih bo izročil otroški bolnišnici. Preiskovalni organi pa so ugotovili, da je del. tega materiala porabil on sam. Obtoženec se je zagovarjal rekoč, .da je dobil material od podjetja; '«Idrotermici», ki je demoliralo Stare parne kotle. Nekoliko bolj zanimive so bile »ogoče izjave podjetnikov geom. Renza Di Ragogne in Adolfa Mon-; tagninija. Renzo Di Ragogna je izjavil,. da je privolil prošnji podjetja Caputo, ki je opravilo v; združenih bolnišnicah več del, naj > v njegovem imenu (v ta namen je tudi izročil omenjenemu podjetju pisemski papir z oznako svp-; ■jega podjetja) napravi prošnjo,za, udeležbo pri natečaju za neka de-; la v bolnišnici. To pa le pod po- ; gojem, dg bi njegovo podjetje ne j zmagalo na natečaju, ker on sam j Osebno ni bil zainteresiran za razpisana dela. Privolil pa je ,proš-fcji vodstva podjetja Caputo zaradi stanovske solidarnosti. . Podjetnik Adolfo Montagnini pa je izjavil, da ni nikoli pooblastil podjetja Caputo, da bi V_ njegovem imenu napravilo prošnjo 'za sodelovanje pri natečaju. Ustrezne prošnje on sam na vsak način ni predložil. Ni pa izključil, da je morda ob kaki priliki izročil Podjetju Caputo pisemski Papir z oznako svojega podjetja. Te okoliščine zanimajo sodnike, ker sp bili preiskovalni organi mnenja, da 'so bili razni natečaji, ki jih je razpisalo vodstvo' združenih bolnišnic, v bistvu sleparski. Obtožnica trdi pamrpč, da je bilo že vnaprej določeno, da bodo dela pripadla nekaterim podjetjem, ki so bila tesno povezana z dr. Stenom in _ inž. Cisilinom. Nadaljnji dve pridi sta bila GiO* Vanni Magnoni in njegov sm Lorenze. Sodniki so ju zaslišali v zvezi z deli, ki S6 jih opravili v bolnišnici pri Magdaleni pri gradnji ogrevalnih naprav. Podjetnika Raffaeie Bellini ir. Fausto Fragm-como pa sta podaja nekaj. izjaV; glede del, ki so jih opravili na' oddelku za okužene v bolnišnici Pri. jKagdaJ.eni; in. pbdž^uptr podjetji) Luigi Negnsin, kije zgladilo odsek »plačnikov« na kirurškem oddelku v splošni bolnišnici. Zadnji je bil na vrsti, pred običajno poldnevno pavzo geom. Fulvio Tonini, ki je v imenu ustanove SELAD vodil dela v inštitutu legalne, medicine. V drugem delu včerajšnje razprave so sodniki zaslišali še Um-berta Schreiberja, inštalaterja združenih bolnišnic in zidarja Be-nita Zuppina, ki je svoj čas dejal pri podjetju Caputo. Ta je izjavil, da je delal tri mesece ha Rentgenskem inštitutu. Končno je bil zaslišan še Cristoforo Belli, ki je opravil nekaj del na račun podjetja Negrisib. ..Vsa ta obrobna pričevanja služijo sodnikom zato, da bi ugoto-Vdi, če je res, kot pravi obtožnica, da so obtoženci uporabljali delovno. silo in material združenih bolnišnic zato, da bi imela zaseb-na podjetja in seveda tudi obto- Pred kazenskimi sodniki (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli, obramba Sardos) se je., moral zagovarjati 25-letni AnjeT .Mihalič, k. je nekaj časa stanoval v Trstu na Lonjerski cesti. Še razmeroma mladi Mihalič je pred več kot 9 meseci Zbežal iz Jugoslavije (doma je na bližnjem Krasu), prišel v Trst ter delal tu pa tam, kakor so pač prilike nanesle. Nikoli pa se ni prijavil policijskim oblastem. V hiši na Lonjerski cesti, kjer j'e preživel večji del časa odkar je zbežal iz Jugoslavije, je spoznal gospodarjevo hčer ter spletel z njo ljubezensko razmerje. Njuni odnosi so postali tako resni, da je dekle nazadnje ugotovilo, da bo postala mati. Kaj je napotilo Mihaliča, da je šel krast? Morda dejstvo, da ni dovolj zaslužil, da bi nudil vsaj nekaj svoji Zaročenki? Ni mogoče izključiti te možnosti, čeprav pa je z druge strani res, da se je mladenič znašel v precepu zaradi svojega neurejenega položaja. Dejstvo je, da je v decembru lani in v januarju letos ukradel Milanu Pertotu pletenko s 35 litri vina in okoli 18,000 lir. Mladenič je v teh mesecih delal pri nekem gospodarju na Pesku in nato pri Pertotu. 'Ta ga je nekega dne zalotil v kleti,-kjer na vsak način ni imel nobenega opravka, To je napotilo gospodarja, da je začel sumiti v njegovo poštenost. Policijske oblasti so aretirale Mihaliča 7. februarja letos ter so ga prijavile sodišču zaradi tatvine. Sodniki'so ga spoznali za krive-;ga ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 10 inesecev ln 15 dni zapora. Hkrati so odtočili, naj ga takoj izpustijo na (svobodo. V «Standi» je kradla V veleblagovnici »Standa« ljudje z dolgimi prsti nimajo sreče. Ob vsaki stojnici stojijo pazniki, ki z bistrim očesom opazujejo kretnje kupcev. Eden teh paznikov je predvčerajšnjim popoldne opazil 39-letno Lidio Zanardo por. Simonit iz Ul. Catalani 8, ki je hodila od stojnice do stojnice ter s hitro kretnjo najprej pobrala volneno moško majico, potem pa salamo in škatlo- s sirčkom «Mil-kana». Ukradeno blago je , stlačila v torbo. Ko se je Zanardova napotila proti izhodu, pa se ji je paznik približal ter jo pova- bil v ravnateljev urad, odkoder-je telefonsko poklical agente s komisariata na Trgu Dalmazia. Agenti so Zanardovi ukradeno blago zaplenili ter ga vrnili lastniku — vse skupaj je bilo vredno 3500 lir — žensko pa so odpeljali na zaslišanje na komisariat ter jo; nato- Izpustili na začasno svobodo, še prej pa so jo prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. V Ul. Carducci je podrl žensko Ko je včeraj zjutraj 33-letna An-na Falconetti por. La Macchia iz naselja Sv. Sergija 2217 hotela prečkati Ul. Carducci pri hišni st. 35-a, jo je sredi ceste z lam-breto TS 31252 dregnil 24-letni u-radnik Alfredo Zotti iz Ul. Laz-zaretto VecCbio 26, ki se je vozil v smeri proti Trgu Garibaldi. Fal-conettijeva je zaradi nenadnega sunka izgubila ravnotežje in padla ter se pri tem ranila in pobila po desni rtogi. Mimoidoči so po-nesrečenki priskočili na pomoč in ji pomagali v rešilni avto RK, s katerim so jo prepeljali v bolnišnico. Tam so ji zdravniki nudili prvo pomoč in jo nato odslovili s prognozo okrevania v enem tednu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Predvčerajšnjim ponoči so neznani tatovi odpeljali lambreto TS 20587, ki jo je 22-letni Aldo Rustja iz Ul. della Guardia 12 pustil v bližini doma. Ukrade-nec se je zglasil na letečem oddelku policije in povedal, da je bila lambreta vredna 50.000 lir. Goriško volilno okrožje bo v deželnem parlamentu zastopano s 7, videmsko z 21, okrožje Tolmezzo pa s 6 poslanci Izlet s SPD Na velikonočni ponedeljek dne 30. t. m. priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice tradicionalni popoldanski avtobusni izlet. Za cilj so tokrat izbrali Re-pentabor in Repen na Tržaškem. Vpisovanje