eoYt, ^ ^2^/*" 1 friska Domovim/i MHE IR I C/l' 111—H O M C AM€RICAN iM SPfRfT 0Oft@6N IN UNGUAO« 0NL9 KO. 72 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 12, 1967 SLOVCNIAN »SOHNIN® N€WS^AP@i ŠTEV. LXV — VOL. LXV Tifov minister Mikezii te jezi na L Nemčijo N Beogradu so hudi, ker se Zahodni Nemčiji prav nič ne mudi z obnovo diplomatskih stikov z Jugoslavijo. Bruxelles, Beig. — Titov 2unanji minister Nikezič je bil I^etekli teden 4 dni na obisku PU belgijski vladi. Na koncu o-^iska je imel običajno tiskovno konferenco, ki je pa padla v oči, ker je Nikezič posvetil izredno frinogo časa razmotrivanju odno-sov naed Jugoslavijo in Zahodno Kemčijo. Bilo je prvič, da je jugoslovanska vlada uradno izrazila svoje razočaranje, zakaj noče Bonn obnoviti rednih diplomatskih stikov z Beogradom. Beogradu se Namreč zelo mudi, ker ima zme-rai več težav radi neurejenih diplomatskih odnosov do Bonna. v Nemčiji je po ministrovi izjavi nad 150,000 jugoslovanskih delavcev in ni njihov socijalni Položaj nič urejen. Poleg tega 1 Jugoslavija rada dobila od jemčije nove blagovne kredite in seveda še zmeraj nekaj “reparacij”. Bako hudo tare to stanje Ti-°Vo vlado, se vidi po tem, da Nemčija padla s prvega na Bolje mesto v jugoslovanski zu-^aOji trgovini, pred njo sta Ita-ija in ZSSR. Nikeziča vse to Bl° jezi, kajti zaveda se, da ! e°grad skuša ugoditi bohnski Bdi, kjer le more. Jugoslovan-‘,a javnost ne nastopa na pribor tako ostro proti nemški zu-^anji politiki kot ostale satelit-^ "O države, pa vendar tega Bonn n°Če nič vpoštevati, kar mu ju-k°sJovanski režim hudo zameri. Nikezič je pa naravno zadovo-Bn s stiki z Belgijo. Posebno ?a Veseli; da bo Belgija podprla ngoslovansko težnjo po inten-^nejših gospodarskih stikih z IJanes izvršitev prve smrtne obsodbe v Kaliforniji v 4 letih Sacramento, caiif. — Za gc'nes je določena izvršitev t^rtne obsodbe nad A. C. Mi-Umellcm’ ki jo bil obsojen zaradi j, °ra policaja tekom nekega Pil3" Brbovno zvezno sodišče je '-Sov priziv pretekli ponede-zavrnilo in s tem končalo Pravna pota za odložitev ob- vsa sodb, e’ bi je bila izrečena 1. 1963. Vr§- Soieilec je skušal včeraj iz-^."Bi samomor, da bi se rešil spel 6 ceBce> bar pa mu ni u- n^Bšuji demokratski guver-tj ' Brown je bil načelno pro-tev1+lr1'ni bazni in je zato izvrši-Bje • °dložiL V Ječah Kalifor-je 6, j® trenutno na smrt obso-cj-p1 ljudi, ki pa še niso iz-sv„a ^ Vseb pravnih sredstev za gJe° rešitev. ligv^danji guv. Reagan je na sta-stvo ’ da j® smrtna kazen sred-pres baterim se družba brani Oepoboljšljivimi zločinci. ^ ------o------ VW°-pisujte! Sporočajte no-1/j svojega kraja! Novi grobovi John Mismas Včeraj je nenadno umrl 61 let stari John Mismas s 13200 Cross-burn Avenue, West Park. Družina je pred leti živela v šentviški okolici in je pokojnik obiskoval zato šolo sv. Vida. Zapustil je soprogo Mary, roj. Tomažič, sina Roberta, dva vnuka, brata Franka in Alexa, sestre Mary, Anno, Vero in Alice. Pogreb bo iz Corriganovega pogreb. zavoda na W. 148 St. in Lorain Avenue v petek dopoldne ob devetih, v cerkev Marijinega Oznanjenja na 4697 W. 130 St. ob desetih, nato na pokopališče. Mary J. Strauss Včeraj popoldne je nenadoma doma, na 6120 St. Clair Ave., umrla Mary J. Strauss, stara 58 let, rojena v Clevelandu. Tukaj zapušča moža Martina, hčer Mary Jane, sestre Jeanne Svete, Frances Svete in Mrs. Anne Brste, brate Johna Svete, Josepha Svete in Louisa Svete. Bila je članica Commrades št. 566 SN-PJ. Pogreb bo v petek ob devetih dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Frank J. Boldin Včeraj je umrl v Domu sv. Družine za bolne na raku 57 let stari Frank J. Boldin, med prijatelji znan kot “Horse”, rojen v Clevelandu, mož Flo, roj. Aupic, očim Kennetha, brat Mrs. Jane Paternie, Mrs. Eli (Frances) Kordick, Tonyja in Josepha Boldina. Dokler je bil zaposlen, je bil voznik tovornjakov pri Cleveland Transfer Co. Bil je veteran druge svetovne, vojne in član Društva sv. Katarine št. 29. Zahodne Slov. Zveze. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.45, v cerkev sv. Križa ob 9.30, nato na Kalvarijo. Geologi bodo začeli v Kanadi iskati zlato JOHANNESBURG, Juž. Af. — Juž. Afrika pridobiva sedaj 70% vsega zlata, toda njeni rudniki se bližajo izčrpanosti. Že 1. 1972 bo proizvodnja začela hitro padati. Zato iščejo velike rudarske družbe druge dežele, kjer bi poskusile svojo srečo z Na Severni Vietnam le Republikanei napravili padajo tudi bombe za pokončevanje moštva Združene države so priznale, da uporabljajo pri svojih napadih na cilje v Sever-n'era Vietnamu tudi posebne bombe proti moštvu. SAIGON, J. Viet. — Ameriške vojaške oblasti v Vietnamu so zatrjevale, da so ameriški letalski napadi omejeni v Severnem Vietnamu na vojaške objekte, ne pa na vojaško moštvo, kaj šele na civilno prebivalstvo. Sedaj so priznale, da pri napadih na vojaške cilje uporabljajo tudi posebne “protimoštvene” bombe, ki so učinkovite zlasti pri napadih na radarske naprave, protiletalsko obrambo, pa tudi na vojaške kolone in vojaštvo, ki je nagneteno na važnih križiščih in pred prelazi. Te bombe so dejansko neke vrste kangle ali bobni, v katerih je naloženih 800 malih bomb s povprečno močjo ročnih bomb. Te kangle so urejene tako, da zračni pritisk v njih požene male bombe daleč naokoli, še pred-no te eksplodirajo. Učinek take “protimoštvene” bombe je enak učinku eksplozije 800 ročnih bomb. Mali drobci teh bomb u-ničijo ali poškodujejo vse, kar dosežejo, pa naj bodo to ljudje, radarske naprave ali pa le gume na prevoznih sredstvih. Ameriške letalske sile imajo nalogo varovati civilno prebivalstvo, kolikor se le da. Severno-vietnamsko vojaško vodstvo je to izrabilo in postavlja protiletalske baterije v sredo vasi in naselij, Amerikanci so to nekaj časa gledali, ko pa so jim postale take protiletalske baterije le preveč nadležne, so jih pa uničili neoziraje se na to, da je bilo pri tem prizadeto tudi civilno prebivalstvo. odpiranjem novih zlatih rudnikov. Največ izgledov je po mnenju geologov v srednji Kanadi. Zato je Rudarska zbornica v Johannesburgu stopila v zvezo z univerzo v Montrealu in ji predlagala skupna strokovna preiska-vanja tistega dela Kanade, kjer so znaki, ki utemeljujejo upanje, da ležijo pod zemljo zlati zakladi. svoj načrt za povišanja v okvira Social Security WASHINGTON, D.C. — Odbor republikanskih kongresnikov za koordinacijo je sestavil svoj načrt o spremembah pokojninskega sistema Social Security. Načrt pristaja na Johnsonov predlog, naj bodo pokojnine povišane z veljavnostjo od 1. januarja, toda o načinu povišanja se pa ne strinja z njim. Zahteva, da naj plača povišanje splošni federalni proračun in ne posebni dodatni prispevki zavarovancev. Ugovarja tudi ideji, da bi davkoplačevalci s 65 let in več izgubili pravico do dvojne odbitne postavke po $600. Je proti ideji, da bi bile pokojnine podvržene plačevanju dohodnine. Zato pa naj bi upokojenci imeli pravico, da odbijejo pri davkih vse zdravniške stroške neglede na njihovo višino. Poročilo o teh sklepih žal ne navaja, odkod je dobilo podatke, da administracija misli na take spremembe v starostnem zavarovanju kot na primer brisanje dvojne odbitne postavke in plačevanje dohodnine za pokojninske prejemke. Vsekakor se vidi iz republikanskega stališča, da bo v Mill-sovem odboru dosti debate o predlogu za zvišanje pokojnin; pri tem pa niti ne vemo, kdaj bo to vprašanje prišlo na vrsto. Vietnamska vojna melje demokratsko solidarnost PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je dognal, da komaj 39% demokratov odobrava Johnsonovo politiko v Vietnamu, dočim jo 38% kritizira, o-stali nimajo