List 31.
Gospodarske stvari.
Zakaj nektero popolnoma dorašeno drevo
vendar ne rodi?
Tu je treba pogledati, kje da je zadržek?
Zadržek utegne biti v zemlji. če je zemlja zlo pusta , da korenine živeža za rejo drevesa in sadii ne najdejo; ali če je njihov živež slab in reven, se ve da tako drev6 ne more sadii imeti, kakor tudi žito ne, če
1*e v pušči, in krava mleka ne, če je zastradana. Ta-temu drevesu se mora zemlja globoko okopati in zbolj sati, to je, dobre prsti koreninicam dati, da bodo več in boljšega živeža imele.
Če je pa zadržek v deblu, to je, če ima debelo, trdo skorjo, ali pa je tako v senci, da ga solnce vsega obsijati in mu lesa zadosti pregreti ne more. Tako drevo ne more sadii roditi, ali ga pa le na eni strani ima, na drugi pa ne; ker muzga ne teče enako po lesu, in tistega živeža, katerega po listu dobiva, s tistim , ki iz korenin pride, v rodovitnost ne zdeluje: takemu drevesu se kaj lahko pomaga, če se mu stara in mrtva suha koža čisto odrza, in se mu tiste veje, ktere mu najbolj senco delajo, vzamejo. Ce je pa vse drev6 v senci, se mu, če je mogoče, solnce da, ako se namreč tisto iz pota spravi, kar mu senco dela.
Ce je pa v vejah zadržek, to je, če jih je preveč, de so pregoste, da druga drugo zaveznujejo in tope, da jih solnce pregreti ne more, in muzga komaj les in perje preživi: tako drev6 se mora zlo obrezati in vse veje, ktere senco delajo, iztrebiti in se mu jih le toliko pusti, kolikor ok6 presodi, da je dosti in prav. Ce po tem še roditi noče, se mu veje začetka kresnika v kri ve ali pa p re vežejo, da je muzga malo zadržana, in da v les preveč ne žene, ampak sadnje popke delati mora, kakor se tudi šparoni z vinskimi mladikami delajo in vkrive, da mladike k rodovitnosti prisilijo. Tudi se prisili drev6 k rodovitnosti, če ima muzge preveč, da le v les žene in raste, če se mu pušča, to je, v kožo po deblu vreza naredi, ali le po eni ali pa po oboji strani, kakor je treba, da nekaj muzge zgubi.
Nerodovitnost od vremena se težko odvrne, ker vreme ni v naši oblasti. Mraz, suša, prevelika moča, toča škoduje sadju. Že v popkih vreme sad lahko skazi. Tri tedne o kresu drevje v rasti počiva, muzga takrat ne žene v les, ampak ^ popke dela za prihodnje leto, cvetne, lesne in listne. Ce je takrat toplo in tiho vreme, da se muzga po vsem drevesu za kožo lahko zadosti spari in k rodovitnosti pripravna naredi, veliko cvetnih
popkov iz mladik požene, iz kterih bo prihodnje leto cvetje in sad. Če je pa takrat dolgo deževno in mrzlo, da se muzga spariti ne more, ali pa suša, da muzge manjka, drev6 ne more cvetnih popkov narediti, ampak komaj slabe lesne in listne napravi, in pomladi ne bo ne cvetja ne sadii. Tega mi ne moremo odvrniti, razun suše, če takrat korenine polivamo; pa dobro je vendar že prej vedeti, če bo drugo leto sadje cvelo ali ne, da se vč staro sadje hraniti ali pa prodati.
Ravno tako se po vremenu tudi na drevji cvetje skazi, da sadii ni. Če drevje pred perjem cvetje pokaže, bo odpadlo, ker nima tistega potrebnega živeža, kterega po listji ali perji dobiva. Tako cvetje se ne more zadosti izgoditi in na lesu vrasti. Tako češnje, Češplje, ki vsako leto cvet6, pa malokdaj v perji, malokdaj obrode. Če se tako drevje kakih 8 do 10 dni prej okoli korenin okopa in z brinjevimi ali pa smrekovimi vejami ali snegom ali ledom ali blatom korenine pokrijejo, se razcvetenje zadrži tudi skoraj toliko dni; med tem se začn6 lesni in listni popki razvijati, in drev6 cvete potlej v perji. Pa ne vem, če bi to vselej in povsod gotovo pomagalo. — Če bi sadje preveč cvelo, bi ga tudi malo ostalo. Pomaga, če se takrat takemu drevesu korenine zalivajo in prej v taki vodi živalski ostanki, kosti, parklji, rogovi, usnje vi zrezki itd. kuhajo. — če ob sadnem cvetji dežuje, da rodivni prah v dno sadnega ploda pasti ne more in ga tudi čbelice ne prenes6, se cvetje skazi. Pomaga, če se drev6 včasi pomaja.