najkasneje do 25. t.m. pri Arturju Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8. Vožnja stane za člane po 500 in za nečlane po 600 lir. Odhod avtobusa s Travnika v Gorici ob 13.30 in iz Podgore ob 13.45. Na izletu je na sporedu tudi prosta zabava saj bo z izletniki odšel tudi trio Elio iz Podgore, k; bo igral vesele poskočnice, priredili pa bodo tudi srečolov z bogatimi dobitki. Občinski delavci v Gorici so včeraj odstranili debele plasti reklamnih lepa.ov z občinskih o-glasnih desk, kjer bodo te dni začrtali prostor, na katerega bodo stranke, udeležene v volilni borbi, mogle lepiti svoje lepake. Občinska uprava je tudi pozvala o-sebe, ki so pripravljene raznašati volilna po-trdila za deželne volitve, naj se zglasijo na županstvu ter vložijo prošnjo na pro-tokolnem uradu. Stranke se že temeljito pripravljajo na volilno borbo, ki bo zaradi ocenjevanja levega centra in zaradi prisotnosti nove politične sil? PSIUP ena izmed na.bolj razgibanih, kar smo jih imeli v zadnjih letih v naših krajih. Doslej sta v goriški pokrajini objavili seznam svojih kandidatov samo PSDI itn KD. Vsaka je postavila .na listo po sedem kandidatov, kolikor jih bo izvoljenih v naši pokrajini. Na listi PSDI so Bon iz Tržiča, Boscarol iz Ronk, Candussi i,n odv. Cesare iz Gorice, Dissette iz Gradeža, Maran-gon iz Krmi-na in Rovls iz Gorice. Socialdemokrati bodo po splošnih predvidevanjih imeli enega poslanca; zdi se, da se stranka ogre. va za odv, Devetaga. Sedem kandidatov so izbrali tudi demokristjani, im sicer Cisilina iz Krmina, Cociannija, načelnika skupine KD v pokrajinskem svetu, odv. Ginaldija iz Tržiča, Gno-ata iz Starancana, Marocca iz Gradeža, Peressona iz Villess, dr. Tripanija, načelnika skupine KD v občinskem svetu v Gorici. Krščanska demokracija bo izvolila tri poslance. Največ možnosti i-majo Oocianni, Tripani in odv. Gi-naldi. Nič uradnega niso objavile ostale stranke. Komunistična partija je seznam kandidatov poslala v odobritev v Rim. Federacija si prizadeva, da bi bila dva izvoljena poslanca, kolikor jih bo dobi-la KPI v goriški pokrajini, sindikalist Bergomas in akademik E-mil Jarc iz Doberdoba. V Italijanski socialistični stran- podobna navlaka, ki spada tudi iz ki so še vedno v teku diskusije ! higienskih ozirov na smetišče, okoli imen kandidatov. Najpogo- Svoj čas so imeli v Podgori pome-steje se omenjajo naslednja tri i- ...............................................................................................iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiittmiiiiiitiiniinniiiiia VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA mena: pokrajinski tajnik stranke Semola, sindikalist Zuliani in učitelj Celie, avtonomist, ki pa je hudo obolel in se zanj ne ve, v kolikšni meri bo mogel sodelovati v volilni kampanji. Slovenski člani stranke pa zahtevajo, da bi kandidiral tudi njihov zastopnik. Skupna slovenska lista bo predstavila svojega kandidata, ki bo po vsej verjetnosti eden za Trst in Gorico. . V videmskem volilnem okrožju, pod katero spadajo tudi beneški Slovenci, bo izvoljenih 21 poslancev. Predvidevanja so naslednja: KD 9; med temi naj bi bil tudi župan iz Sentlenarda Egidio Sclau-nich, ki je eden izmed treh kandidatov, izbranih v soglasju s predstavniki prebivalstva Beneške Slovenije. Po tri poslance bodo imeli PSI, KPI in PSDI. Obstaja resna možnost, da bo PSIUP izvolila bivšega poslanca Bettolija iz Pordenona, ki bo skoraj gotovo kandidiral v Pordenonu, Vidmu in Gorici. Po enega bosta dobila še PLI in MSI. Slovenci Kanalske doline, Rezije in Gorjanov v Benečiji bodo spadali pod Tolmezzo, ki bo predvidoma do-bil naslednjih 6 poslancev: KD 3, KPI, PSDI in PSI pa po enega. Doslej smo imeli v Gorici dva govornika centralnih vodstev liberalca Malagodija in komunista Pa-jetto. Krščanska demokracija bo v začetku prihodnjega meseca pripeljala Colomba in Rumorja. Desničarsko strujo bosta zagovarjala Andreotti in Sceiba. Jutri se bo v Gorici sestal deželni volilni odbor KD, ki bo določil kandidate za vseh pet volilnih okrožij. _ .Živahne priprave za bližnjo turistično sezono na Koprskem Nova bencinska črpalka in turistični biro na škofijskem bloku - Razširjanje križišča pri odcepu k Sv. Nikolaju - Grednja krožne proge v Postojnski jami Potniki, ki potujejo Skozi mednarodni obmejni b-loik pod Škofijami, se sprašujejo, kaj gradijo in pripravljajo na jugoslovanski strani. Ze pred nekaj tedni so začeli uravnavati zemljo in kopati temelj, zdaj pa so se začele že dvigati stavbe. Zagotavljajo, da bo do 1. maja vse dokončano in urejeno. Zato delajo s pospešenim tempom. Dela hočejo vsekakor dokončati pred začetkom turistične sezone, ki bo po napovedi izvedencev letos še bolj živahna kakor prejšnja leta. Na obeh straneh ceste bodo zgradili čedni stav- ft/JVO PROSEKjJK^TOVEL predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 url Universal film: 5 volti delFassassino (5 morilčevih obrazov) Igrajo: TONY CURTIS, KIRK DOUGLAS, BURT LANCASTER, FRANK SINATRA in ROBERT MITCHUM Tune na Cnčut predvaja danes 18. uri film: m 14. t. m. ob TOTO di notte n. 1 (TOTO1 PONOČI št. 1) Igrajo: TOTO’ in MACARIO, PASCALINE, MARGARET LEE Mladini pod 16. letom vstop prepovedan ~ lil K O .IB18» PBOSEK predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 url Paramount film: HUD, H Sil VAGGIO (DIVJI HUD) Ljubezen, upor in nasilje, po romanu Larryja McMurtryja PATRICIA NEAL in MELVYN DOUGLAS Igrajo: pAUL NEWMAN, bi za bencinske orpaUe. Prav ta- I te jame. Najbrž pa stvar ne bo ko bo na obeh straneh obširen | tako huda. Po predvidenih načr-rostor za parkiranje avtomobi- lov, avtobusov in tovornjakov. Razen tega pa bodo zgradili tudi turistični urad z menjalnico ter malo trgovino, v kateri bodo pro-dajali za devize razno blago (fotografske aparate, tranzistorje, daljnoglede, inozemske cigarete itd.) po zelo nizki ceni in sicer brez carinskih dajatev. Zaradi vedno večjega prometa na cesti Koper-Ljubljana in Ko-per-Trst ter zaradi razvoja turizma so pred kratkim začeli širi-ti in urejevati križišče Trst-Ko-per-Ankaran-Ljubljana. To je prav gotovo najbolj prometna točka na Primorskem in zahteva nujno ureditev. Razširili bodo križišče in most pri bifeju, ki je poleg avtobusnega postajaliSča Verjetno bodo tudi to delo dokončali pred začetnem turistične sezone. Razen na koprski obali se pridno pripravljajo na bližnjo turistično sezono tudi v vseh drugih pomembnejših turističnih predelih Primorske, Mnogo novega se letos obeta tudi v Postojni in bližnji