svojega mnenja. Glavni razlog v tem razmerju nasprotnih mnenj bo najbrže tičal v tem, da je verodostojnost Johnsonove administracije prišla na slab glas. Kar 55% demokratov misli, da demokratska administracija ne poroča zmeraj čiste resnice, dočim vanjo verjame le 32%. če pa dodamo še republikance, ki so bili vprašani, pa dobimo za Johnsona porazne odstotke: v njegovo verodostojnost veruje samo 24%, o njej pa dvomi kar 65%. AVTOPREVOZNE DRUŽBE IN UNIJA SO SE SPORAZUMELE Sinoči je bil s posredovanjem zvezne vlade dosežen sporazum o novi triletni kolektivni delovni pogodbi med zastopniki avtoprevoznik podjetij in unijo transportnega delavstva. Obe strani sta izjavili, da bo premet v nekaj urah stekel in bo v kratkem obnovljen v rednem obsegu, WASHINGTON, D.C. — Posredovalci zvezne vlade, zastopniki Unije prevoznega delavstva in zastooniki Zveze avtoprevoznik podjetij so sinoči skupno objavili, da je bil dosežen sporazum o novi triletni kolektivni pogodbi med Zvezo avtoprevoznik podjetij in Unijo prevoznega delavstva. Sporazum morata obe strani odobriti, vendar bodo promet po možnostih takoi obnovili. Zveza podjetij je sporazum nekaj ur kasneje odobrila, zastopnik Unije pa je izjavil, da ta ne bo čakala na odobritev članstva, ampak bo takoj pozvala delavstvo nazaj na delo. Danes zjutraj je bil promet avtoprevoznik podjetij že delno obnovljen._ Sporazum je končal ustavitev i /z Clevelanda dobrega dela tovornega avtomo- mov. Tudi avtomobilska indu-bilskega prometa, saj je v zve-1 strija v raznih delih dežele je zi avtoprevoznih podjetij okoli; morala omejiti obrat. Težave 65% te gospodarske panoge. Ko — Melone goje za prodajo v 22 državah Unije. je Unija prevoznega delavstva začela par “divjih štrajkov”, je Zveza podjetij enostavno ustavila obrat vseh včlanjenih podjetij in izjavila, da ga ne bo obnovila, dokler ne pride do sporazuma ali dokler Unija ne da pismenega zagotovila, da ne bo prišlo do novih “divjih štrajkov”. Zvezna vlada zagrozila s Taft-Hartlevjevim zakonom WASHINGTON, D.C. — Joseph A. Califano, predsednikov pomočnik, je v ponedeljek na konferenci v Beli hiši namignil, da bo zvezna vlada verjetno u-porabila določila Taft-Hartley-jevega zakona, če ne bo prišlo do sporazuma med zvezo avtopre-vozniških podjetij in unijo transportnega delavstva. Ko je namreč unija začela štrajk pri nekaterih prevozniških podjetjih, je zveza prevoznikov enostavno ustavila obrat vseh podjetij, kot je to v naprej zagrozila. Ustavitev avtomobilskega prevažanja je povzročila zastoj v prenekaterih podjetjih. Tako je znana družba Zenith v Chicagu, ki izdeluje televizorje in radio sprejemnike, enostavno ustavila obrat v vseh svojih 7 tovarnah in poslala 10,000 delavcev do- s°nč_ 1U n ” mPeratura 50. no in hladno. Naj višja Vietnamski komunisti postajajo zmeraj bolj nasilni bi brez dvoma nastopile tudi v oskrbi z živili in drugimi potrebščinami vsakdanjega življenja, ker večji del vsega blaga prevozijo v naši deželi tovorni avtomobili, oziroma podjetja za prevažanje z njimi. in okolice : Srebrna poroka— Mr. in Mrs. Jack Debevec (preje Jennie Kovačič), 1650 W. 6 St., Ashtabula, Ohio, bosta v ponedeljek, 17. aprila, praznovala 25-letnico poroke sredi svojih 11 otrok in 3 vnukov. Čestitamo in jima želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Peta obletnica— Včeraj je minilo pet let od smrti Frances Abram in ne le tri, kot je v spominski osmrtnici bilo na enem mestu napak navedeno. Zadušnica— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. staff sgt. Henry j a J. Streinerja ob 22. obletnici smrti. Prva ladja z Atlantika— Včeraj je priplula v clevelandsko pristanišče prva ladja z Atlantika v letošnjem letu. Bil je to švedski tovornjak Birgit Ragne. Prihod ladje in njeno moštvo je prišel pozdravit v pristanišče župan R. S. Locher. Velik porast vojnih naročil— Na področju Velikega Clevelanda so naročila za oborožene j siie v preteklem letu narasla za J 122% na skupno $276,600,000. I Kongr. C. Vanik je včeraj svaril se pripravi na čas, ko teh naročil ne Unija dosegla povišanje plač Sicer podrobnosti nove pogod- kajšnjo industrij0) naj be niso znane, ker bo ta objav-!prayi na ča£; ko teh na_ Ijena šele, ko jo bosta obe strani bo več ali pa veliko majša sprejeli, vendar pa je prišlo v j . javnost, da bo delavstvo dobilo 2ažgana— i o-----1.— je dognala, da je tekom prihodnjih, treh let okoli 50 centov poviška pri urnih plačah verjetno v treh zaporednih poviških. Unija ima okoli 450,000 članov zaposlenih pri a v t o p r evoznih podjetjih, ki so včlanjena v Zvezi podjetij. Ustavitev prometa ni prizadela samo teh, ampak tudi že na deset tisoče delavstva v industrijah, ki so navezane na prevoz surovin in delov na avtopre-vozna podjetja. Prizadeta je bila zlasti avtomobilska industrija. Tej bo vzelo par dni, predno bo zopet v rednem obratu, ker ji je v večjem številu tovarn zmanjkalo sestavnih delov. SAIGON, J. Viet. — Naš poslanik H. C. Lodge bo šel kmalu iz Saigona, zato ima sedaj možnost, da govori nekaj več in da ne skriva resnice za dvoumnimi besedami. V svojem zadnjem razgovoru z časnikarji je na primer priznal, da je trenutno glavna a-meriška bolečina ne morda vojskovanje v drža vljanski vojni, ampak nasilnost rdečih teroristov. Trdil je, da bi bilo državljanske vojne kmalu konec, ako bi se protikomunistom posrečilo, da strejo vodstvo teroristov. Teroristi so sicer na videz civilisti, v resnici so pa podvrženi še strožji disciplini kot vojaki. To je tudi potrebno, kajti njihove akcije so velikokrat veliko bolj tvegane kot vojaški spopadi. Še lansko leto so teroristi napadli največ le krajevne in mestne javne uprave in uradnike, ki so v njih zaposleni. Ko so se pojavile prve tako imenovane pacifikacijske družine, so jih teroristi naravno začeli takoj napadati in moriti, vendar pa pri tem niso bili preveč aktivni. Vsega skupaj je bilo lani le 20 organiziranih terorističnih napadov na pacifikacijske družine. Čisto drugačen je položaj v letošnjem letu. Do konca marca je bilo že 198 terorističnih napadov na pacifikacijske družine, pri čemur je bilo samo v marcu nad 200 smrtnih žrtev. Žrtev je zato toliko, ker so postali teroristi zmeraj bolj divji in brezobzirni. Ne ubijajo samo svojih nasprotnikov, jih pred smrtjo še mučijo. Zasledujejo pri tem dvojen namen. Na eni strani se znebijo članov pacifikacijskih družin, na drugi strani pa napodijo strah v kosti vseh domačinov, in ne samo pacifikacijskih družin. Žal imajo teroristi pri tem že nekaj uspeha. Kandidatov za pacifikacijsko delo je zmeraj manj, v taborih, kjer se vzgajajo bodoči člani pacifikacijskih družin, je zmeraj več praznih mest. Dogaja se pa tudi, da se kandidatje prestrašijo in izginejo domov sredi vežbanja. Zato pa iz tabora za vežbanje ne prihaja toliko novih članov, kot bi bilo treba in je bilo predvideno. Glavni vzrok za tako stanje je seveda strah pred teroristi. Strahu bi pa ne bilo, ako bi saigonske čete skrbele za varnost pacifikacijskih skupin. Ne bi mogli reči, da je Čet premalo, saj je bilo že 50 bataljonov tehnično izvežbano, da vrše vse posle policijske službe, posebno v nočnih urah. Tega pa ravno bataljoni ne delajo. Ponoči se najrajše držijo v svojih vojašnicah in taborih ne pokažejo se pa v vaseh kjer so zaposlene pacifikacijske družine. Dogaja se celo, Vasi in naselki na deželi so torej še zmeraj brez pravega varstva v nočnih urah. Zato se bojijo teroristov in jih u-bogajo, akoravno pred saigon-skimi oblastmi delajo videz, da so proti komunistom. Tako je postala varnost na kmetih prvi problem vietnamske državljanske vojne in ne morda razmerje sil med rdečimi