okolici. Letos bodo med drugim zgradili krožno progo v sami jami. V zvezi s tem je tu-di nekaj pomislekov, češ da bo železnica prizadela naravne lepo- tih bi bila prva faza krožne proge v jami končana do 23. aprila, to je ob občinskem prazniku v Postojni. Ta del proge bo povezal vhod v jamo s končno postajo pod Veliko goro. Glede druge faze kaže, da jo bodo začeli u-resničevati v najkrajšem času, saj so načrte že naročili. Z drugo fazo bodo podaljšali progo do koncertne dvorane. Po dokončni izgradnji krožne proge se bo lahko znatno povečal obisk Postojnske jame, saj bo vlak odhajal vsakih 15 minut. To pomeni, da ai bo lahko jamo ogledalo vsak dan okrog 5.000 ljudi, medtem ko znaša sedanja zmogljivost največ 3.600 ljudi. Modernizacijo Postojnske jame je zahteval sam razvoj, saj se je obisk iz leta v leto rekordno ve čal. Statistični podatki kažejo, da so jamo do sedaj obiskali turisti iz 92 držav, lani pa so dosegli do sedaj največji obisk — 350.000 ljudi Turistični delavci računajo, da bo to število letos še večje. V zvezi s tem tudi pripravljajo še nekaj preureditev okolici jame. Tako bodo asfaltirali parkirni prostor za okrog 400 vozil ter dogradili servisni pa1 viljon z delikateso in prodajalno spominkov. Jutri zborovanje PSI v Vidmu Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI sporoča: «V nedeljo 15. t. m. ob 10.30 bo na Trgu XX. Settembre v Vidmu (v primeru slabega vremena pa dvorani Ajace) zborovanje PSI na katerem bo govoril glavni tajnik stranke De Martino. Goriška federacija PSI organizira za to avtobusno vožnjo v Videm. Avtobus odhaja ob 8. uri it Tržiča skozi Ronke, Gradiško in Gorico, kjer bo odhajal ob 8.40 s križišča pri Madonninl in skozi Krmin v Videm. tača, ki je vsaj za silo poskrbel v tem oziru. Sedaj pa pošlje občinska uprava iz Gorice nekaj delavcev pred praznikom vseh svetnikov, da nekoliko uredijo pokopališče in njegovo okolico ter morda še pred veliko nočjo in kakšnim drugim večjim praznikom. V vseh ostalih mesecih pa se to delo zanemarja in le na glavni cesti je nekoliko bolje, ker tu poskrbi za večjo snago sama tekstilna tovarna. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku, tel. 29-72. VESTI IZ STEVERJANA Danes zvečer sefa občinskega sveta Na Dvoru bodo razširili gostilniško dvorišče Za danes v soboto zvečer ob 20. uri je števerjanski župan Erme-negild Podveršič sklical sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je sedem točk, o katerih naj bi svetovalci razpravljali. Tako bodo govorili o otroškem vrtcu, ki je bil pred kratkim ponovno otvor-jen, pa še nima popolne opreme. Razpravljali bodo nadalje o potrebi odprtja nove gostilne ali proti njej, nadalje o konzorciju s Sovodnjami glede občinskega tajnika, o asfaltiranju občinske ceste ter o nakupu prevoznega sredstva za potrebe občinske u-prave. Pomenili se bodo tudi o dražbeni oddaji del za ureditev pokopališča v Jazbinah in na koncu še o drugih problemih, ki niso izrecno na dnevnem redu pa zanimajo občinske upravitelje odnosno občane, ki jih upravljajo. . Seja je kot običajno javna in I ima vsak občan, pa tudi kdorko- iiniiitiiiiliiiiiifiiiiuiiiiiiiiitiiiliimiiiiifitiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiMmniiiiimiil S POMLADJO SE POVEČUJE SMRAD Horn fe še vedno odkrit na otroškem igrišču Tudi živalski kotiček bi privlačeval otroke V Podgori potrebujejo občinskega pometača Podgora je sicer ločena od ostalega dela Gorice po Soči, vendar bi to ne smelo strogo ločiti ta predel od mesta, saj je z njim povezan kar s tremi mostovi. In vendar se to odrezanost opazi že na cestah, od katerih jih je precej, ki čakajo na ureditev in a-sfaltiranje. Med njimi naj danes omenimo Ul. Calvario, Pred kratkim so delavci na njej na debelo posuli gramoz in tisti, ki morajo vsak dan po njej, pravijo, da bi bilo mnogo boljše, če bi jo samo izravnali z valjarjem in odstranili kamenje, ki štrli iz cestišča. Poleg tega pa ni v Podgori nikogar, ki bi skrbel za snago na cesti. To se vidi prav na tej uli-ci in v sosednji Ul. Attimis, kjer li drugi pravico, da ji prisostvuje. Za občane bi bilo celo koristno, če bi v večjem številu prihajali na seje občinskega sveta, saj bi tako od blizu videli in spoznali, kako se upravlja njihove občinske zadeve. Med gostilničarji, ki so zaprosili za prispevek pokrajinske turistične ustanove za izboljšanje svojega gostinskega obrata, je tudi gostilna baronice Taco na Dvoru. Tu nameravajo odstraniti staro klet, ki so jo že odkrili in na tem mestu razširiti dvorišče. S tem bodo pridobili precej prostora za poletne goste, ki kaj radi prihajajo ob nedeljah in praznikih tja gori in tudi za njihove avtomobile. Seveda pa bi bilo treba do tam urediti in asfaltirati tudi cesto iz Gorice. Goriško županstvo je že pred meseci izglasovalo 25 milijonov za ureditev svojega dela ceste skozi Grojno in tudi šte-verjanska občina se menda pripravlja, da bi polila s spalmobi-tom še nov del občinske ceste. Upamo, da niti eni niti drugi z delom ne bodo preveč odlašali. Razgovori na pokrajini o vojaških služnostih s predstavniki iz Rima Danes do-poldne bo na sedežu pokrajinske uprave sestanek z u-deležbo predstavnikov obrambne-ga ministrstva iz Rima, na katerem bodo razpravljali o vojaških služnostih na Goriškem. Sestanek bo ob 10. uri. Poleg predsednika pokrajinske uprave dr. Chientaro-lija bodo sodelovali pri teh razgovorih tudi predstavniki drugih krajevnih ustanov, ki so se v zad. njem času najbolj zanimali za to vprašanje. Po neuradnih vesteh iz Rima se zdi, da so vojaške oblasti neko. liko popustile kar se tiče ozemlja pri Romansu, ki naj pride pod vojaško služnost. Po teh vesteh naj bi pustili izven teh omejitev kakih 35 ha najbolj rodovitne zemlje. ttliiitiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiHtiiiifimMiitiimiiiiiiiiiiimiitimiimffitiitiiitfiiifiiiMtiiiiiiiifiiiinitmiiiitimTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiimiiiiiiMiiiMiiiiiB IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Dve smrtni prometni nesreči lani v bližini Tržiča V eni je izgubil življenje kolesar, v drugi pa turški mornar Oba šoferja je sodišče obsodilo - Obsojen tudi vinjen mladenič Čeprav je zima te dni še pomahala z repom in je živo srebro padlo za nekaj stopinj v nočnih urah pod ničlo, pa se že čuti v zraku vonj pomladi. Vonj pa :e čuti tudi v dolini Koma, kjer je urejeno otroško igrišče, čeprav, ta ni nič kaj pomladanski, amuaa zaudarja po greznici. Občinska u-prava je že v jeseni sprejela in odobrila sklep, da bodo vsaj