vietnamskimi četami in njihovimi nasprotniki. Dokler ne bo deželi zagotovljena varnost, je težko misliti na zadovoljiv konec državljanske vojne. Odprti sta dve poti: treba je saigonske generale prisiliti, naj se resno pobrigajo za varnost zunaj mest ali pa bodo morale ameriške čete prevzeti da vojaki nočejo iti na nočne patrole. Ako gredo, pa nosijo s seboj transistor radije in jih glasno navijajo, tako da teroristi prav lahko ugotovijo, kje so patrole, in se jim ognejo, ako jih že nočejo napasti in govi sodelavcifki poznajo po-pobiti. , ložaj ravno tako dobro kot on. ta posel, kar pa spričo razpoloženja v ameriški javnosti skoraj ne bi mogli priporočati. Vsega tega ni rekel poslanik H. C. Lodge, pač pa nje- Zadnjje vesti WASHINGTON, D.C. — Kongres je včeraj sprejel z veliko večino resolucijo, s katero je za naslednjih 20 dni prepovedan železniški štrajk, ki je bil določen za jutri zjutraj. Ustavil bi do 95% celotnega železniškega prometa v deželi. V Kongresu odobreni zakonski predlog so z letalom poslali v Punta del Este predsedniku Johnsonu v podpis. Ta je povedal jasno, da štrajka na železnicah ne bo dovolil, ker bi to škodovalo celotnemu gospodarstvu dežele in otežilo vojni napor. NEW YORK, N.Y. — A. C. Powell je pri včerajšnjih posebnih volitvah v Kongres sicer dobil 84% vseh oddanih glasov, toda udeležba je bila sorazmerno skromna. V novem-bu je glasovalo zanj 45,000 volivcev v Harlemu, tokrat pa le 28,000. Kongres bo moral sedaj znova razpravljati o tem, ali Powella sprejme v svojo sredo ali ne. Zadnjič ga je izključil zaradi zlorabljenja kongresnih finančnih sredstev in nepokorščine sodišču v New Yorku. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je prišla iz vladnih krogov vest, da je moralo priti do povečanja sovjetske pomoči Se- Preiskava je dognala, da oil ogenj v Gidding osnovni šoli preteklo nedeljo podtaknjen. Šola na 2250 E. 71 St. je uničena in jo ne bo mogoče obnoviti pred enim letom. Škoda je ocenjena na četrt milijona, toda nove šole ne bo mogoče zgraditi za manj kot milijon dolarjev. Okoli tisoč učencev te šole je bilo razmeščenih po raznih drugih šolah in najetih učilnicah. Poseben davek Severna Karolina je leta 1860 naložila poseben davek na harpe, klobuke iz bobrove kože, na palice z zlatimi glavami, na ure in na politikaše. vernemu Vietnamu v njegovem vojnem naporu. Po tem poročilu je bil dosežen med Sovjetijo, Kitajsko in Severnim Vietnamom sporazum o prevozu vojnih potrebščin preko Kitajske v Vietnam. Vietnamci baje prevzemajo sedaj ruske pošiljke na rusko-kitaj-ski meji in jih nato spremljajo sami preko Kitajske v Vietnam. Preje so to nalogo vršili Rusi, ki pa so bili pri tem izpostavljeni vsemu mogočemu nadlegovanju od strani sovražnih Kitajcev. ALŽIR, Al. — Sinoči se je ponesrečilo potniško letalo DC4 nad južnim delom dežele, pri čemer je bilo mrtvih 35 potnikov. LONDON, Vel. Brit. — Finančni minister je včeraj predložil nov proračun in pri tem objavil, da bodo gospodarski ukrepi uvedeni v lanskem juliju, ko se je narodno gospodarstvo znašlo v hudi krizi, ostali v veljavi vse letošnje leto. Ti ukrepi so dosegli, kar so od njih pričakovali. Minister je napovedal, da bo Velika Britanija plačala 2. decembra letos 818 milijonov dolga Mednarodnemu monetarnemu skladu in 78 milijonov Švici. Namesto primanjkljaja v zunanji plačilni bilanci je stopil sedaj prebitek. AMERIŠKA DOMOVINA APRIL 12, 1967 ifcfjil /iMEBišKA Dommm Gl 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: St* Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mezeč« ‘t-i Kanado in dežel« izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United State«: $13.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: S18.9CS per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 72 Weds., April 12, 1967 zakaj se naša dežela tako poteguje za svobodne politične režime. Amerika ima z diktaturami večje sitnosti in več stroškov kot s svobodnimi državami. Še posebej v Latinski Ameriki je pa življenje pokazalo, da so svobodni režimi odpornejši proti komunističnim intrigam kot diktature. Nekateri generali, ki bodo na sestanku, bodo sicer slabe volje. Pa je vendarle bolje zanje, ako slišijo kar naravnost iz Johnsonovih ust, da Amerika jemlje boj za svobodo zares, akoravno velikokrat obesi nanj tudi vse polno drugih ciljev, ki niso ravno zmeraj vzgledni. Johnson je hotel vpreči tudi Kongres, naj podpre njegovo politiko v Latinski Ameriki. Se mu je to le deloma posrečilo. Predstavniški dom ni lovil pik, pač pa jih je senat na Fulbrightovo pobudo. Mislimo, da bi si bil to delo lahko prihranil. Saj v kongresno resolucijo res ni treba vnašati idej, ki jih naša javnost še ni obravnavala. Mislimo, da bi bilo bolje, ako bi senat bolj vpošteval to, kar je sklenila zadnja konferenca OAD zunanjih ministrov v Buenos Airesu. Med duhom teh sklepov in duhom kongresne resolucije res ne sme biti razlike. Ako bi bila, bi Johnsonu sploh ne kazalo iti na sestanek, saj ne bi mogel jahati kar na dveh konjih. Johnson in Punta del Este Sestanek na vrhovih za Latinsko Ameriko se bo vršil 12.-14. aprila v Punta del Este v Urugvaju. Udeležili se ga bodo vodilni politiki vseh držav članic OAD, med njimi bo tudi predsednik Johnson. Sestanek je bil že dolgo časa napovedan, pravi načrt zanj je bil pa napravljen šele pred par meseci na sestanku OAD zunanjih ministrov v Buenos Airesu. Na sestanku bo dnevni red obsegal šest točk, kar je kar dosti za par dni zasedanja. Zato je verjetno, da bodo debate o posameznih predmetih kratke, resolucije o njih pa sestavljene že davno preje. Johnson smatra svojo udeležbo na sestanku za nekaj resnega, zato se nanjo dalj časa temeljito pripravljal. Naj-'prvo je naročil svojim sodelavcem, da so mu sestavili šest obširnih razprav, po eno za vsako točko dnevnega reda. Vprašanje pa je, ali jih bo sploh utegnil prebrati. Kaj pa, ako bi ostali udeleženci tudi prišli na sestanek s takimi referati? V tem slučaju bi imeli pred seboj nad sto poročil; le komu bi padlo v glavo, da bi jih začel brati? Verjetno bodo služile samo za pomočekr kadar bo navadna politična in diplomatska zgovornost opešala radi pomanjkanja gradiva za debato. Johnson se ni zadovoljil samo z zbiranjem razprav o političnih in diplomatičnih problemih. Vpregel je svojo propagando, da dela reklamo za sestanek, obenem pa tudi pove že naprej vsem udeležencem, kaj želi Amerika od sestanka in koliko more zanj žrtvovati. Hotel si je tudi zagotoviti simpatije tistih diplomatov Latinske Amerike, ki bodo verjetno tiste dni v Punta del Este. Zato jih je povabil na izlet na svojo farmo — in seveda tudi njihove žene —, da se osebno seznani z njimi in jim proda svoje poglede na našo politiko do Latinske Amerike. Tako so diplomatje iz Latinske Amerike uživali gostoljubnost našega predsednika, obenem pa so tu lahko prebirali izjave Johnsonovih sodelavcev, kaj vse lahko pričakujejo od Amerike in česa ne. Težko je reči, kateri predmet bo najvažnejši v debati v Punta del Este. Mnogo bo govorjenja o skupnem trgu za vso Latinsko Ameriko. Le optimisti pa lahko upajo, da bo iz te moke kmalu kaj kruha. Skupni trg pomeni namreč premoč gospodarsko nekaterih velikih držav Latinske Amerike, kot so Argentina, Brazilija, Venezuela in Mehika nad ostalimi članicami te kombinacije. Pomeni zgubo carinskih dohodkov, ki so navadno hrbtenica marsikaterega državnega proračuna v Latinski Ameriki. Pomeni tudi novo denarno in kreditno politiko, novo industrijsko in poljedelsko politiko itd. Večina držav bi se namreč veliko bolj vtopila v skupni trg, kot so se na primer Belgija, Nizozemska ali Luksemburg v- evropski EGS. Vsaka država se bo hotela zavarovati pred tako bodočnostjo in ne bo brez koncesij pristala na delni gospodarski samomor. Da se očetje ideje o latinskem EGS tega tudi zavedajo, so priznali s tem, da so napovedali, da bi organizacija take gospodarske skupnosti trajala najmanj 10-15 let in da bi se mogla začeti šele leta 1970. Na sestanku bo seveda veliko govorjenja tudi o kapitalu, ki je potreben za gospodarski, socijalni, prometni in kulturni napredek Latinske Amerike. Johnson si je že zavaroval hrbet pred prevelikimi napadi na našo federalno blagajno. Najprvo si je izposloval od Kongresa le $1.5 bilijon kot petletni dodatek k dosedanjemu bilijonu, ki naj ga Latinska Amerika dobi vsako leto do 1. 