ta del struge Korna pokrili ter na ta način valorizirali lepe nasade, ki so se tu razvili v zadnjih letih. Do sedaj pa z deli niso niti začeli in ne kaže, da jih bodo dokončali do zaključka sezone. Omenimo naj še, da bi mestni čuvaji morali bolje skrbeti za red na otroškem igrišču in bližnjem okolju. Res je, da en sam čuvaj, k; mora skrbeti poleg tega še za nasade, ni dovolj. Zato pa bi morali mestni stražniki večkrat pokukati tja doli, ker se često dogajajo reči, ki niso moralen vzor niti za odrasle, kaj šele za otroke in marsikatera mati je že protestirala zaradi pohujšljivih prizorov, ki jim morajo biti priča ter so nekateri taki primeri prišli celo pred sodišče. Ko bo potok Korn pokrit, bi se dalo na tem kraju urediti še kakšno novost, ki bi še bolj privlačevala najmlajše meščane. Tako na primer so nekateri predlagali, naj bi uredili v kakšnem kotičku nekak majhen živalski vrt z najznačilnejšimi primerki živali in ptičev, ki bi se jih otroci naučili spoznavati neposredno v naravi. Sodišče je včeraj proučilo dve smrtni nesreči, ki sta se zgodili v bližini Tržiča. 25. unija lani je šofer tovornika Ferrucoio Zor-zetto, ki se je peljal po državni cesti iz Tržiča proti Benetkam, prehitel kmečko vozilo in povozil kolesarja, 25-letnega Giuseppa Bagata iz Beljana, ki se je pripeljal z nasprotne strani. Kolesar je umrl med prevozom v bolnišnico. Zorzeta je tožila Imelda Bagat, sestra ponesrečenega kolesarja. Kot civilna stranka sta se prijavila tudi strica, vendar je sodišče priznalo samo sestro. Državni pravdnik je za kamio-nista zahteval 9 mesecev zapora in odvzem šoferskega dovoljenja a dobo dveh let. Branilec je zan-eval oprostitev zaradi pomanjka-ja dokazov. Sodišče je pogrjno brez vpisa v kazenski list, po rajšem posvetovanju obsodilo ob-olženca na 4 mesece zapira in dvzem šoferskega dovoljenja za 9 mesecev. Povračilo škode ho določilo civilno sodišče. Zaradi enake obdolžitve (nenamerni umor) leži ob cesti mnogo nesnage, prasne konzervna škatle in druga se je zagovarjal tudi 35-letni Leo-llliillliiiMiiiiiilliiiiliillillllllHiiliillliliimiiiliiilliiinmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiMiiiitiiiiMilmiiiiiiii DVE NEZGODI V TRŽIČU Pri zaprtem semaforju vespiet trčil v avtobus Mopedist se je zaletel v tovornik železniške uprave Včeraj zjutraj okrog 7.20 je vozil 32-letni Mario Bianchini, ki stanuje v Staranzanu, Ul. Verde 3, mestni avtobus podjetja Bonezži iz ladjedelnice proti središču Tržiča. Ko je privozil do križišča Ulic Cosulich in 9. Giugno in ker je bila na semaforju zelena luč, je šel skozi križišče. V tem pa je iz smeri Od Ronk privozil na vespi 32-letni Ermenegildo Sarto-ri iz Fogliana, ki je imel na zadnjem sedežu kot sopotnika 31-let-nega Giacoma LaUrentija iz Tržiča, Ul. Bosco 27. Skuterist ni opazil, da je na njegovi strani semaforja rdeča luč, zavozil je na križišče ter se zaletel v avtobus. Pri tem sta seveda oba potnika padla na tla, vendar pa sta imela še srečo in se je lažje pobil samo Sartori, Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico kjer so mu ugotovili rano na čelu, praske na obrazu in udarec na lobanji ter so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju. Tudi vespa je bila precej poškodovana. Ob 18.25 pa je mopedist 14-letni Sergio Doria iz Tržiča Ul. Caprin 2. ki se je peljal po Ulici Ran-daccio od postaje navzdol, trčil jim vozilom na levo, v tovornik železniške uprave, ki ga je vozu 42-letni Alfredo Morselli. Pri te.n je bil lažje ranjen Doria, ki so mu nudili v bolnišnici prvo pomoč s prognozo okrevanja v treh dneh zaradi manjše poškodbe na kolenu. Tudi njegovo vozilo je bilo poškodovano. V obeh primerih je prišla na kraj nezgode izvidnica cestne policije iz Tržiča, ki je napravila o nesreči zapisnik. nardo Basilico, trgovski potnik iz Milana, ki je 2. septembra lani na križišču s trbiško cesto povozil turškega državljana 17-letnega So-guka Cetina, ki svojega tovariša (po vsej verjetnosti sta bila mornarja) vračal v pristanišče. Basilico se je s svojim avtom fiat 1300 od zadaj zaletel v Turka, da ga je na srednjem delu karoserije peljal še 50 metrov dalje, kjer je padel na tla in obležal mrtev. Milančan se je izgovarjal, da se je nesreča pripetila zaradi tega, ker je Turek nenadoma stopil na sredino ceste. Koristi staršev umrlega Turka je branil odv. Poillucci, ki je zahteval 10 milijonov lir odškodnine. Državni pravdnik je predlagal 6 mesecev zapora, Milančanov branilec pa o-prostitev odnosno sokrivdo kot drugo rešitev. Sodišče je pogojno in brez vpisa obsodilo Basilica na 4 mesece zapora, odvzem šoferskega dovoljenja za dobo 9 mesecev ter povračilo sodnih stroškov. Kazensko sodišče je priznalo obema roditeljema po en milijon lir odškodnine. Včeraj so pred okrožnim sodi. ščem v Gorici sodili 19-let.nemu Salvatoru Marolti iz Tržiča, Trg Liberta 5. Obdolžili so ga, da je žalil javnega funkcionarja v pri. sotnosti večjega števila oseb in da se mu je upiral v pijanosti, 1. decembra lani je bil Marotta na plesu v Romkah. Ker se je v dvorani prepiral, sta ga dva karabinjerja v civilu pospremila iz dvorane. Vrnil se je vanjo z odrivom "karabinjerja na vratih, ki ga je ozmerjal z svigliacco«. Karabinjer ga je pozval, naj mu sle- di v vojašnico, kjer ga je zdrav, nik pregledal in ugotovil, da je bil močno vinjen. Na včerajšnji razpravi je obdol-se je v družbi ženec priznal, da je preveč pil. Raznašanje volilnih potrdil Goriško županstvo sporoča vsem prizadetim, ki bi želeli raznaššti volilna potrdila za bližnje deželne volitve, naj napravijo zadevno prošnjo in jo izročijo na protokol-nem uradu tega županstva. na križišču, kjer j* hotel > svo-1 segla 65 odst. Dežja je padlo 4 nun. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 11,9 stopinje nad ničlo ob 16.10 in najnižjo 5 stopinj nad ničlo ob 3. uri zjutraj. Povprečna dnevna vlaga je do- Opijanil se je zaradi mešanja piva m žganja. Po zahtevi državne, ga pravdnika, r.aj Marotto obsodijo na 6 mesecev zapora zaradi žaljenja javnega funkcionarja pred občinstvom in na 6 tisoč lir zaradi pijanosti, je govoril branilec Boni, ki je dejal, da ni bilo nasilja niti žalitve ter zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov za obdolžitev pijanosti. Sodišče ga je obsodilo na 6 me. secev zapora zaradi žalitve ter ga oprostilo obdolžitve pijanosti. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Sodišče mu ni moglo izreči oprostitve, ker je mla. demič storil prekršek nekaj mesecev potem, ko je prestopil prag 18. leta starosti. VERDI. 17.15 in 21.: «Laurence d’A-rabian, P. OTooln, Alec Guinness in Antoni Quinn; ameriški kine-maskopski film v barvah. CORSO. 17.15: «Fammi pošto teso-ro», D. Day in J. Garner; ameriški cinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VITTOR1A. 17.15: «La visita«, Sandra Milo in F. Perier. Italijanski film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «1 diavoli di Spartivento«, J. Barryomer jr. in S. Gabel. Barvni kinemaskopski film. Zadnja predstava ob 21.30. Čeprav se včasih še ne zdi, pa vendar prihaja pomlad v deželo. To ee občuti tudi blizu zelenjadnega trga v Gorici, kjer so dre Vesni čar ji razstavili za prodajo sadike sadnega in lepotičnega drevja. To prihaja iz drugih pokrajin, kot n. pr. Iz Trevisa in celo iz Pistoje, vendar pa imamo na Goriškem tudi domače drevesnice in zlasti za trte so morda bolj priporočljive Vedno večja zmeda v aferi bolonjskega dopinga Razsodišče Koče odložitev tekme BOLOGNA-SPAL MILAN, 13. — Disciplinsko razsodišče FIGC je spregovorilo: po zasliševanju nekaterih članov vodstva Bologne in dolgi debati o obtožbi petim bolonjskim igralcem, da so se za tekmo s Torinom poslužili bodrilnih sredstev, so člani komisije sklenili zahtevati z nujno proceduro odložitev nedeljske tekme Bologna - Spal na kasneje. In razlog’ Predvsem, ker je sodna oblast zaplenila vzorce urin in zato ni mogoče izvesti nove analize, kot pred- videva pravilnik v primeru, da to obtoženi zahtevajo. Ce ni mogoče izvesti analize, trenutno razsodišče ne more izreči dokončne obsodbe, zaradi česar je sklenilo zahtevati, da ne bi oškodovali ostale enajsterice, ki bi morale nastopiti proti Bologni, odložitev tekme. Ta naloga pripada predsedstvu nacionalne lige, ki je bil v ta namen sklican na sejo, ki bo jutri popoldne. Najbolj zanimivo pa je, da je razsodišče zahtevalo od vodstva Bologne naj se obme do sodnih organov s prošnjo, da vrnejo športni zdravstveni komisiji zaplenjene vzorce. Jasno je, da je ta sklep razočaral člane vodstva Bologne in njih odvetnike. Predstavniki bolonjskega VATERPOLO ZAGREB, 13. — V prvem dnevu finalnega tekmovanja za evropski pokal je beograjski Partizan premagal Canottieri Napoli 6:2 (1:1, 2:0, 3:1, 0:0), magdeburškl Dinamo (Vzhodna Nemčija)) pa varšavsko Legijo 14.3. kluba niso hoteli izjaviti ničesar in so se naglo oddaljili s poslopja, kjer ima nacionalna liga sedež. Novinarjem pa so prišla do ušes razna vprašanja, ki so si jih v razgovoru med seboj stavili člani Bologne in odvetniki. »Hočejo od nas» je nekdo rekel, «da se obrnemo do sodnih organov in da predložimo izjavo. Potemtakem smo prisiljeni obrniti se, proti pravilniku zveze, sodnim organom«. Drugi pa je izjavil: «Dobro. Predložili bomo kos papirja z zahtevo, da naj vrnejo vzorce. In potem? Gotovo bomo kjer smo sedaj...«. Več se ni slišalo, a to je brez dvoma dovolj za ponazoritev položaja, ki je nastal po današnjem sestanku razsodišča. Predsednik razsodišča odv. Cam-pana je novinarjem izjavil, da današnji sklep ne oškoduje nobenega. Na vprašanje kaj bo, če športni organi ne bodo več prišli do vzorcev, je odv. Campana izjavil, da so prekršek znanstveno in izven vsakega dvoma že ugotovili in da bodo zaradi tega tudi postopali po športnem zakoniku. In če ne bo pred- ■iiiiiimtmiiiniiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z MEDNARODNO UDELEŽBO V PLANICI Danes trening jutri tekme Zadnje iz NDR prijave in ZRN KRANJSKA GORA, 13. — Vse je pripravljeno za nedeljske mednarodne skakalne tekme, ki bodo ob udeležbi predstavnikov Jugoslavije, Avstrije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Madžarske, Poljske itd. Tokrat bomo imeli priložnost občudovati tudi novega svetovnega rekorderja Italijana Nila Zandanela, ki se je med prvimi prijavil za to tekmovanje. Včeraj je prireditveni odbor dobil še poimenske prijave iz Zahodne in Vzhodne Nemčije. Zahodno Nemčijo bodo predstavljali Alois Ha-berstock, Wolfgang Hhppl, Hein-rich Ihl, Franz Keller, Wolfgang Schueller in Helmut Wegscheider. Nemška demokratična republika pa bo prisotna v Planici s tremi skakalci. Med temi je najbolj znan Lesser, ki je pred dvema letoma izenačil tedanji svetovni rekord Jugoslovana Jožefa Šlibarja. V nedeljo* bodo torej nastopili na 80-metrski skakalnici najboljši evropski skakalci z izjemo Skandinavcev, ki bodo imeli tekme v Holmenkollenu. Jutri bo od 10. do 12.30 uradni trening na skakalnici, zvečer pa bo v hotelu Prisank v Kranjski gori sprejem za vodje ekip in trenerje sedstvo nacionalne lige pravočasno odložilo tekme Bologna - Spal? Naravno je, da jo bodo odigrali. Odvetnik igralcev Bologne dr. Carlo Mašera je izjavil, da bo takoj vložil pritožbo proti današnji razsodbi na prizivno razsodišče. KOLESARSKA DIRKA PARIZ-NICA Frantoz Dani gade zmagovalec pete etape V lestvici še vedno vodi Nizozemec Janssen BOLLENE, 13. — Francoz Darrigade si je danes osvojil prvo mesto na cilju pete 192 km dolge etape od St. Etienna do Bollene. Holandec Janssen pa je še vedno ohranil vodstvo v lestvici. Vrstni red na cilju: 1. DARRIGADE (Fr.) 4.46’20” 2. Groussard (Fr.) 3. Genet (Fr.) 4. Geldermans (Hol.) 5. Plankaert (Belg.) 4.46’25” 6. Altig (Nem.) 4.46’39” 7. Graczyk (Fr.) 8. Melckenbeek (Belg.) 9. Sels (Belg.) 10. Van Coningsloo (Belg.) 11. Janssen (Hol.) itd. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiii GORIŠKI NOGOMET Sovodenjci bodo imeli težak posel v Podgori Juventina ■ Moraro na igrišču v Štandrežu Juventina igra jutri popoldne z začetkom ob 15. uri na domačem igrišču v štandrežu, kjer se bo pomerila z ekipo iz Morara. Domačini imajo tokrat lepo priliko, da se po daljšem presledku zopet dokop. ljejo do zmage, ker sami neodločni rezultati niso dovolj za utrditev na lestvici. Za to priliko naj se najkasneje do 14.30 zberejo na igrišču SPLOŠNA LESTVICA 1. JANSSEN (Hol.) 20.44’57” 2. Annaert (Fr.) 20.45T6” 3. Mahč (Fr.) 20.45T7” 4. Milesi (Fr.) 20.45’24” 5. Sels (Belg.) 20.45’44” 6. Van Coningsloo (Belg.) 20.45’57” 7. Plankaert (Belg.) 20.47’32” 8. Post (Hol.) 20.47’46” 9. Stablinski (Fr.) 20.47’57” 10. Geldermans (Hol.) 20.47’58”, 11. Ramsbottom (VB) 20.48’02”, 12. Joseph Groussard 20.48’03”, 13. Zil-verbergh (Hol.), Van Tongerloo (Belg.), 15. Darrigade 20.48T0”, 16. Elliot (VB), Novak (Fr.), Altig (Nem.), Anquetil (Fr.) 20.4817” itd. naslednji igralci: Faganel, Paškulin, Devetak, Zež- lin, Furlan, Nanut L., Puia, Marušič, Ferfolja, Micheli, Tabaj, Co-meli, Bastjančič, Zniderčič, Monti-co in Bizaj. Mnogo težavnejši posel bodo ime. li jutri Sovodenjci, ki