1972. Johnsonovi sodelavci stalno poudarjajo načelo, da si Latinska Amerika mora sama pomagati na noge in da naj našo pomoč smatra res le kot dodaten prispevek. Diplomatje iz Latinske Amerike so pa tudi že povedali, da so razočarani nad tako majhno vsoto. Verjetno bodo skušali iztisniti iz Johnsona še kaj več. Kočljivo vprašanje bo tudi nakup orožja. Naša diplomacija stoji na stališču, da Latinski Ameriki ne grozi od nikoder nobena vojna nevarnost. Ako jo je kje kaj, jo lahko rodijo le spori med državami Latinske Amerike samimi. Zato bi se članice OAD lahko zadovoljile le s simbolično narodno obrambo. OAD članice so seveda drugih misli. Pa se vsaj ne bodo mogle sklicevati na komunistično nevarnost. Resda se Castro jezi, ker ga ni na sestanku in je kot nalašč naročil svojim terencem in partizanom, kar jih ima v oosameznih OAD državah, naj začno rogoviliti. Zato dobivamo zadnje tedne toliko poročil o pojavih partizanov sedaj v eni, sedaj v drugi državi OAD. Nikjer pa niso partizani taka sila, da bi lahko napravila poskus za upor. Zato je verjetno, da sestanek v Punta del Este ne bo prilika za dodatno oboroževanje držav OAD. Za Johnsona bo sestanek imel velik oseben pomen. Bo lahko osebno govoril z državnimi voditelji in jim lahko povedal marsikaj, kar ne gre rado na papir. Posebno nekateri diktatorji bodo lahko od Johnsona slišali kar naravnost, [ BESEDA IZ NARODA Zbor Korotan vabi CLEVELAND, O. — “Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote. Razsul jo je na vse- štiri strani: od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in rekel: Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih jezik bo vriskanje. Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — zrastla so nebesa pod Triglavom.” (Ivan Cankar) Daleč od nebes pod Triglavom smo se znašli, vendar smo še isti rod, veseli ljudje. V primeri z o-stalimi narodi v Združenih državah nas je le mala peščica in več ali manj si prizadevamo o-hraniti nekaj naših narodnih o-bičajev, naš slovenski jezik, našo pesem, dokler nam bo mogoče. Pevski zbor Korotan je ena izmed skupin, ki si že leta prizadeva ohraniti slovensko pesem. Ob različnih priložnostih jo prepeva v razvedrilo in veselje. Zadnja leta je zbor preživel par težkih preizkušenj. Kruta smrt je iztrgala iz naše srede našega nadarjenega pevovodjo g. prof. L. Lempla. Pa je Bog naš narod obdaril z mnogimi talenti in med njimi smo našli novega pevovodjo g. inž. Frančka Gorenška. Prijazno se je odzval našemu vabilu in spretno izbral prijeten program za koncert, ki se vrši še to soboto, 15. aprila, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Z veliko vnemo pripravlja zbor za koncert. Korotan prisrčno vabi vse Slovence, ki jim je drag slovenski .jezik in prijetna slovenska pesem. Opevali bomo našo domovino Slovenijo, naš Korotan, nagelj in rožmarin, naše planine in naše morje, sonce, luno in zvezde in tudi Stvarnika, ki je ustvaril nebesa pod Triglavom. Mary Sekne ------o------ V hvaležni spomiu p©k, Franžisfef Mij EUCLID, O. — Na cvetno soboto smo spremili k večnemu počitku Mrs. Frančiško Grilj. Pogrebna sv. maša je bila z leviti v cerkvi Marije Vnebovzete. Med sv. mašo je prejelo sv. obhajilo poleg domačih tudi veliko prijateljev. Ko sem podpisani prišel 1. 1949 s svojo družino k našim sponzorjem Mr. in Mrs. Antonu Šuštar na Lindbergh v Euclidu, smo takoj videli, da radi premajhnega prostora pri njih ne moremo ostati. Onadva sta imela tudi veliko skrb radi nas in sta naprosila svojo sorodnico pok. Frančiško, katera nas je iz usmiljenja sprejela pod svojo streho, dokler bi ne mogli dobiti pravega stanovanja. Pri njej smo ostali tri mesece, prvi mesec brezplačno. Težko je bilo to za njo in za nas, ker smo imeli le eno spalnico in skupno kuhinjo, vendar sem se tam zelo šrečhega poču- til, ker smo si imeli Moravčam veliko povedati iz svojih doživljajev iz prejšnjih časov. Najlepše pa je bilo, ker smo bili vsi enih misli, da smo vsak večer skupno molili sv. rožni venec. Pokojna Frančiška se je poročila 1. 1913 z Janezom Grilj iz Velike vasi v župniji Moravče in sta še isto leto odšla v to deželo. Težko mi je, ker sem se radi svojih skrbi premalo zanirbal za njeno življenje, vem pa tole: V času depresije je bilo težko, vendar ker sta bila oba skrbna, niso stradali. Leta 1942 sta izplačala hišo v Collinwoodu v u-panju, da bo potem lažje življenje, pa se je spremenilo v hujše Kakor sem slišal, je njen pokojni mož popravljal v tovarni velik stroj. Po pomoti ga je delavec, ki je delal na omenjenem stroju, sprožil in je Janeza jermen zagrabil s tako silo, da je bil takoj mrtev in tako raztrgan, da ga niso preje pokazali, dokler ga ni pogrebnik spravil malo skupaj. Vsak si lahko misli, kako je bila tako nenadna smrt moža in očeta štirih hčera težka za vse. Pokojni Janez je bil veren in vnet delavec pri fari Marije Vnebovzete. Z nenadno njegovo smrtjo je čustvoval tudi takratni župnik pok. msgr. Vitus Hribar in je od svoje strani opravil slovesen pogreb s tremi duhov niki. V istem času pa je bil v tej fari kot kaplan sedanji župnik pri Sv. Kristini č. g. Čelesnik in je izrekel veliko tolažilnih besed ob tako nenadni smrti njenega moža. Ker je pok. Frančiška zadnja let živela pri svojih poročenih hčerkah, katere spadajo v faro sv. Kristine, so se iz te fare vsi trije čč. gg. duhovniki udeležili njene pogrebne sv. maše. Od Sv. Vida pa tamkajšnji kaplan č. g. Cimperman. Pokojna Frančiška je kakor preje tudi po moževi smrti z besedo in zgledom lepo vzgajala svoje hčerke in jim želela poleg telesne še bolj duhovno srečo. Ob izgubi skrbne matere je bilo hčerkam v veliko tolažbo, ker je bila tako lepo pripravljena na smrt. Pokojna Frančiška je spoznala pomen človeškega življenja, saJ je vsak dan, dokler je mogla hoditi, šla k sv. maši in je vsaki-krat tudi pristopila k obhajilni mizi, kjer je dobila srečo in veselje v taki meri, da ga še ni in ga ne bo nobeden dobil v posvetnih zabavah. Skušajmo jo posnemati, posebno kdor ima čas, ker le tako bomo najbolj srečni! Prav je, če večkrat pomislimo, da je pri našem pogrebniku že tudi za nas Spomini na pirhe EL CERRITO, Calif. — Nedavno — prav pred Velikim tednom me je prijatelj vprašal, če berem Ameriško Domovino. “Seveda — skoro vsako, pa navadno šele zvečer v postelji, ker čez dan res nimam časa. Zakaj pa to vprašujete?” — “Res, ker zanima me, kdo je dopisnik kolone v Ameriški Domovini “Z Otoka — Rojak iz Velike Britanije”. — ’’Seveda vem ter ga celo poznam Petra Selaka. Midva sva stara znanca. Ko sem le kratko dobo kaplanoval v Št. Petru pri Novem mestu, je bil zelo delaven član tamkajšnjega Prosvetnega društva in Fantovske Marijine družbe in kot izboren pevec tudi član cerkvenega pevskega zbora. Na njem imate lep vzgled in otipljiv dokaz, kako so katoliška društva vzgajala svoje člane. Peter Selak izhaja iz dobre, krščanske, kmečke in vinogradniške družine, menda je