bodo igrali proti prvaku lestvice Podgori na njenem igrišču pri Madonnini. Dejstvo, da Podgora letos še ni izgubila nobene tekme, najbolj zgovor no priča o njeni formi in moči. Sicer pa je žoga okrogla in z dobro igro ter požrtvovalnostjo lahko tudi gostje dosežejo točko, ki bi jim zelo prav prišla, Podgorcem pa niti ne bi bilo toliko v škodo. lltllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllUllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIII V NEDELJO NAMIZNOTENIŠKO DEŽELNO PRVENSTVO ZA TROFEJO GILERA Peter Lakota tretji v slalomu COURMAYEUR, 13. — Danes je bil v Courmayeuiju slalom za trofejo »Ferruccio Ghera» za univerzitetne študente. V moški konkurenci je s časom 93’’39 zmagal Manfred Kostinger iz Gradca. Za njim se je uvrstil z 98”18 Daniel Cathiard iz Grenobla, tretji pa je bil s časom 98”24 Ljubljančan Peter Lakota. V ženski konkurenci pa je bila najboljša Cecile Prince iz Greno-bla, druga je bila Grete Haidi iz Muenchna, tretja pa Dunajčanka Mirli Thome. Tudi dekleta za zeleno mizo Na stadionu «Prvi maj nastop moških Na stadionu «Prvi maj» m na sedežu UNI bodo v nedeljo deželna tekmovanja raznih namiznoteniških skupin. Spored je dokaj pester in poleg moških disciplin predvideva tudi prvi letošnji nastop tržaških in goriških igralk. Lani so bili borovi atleti v tem delu tekmovanja dokaj uspešni, a letos bo zelo težko ponoviti lanskoletne rezultate. V tretji kategoriji bo nastopilo kar 16 tržaških in 8 goriških igralcev, ki se bodo borili na najvišja mesta. Borba bo zelo živahna, v kolikor ni znano koliko jih bo imelo pravico do nastopa v državni fazi prvenstva in vsak bo zato stremel po najvišjem plasmaju. Borove barve na tem turnirju bodo branili Košuta B sen., Tomšič in Moro, medtem ko bosta Kuret in Babjan zastopala rojanski Dom. Dokaj obiskano bo tudi juniorsko prvenstvo, kjer bo poleg 8 Tržačanov nastopilo še 5 goričanov. V tej disciplini imajo precejšnjo možnost do uspeha tudi domovci s svojimi tremi atleti: Kuret, Tavčer M. in Tavčer A. Za bor bo nastopal le Mero Za zeleno mizo bodo stopili tudi mlajši mladinci. V tej katego-riji bosta na delu tudi borovca Košuta B. ml. in Bruno Milič. Zenske bodo igrale v prostorih UNI in proti vsakemu pričako-vanju bo zasedba dokaj številna. Pričakujemo le nastop Batistove in Švabove, medtem ko nam niso znane sposobnosti rojanskih deklet, katerim om ieiimo čim več uspehov. URNIK IN KRAJ TEKMOVANJA Dekleta bodo Igrala v Ul. S. Pellico: tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Moški bodo nastopili na stadionu «I.maj». Pričetek tekmovanja ob 8.30. AMATERSKI NOGOMET Jutri v Nabrežini Primorje - Esperia Jutri popoldne ob 15. bo v Nabrežini nogometna tekma amaterskega prvenstva H skupine med proseškim Primorjem in E-sperio. Prosečani bodo verjetno v letošnjem prvenstvu zadnjič nastopili, ker druge enajstorice iz šovinističnih razlogov nočejo igrati s Primorjem. iiiiuiiiiiiiiifiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiitimimnniiimimiimiiiiiiitiiiiiimnimiiiiiimiiiiiiil Tako jutri moštva na igriščih .•.-.V.-.V. .v.v v .*.•.■ • • • *.v.*. .v y. • TORINO Reginato; Scesa, Poletti; Cel-la, Rosato, Ferretti; Peiro, Pu-ja, Hitchens, Ferrini, Moschi-no. JUVENTUS Anzolin; Gori, Sarti; Casta-no, Salvadore, Leoncini; Stac-chini (DeirOmodarme), Del Sol, Nene’, Sivori, Menichelli (Stacchini). • CATANIA Vavassori, Alberti, Rambaldel-li; Magi, Bicchierai, Turra; Danova, Biagini, Fanello, Ci-nesinho, Battaglia (Sgrafetto). BARI Mezzi; Baccari, Panara; Buc-cione, Magnaghi, Mupo; , Vi-sentin (Cicogna), Catalano, Si-ciliano (Galletti), Giammari-naro, Vanzini. • LAZIO Cei, Zanetti, Carosi; Mazzia, Pagni, Gasperi; Maraschi, Lan-doni, Galli (Rozzoni), Morro-ne, Giacomini. MESSINA Geotti; Dotti, Stucchi; Beni-tez, Ghelfi, Landri; Derlin, Fescitti, Morelli, Canuti, Mor-bello. • ATALANTA Pizzaballa, Pesenti, Nodari, Nielsen, Gardoni. Colombo; ,Magistrelli, Milan, Calvanese, Mereghetti, Nova. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiniiiiiiiiiitiitiiin Z UDELEŽBO ATLETOV BORA Jutri zjutraj na Opčinah deželno prvenstvo v teku čez drn in strn Na deželnem prvenstvu v teku čez drn in strn, ki bo jutri, 15. t. m. na Opčinah, bodo nastopili naslednji atleti Bora: Košuta Aleksander, Košuta Boris, Pahor Milan, Ambrožič Silvan, Sancin Stojan, Švab Dušan, Koren Uroš, Okretič Teodor, Furlanič Ivan. Atleti naj se zberejo najkasneje do 9.30 na zadnji postaji openskega tramvaja na Opčinah. LANEROSSI Luison, Volpato, Savoini; De Marchi, Zoppelletto, Tiberi; Vastola, Menti, Vinicio, Del-1’Angelo, Campana. BOLOGNA Negri, Capra, Pavinato; Fur-lanis, Janich, Fogli; Perani, Franzini, Nielsen (Demarco), Haller, Renna. SPAL Patregnani; Olivieri, Bozzao; Muccini, Cervato, Riva; De Bernardi, Masseu (Cappello), Bui, Micheli, Crippa (De So-uza). INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Ta-gnin, Guarneri, Landini; Jair, Mazzola, Petroni, Corso (Sua-rez), Ciccolo (Corso). ROMA Matteucci; Fontana, Ardizzon; Malatrasi, Losi, Frascoli; Orlando, Angelillo, Sormani, Car-panesi, Leonardi. FIORENTINA Albertosi; Robotti, Marchesi; Guarnacci, Gonfiantini, Piro-vano; Hamrin, Lojacono, Pe-tris, Benaglia, Seminario. GENOA Da Pozzo; Bagnasco, Fossati (Calvani); Colombo, Bassi, Baveni (Fossati); Bicicli, Pan-taleoni (Baveni), Piaceri, Lo-catelli, Bean. SAMPDOR1A Sattolo; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bernasconi, Mo-rini; Tamborini, Forante, Wis-niesky, Da Silva, Barison. MANTOVA Zoff; Morganti, Schnellinger; Tarabbia, Pini, Cancian, Simoni, Giagnoli, Volpi, Tomeaz-zi, Recagni. MODENA Ferretti, Barucco, Longoni Balleri, Aguzzoli, Goldoni; Conti, Merighi, Brighenti, Ti-nazzi, De Robertis. MILAN Ghezzi; David, Trebbi; Tra-pattoni, Maldini, Bacchetta; Mora, Lodetti, Altaftni, Rive-ra, Fortunato. PO IZLOČITVI BORA IZ PRUG0LI GflŠKEGft PRVENSTVA Zakaj tako ravnanje v ženski odbojki? Ljubiteljem športnega združenja Bor je še dobro v spominu lanska odbojkarska sezona, ko so igralke odbojkarske ekipe tako uspešno nastopale v zahodnoitaJlijanski skiupini druge ženske lige. V vsem prvenstvu niso doživele niti enega poraza in so se tako s polnimi točkami uvrstile v finale, kjer so zasedle odlično tretje mesto. Pričakovali smo, da bomo tudi letos lahko sledili napetim borbam naših deklet pod mrežo, toda v teh dneh je prišlo do nepričakovanega razočaranja. Tekmovalna komisija ita- • • lijanske odbojkarske zveze • je namreč tako razporedila • posamezne skupine, da je • športno združenje ostalo • brez tekmecev in je s tem • izgubilo možnost ligaškega • nastopanja. Da bi nam bili ti zelo čudni ukrepi jasnejši, si najprej oglejmo, kako poteka to tekmovanje. V Italiji je letos v drugi ligi 26 ekip, katere so razdelili v 6 deželnih skupin: 3 bodo nastopale v Piemontu, 3 v Lombardiji, 6 v Venetu, 6 v Emiliji, 6 v Campaniji in 2 na Siciliji. Zmagovalec vsake skupine se bo uvrstil v finale, ki bo 1. junija in zmagovalec tega finala bo nastopal prihodnje leto v prvi ligi. • Lani je Bor nastopal v • deželni skupini Veneta in • ko je letos zveza razpisala • prvenstvo, se je združenje • prijavilo v prepričanju, da • bo nastopalo na enak na- • čin kot lani. Toda računi so bili narejeni brez krčmarja, čeprav v razpisu prvenstva ni bilo niti govora o taki možnosti, so Bor enostavno izločili iz skupine Veneta ter mu le omogočili, da se uvrsti v finale na predfi-nalnem turnirju, kjer bosta nastopili še drugouvrščeni šestor-ki Emilije in Veneta. Društveno vodstvo tržaškega drugoli-gaša se je seveda takoj pritožilo nad to diskriminacijo in je prejelo na svojo pritožbo odgovor tekmovalne komisije Italijanske odbojkarske zveze, ki pravi med drugim: Drugoligaško prvenstvo mora imeti pretežno deželni značaj v deželah, kjer ženska odbojka ni razvita, jo je treba spodbujati tako, da ekipe nimajo daljših potovanj — deželni odbor FTP A V za Ve neto je zahteval, naj nastopajo v njegovi skupini samo ekipe iz Veneta. Jasno je, da so vsi ti «argu-memti» zelo prozorni in lahko ovrgljivi. Ni namreč povsem jasno, kako se je tekmovalna komisija FIPAV šele letos spomnila na strogo deželni značaj prvenstev. Lani, ko sta bili Julijska krajina in Veneto v isti skupini ni bilo glede tega ni kakršne pritožbe. • Če komisija govori o de- • želah z malo razvito žen- • sko odbojko potem je nje- • no ravnanje še bolj čudno. • Kako, da je dalo pri tem • vrednotenju prednost Ve • netu, kjer je prijavljenih • kar 6 ekip, prezrla pa je • Trst, kjer samo še Bor drži • zastavo ženske odbojke? Prav tako je sumljiva zahteva odbora FIPAV iz Veneta o izločitvi ostalih ekip, saj te z vključitvijo Bora ne bi bile praktično skoraj nič prizadete. Vsaka bi opravila le eno nekoliko daljše potovanje, medtem ko bi glavna teža stroškov padla s šestimi zunanjimi tekmami na Bor, ki pa je bil pripravljen sprejeti to breme. Skratka, vsa stvar ima določen prizvok, katerega se kot Tržačani ne moremo znebiti. Ukrep tekmovalne komisije v Rimu je vse prej kot pa spodbuden za delovanje društva, ki se s skrajnimi materialnimi in organizacijskimi, napori bori. da ohrani tržaškemu • športu še zadnjo pošto jan* • ko ženske odbojke. Za tržaški ženski šport, ki ima v ženski odbojki veliko tradicijo, saj so bile državne pr* vakinje dolgo let doma pni nas, je to hud udarec, saj se tako ne le ne nudi možnosti za redno športno aktivnost, ampak ja tako na tem področju tudi one* mogočen vsak propagandni u* činek. Vse to je uvidela tudi tržaška federacija italijanska odbojkarske zveze, ki je Bor podprla v njegovem protestu, vendar zaman. Osrednji organi v Rimu so ostali za vse proteste gluhi, pa čeprav se je šlo za eno izmed najboljših ženskih šestork v Italiji, kar danes Bor je. Zato zdaj ne kaže drugo ko so spregovorili že vsi, ki urejajo odbojkarski šport na papirju — da spregovorijo še naše igralke. Te pa naj spregovorijo na igrišču in pokažejo, da so ekipa, s katero se da barantati le do določene mere. Kakšna je ta mera pa bomo videli letos 1. junija na finalnem turnirju. T. O. ■iiiiiiiiiiiiniHiiiiiimiiiuiimiimmiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiinuniiiiiiimimiiiiHiiiiHiHMiiiiii** Žensko košarkarsko prvenstvo A lige Petorka Fiata znova naslovu nasproti Ginnastica prešibka za Firte čeprav manjkata samo dve nedelji do zaključka prvenstva ženske A lige, položaj v lestvici še ni razčiščen. Trenutno vodijo lanskoletne prvakinje Fiata s točko naskoka nad Firtejem iz Pavie. Na tretjem mestu sameva milanska Standa, ki kljub temu, da bo lahko s svojimi nastopi odločala o imenu bodočega prvaka, sama ne bo mogla prodreti do vodilnega mesta in bo morala prepustiti časten naslov turinski petorki ali pa tisti ŠZ BOR ODBOJKARSKI ODSEK Juniorsko moštvo bo imelo nocoj ob 18.30 prijateljsko trening tekmo s šestorko Acegata. Tekma bo na stadionu »Prvi maj«. iz Pavije, ki je letos z nepričakovanim elanom prevzela vlogo out-siderja. V preteklem kolu so dekleta iz Pavie odbile napade tržaške Gin-nastice, ki je kljubovala le do prve polovice drugega polčasa in nato prepustile vigranim nasprotnicam prosto pot. Tržačanke so igrale pred domačimi navijači in so dale slutiti, da jim bo uspel nepričakovan podvig. Gostujoča petorka pa je pravočasno stisnila svoje vrste in uspešno zkaljučila tudi ta nastop. Od ostalih tekem nedeljskega Atalanta-LR Vicenza 1 X Bologna-Spal 1 X Catania-Bari 1 Fiorentina-Genoa 1 Inter-Roma 1 Lazio-Messina 1 Modena-Milan X 2 Sampdoria-Mantova 1 Torlno-Juventus X 2 Palermo-Brescia X 1 Simmenthal-Cagliarl I X Forll-Rimini 1 Siracusa-Reggina 1 I. — 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 1 2 1 X 2 1 X 2 1 X X 1 1 2 2 1 kola je bilo najbolj zanimivo src* Čanje med Omso iz Faenze in bo* lonjsko Fontano. Ekipi, ki zasede* ta mesta na sredini lestvice, sta odigrali na pričakovanem nivoju in le podpora domačih gledalcev je pripomogla Omsi, da je v zaključnih minutah osvojila obe točki. Pejo iz Brescie je osvojila dragoceni točki proti gostujoči neapeljski Libertas. Začel se je namreč oster boj za točke med ekipami spodnjega deta lestvice in u-speh nad direktnim protivnikom je zato še toliko bolj vreden. Fiat je brez težav zabeležila še en uspeh, medtem ko je morala turinska petorka Autonomi v dvoboju s Milansko Stando še enkrat, šestnajstič letos, premagana h igrišča. V nedeljo bo z vso verjetnostjo padla zadnja odločitev. Ce bo milanska Standa uspešno zaključil* dvoboj s Fiatom, se bo prvenstvo znova razživelo, v nasprotnem primeru pa bo Fiat še enkrat državni prvak, Izidi: Firte — Ginnastica 50:35 Omsa — Fontana 49:43 Pejo — Libertas 77:50 Fiat — Portorico 69:42 Standa — Autonom! 