bilo sedem otrok. Ima le domačo ljudsko šolo in pa eno leto Zadružne šole v Ljubljani; veliko je čital in se tako tudi sam izobraževal. In kot sami vidite, je izvrsten dopisnik z odličnim spominom ter z velikim obzorjem. Kot zaveden Slovenec je tudi on doprinesel nemalo žrtev svojega katoliškega prepričanja. Jn kot žrtev “komunistične svobode” je tudi on moral v svet s trebuhom za kruhom. Zaneslo ga je na “Otok” — Veliko Britanijo, kjer si kot izurjen rudar služi svoj kruh. Je še “fant od fare” ter si tako še lažje, daleč od rodne zemlje vzbuja spomine na lepe čase — zlasti ob praznikih, — pa tudi čitateljem Ameriške Domovine zelo zanimivo vzbuja spomine na vesele in žalostne dni, na prazniške običaje, za katere bi bilo res prav škoda, če bi šli v pozabo.” — “Slišite, gospodu Petru Selaku vsa čast in spoštovanje; njegovi dopisi so res lepi in zanimivi,” mi je rekel prijatelj; in jaz se strinjam z njim. Vsakega dopisa v Ameriški Domovini pod “Rojak iz Velike Britanije” ali “Z Otoka” s podpisom P. S. sem vedno vesel. V zadnjem mi je napravil lep poklon za moje kaplanovanje v njegovi rojstni fari ter mi je vzbudil nekaj spominov, s katerimi naj v naslednjem nadaljujem. V Sodražici in Višnji gori Ko sem bil koncem leta 1932 nastavljen za kaplana v št. Peter pri Novem mestu, nisem bil nastavitve nič kaj vesel. Prva kaplanska služba je bila v Sodražici pri Ribnici; težka služba, TamiHiraši z Dupssna univerze hode naslepili v Clevelandu CLEVELAND, O. — Po vsej deželi znani tamburaši Duques-ne univerze v Pittsburghu bodo letos zopet nastopili v Clevelandu. Njihov koncert bo v Public Music Hall v nedeljo, 16. aprila, ob treh popoldne. To bo zborov 30. zaporedni nastop v našem mestu. Zbor sestavlja 27 nadarjenih ljudskih umetnikov, ki se trudijo, da bi ohranili slovansko kulturno tradicijo v Ameriki. Svoje ime so vzeli od tamburice, glasbenega instrumenta, ki ga uporabljajo. Vstopnice za koncert so na razpolago v Burrows trgovinah. Podružnica št. 859 HBZ, pod ka-•tere pokroviteljstvom se koncert vrši, nudi letos prvič poseb- ne dijaške vstopnice po $1. Do-Pripravljen Cadillac, kateri naslbiti jih je mogoče le za skupine bo mogoče kmalu, enkrat pa go-(z najmanj 10 osebami. Na vsakih tovo peljal k večnemu počitku. Frančiška, želimo ti večni mir, narn pa ostaneš v trajnem, hvaležnem spominu! Vincenc Povirk 10 dijaških vstopnic je ena prosta za spremljevalca skupine. Kdor želi vstopnice, lahko kliče g. Shimraka v Home Federal Savings od 9. dop. do 4. pop. vse do petka na 226-0510, zvečer pa ~ Nekatere sončne pege ima- go. James Malone, 832-8707, ali jo do 50,000 milj premera. g. J- Petkovič, 831-6018: fara večinoma v hribih. Župnik je bil dobri duh. svetnik Franc Traven, dober pevec, izvrsten duhovnik, pa žal — več let s po-lomjeno nogo. In tako sem poleg obilne šole moral jaz upravljati še sosedno faro in tudi šolo na Gori nad Sodražico, kjer so bili skoro celo leto brez lastnega duhovnika. Komaj sem se za silo privadil krajevnega narečja in se razgledal dobro pa fari in o-kolici, mi je dobri škof dr. Anton B. Jeglič pisal, da me namerava prestaviti v Višnjo goro; sledil je dekret. Kar težko sem se poslovil od dobrih sodraških rešetarjev in žlicarjev in obo-darjev tam naokrog; saj znana ribniška suha roba. je pravzaprav v sodraškem kotlu doma. Z dobrim župnikom sva si bila res dobra; komaj sem ga prepričal, da je premestitev prišla brez moje vednosti. Edino, kar me je vleklo v Višnjo goro, znano po svojem “polžu”, je bilo, ker je bilo prav blizu železniške postaje; po dobri uri vožnje si že bil v Ljubljani. Višenjska fara je bila tudi naporna — za kaplana; zopet večinoma vse v hribih, in zelo oddaljenih in visokih. Izmed številnih podružnic jih je kar pet v hribih, kamor sem hodil maševat vsak teden gotovo po dvakrat, v zimskih mesecih v globokem snegu. Ljudska šola je bila v “mestu” V. G., četrt ure hoje v hrib od “fare”, katera je bila na drugi strani železniške proge. Kot sin gorenjskih ravnin sem si vedno želel priti kam na Gorenjsko. Ko je nenadoma umrl tihi, pa gospodarsko zelo zmožen župnik g. Konrad Tek-ster — Tržičan po rodu, sem moral upravljati obširno župnijo poleg zelo močne Hranilnice in Posojilnice sam. Naporno je bilo. Po več mesecih ga je nasledil zelo delavni župnik g. Franc Vidmar, ki je prišel iz Tržiča pr j Mokronogu. Navadno je bilo: Nov župnik, kmalu tudi nov kaplan. Midva sva kar dobro orala; proti pričakovanju sem bil v senci “višenjskega polža” kar tri leta in pol. Ko mi je župnik pripovedoval o svoji bivši župniji Tržišče sredi vinogradov, med katerimi je dobro poznan “Mal-kovec” z okusnim, res dobrim “dolenjcem”, sem si želel: le v take kraje naj me ne dajo, kjer je virih doma, čeprav je bil dobri oče poleg kmeta tudi pošten gostilničar. In zgodilo se je vprav nasprotno! Blagi škof dr. Gregorij Rožman me je prestavil v št. Peter pri Novem mestu, v središče vinogradov v varstvu lepe Trške gore, ki je znana po svojem izbornem vinčku “žametna črnina iz Kopatov” in po sladki “zlatnini iz Grčevja”. V št. Petru pri Novem mestu V nič kaj prijetne razmere sem prišel. Izmed dotedanjih kaplanskih služb je bila najtežja! Farna vas prav na robu župnije, ka-'tero je obrobljala široka Krka, preko katere smo se vozili z bro-dom — mostu ni bilo — na pomoč bolnikom v sili v sosedno faro Šmihel pri Novem mestu, ki je bil s svojo farno cerkvijo zelo oddaljen. Fara, večji del v hribih in vinogradih, zelo oddaljenih, nad katerimi je čuvala s svojo krasno cerkvijo čudovita Trška gora, katero je bilo treba tudi službeno večkrat obiskovati z mašami ob nedeljah in praznikih, pa tudi med tednom. Prišel sem k dobremu župniku g. Francu Vovku, revež — bil je popolnoma slep, pa zelo izobražen in dober duhovnik. Opravljal je sv. mašo zelo pobožno kar na pamet, s posebnim dovoljenjem vedno isto; le cerkovnik mu je stal ob strani za morebitno pomoč; ob slabem vremenu je maševal kar v župnišču. Čeprav je bil slep, je bil priznan kot dober pridigar ter se je skrbno pripravljal. Dve služkinji v farov-žu sta mu čitali, on je poslušal in ob zelo izbornem spominu je tkal misli ter jih v pridigah lepo podajal svojim faranom, kateri so ga zelo spoštovali in ljubili. Nič kaj prijetne razmere niso bile tam takrat. Vsepovsod je bilo veliko pomanjkanje denarja radi hude denarne krize v državi — “denar je zamrznil”. Vino — edini pridelek za prodajo, ni imelo prave cene. Slabe so bile žitne letine. Otroci so prinašali namesto običajnega koruznega kruha kuhan ali pečen krompir in kostanj. Ko so me vabili dobri ljudje na poskušanje vina, so kar pristavili: “Pridite še nas obiskat, najboljšega vam bomo dali, le kruh prinesite s seboj; pri nas ga imamo samo ob nedeljah.” Za sv. maše so prinašali grozdje in vino. Pa ker sem imel v farovžu dobro postrežbo za res težko delo, sem kar dobro shajal. Ko sem pripravil prvo igro v Prosvetnem društvu ter oskrbel tudi potrebne kulise, so mi fantje in dekleta —■ igralci — prinesli kar sodček “črnine” z barvano vžganem napisom na sprednji strani: Sladko je vince iz Trške dolince. Hočeš-nočeš — moraš — sem se vživel v razmere; le čutil sem, da je bilo delo prenaporno. Vsa šola; farno delo, obiski bolnikov v oddaljenih hribih. Spominjam se, ko sem imel pri Sv. Juriju v Grčevju že ob šestih zjutraj sv-mašo in potem k bolniku v res oddaljeno Malo goro, da sem pri' šel domov v sredi popoldneva —' bilo je tam okrog Božiča — tako blaten, da sem šel čistit škornj6 kar v Krko, in truden, da seru stoje spal. Zgodilo se je, da seru opravljal brevir kar v kuhinjk da je gospodinja Mica — res je bila dobra tudi za mene — pazi' la, da nisem sredi tudi naporne molitve zadremal. Pa so bile tudi lepe — vesele ure, zlasti ob nedeljah! Bližnja gradova “Oto' čec” in “Struga” — ko so lastni' ki prihajali k maši v zakristij0’ so vedno vabili na obisk k res odlični kapljici poleg vsega drU' gega. Z učiteljstvom — kljub hudemu, večkrat Cerkvi sovraž' nemu režimu, smo si bili dobri' S šolskim upraviteljem F. KržiŠ' nikonr sva si bila res prijatelja; z dobro ženo sta imela devet °' trok, eden lepši kot drugi; vS^ sta lepo vzgajala. Vendar sem s* želel spremembe, da ne bi post^ pijanec, prilike je bilo dovolj’ Rad bi prišel kam na Gorenjska Pa je zopet prišlo drugače. Nenadoma sem bil prestavijo11 iz prave Dolenjske na Kočevsk0 Dolenjsko —- v Ribnico, ki E spadala pod okraj Kočevje. In v dekretu je bila opazka: Služb0 nastopite čimpreje! Ribniški 6e' kan — nepozabni g. Anton Šku' bic mi je pa pisal: “Prosim Vas’ pridite takoj! Tu pri nas je lika maša pa tudi dobra kaša* kar sem dobro razumel, saj sel11 poznal trg Ribnico še iz sodra' ških časov. Zakaj taka nagbca' V Banjaluki, tam daleč med k° čevskimi gozdovi, je umrl žuP nik. Radi velike oddaljenosti 0 Kočevja in razmer v fari (Nek1 ci — Slovenci) škofija ni imeF na razpolago duhovnika za F pravitelja vsaj. Edino takra*11 ribniški kaplan mirni g. Kar°^ Plot, ki je preje kaplanoval Kočevju, 'je prišel v poštev. dogovoru s škofijo je bil imen0 van za naslednika — župnika' ^ tako je Ribnica imela pra^n0 osb kaplansko mesto. Bilo je v p nem času. Ribnica je vedno u^ no potrebovala dva kaplana- ^ bilno farno delo poleg zelo r^ gibanega društvenega dela f duhovnike dobro zaposlilo. N deški ljudski šoli in dekH5,^ ljudski šoli ter na meščanski 1 obrtni šoli je poučevalo 23 učn1^ moči in le dva kaplana s ted® sko vsak po 24 ur! Dekan P° ■druge zaposlenosti v šolo ni bajal. In tako sem se poslovil od F jaznega Št. Petra z nepoza0^ Trško Goro. Takratni župan ^ gula — bivši orožnik, se je °S ^ sil v župnišču: “Gospod kapj3^ kar dobro smo shajali in ru1 . prav žal. Da Vas vsi spoštuj0^, — Vas smem povabiti na ve (Dalje ria 3. strani) AMERIŠKA DuMOvEnA n Deklica z odprtimi očmi PIERRE L ERMITE Gospod voditelj ugleda teto Cecilijo! Takoj prihiti, da se od prisrčno poslovi ter se ji toPlo zahvali. “Bili ste naš angel varuh ... naša majka naša majčica... Nik-ne bodo moji malčki pozabi na Vas!” Tetka vsa ganjena posluša; Pokliče pomorščaka, ki je imel Nadzorstvo ladje, ter mu polaga Na srce kolonijo in njeno prt-^ago, zlasti pa naj pazi pri iz-stopu na kopnem: “Ge pojde vse dobro, Vam Zljubim za jutri lepo napitnino!” Nato se ozre na malčke: “Ubogi moji otroci, v Porniču v°da ne bo dovolj visoka in iz-st°piti boste morali na Noviel-kurdu, kjer baš popravljajo po-ftiol.. ” “Nikar jih tako ne ponižujte, ^etka... saj vendar niso več otroci... To so že celi možje! •^e bodo, ne, obupali.. .” “Ti nimaš prav nič srca!” “Hvala Vam ... Zamudila sem sPet lepo priliko, da bi se izka-Zala z molčanjem!” “Saj vendar dobro veš, da je Noveillardu morje vselej precej razburkano. Zato tam |hdi pomol vedno zelo trpi. Pri Vstopu iz ladje meni nič, tebi Nič — tvegaš in se zmočiš ... ^asih te val kar na lepem od ^Ng do glave zasuje... In otroci Morajo takoj na vlak, tako da Se jim prav zlahka primeri, da Tremočeni prebijejo noč v vozu, N'- se jim utegne zgoditi, da zbo-*1° in izgubijo v nekaj urah ^Se> kar so tekom meseca dni tu pridobili.. . Gospodična Rolan-^a> ki bo lepo spala v svoji po-SieJji, pravi temu seveda, da ni ^jč! čeprav je nevarnost tako °čitea. Zagotavljam Vas, gospod V°ditelj, da me to prav resno ®krbi... Ne veste, kako me mi-Ce> da bi vas pospremila v Por-Nic, kjer poznam gospo Constan-‘Novo, ki je tako spretna v vseh sHareh...” “Tetka, ali poglej vendar, mo-je danes mirno kakor luža.’ Tukaj ... Ampak veš-li, kakšno tam doli, kakor hitro se dvi gne veter?” “Prav lahko si to predsta-UNNi ...” je vztrajala Rolanda, a je bila tistega dne prav po-et>no razpoložena za šalo. Seveda! ... prav lahko si predstavljaš! Kakor da bi se mo-^ kaj oziralo na to, kar si ti Odstavljaš...” Tedaj je deklica uvidela, da mnogo bolje, če neha drezati " Napravila je nekaj korakov OP ladji. Roger Maude ni za-Nudil prilike, približal se ji je, a([Ni se od nje poslovil: 7 Bovolite mi, gospodična, da I arN Povem, kako tesno je spo-,eNa misel na Vas z vsemi mo-^Nii naj lepšimi spomini v času ^lvanja na tem otoku. Nikoli ne Pozabim svoje službe oskrbova-~ v°de, ki mi je bilo tako pri- etno! :hek0 na naš izlet v la blan-opatijo... na našo izvrst- 0 večerjo v “Zavetju” ... Od-Njam s temi spomini, ki se sve-1° na dnu mojega srca in mi 0O luč v pariški prozi.” ^ '^■k,... mislila sem, da Iju-Samo Pariz!” . Banes ga ne bom več tako Jubil.. ” ,‘Ba zakaj ne?” kčn ?me vprašuiete? Ž0SP°' ^ ^^ala sta drug proti drugemu A P°molu, med modrim nebom Zelenim morjem... In neho-, ’ §ledaje se iz oči v oči, sta ^ nenadoma začutila pred veli-3^. vPrašanjem. Rolanda je 5la^a svoje vprašanje, ne da bi 11 Pa, kakšen odgovor — na- ravnost kakor udar meča — jo bo zadel z Rogerjeve strani, ki je bil sam ves razburjen. Temu vprašanju se je hotela Rolanda izogniti. Toda Roger Maude je moral odpotovati in ker mu je bila tu dana priložnost, vsaj nekaj slišati, nikakor ni hotel priložnosti zamuditi, zato je ponovil, s poudarkom na vsakem zlogu: “Vi torej res ne veste, zakaj mi Pariz odslej ne bo več tako ugajal... Zakaj se zdaj bojim, da mi bo tam dolgčas?... da bom osamljen ... popolnoma osamljen...?”’ K sreči je rešila Rolando sirena, ki je tisti hip tako strašno glasno zatulila s svojim hripavim glasom, da je onemogočila vsak razgovor, in pa še, teta Cecilija ji je prišla na pomoč— topot vse premalo diplomatična — kajti pristopila je z gospodom voditeljem k njima. Roger se je moral posloviti in komaj pričeti razgovor z Rolando je bil že končan. “Gospodlična Cecilija,” ji je zaklical v uho, da bi ga v tuljenju sirene slišala, “ali smem upati, da se kmalu snidemo v Parizu? To vsaj mi bo lajšalo žalost razstanka!” Gospod voditelj se je moral — hočeš, nočeš — pridružiti Rogerjevemu vabilu. Storil je to sicer prav ljubeznivo ter tudi na ves glas kričal svoje povabilo. Teta Cecilija nikakor ni tajila, da ji je neizrekljivo všeč ta dvojna prijaznost, ki daleč prebega njene naj dražje upe. Rolanda je v strahu molčala. Toda okoli sebe je živo čutila Rogerjevo ljubezen, ki je na vso moč napadala njeno srce. Mladenič je ostal ob mostičku. Še nekaj hipov in sirena bo vdrugičj vtretjič. zatulila ... Bil je tako iz sebe, da se je, njegove nemirnosti nalezla še Rolanda, kar je umljivo tudi iz posebnega razpoloženja, ki ga je zbudil odhod parnika v dekletu, ki je sanjavo in kaj rado podleže kakemu nenavadnemu ,'plivu. Roger Maude je motril Rolando, kakor da si hoče sleherno potezico njenega obraza zapisati globoko v spomin svojega srca. Solnce je ožarjalo mladenko. Lasje izpod avbice so jo ven-čali kakor sijaj iz tenkega zlata; v njenih modrih očeh pod obokom črnih obrvi se zrcali vse širno morje, proti kateremu sramežljivo gledajo. Sloke rasti, odeta v prilegajoč se platnen “sweater”, je izglodala deklica kakor morska nimfa, kakor je bila podobna v la blanchekem gozdu gozdni vili. Roger Maude je molčal. A v njem jo vse govorilo, vse glodalo, vpilo, prosilo. Ob'tem nemem napadu je tudi Rolanda obmolknila. Naslonjena ob debelo železno verigo pomola, sta ostala sredi množice zopet sama. On si ni upal izpregovoriti, kajti užival j e poslednje, naj dragocenej še minute počasi, kakor počasi izpije človek poslednje kaplje omamne pijače. Ona pa je bila vsa vznemirjena od te ljubezni — tako različne od one druge — ki jo je vso objemala, kakor nevidna, a resnična dišava. V svojem srcu kliče na pomoč sireno, ki ji je že enkrat pomagala in se obotavlja zagnati v zrak svoje drugo odrešilno tuljenje. (Dalje prihodnjič) -------o----— Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Spomini na pirhe (Nadaljevanje z 2. strani) jo in še prijatelje pripeljite s seboj!” Zahvalil sem se mu in Obljubil, da pridem s tremi. V družbi šolskega upravitelja in u-čitelja Lapajneta ter organista Nandeta smo šli na predvečer odhoda k županu na večerjo. Družina je bila vsa srečna. V zahvalo, da sem se odzval vabilu, mi je poklonil veliko pletenko — 15 litrov — najboljše črnine in zjutraj “kapljico” skrbno za-pokano tudi izročil. Bilo je na praznik Žalostne Matere Božje, 7. aprila 1933, in fantje so že naložili moje “imetje” na prevozni avto. Ko sem se poslovil od g. župnika, mi je rekel: “Dragi gospod, hvaležen sem Vam za vso pomoč in delo; hvaležen tudi, da ste mi oskrbeli vso pomoč pri novomeških f r a n čiškanih, ko škofija ne more dobiti takojšnjega namestnika. Za Ribnico Vam čestitam — pa Vas ne zavidam, tam bo še večje garanje; želim Vam pa vso srečo!” Skrbna farovška gospodinja Mica mi je izročila velik zavitek prekajenih klobas in več steklenic “res dobrega”, saj župnik je imel tudi lastni vinograd z res izbornimi trtami. “Gospod, — mi je segla v roke — to pa naj bo za pirhe!” — “Z Bogom, Št. Peter!” V družbi dveh fantov smo se zgnetli v kabino, šofer je pognal motor in že smo brzeli po lepi cesti ob zeleni Krki pod Trško Goro, ki se je bliščala v dopoldanskem pomladnem soncu, proti Novemu mestu. Tam sem se poslovil od prijaznih frančiškanov in od dobrega dekana-prošta g. Čerina. Zavozili smo pod Gorjance in po lepi cesti med širnimi, ogromnimi kočevskimi gozdovi smo v naj lepšem vr emenu sredi popoldneva privozili v trg Ribnico. V Ribnici “Ribnica, Ribnica, lepa si Ti — mesto bi Ti rekel, pa greh se mi zdi”, je zapisal frančiškanski pesnik, ko se je zdravil pri bližnji Novi Štifti, božja pot v oskrbi frančiškanov, pa spada pod župnijo Sodražica. Za mene — velika sprememba! Št. Peter pri Novem mestu, čedna pa majhna vasica, Ribnica, mogočen trg. Farna cerkev v Št. Petru lepa, snažna, ne tako majhna. Ribniška, dekanijska cerkev mogočna ter impozantna, ena med največjimi v škofiji. Ko sem na Cvetno nedeljo stopil na prižnico, sem se kar ustrašil; le sreča, da smo brali Pasijon! Dekan g. Skubic, kot povsod, tudi do kaplanov strog in natančen, je bil dober in skrben, res prijateljski. Visoko naobražen duhovnik; bil je priznan kot dober pridigar in je bil res odličen govornik z impozantnim nastopom. Pri vseh teh sposobnostih pa poznan po čudovitih dovtipih. Kadar je bil pri dobri volji, je bil tako zabaven, da si je vsakdo želel njegove družbe. Pokojna dr. Korošec in ban Natlačen sta prišla večkrat na obisk, kar si je vsa fara štela v čast. Pred njim so imeli spoštovanje tudi nasprotniki. Poleg skrbnega predstojnika sva imela s kolegom v marsičem dobrega učitelja, to ne z besedo, pač pa z vzgledom in dejanjem. Takoj ob prihodu sem se zavedal, da bo treba pošteno poprijeti. Spovedovanje na soboto pred Cvetno nedeljo je bilo kot ob misijonu. Pri kosilu v nedeljo je g, dekan omenil, da sem z glasom kar dobro obvladal cerkev ter dostavil: “Da, Vas ljudje, tudi oni, kateri poredkoma pridejo cerkev pogledat odznotraj, spoznajo — boste pa še na Veliki petek pridigali. Ljudje bodo veseli spremembe.” No — sem si mislil, v ponedeljek in torek zgodaj zjutraj v spovednico in isto tudi zvečer pozno v noč. Čez dan v šolo, tam vse novo — otroci, učiteljstvo in prostori; obredi Velikega tedna pri dekanu, ki je znan po točnosti obredov, in povrhu vsega še pridigo na Veliki petek! Po takratnih običajih smo o-pravljali vse obrede Velikega petka že dopoldne; Pasijon po sv. Janezu smo celo peli. Dekan je pel besede Gospodove, jaz sem pel besedilo in opis dogodkov, kolega g. Franc Fister pa besede nastopajočih oseb v Pasijonu. Popoldne smo slovesno prepevali tudi brevir — nad eno uro. In proti večeru je bila skupna pobožnost vse fare s pridigo is s primernimi molitvami pred Jezusom v Presv. Rešnjem Telesu v božjem grobu. Ves dan so pa ljudje, zlasti matere z otroci in starejši iz oddaljenih vasi, prihajali na obisk Križanega — “Bohka kušnit”, so rekli. Precej ljudi, zlasti “purgarji — tržani-meščani”, so videli cerkev od znotraj le na Veliki petek. Na ta dan se je pa vsakdo potrudil ter se udeležil večerne pobožnosti in se tako poklonil Križanemu. Bilo je proti peti uri popoldne, ko so se ljudje začeli zgrinjati okrog cerkve, katera je — o-gromna s prostorom in z glavnim korom ter dvema postranskima galerijama ■— kar požirala. Ljudje so se drenjali pred obhajilno mizo, da poljubijo Križanega ter po končani pobožnosti lahko j tako odidejo domov. Zlasti ženske so bile kar vsiljive, jih je pač čakalo doma še delo z večerjo in priprava “žeg-na” za blagoslov na Veliko soboto. Zaskrbljen sem pogledal po cerkvi, ki je bila zasedena in napolnjena v vsakem kotičku. Po kratkem uvodu o pomenu Velikega petka, najbolj žalostna obletnica, kar jih pozna zgodovina, je pevski zbor — po dogovoru — lepo zapel pretresljivo “Daj mi Jezus, da žalujem — smrt, trpljenje objokujem ...” Mežnar je prigovarjal ljudem, naj se umaknejo in nadaljujejo po pobožnosti s poljubom Križanega. Tedaj je pa zahreščalo. Bobkova Marjanca, majhna in obilna, se je kleče sklonila vprav za poljub, pa jo je nekdo nehote porinil v gneči in se je zgrudila preko Križanega. Lepo umetniško delo je bilo; pa koliko let je bil križ star tudi dekan kot spreten zgodovinar ni vedel. Morda več kot sto let; saj je Ribnica za mojih časov tam obhajala 900-letnico kot župnija. Uboga Marjanca, čimbolj se je izmikala — tembolj je hreščalo. Črviv les je mahoma postal le nekaj tresk. Kar primerno je dekan naročil mežnarju Jožetu: “Pojdi tja ter znosi tiste okleške v zakristijo.” Čudo — le glava Gospodova s trnjevo krono je bila pa cela. Jaz sem v nervozi opazoval žalosten pa smešen prizor. Le dobro, da je peta žalostinka imela več kitic in predno so končali, saj je cela cerkev poprijela: “Jezus, daj, da Tvoje Rane nas presunejo kristjane . ..” sem se zopet zbral z mislimi ter brez nesreče prišel do konca — in tako prestal krst za ribniško cerkev. Ko pridem v zakristijo — kolega sokaplan je nadaljeval z molitvami pred Božjim grobom — mi reče dekan: “Tako ste pridigali, da so mi še Boga polomili. In jutri, ko bi rabili križ za blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode in za vstajensko procesijo, imamo pa same trske in okleške.” Po kratkem posvetu se je mož znašel. Onstran vode Bistrice, vprav za cerkvijo je imel svojo hišo in mizarsko delavnico sosed “Barbek”, mizar Petelin, oče znane učiteljice gospodične Ivanke in cist. patra Cirila. Na povabilo je mož takoj prišel ter v košari odnesel tisti drobiž. Obljubil je, da bo vsaj križ gotovo v redu, novega bo naredil. Dobri mož je s pomočjo družine vso noč sestavljal in skrbno limal ter na peči sušil. Križ je napravil nov — in zjutraj na Veliko soboto so skrbno Pritrdili dekanu: “Gospod tehant, nismo iz ta-zadnje moke; upam, da smo Vam ustregli, pa naj Vam bo za pirhe!” — “Oče Barbek — je dekan ginjen poljubil Križanega — zopet ste se izkazali, da se na Vas lahko zanesem.” Segel je v žep ter očetu g. Petelinu dal lep bankovec: “To pa naj bo Vam in vsem Vašim tudi za pirhe!” Ko smo po opravljeni Vsta-jenjski procesiji zvečer sedeli pri dobri večerji, pa je g. dekan pripovedoval o Bobkovi Marjanci. Njen oče je bil še ob njegovem prihodu v Ribnico — on je tam dekanoval nad 25 let — o^ krožni zdravnik. Marjanca — e-dina hčerka poleg brata, poznejšega frančiškanskega patra Vladimirja — je bila majhne, pa zelo lepe postave, pa nikdar se ni gnala za ženini. Oče jo je izučil, da mu je stregla, ko je imel opraviti z bolniki. Na vratih v stanovanje in urad je imel napis: Doktor Bobek. Hudomušnež pa je med črke napravil črto, da se je čitalo: Doktor Bo-bek. Mož je zvečer zahajal v gostilno k Slemencevim, kamor so večkrat prišli tudi dekan s kaplanoma; pa je dobri zdravnik hladil svojo upravičeno jezo v kozarčku nad nepridipravom, da si upa trditi, da doktor bo bk. “Jaz bi mu že pokazal bika — je rekel — da bi pomnil celo življenje.” In ko je na Velikonočno nedeljo v pridigi g. dekan voščil faranom veselo in blagoslovljeno Veliko noč, je malo postal, pa nadaljeval: “Farani, lepo vas prosim; obnašajte se v cerkvi, kot se spodobi ter ne bodite tako nepoča-kani,” ter je omenil, s kakšno težavo smo prišli do potrebnega križa za procesijo, ter sočustvoval z ubogo Bobkovo Marjanco, katera je po krivdi drugih “Boga polomila”. “Judje so križali Jezusa na Veliki petek, tako je zapisano v Sv. pismu, kakor tudi v svetni zgodovini. Bojim se, da bo tudi v zgodovini naše fare zapisano, da so Ribničani križali našega križanega Gospoda na Veliko soboto v letu Gospodovem devet najstotriintridese-tem.” To so moji prvi spomini na Ribnico, kjer sem kaplanoval dolga leta, katera imam v lepem spominu. Ribnica''slovi po svoji suhi robi; je pa zanimivo, da je pravih rešetarjev v Ribnici prav malo. Najbolj se pečajo s suho robo— rešeta, rete, žlice, piskri in lonci, kuhalnice, škafi, oboda... po okoliških vaseh Dole-njevaške fare in daljne Sodra-ške župnije ter po gregorskih Slemenih. In vsakdo, ko nosi po svetu ter prodaja suho robo, znani krošnjarji s svojevrstnim ribniškim narečjem — trdi, da je iz Ribnice, ki je pač mogočen trg, danes menda mesto, ter bolj poznano in krediten kraj. Šegavi so pa vsi — tako Ribničani in o-količani daleč naokrog. Ko je nekoč izpred ljubljanske glavne pošte Ribničan, ki se je po o-pravkih mudil v Ljubljani, ogledoval poslopje Kreditne banke, je vprašal poleg stoječega moža, ki je z ženo čakal na tramvaj: “Dovolite, kaj pa je tale velika stavba? — Mož se obrne pa mu' reče: “Veste, oče, to je umobolnica za kmečke norce.” — “Se mi je zdelo, ker za ljubljanske (norce) bi bila daleč premajhna.” Ženica potegne moža, pa pravi: “Dragec, pojdiva, da ne boš še kakšne slišal.” Mož z Dolenjske pa pravi: “Ubogajte gospo, vam dobro svetuje!” Leon Kristanc -----O------ ¥i@lnamski kflrašsti raČKiiaJs m taas d© Ista 1310 SAIGON, J. Viet. — Naše čete so kmalu po Novem letu zaplenile v bojih nedaleč od Saigo-na zanimivo poročilo o lanskem sestanku vietnamskih komunističnih prvakov, ki je na njem razlagal general Ving svoje poglede na vojni in politični položaj. General Vinh je bil takrat poveljnik operativnih severno-vietnamskih čet na jugu, torej general, ki ve, kaj v severno-vietnamski vladi mislijo o vojni. General Vinh je opozarjal komunistične voditelje, naj napenjajo vse sile, da bo komunizem zmagal do 1. 1970. Morajo pa pri tem računati na lastne sile in se ne zanašati, kdaj “bo socialistični tabor zedinjen dobil zadnjo bitko”. Mislil je pri tem verjetno na kitaj sko-ruski spor. Vinh misli, da bo tudi takratni mir le premirje in da bodo komunisti zopet napadli kapitaliste, kakor hitro bodo dosti močni. Vinh je tudi priznal, da Moskva sili na mir, da pa morajo vietnamski komunisti nadaljevati vojskovanje do “zmagovitega konca”. Trdil je tudi, da Ame-rikanci ne bodo nikoli dosegli svojih ciljev s pol milijona vojaki, kar jih imajo v Vietnamu. Za dosego cilja bi morali imeti najmanj milijon mož, pa še takrat ne bi zmagali tako, kot želijo. Značilna je ta izjava po tem, da govori o zmagi v 1. 1970, do-čim je Ho Či Minh sam ravno takrat govoril o vojni, ki bo trajala, ako bo treba, “cela desetletja”. Kadar so torej vietnamski tovariši med seboj, niso tako samozavestni, kot so v javnosti. • Guverner je dejal, da bo odložil izvršitev vseh teh obsodb, dokler ne bo imelo prebivalstvo države Georgia možnost odločiti o smrtni obsodbi v splošnem glasovanju. Ženske dobijo delo Iščemo pomočnico ki bi živela pri nas in pomagala oskrbovati 3 otroke ter opravljala lažja dela. Drugi uslužbenci. Ima lahko enega otroka. Sprejmemo tudi Kanadčanko. ($60 na teden). Pišite na: Mrs. Robert Tomsich, 6814 E. Thorn-apple Dr., Gates Mills, O. 44040. (12,14 apr) MALI OGLASI Soba se odda Lepa, opremljena soba se odda zaposlenemu moškemu, v lepi mirni hiši. Si lahko kuha. Na 1027 E. 61 St. tel. HE 1-6671. (72) —-----o----- Guv. Maddox ustavil usmrtitev obsojenca ATLANTA, Ga. — Guv. L. Maddox je načelni nasprotnik smrtne kazni, zato je odložil izvršitev smrtne kazni 29 let staremu W. P. Clarku, ki je bil obsojen na smrt, ker je posilil mladoletno dekle. Poleg omenjenega čaka v ječah Georgie na izvršitev smrtne obsodbe še 22 drugih obsojencev. Moški dobijo delo Custodian Building and Maintenance, to keep offices and warehouse in spick and span condition and perform other duties, full time basis, one and a-half overtime. Complete employee benefits. 1435 W. 25th St. corner of Detroit (72) MACHINISTS THE CLEVELAND FNEUiATIO Tssl 0s. 8784 E. 78 St. 341-1708 Naprodaj Delikatesna trgovina v slovenski naselbini (Collinwood). Pivo in vino za ven; blizu cerkve in šole; lepo stanovanje. Kličite 451-7487 po 6. uri pop. (74) rmr krkstavhik PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun PEKARIJA NA PRODAJ na 632 E. 162. St. - Tel. 851-7117 Poslopje, vse mašine za peko z vsemi pritiklinami. — Dobra kupčija! Lahko pridete pogledat ali pa telefonirate vsak dan od 10, do 10. zvečer, razen v sredo ali soboto. (89) V najem Šiiri neopremljene sobe se odda na 1156 E. 63 St. Kličite 881-8999. —(73) Naprodaj Posestvo in 1 aker zemlje se proda na 165 Richmond Road. Mnogo sadnega drevja! Cešne, češplje, hruške, jaboljka, in še grozdje. Prodajam ker rabim počitka. Lastnica, telefon: AN 1-0676 (73) A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDRQTEL Contouring and profiling Machines HORiZQKTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES HABIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES Kadar kiijssjeSs a!i prodajale posesivo, se s polnim zaupanjem obrnite na naj starejšega, izkušenega slovenskega posrednika JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980 Imamo vedno veliko izbiro hiš, dajemo neobvezna pojasnila. Avtoprevozništvo Imam tovorni avto (truck), s katerim vam lahko poceni in zanesljivo prepeljem ali odstranim najrazličnejšo robo. Kličite 431-7086 po 5. uri pop. Lastnik prodaja hišo lepo, zidano, enodružinsko na Richmond Heightsu, 5 sob spodaj, prostor za 2 zgoraj, velika klet, lot 60x200. Kličite 261-6312. (76) Izučena bolniška postrežnica išče delo oskrbovanja bolnih ali onemoglih v privatnih do-Imovih. Govori slovensko. Ce jo ) potrebujete, kličite 531-1421. I (74) Hiša naprodaj Bungalov, 6 sob, v okolici Grovewood Ave. Prodaja lastnik. Nič posrednikov. Kličite ME 1-5565, po 6. uri zv. -(74) DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite sc osebno od 8.15 do p. do S. pop, aii kličite 341-1706 za čas sestanka ^ d Equal Opportunity Employer (73) j V najem 3-sobno neopremljeno čisto in lepo stanovanje, s kopalnico in predsobo, zgoraj, se odda starejši mirni osebi na Norwood Road. Kličite 361-5584 po 5 pop. -(74) Hiša naprodaj Dvodružinska, 5-5, podkletena, dva nova furneza, dve garaži, na Carl Ave. Kličite 391-8084. —(12,14,17,19 apr) AMEBI SKA DOMOVINA ^o()ooo(^^ MLADA BREDA IVAN PREGELJ fčC^<)000