54:35 I. P. JOŽA HOR V A T: — Kakšna neumnost! — jo odkrehne KapaTa iz sebe, pa mu delegat prereže besedo: — To m nobena neumnost! Komisarjev uikaz je, naj se zberejo podatki in tu ni kaj razpravljati. Na posvetovanju političnih komisarjev naše brigade se je ugotovilo, da med borci delo ni dovolj konkretno, široki zamah borbe je privedel v naše vrste mnogo ljudi raznih nazorov pa tudi malo-meščanov, ki jih moramo prevzgojiti. Človeka prevzgojiti pa ni tako lahko. To ni tako preprosto kakor vzeti puško in streljati. Treba je vedeti, zakaj se strelja, za koga, kdo je sovražnik, s kakšnim orožjem ga Je treba tolči, in še veliko takega. Komisar naše brigade je opozoril — njega je opozoril komisar divizije, a njega Je opozoril... m tako dalje — torej komisar brigade je opozoril, da mora biti propaganda konkretna, to je, prilagojena vsakemu borou. Da bi mogli pravilno ravnati, je nujno spoznati vsakega borca, da vemo, kaj ima v duši, zakaj je prišel v borbo in kakšna je njegova zavest. Posebno je to nujno za komisarja vaše čete Kakor veste, prišel je k nam šele pred nekaj dnevi ln ne bo mogel v redu opravljati svojih dolžnosti, če ne spozna vsakega borca ... Kočijaš, nikar se ne smej, takšna je dlrektival Torej, da vržemo to brigo, bomo zbrali podatke. — Kakšne podatke? — zopet vpraša Tamburica, ker ni in ni mogel razumeti, kaj pravzaprav delegat želi. — A, to . . to, kar sem rekel. Statistične podatke. Vsak mora povedati, kako in zakaj je prišel in..cilj svoje borbe. Kapa ra, začni! ■ * Kapara se nerad vzdigne in a. grenkobo pomisli na bedno življenje vojaka narodne vojske. Kakšno življenje pa je to? Ali si na pohodu, ali se biješ, ali pa'si pri politični uril Kot da so se politični delegati pri vodu in komisarji čet zarotili, da ne dajo borcem niti ene same minute prostega časa. Brž ko utihne streljanje, brž ko odletijo sovražna letala, pridejo in napadejo politični delavci. Kot roji komarjev napadajo čete in vode, brenčijo, brenčijo, razlagajo in pojasnjujejo linijo narodnoosvobodilne borbe. Kaj pa hoče zdaj tale? A ja, z brigo se daje! Da, novi komisar čete, podatki...! Prav! Saj res, čemu se borimo? — Tovariši, v tem, za kakšne cilje se borimo, smo si vsi edini. Borimo se za socializem. Kako in zakaj smo prišli v borbo, v tem se razlikujemo. No, tovariša Imbra Falačeca je v borbo nagnala žena. Ker se Je bal žene, je pobegnil v brigado. Toliko o njem. Sele prišel Je, ni se še navadil govoriti pred vami, zato sem dal podatke namesto njega. Jaz sem desetar in o sebi bom govoril na koncu... Brico ga prekine in pikro vpraša: — Ali boš govoril o satniku Bužanu? Vsi so vedeli, da je dovolj samo omeniti ime tega domobranskega satnika, pa Kapari v hipu neha krožiti po telesu kri, zmede se, pomodri od jeze in pozeleni od grenkobe. Tudi sedaj Kapara za trenutek onemi, ostro ošine Brica, pa se vendar znajde, pritegne pas, požre Bricovo pripombo in nasršeno nadaljuje: — Zdaj se boste priglašali drug za drugim, ali še bolje, Jaz vas bom klical, ti, tovariš politični, pa poslušaj in zapisuj, otresaj se brige...! Vodenjak, začnd! — Kaj »začni*? — zine Vodenjak. — Saj si slišal. Povej, kako sl prišel k partizanom in daj svoje podatke. — Jaz, najprej? — Da, najprej boš tl — odseka Kapara — in glej, kaj govoriš: Odkrito! — Naj mi nikar kdo ne zataji preteklosti ali pa smukne sem ali tja! V duši vam berem, poznam te, puška, ko si bila še pištola. Ala, začnil Ko je še vstajal, so se vsi borci zagledali v njegova ušesa. Suhi, rdečelasi Vodenjak, z otožnimi modrimi očmi, je stopil pred tovariše in buljil z očmi v tla Bo, ne bo? Bo! Imel je velike klapaste uhlje, ki jih je lahko po volji premikal v veliko veselje borcev To je tudi sedaj napravil kot veseli uvod v neveselo zgodbo. — Tovariši... jaz sem bil okupatorjev hlapec. Bil sem do-mobran. Naš vod je bil v bunkerju prt železniškem mostu na reki Bednji blizu Novega Marofa. Ponoči smo trepetali ob strelnih linah podnevi okoli bunkerja v bodeči žici. Nekega jutra gre neki Pavlek iz Bjelovarja na obalo prat obujke, nagne se, da bi namočil cunje, ko — pik! Prasne nekje puška, a moj Pavlek tof v vodo — mrtev! Mi smo zbežali v bunker. Kaj bomo zdaj? Premišljamo, sklepamo In se odločimo, da se predamo, ker so nam popustili živci in nismo mogli ostati v bunkerju. Zberemo torej puške, strelivo, odeje, vzamemo vse, kar smo mogli in se napotimo v gozd. Mislili smo, da se bomo že pri prvem koraku srečali s partizani, a kaj še! Niti sledu! šele čez dva dni smo naposled naleteli na partizanski oddelek. Okoli nas se je zbrala vsa vas Komisar je imel pred nami miting, pojasnil nam je cilje borbe in nas pozval, naj ostanemo pri partizanih. Zdaj se je bilo treba odločit.1. Tiste, ki poreko, da gredo domov, bodo partizani slekli, potegnili bodo z njih hlače In Jopice in Jih bodo pustili v gatah. In tako se Je začelo, eden se slači, eden misli ostati, vse to pa so gledali partizani, pa ne samo partizani pač pa, kakor sem rekel, vsa vas, žene, starčki, otroci... Blizu mene je bilo brhko vaško dekle, rdeče kot jabolko. Ravno zaradi tega dekleta me Je oblil znoj. Bolj in bolj se je bližal trenutek, da se odločim. Rad bi šel domov, a vem, da imam gate umazane in raztrgane, v zemljo bi se vdrl od sramu! Kaj naj naredim, kaj naj naredim?! Gleda to dekle mene, gledam jaz njo, mislim pa samo na svoje preklete domobranske gate in obliva me pot. Ko je prišla vrsta name, ali ostanem ali slečem hlače, sem vzdignil roko in obupan vzkliknil: — Tovariš, jaz sem vaš... — In tako sem ostal pri partizanih, da se borim, kakor je rekel Kapara, za svobodo in socializem. — živel Vodenjak, živele tvoje gate! — Mir, gremo dalje! — se oglasi Kapara in medtem ko izbira, koga bo poklical, Je delegat zapisal v notes: »Vodenjak, domobran, je ostal zaradi umazanih gat!» Oglasi se Kapara: — Kapsula, si pripravljen? — Sem...! Vstal je, potisnil roke v žep, zakrožil s pogledom in rekel preprosto: — Moja zgodba je kratka. Rodil sem se blizu Petrinje, bil sem orožnik in lani se je vsa naša po-sadka v Blatni reki predala partizanom. — Po dvodnevni borbi! — ga spomni Kapara, ne brez žela. — Da, po dvodnevni borbi — se pohuli Kapsula — pri-znam .., Zdaj sem partizan. Vse gre v službeno dobo ... — Ali je res, Kapsula — ga vpraša delegat, — da še dane* zmeraj nosiš v žepu žandarske verige? — Nosim — odkrito prizna Kapsula — zmeraj se najde kakšen bandit... Naj bo veriga pri roki! Temen, črnolas, mračen In tih — a v borbi, kjer leže, tam ostane, takšen je bil Kapsula. Nikoli ne bo zapustil svojega tovariša, zmeraj se lahko zaneseš nanj. Kamor ga pošlješ, kat mu naročiš, bo nalogo izvršil. Delegat zapiše v notes: »Kapsula, žandar, ostal zaradi službe, nosi verigo...!* » (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in gorlške pokrajine ** naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubblicita Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst