Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 21. JUNIJA 1962 Leto XIV. — Štev. 23 Cena 20 din
PRAZNIK LENDAVSKIH OBČANOV
V znamenju delovnih zmag, v znamenju obetajočih načrtov, katerih uresničenje je pogojeno z nadaljnjo, še učinkovitejšo rastjo gospodarske moči komune, slavijo prebivalci lendavske občine svoj praznik; praznik, ki je resnično njihov, saj ne pomeni vsako leto le novega mejnika vsestranskega napredka in sožitja dveh narodnosti, marveč hkrati tudi z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo prepleten spomin na one, ki so za ceno svojih življenj in nepopisnega trpljenja udarili temelje novemu in pravičnejšemu, vsemu, kar se vedno bolj veličastno poraja in oblikuje v naši socialistični družbi, tudi ob živi ustvarjalnosti njih samih. Se prav posebno pa se spominjajo tistih, ki jih je kruti okupator v zadnji vojni pregnal z naše zemlje, z njihovih domačij, samo zato, ker je v njih utripalo slovensko srce.
Lendavski občani praznujejo letos že šestič zapovrstjo. Pravzaprav že od 27. aprila, rojstnega dne Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Dneva mladosti pa vse do današnjih dni. V tem času je bilo v občinskem središču in drugih krajih več kulturnih, športnih in drugih prireditev, ki jih je obiskalo nekaj tisoč ljudi.
USTVARITI, NATO DELITI
Dosedanje razstave in ugotovitve ob delu občinskih komisij za delitev čistega in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah v Pomurju kažejo med drugim, da nekateri posamezniki podcenjujejo delo teh komisij, hkrati pa v večini primerov povsod niso upoštevali rokov za dostavo analiz na predpisanih obrazcih. Ponekod so celo napadali delo teh komisij v težnji, naj le-te dajo svoj blagoslov nad obrazcem, ne glede na to. kakšni so njegovi pokazatelji Očitna je bila tudi težnja računovodskega in knjigovodskega kadra, 'ki se prehitro zadovolji s številkami in odstotki.
Znani so tudi poskusi linearnega dvigovanja in zniževanja osebnih dohodkov, ne glede na to, da se nikakor ni razumno lotevati popravkov za nazaj. Ponekod se je tudi pojavila miselnost, da morajo dobiti posamezniki najmanj 20.000 dinarjev, ne glede na to, če kaj delajo ali ne. To in še marsikaj priča, da ekonomske enote še niso zaživele, kot bi bilo treba, razne težnje, ki jih ni moč zagovarjati, pa so se pojavile zlasti pri raznih kuhinjah, posameznih organizacijah in panogah ter strokah. Kar zadeva trgovino, velja tu postopek na drugačnih obrazcih z usmeritvijo, da naj gredo vsa večja sredstva v sklade — za izgrajevanje. Vsekakor pa je višina osebnih dohodkov pri posameznih gospodarskih organizacijah stvar organov samoupravljanja, čeprav je stvar nagrajevanja koordinirana politika komune, v kateri je občinska komisija le telo, ki naj za to koordinacijo skrbi, — ne da bi dušila delo samoupravnih organov.
Nekatere komisije, predvsem v soboški občini, so se odločile za temeljito in neprenagljeno delo, kar je ob pestri strukturi gospodarstva v občini pravilno. Zbrano dokumentacijo bodo ocenili strokovnjaki, o njihovem poročilu pa bo komisija razpravljala in skle-
pala ter v primeru potrebe opozorila gospodarske organizacije na nepravilnosti. Pri večjih gospodarskih organizacijah sta razen trgovine med zamudniki Panonija in Puconci, vendar ugotavljajo, da je za ta potencial na občinskem ljudskem odboru šibek kader. Tako v soboški in drugih občinah ugotavljajo (razen, morda v ljutomerski občini), da so bile doslej razprave v kolektivih pičle in šibke. V večini primerov kolektivi čakajo na pripombe komisije. Le-ta pa v soboški občini, na primer, ocenjuje kot važnejše stvari, ki so pomembne za bodoče gospodarjenje. Vrh tega evidentira ta komisija vse honorarne osebne prejemke za lansko leto in letošnje prvo četrtletje. Spričo ugotovitev ob tem je svetovala komisija organom samoupravljanja v gospodarskih organizacijah, naj ne dovolijo neposrednih izplačil posameznikom za čas, ko delajo v tem podjetju za redno plačo, saj bi oboje predstavljalo anomalijo.
Ugotovitve o načinu in sistemu dela pa dalje kažejo, da politične organizacije različno spremljajo delo občinskih komisij. Tako so v Ljutomeru najprej razpravljali 
v kolektivih in nato v delavskih svetih, v Lendavi obratno, v G. Radgoni ne v kolektivih in ne v delavskih svetih, medtem ko ocenjujejo nekateri sistem dela soboške komisije kot preveč dolgotrajen. Namen vseh teh razprav, ki tečejo že več ko poldrag mesec, pa je, da bi stekle prav v kolektivih, vendar pa tudi en sam razgovor z delavci ne more zadostovati. Pripraviti bi bilo treba vrsto dobrih sestankov z dokumentacijo, na katerih bi tudi anatizirali slabosti, ki vladajo v podjetjih in to pod geslom: najprej ustvariti, nato deliti. Ker tega doslej ni bilo, ugotavljamo tudi enostranske razprave o osebnih dohodkih. Vodstva podjetij bi morala nastopati pred kolektivi s čistimi računi in analitično ter osvetliti vzroke nizkih ali drugačnih osebnih dohodkov. Bili so tudi primeri, da so direktorji vzkipevali ob kritiki načina delitve osebnih dohodkov, namesto da bi konstruktivno in kritično pojasnili zadeve okrog pravilnikov delitve. Ponekod so na sejah delavskih svetov kar preveč suho tolmačili pokazatelje računovodje, ker pač direktorji niso imeli časa, da pa ne bi bilo treba kaj vračati, so brž vsi potrdili delitev za lansko leto. Razumljivo je, da vlada tam, kjer osebni prejemki niso ustrezni, kritična situacija, ki povzroča slabo politično stanje. Kjer so prejemki prenizki, da bi ljudje lahko živeli, je sedaj skrajni čas za pogovor o tem, kako dvigniti proizvodnjo in storilnost.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pogled na tribuno med slavjem v Radencih	(Foto: B. Šinko)
NON STOP NA CESTI V BELTINCIH
Na Gančanski cesti., komaj 300 metrov od glavne ceste, zraven transformatorja, sta delovišči cestnih podjetij iz Maribora in Celja. V mehanizaciji so mešalci, sušilci, bobni, dvigala, cikloni, silosi, elevatorji in transporterji, s katerimi pripravijo dnevno 200 do 270 ton. materiala za asfaltiranje ceste Rakičan—Lendava. Tukaj in na cesti dela vsakodnevno 40 delavcev od 5. do 19. ure, le ob sobotah je delovni čas od 4. do 14. ure. V mehanizaciji je 18 elektromotorjev, motorji na tekoče gorivo porabijo dnevno 3000 do 4000 kg nafte. Delavci mešajo tolčenec raznih dimenzij in sejan prodec z bitumenom, ki ga porabijo dnevno nad 10 ton.
Z asfaltiranjem so začeli. 25. maja, danes so že tik pred staro asfaltno cesto pri Rakičanu.
Beltinčani so zadovoljni, da so končno vendarle dobili asfaltirano cesto in z veseljem bodo pozabili, da so desetletja požirali oblake prahu, gazili skoraj neprehodno blato, izogibali se lukenj in globokih jarkov na cestišču ter se vozili v avtobusu z občutki, kot bi pluli z ladjo na razburkanem morju.
J. M.
Slavje v Radencih
V NEDELJO SO V RADENCIH ODPRLI NOV OLIMPIJSKI PLAVALNI BAZEN, PREUREJENO KAVARNO TER WEEKEND NASELJE ZDRAVILIŠČA RADENSKA SLATINA.  ŠE LETOŠNJO JESEN ZAČNE V RADENCIH S POUKOM OKRAJ. GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
Minulo nedeljo se je zbralo v Radencih veliko ljudi iz raznih krajev Slovenije ter nekaj tudi iz sosednje Avstrije. Med zbranimi so bili tudi državni podsekretar dr. Tone Vratuša, sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu LRS Rudi Čačinovič, sekretar za turizem in gostinstvo pri IS LRS Jože Tramšek, predsednik Republiškega sveta za turizem dr. Danilo Dougan, sekretar OK ZKS Ivam Ros ter drugi.
Zbrane je pozdravil predsednik zdraviliškega sveta Cirili Grosičar ter izrekel priznanje vsem, ki so poskrbeli, da so bili novi objekti dograjeni v tako kratkem času, posebno pa še ravnatelju zdravilišča, tovarišu Verdevu. Slavnostni govor je nato imel ravnatelj zdravilišča Bogo Vardev, ki je uvodoma orisal razvoj Radencev, radenskih vrelcev ter zdravilišča v milimi ih osemdesetih letih. Za tem je obširneje spregovoril še o novih objektih: kavarni, plavalnem bazenu, ter weekend naselju, ki bodo velikega pomena ne samo za zdravilišče, ampak za pomurski turizem sploh. Dejal pa je, da razvoj Radencev, predvsem kar sodi v okvir zdravilišča, z dograditvijo novih objektov še ni, pri kraju. Odslej bodlo dali večji poudarek ureditvi okolice novih objektov, uredili pa bodo tudi knjižnico in debatni klub. Kot pomembno pridobitev pa je tovariš Bogo Verdev omenil Okrajni gostinski šolski center, ki bo začeli izobraževati prve
gostinske strokovne kadre že letošnjo jesen. Nadalje je dejal, da bodo morali kar najprej menjati tudi vlogo radenskega krajevnega odbora, saj je veliko njegovih nalog prevzelo zdravilišče.
Udeleženci otvoritvene svečanosti v Radencih so si nato skupno ogledali novo sodobno urejeno kavarno, weekend naselje ter olimpijski plavalni bazen, za katerega je izdelal projekt inž. Stanislav Maček iz Ljubljane. Takoj po otvoritvi novega bazena so začeli plavalna tekmovanja. Sodelovali so plavalci mariborskega Branika ter plavalci iz Radencev ter G. Radgone. Maribor-
čani so prikazali tudi nekaj značilnih skokov, popoldne pa tudi tekmo v vaterpolu. Bazen je bil nato odprt za široke množice, v vseh gostinskih prostorih pa so priredili rajanje, ki se je nadaljevalo pozno v noč.
VREME
Vremenska napoved za čas od 21. junija do 1. julija.
Dež z ohladitvi jo se pričakuje okrog 25. junija in bo verjetno trajal dva dni. V ostalem bo lepo vreme, včasih pa, krajevne nevihte.
Dr. V. M.
Nova asfaltna cesta od Murske Sobote do Beltinec zahteva mnogo materiala, ki ga je potrebno tukaj pripraviti
Z ZADNjE SEJE ObLO LENDAVA
Osrednja tema: cene
PRETEKLI PONEDELJEK JE IMEL OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V LENDAVI 47 SEJO PO VRSTI
Na skupni seji obeh zborov so razpravljali o nekaterih ukrepih v zvezi s stabilizacijo cen na tržišču. Ljudski odbor je priporočil gospodarskim organizacijam, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom in prodajo potrošnik dobrin, naj dosledno v praksi uresničijo priporočila in zakonske predpise
zveznih in republiških organov. Da bi tudi s svoje strani prispeval k znižanju cen na raven lanskega leta, je ljudski odbor sprejel spreminjevalni odlok o znižanju prometnega davka na blago v trgovina na drobno in na alkoholne pijače. Na skupni seji so odborniki poslušali še poročila in-
špekcijskih služb in komisije za štipendije. Na mesto dosedanjega direktorja Proizvodnje nafte inž. Mirana Mejaka, ki odhaja na novo službeno mesto., so imenovali za v. d. direktorja tega podjetja inž. Igorja Arzenška, za v. d. upravnika lendavskega zdravstvenega doma pa dr. Jožeta Bedernjaka, ker je dosedanji upravnik doma dr. Vladimir Breznik iz strokovnih nagibov dal odpoved na dosedanji položaj.
Na ločenih sejah sta zbora razpravljala še o prenosu urbarialnih gozdov, o zaključnem računu davčnega računa, za leto 1961 in še nekaterih drug h upravnih zadevah.
Iz poročila komisije za štipendije posnemamo, da štipendira ObLO 60 vilsokošolcev in slušateljev srednjih šol, od teh 40 učiteljiščnikov. Za štipendije so izdali lani 2,4 milijona din, letos pa so v ta namen predvideli 4,5 milijona din. Med šolskim letom je komisi-
ja začasno ustavila izplačilo štipendij dijakom, ki so se izkazali s slabimi ocenami. Ta ukrep je pozitivno vplival na prizadete, ki so se potem potrudili, da so slabe ocene popravili. Komisija je tudi predlagala ustanovitev občinskega sklada za štipendiranje v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami, vendar pa se jim to ni posrečilo zaradi slabega odziva v podjetjih.
Inšpekcijske službe pri ObLO so v preteklem letu naletele na. nekatere probleme, ki jih bo potrebno čimprej ugodno rešiti. Predvsem se kaže potreba po redni namestitvi gradbenega in tržnega inšpektorja. V trgovini z živili je bilo lani ugotovljenih več primerov, da so potrošnikom prodajali nekakovostna živila, večkrat pa nista ustrezala mera ali teža prodanih živil. Stanje pa se kljub temu, da so bili posamezniki ali celo kolektivi kaznovani. še vedno ni bistveno
(Nadaljevanje na 5. strani)
Šolski zvonec je za dobra dva meseca umolknil. Otroci so vedrih obrazov zapustili šolske klopi, odložili knjige in brezskrbno brez vsakršnih dolžnosti do šole pričeli s počitnicam. Večina otrok bo nekaj dni počitnic preživela na letovanjih bodisi na morju ali' kje v hribih.
Po nepopolnih podatkih je večina dijakov uspešno končala razred. Talko je na primer od 196 dijakov na soboški gimnaziji ob koncu šolskega leta izdelalo 180 dijakov ali 92 odstotkov. Le 16 diijakov ima popravne izpite. Prvič v zgodovini soboške gimnazije ne bo nobeden (ponavljal razreda. Večina ima popravne izpite le iz enega predmeta.
Najboljši uspeh je dosegel 4. razred, nad 97 odstotkov, saj ima popravni izpit le en dijak. Vsi ostali pa pravkar opravljajo zaključni izpit. Pridružujemo se jim z željo, da bi maturo opravili prav tako uspešno, kot so izdelali: razred
-ml
USTVARITI NAT O DELITI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Žal sindikalna vodstva v podjetjih niso povsod v stanju organizirati razprave tako, kot bi bilo treba. Vsekakor bodo morali občinski sindikalni sveti že enkrat usposobiti vodstva sindikalnih podružnic, da bo konec od rok do ust pripravljenih sestankov, ki lahko rodijo le enostranske obravnave. Splošna ocena prve faze celotnega kompleksa tega dela pa je še v tem, da je veljala doslej glavna skrb le izračunom, premalo pa je bilo zavzetosti za temeljite in konkretne razprave v kolektivih. Kjer so tudi delavski sveti le formalno razpravljali o izračunih, je politična korist izostala. Zgrešeno je tudi, da se nihče ni odzval povabilu, če so kje povabili člane komisije na razpravo v kolektiv. Tudi to namreč zavira našo skupno borbo za večjo proizvodnjo in višje realne prejemke. Čeprav so se posamezne komisije v občinah zavzele za različne koncepte dela, so vsi več ali manj sprejemljivi, vendar morajo sedaj komisije še pomagati kolektivom, da doumejo vprašanje proizvodnosti in akumulacije. To je tudi najvažnejša naloga komisije, pri čemer je treba politične akcije usmeriti delavske svete, ekonomske enote, v kolektive, kajpak vzporedno z delom komisije.
Ponekod so tudi še nejasnosti glede meril pri delitvi osebnega dohodka. Nihče ne more oporekati pri delitvi življenjskega minimuma za v redu opravljeno delo, pri čemer je treba upoštevati odnos med prejemki nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Očitne so tudi težnje po zniževanju plač direktorjev ali plač strokovnjakov, čeprav je prav v našem okraju kopica nerešenih problemov okrog organizacije dela, še več pa je nerešenih strokovnih problemov. Marsikoga moti tudi višje republiško povprečje, pri čemer se je treba zavedati, da v našem okraju ne dosegamo republiškega povprečja v osebnih dohodkih, ker tudi glede produktivnosti nismo na republiškem povprečju. To stanje bo trajalo vse dotlej, dokler se ne bo v gospodarskih organizacijah našega okraja nekaj spremenilo. Zato je jasno, da ne gre za trenutno akcijo, čeprav so možni in ponekod potrebni administrativni ukrepi. Povsod, kjer so osebni dohodki nizki, je treba ugotoviti, zakaj so nizki in kako jih je moč povečati, seveda ne s pomočjo svinčnika in odstotkov.
Ta sestavek vsebuje zgolj nekaj ugotovitev s posvetovanja predstavnikov okrajnih in občinskih političnih forumov, ki je bilo minuli teden v M. Soboti, prisostvovali pa so mu tudi predstavniki omenjenih občinskih komisij. Osnovni zaključek posvetovanja pa je bil, da z administrativnimi ukrepi ni moč narediti čudeža, če je bruto proizvodnja na enega zaposlenega nizka. Vrh tega so cene proizvodov v našem okraju visoke, kakovost pa slaba — vsaj na splošno. V kolikor hočemo stabilizirati naše gospodarstvo, je treba pri reševanju tega kompleksa vprašanj upoštevati prav vse elemente, med katerimi je treba nekatere hitro, nekatere pa perspektivno reševati. Napak bi bilo, da bi se lotili samo elementov osebnega dohodka in skladov, zadovoljiti pa se tudi ne smemo s samimi izračuni in formalnimi odobritvami in sklepi delav-
skih svetov. Pričakovati tudi ne smemo, da bo sedaj nekaj članov občinskih komisij v kratkem času rešilo in popravilo to, kar so v več letih zamudili in zanemarili zbori proizvajalcev, sindikati in ostale subjektivne sile.
Komisije bodo lahko uspele samo z vsklajenim poglobljenim analitičnim delom v kolektivih. Zato bi morale vse te bistvene stvari analizirati komisije sproščeno od vsega drugega dela in jih predložiti v razpravo kolektivom in skupno s Socialistično zvezo, sindikati, organizacijami ZK spodbuditi subjektivne sile v
podjetjih. Tu kajpak ne kaže zanemariti diferenciacije, saj se moramo zavedati, da bo dospela marsikatera gospodarska organizacija na rob poloma, če se kadri v teh organizacijah ne morejo lotiti produktivnejšega gospodarjenja, pri čemer pa so vse začasne rešitve škodljive.
V vseh akcijah moramo tudi doseči, da bodo subjektivne sile prediskutirale soliden program dela, ki, bo prispeval k boljšemu gospodarjenju v gospodarskih organizacijah. Ta program bo moral vsebovat vrsto vprašanj od ozkih grl v proizvodnji, viška delovne sile, polne lastne cene, analize tržišča itd., pa vse do boljše organizacije dela in dviga proizvodnje. S kadri v komunah se je treba pogovoriti, kaj kaže ukreniti in kaj ne, hkrati pa se pomeniti, kaj velja narediti že ta mesec, kaj v juliju in avgustu, v septembru pa kajpak nadaljevati. Da kolektivi še danes prav ne vedo, pri čem so, priča trenutna stagnacija dohodkov, stagnacija potrošnje in tudi stagnacija proizvodnje.
Razumljivo pa je, da je slednje prav nasprotno od tistega, kar želimo in moramo doseči in urediti.	b. Š
Tako je na gradbišču novega objekta bolnišnice v Rakičanu
Ugotovitve občinskih komisij za delitev čistega in osebnega dohodka
DOBRA VOLJA IN TEMELJITO DELO
Komisije za delitev čistega dohodka v pomurskih občinah so že začele obravnavati izračune in dokumentacijo, ki so jo pripravile gospodarske organizacije v duhu znanih zveznih predpisov in navodil. Kot ugotavljamo že na drugem mestu so povsod na dnevnem redu zakasnitve. Tako je pred dnevi v ljutomerski občini poslalo ustrezno dokumentacijo le še 6 gospodarskih organizacij, medtem ko ostale še čakajo, v beltinski občini pa je morala komisija dokumentacijo spričo pomankljivosti vrniti štirim organizacijam in se je lahko lotila obdelave le ene same organizacije.
V gornjeradgonski občini je pred dnevi komisija pregledala 7 manjših podjetij in ugotovila, da so problemi v glavnem taki, da jih bo moč z dobro voljo in temeljitim delom odpraviti. Gre predvsem za organizacijo dela, za razna kadrovska vprašanja in podobno. Med obravnavanimi 7 gospodarskimi organizacijami je ko-
misija med drugim ugotovila, da znašajo v podjetju "Moda" povprečni osebni dohodki 22.000 dinarjev, najnižji osebni dohodek (mesečni) znaša 13.000, naj višji pa 44.000 dinarjev. Ko pa je komisija
temeljiteje pregledala problematiko tega podjetja, je ugotovila, da so osebne dohodke zvišali na račun višjih cen, ne pa na osnovi boljše organizacije dela, večjega prometa itd. V gradbenem podjetju znašajo povprečni dohodki 17 tisoč dinarjev. Vendar je to podjetje zvišalo osebne dohodke tako, da je najnižje plače zvišalo le za
19 odst., najvišjo pa kar za 51 odst. Hkrati pa je podjetje lani še prekoračilo sklad osebnih dohodkov za 6 milijonov dinarjev. Člani komisije so bali v tem primeru deljenega mnenja. Eni so
bili namreč za to, da je treba vračati preveč razdeljena sredstva. Naposled pa je bil potem zaključek ta, da naj ostane delitev na sklade in osebne dohodke taka, kot je, pač pa mora gradbeno podjetje zboljšati organizacijo dela in popraviti pravilnik o delitvi osebnega dohodka in sicer tako, da bo razmerje med najnižjim osebnim dohodkom, kajpak ob povečani storilnosti. Za delitev dohodka v mlinskem podjetju Črnci-Apače je pa komisija bila mnenja, naj ostane taka kot je zdaj, ko gre 35 odst. v sklade. 65 odst. čistega dohodka pa za osebne dohodke. Priporočila pa je, naj delovni kolektiv skrbi, da se ho podjetje enako hitro razvijalo kot doslej In naj skrbi tudi za povečanje kapacitet.
Ugotovitve komisije za delitev čistega dohodka v petrovsko-šalovski občini pa predvsem kažejo, da nekatera delovna mesta v občini niso dovolj izkoriščena. To zlasti velja za nekatera knjigovodska mesta, kjer knjigovodje niso stoodstotno zaposleni, dobivajo pa polne osebne dohodke. Komisija tudi ugotavlja, da je stanje najslabše pri tamkajšnjem občinskem gradbenem podjetju, kjer so 94 odst. skladov izčrpali za osebne dohodke, pri tem pa znaša povprečje osebnih dohodkov le 14.000 dinarjev. Vzrok temu je preveč
zaposlenih in plačevanje po režiji. O delitvi osebnega dohodka in problemih te delitve so razpravljali tudi že nekateri kolektivi te občine. Tako v zdravstvenem domu, kjer je bilo precej pereče stanje. V tem primeru so uspeli močno znižati akontacije zdravnikom in tudi drugim zaposlenim.
V lendavski občini je dostavilo dokumentacijo skoraj 80 odst. gospodarskih organizacij, vendar so to v večini primerov le skopi zapisniki, da bi se potrdila delitev, kakršna je bila. Sicer pa je bil odnos med osebnimi dohodki in skladi v 1. 1960-61 za podjetja večinoma ugoden. To jih je uspavalo, čeprav so bili lani osebni dohodki že dokaj vsklajeni, kajpak ob velikem skoku lani med starimi in novimi pravilniki. Bolj pereči so problemi delitve v tem letu. Število zaposlenih se je povečalo, vendar so ti zaposleni bolj kmetje ko delavci. Primerjava delitve med letošnjim in lanskim letom marsikje ni ugodna, saj znaša faktor »k« manj kot ena. To velja predvsem za opekarno, podobno pa ugotavljajo za opekarno in gradbeno podjetje tudi v soboška občini.
Podoba je, da bodo konkretne in temeljite razprave v kolektivih še marsikje odkrile subjektivne slabosti in notranje rezerve.
B. S.
FARMA V PETROVCIH
V eni prejšnjih številk našega lista smo že na kratko poročali, da je kmetijsko-gozdarska zadruga v Gornjih Petrovcih začela letos graditi večjo perutninarsko farmo. Dela pri tej gradnji kljub nestalnemu vremenu kaj hitro potekajo in v zadrugi pravijo, da bodo nove objekte odprli v začetku prihodnjega leta.
Objekt, ki ga gradijo, ba precej obsežen, saj se bo razprostiral na približno 3000 kv. me-
trih, njegova letna zmogljivost pa bo 300.000 piščancev za cvrtje. Te piščance bodo vzrejali v štirih halah. Za začetek bodo morali jajca dobivati od drugod, do konca prihodnjega leta pa bodo po vsej verjetnosti zgradili še objekte za 10.000 kokoši nesnic. S tem bodo proizvodnjo močno poenostavili in pocenili, nekaj jajc pa bodo lahko celo dali na trg.
(Nadaljevanje na 6. strani)
KJE SO REZERVE IN MOŽNOSTI DVIGA PROIZVODNJE KMETIJSKEGA OBRATA V ČRNCIH?
BOLJŠE GOSPODARJENJE
Problemov, ki jih je navrgla težnja po dvigu proizvodnje na deloviščih obrata Črnci kmetijskega gospodarstva G. Radgona, je veliko. Preveč, da bi lahko o vsem razmišljali. Marsikaj bo moč rešiti le v okviru celotnega gospodarstva. Že zdaj pa je moč vendarle izluščiti poanto. Ta je: skrb za boljše gospodarjenje.
Ocenjevati lanskih 13,800.000 dinarjev izgube obrata, prav gotovo ni stvar tega sestavka Kakor je znano, so izgubo krili predvsem iz poslovnega uspeha vinogradništva. Samo poljedelstvo na obratu ne daje namreč toliko, da bi lahko krili izgubo.. ., — kje drugje kot v živinoreji! Kot glavni vzrok te izgube omenjajo neekonomske cene mleka, a tudi znane motnje na tržišču pitane živine, ko je več mesecev stala vrsta pitane živine v škodo gospodarjenja v hlevu. Dobro je to, da kaže letos glede pitane živine bolje, zato bo verjetno tudi izguba manjša'.
Danes, ko povsod razmišljamo in razpravljamo o boljšem gospodarjenju, omenjajo v Črncih predvsem zboljšanje strokovnih prijemov in selekcijo. Proizvodnja obrata se bo še nadalje razvijala v korist živinoreje, vendar za zdaj kolobar še ni tak, da bi povsem ustrezal živinoreji, mleko pa naj. bi bilo komični proizvod. Pravilnik o nagrajevanju pa kajpak ne more biti drugačen, ko da bo spodbujal kravarje k večji proizvodnji mleka, kopitarje pa k večjemu prirastku.
Če govorimo o večji proizvodnji, pa nikakor ni mogoče
mimo zavesti proizvajalcev, od katerih večina vidi le osebni dohodek. Če bi vsak delavec obrata vedel, da dela zase, bi bilo drugače. Vzgoja proizva-
jalcev so v preteklosti zanemarili. Ljudi so sprejeli na delo, nato pa se ni zanje nihče več posebej meniji.
Dalje tudi gospodarstva te-
Novi stanovanjski blok v Gornji Radgoni
ga obrata niso več primerna za sodobno gospodarsko tehnologijo. Iz hlevov s 50 kosi živine bi bilo treba dobiti e-
nak dohodek kakor pri sodobnem hlevu z 200 glav živine, kar pa niso mačje solze. Vendar bo povsem drugače šele v novih hlevih, provizoriji pa so le začasne rešitve. Načrt gradenj zajemu Štiri hleve s skupno 1000 glav živine, vendar bodo glede tega uspeli letos le do pod poti.  Za zdaj se vse razprave o gospodarjenju ustavijo ob "zvočnem zidu", ki je v tem, da čisti dohodek pri poljedelstvu ne krije izgube v prvi fazi pitanja pri teletih in kravah, pri katerih je izguba največja, če izvzamemo že opuščeno kokošjerejo. Ta je namreč vrgla lani 6 milijonov dinarjev izgube, vendar ob tem, da so s to rejo končali že sredi leta.
Letos predvidevajo 20 milijonov dinarjev celotnega dohodka več kot lani. Kolektivu bodo pojasnili, da je ob vsem tem dvig osebnih dohodkov možen le na ta način, če bodo poiskali vse rezerve in dvignili produktivnost Iz tega izhaja, da je pomembno prizadevanje slehernega člana kolektiva, ki pa je odvisno od njegove zavesti. Spričo tega ne sme biti nikomur žal denarja za izobraževanje.
Oboje: zboljšanje materialnih pogojev proizvodnje in izobraževanje mora stopati roko v roki, z dobro voljo pa bo moč ukreniti tudi vse ostalo za boljše gospodarjenje, večjo produktivnost in naposled za večje osebne dohodke, kajpak ob ustreznem prizadevanju zaposlenih.	B. Š.
Telefonskih drogov v Beltincih ni več
V Beltincih so že lani položili telefonski kabel in sicer od odcepa medkrajevne linije Murska Sobota—Lendava do postaje Ljudske milice z 20-parnim, odtod do lekarne s 30-parmim, od tukaj do centrale na pošti pa s 50-parnim kablom. Istočasno je položen ob potoku Črnec od lekarne do novega bloka 20-parni kabel.
Sedaj so prevezali telefonske naročnike z zračnimi kabli. Tudi stara telefonska centrala. ki je imela kapaciteto 20 naročnikov, je bila zamenjana z novo, ki ima zmogljivost do 50 naročnikov. Tako bodo sedaj lahko dobili telefone podjetja in ustanove, ki so dosedaj zelo pogrešali to sodobno komunikacijsko sredstvo in se sedaj lahko vključijo v telefonsko omrežje.
Z delom so začeli 25 maja. Pohvaliti je treba podjetje za PTT promet v Murski Soboti, ki se je takoj odzvalo vabilu občine in pravočasno pristopilo delu ter odstranilo stare, že izrabljene telefonske drogove, ki so že dolgo časa ovirali promet PTT je na ta način omogočil, da so Beltinčani lahko pravočasno začeli s kanalizacijo in ureditvijo pločnikov in tako pospešili asfaltiranje ceste skozi Beltince.
Več kot samo dogovor
Navidezno je bil tokratni skupni plenum Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo (bil je dne 14. junija v dvorani Ljudske skupščine LRS v Ljubljani) podoben prenekaterim plenumom obeh organizacij doslej. Podoben pravimo zaradi tega, ker je pač obravnaval naloge organizacij in sicer naloge, ki jih neizbežno terja naš družbeni razvoj. Vendar je to v resnici le videz. To je predvsem pokazal zaključek celotne razprave, mnenj, ki so bila izmenjana, opozoril, ki so bila izrečena.
Celotna razprava se je namreč razvijala v tem smislu, da je iskala vzroke za nekatere slabosti in je v tem povezovala tako objektivna dogajanja kot tudi naše subjektivno delovanje, zajemala je enotno kompleksno celoto našega družbenega in gospodarskega življenja tako v svoji materialni prirodi kakor tudi v družbenih odnosih. Takšna je bila ocena plenuma, izrečena ob njenem zaključku.
Sicer pa je bila dana usmeritev k takšni celoviti, vsestranski, tehtni razpravi že kar v začetku plenuma. Tovariš Stane Kavčič, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo je nam-
reč v začetku svojega referata dejal:
"Ni naloga našega skupnega plenuma  ponavljati stališče in zaključke, ki so dani v pismu in zlasti v govorih tovariša Tita in Kardelja, ampak je naša naloga, dogovoriti se, kako ta stališča, zaključke in naloge uresničita. Če pa hočemo to storiti — in nekaj je že napravljenega — potem moramo predvsem razumet' vsestranost in poglobljenost teh političnih dokumentov. Celotna struktura naše družbe, doseženi nivo političnih odnosov, materialnega in intelektualnega napredka je dosegel tako stopnjo, da ni mogoče u
spešno delati in se pravilno orientirati samo na osnovi površnih in enostranskih zaključkov in ugotovitev. Danes moramo bolj kot kdajkoli prej znati razločevati globlje vzroke od trenutnih posledic, znati moramo ločiti tiste naloge, ki jih je potrebno in možno opraviti v teku dneva, od tistih, ki so po svoji objektivni prisodi dolgoročnega značaja. Pravilno moramo znati oceniti in pretehtati naše uspehe preteklega obdobja in z isto natančnostjo in objektivnostjo ugotoviti tudi, naše neuspehe, napake in določene deformacije, ki so se pojavile hkrati z burnim razvojem materialnih proizvodnih sil in
družbenih odnosov. Vsako precenjevanje doseženih rezultatov in podcenjevanje napak je enako nevarno, kakor tudi pretiravanje v ocena negativnega in v podcenjevanju pozitivnega. Samo skladno povezovanje vseh komponent našega družbenega življenja in dogajanja, tako pozitivnih kakor negativnih, lahko ustvari tisto prepotrebno politično osnovo tako pri političnem kadru kakor tudi med širšimi množicami delovnih ljudi, brez katere sl ne moremo zamisliti pravilnega in pravičnega obračuna z napakami, slabostmi in deformacijami, kakor tudi nadaljnjega razvoja in utrje-
vanja vsega tistega, kar nam lahko služi kot pozitivno izhodišče pri našem bodočem delu. Samo pod pogojem, da se bo naš osnovni politični aktiv zelo energično boril za tako vsestransko in objektivno ocenjevanje sedanje konkretne družbene stvarnosti in vseh njenih pozitivnih in negativnih elementov, bo sedanja politična razgibanost delovnih ljudi dala tudi največje, vsestransko pozitivne rezultate .. "
Značilnost razprave po teh uvodnih besedah je torej bila. da se ni zadržala samo pri razglabljanju o raznih posledicah, ki jih čutimo v našem gospodarskem razvoju, trenut-
ni problematiki dneva, temi več da je šla, kot je bilo že rečeno, globlje k vzrokom in je le-te povezovala z našim subjektivnim delovanjem. Tak način obravnave, je bilo rečeno na plenumu, pa velja prenesti na vsako področje, tako v gospodarsko organizacijo kot v komuno.
In če se zaustavimo še pri naslednji pozitivni značilnosti razprave — in delu plenuma sploh — je ta v tem (kot je bilo rečeno ob zaključku), da je bilo v razpravo vnešenih že mnogo strokovnih organizacijskih in v nekem smislu celo znanstvenih aspektov reševanja naše konkretne problema-
tike. To vse dokazuje, je bilo rečeno, da se mi čedalje bolj poslavljamo od površne improvizacije in da velja pritegovanje proizvajalcev in državljanov k samoupravljanju, k nadaljnji poglobitvi delitve po delu in podobno kombinirati z ustreznimi tehničnimi, strokovnimi, znanstvenimi metodami in rešitvami.
Doslej povedano je le utrinek s tokratnega plenuma Socialistične zveze in sindikatov. Seveda pa bo potrebno zavoljo bogastva ugotovitev in napotkov izrečenih v referatu kot v razravi spregovoriti na tem mestu še nekajkrat.
P. D.
POMURSKI VESTNIK. 21 JUNIJA
2
Likovna razstava
najmlajših v Beltincih
Da bi učenci osnovne šole v Beltincih seznanili občane s svojim delom na področju likovne umetnosti, so v treh izložbenih oknih trgovskega podjetja Ravenka razstavni svoje izdelke.
V	prvem izložbenem oknu so razstavili zelo uspele akvarele kot so: Na sejmu, Beltinski grad, Ob tabornem ognju, Kurent, Prekmurska kmečka hiša itd. Razstavili so tudi izdelke iz papirja, pletene predmete, model letala.
V	drugem oknu je razstavljeno kolektivno delo učencev — Igra svetlobe in sence, ki učinkuje od
daleč tako, kot bi bila ena sama lepa slika.
V tretjem oknu so tehnični izdelki: suha roba, dekorativne slike z rastlinskimi motivi kol vzorci za razno tekstilno blago.
Ta razstava je v Beltincih prvi poskus razstave po izložbenih oknih. Ima brez dvoma to prednost pred razstavami v zaprtih prostorih, da se gledavcem ni treba potruditi na razstavni prostor, ker si izložbene predmete Lahko ogledajo kar na ulici.
J. M.
UGOTOVITVE REDNE LETNE KONFERENCE MLADINSKE ORGANIZACIJE NA UČITELJIŠČU
V MURSKI SOBOTI
PRAVILNA USMERITEV MLADINE
Pred nedavnim so gostje in mladina učiteljišča pregledali in ovrednotili opravljeno delo mladinske organizacije v minulem šolskem letu in poudarili osnovne smernice za delovanje za naslednje šolsko leto. Po razrešnici staremu odboru mladinske organizacije so izvolili novi 16-članski odbor.
Dosedanja predsednica Angela Čarni je v svojem referatu omenila vrsto vprašanj in problemov, sredi katerih poteka delavnost dijakov učiteljišča. Snovna natrpanost učnih načrtov učiteljišča zahteva maksimalno učno in delovno
storilnost dijakov. Časa in sil za nove oblike delavnosti dijakov ne preostaja, preje primanjkuje. V obsegu že uvedenih oblik dela Je vedno več delovnih nalog, ki jih Je treba opraviti. Delavnost učiteljiščnikov je v minulem šolskem letu potekala pri pouku, pri specializacijah (dramatika, knjižničarstvo, zborovodstvo, telesna vzgoja, gospodinjstvo), pri delu mladinskega športnega društva »Sloga«, počitniški zvezi, klubu ljudske tehnike, društvu RK, razredni in šolski skupnosti, v osnovni organizaciji ZKJ, marksističnem krožku, šolski zadrugi in
mladinskem kulturno-umetniškem društvu »Nace Kranjc«. Tedenske razredniške ure naj bi postale središče zavestnega vzgojnega oblikovanja in usmerjanja učiteljiščnikov. Vzgoja po razrednikih in tov. profesorjih naj prehaja vedno bolj in vedno učinkoviteje v idejno, družbeno, moralno, delovno samo vzgojo ob stalni samokritiki in izpolnjevanju postavljenih nalog.
Tajnica mladinske organizacije tov. Liza Edelsbruner je nato podala tudi pregled izpolnjenih delovnih nalog v minulem letu, predsednik občinskega odbora SZDL in komisije za štipendije pri občinskem ljudskem odboru v M. Soboti tov. Rudi Rapl pa je vzpodbudil učiteljiščnike k čim zavestnejši progresivni življenjski poti in delovanju .sedaj ter v prihodnje Poudaril je, da naj bi čim več učiteljiščnikov dosezalo kvalitete člana ZKJ. V razpravi so sodelovali tudi drugi gostje, ravnatelj učiteljišča tov. Ivo Švarc pa je ob zaključku razprave poudaril pomen iniciativnosti, ustvarjalnosti ter smotrne aktivnosti dijakov. Tako bodo v (prihodnje še bolje izpolnjevali svoje naloge pri učenju in sodobnem naprednem dijaškem življenju "Šola za življenje" je prav gotovo potrebna tudi dijakom učiteljišča, saj že sami stopajo v življenje doraščajoče mladine, ki prinaša mnogo mnogo vprašanj odnosov med spoloma, ljubezni in lastne družine. Nedvomno bo treba omenjenim vprašanjem posvetiti v prihodnje več pozornosti in pogojev za pravilno usmeritev mladine.
Samostojna poročila dijakov učiteljišča na tej konferenci, njihova aktivnost v razpravi, iznesene ugotovitve in načrti, dopolnjeni s stališči diskutantov-gostov in profesorjev učiteljišča opravičujejo optimizem glede nadaljnjega idejnopolitičnega in pedagoškega razvaja mladine na učiteljišču v Murski Soboti.
I. Š.
Mladi učiteljiščniki pred življensko preizkušnjo
Lep uspeh ob Tednu knjige
Za teden knjige, ki je trajal od 1. do 12. tega meseca, so se vse pomurske knjigarne dobro pripravile, navezale pa so tudi stike s šolskimi in ljudskimi knjižnicami. Veliko razumevanja ob tednu knjige pa je pokazat tudi svet za prosveto in kulturo pri občinskem ljudskem odboru v M. Soboti, ki je za nakup knjig ob tej priložnosti dodelil vsem večjim vaškim knjižnicam 200 tisoč dinarjev. Tako so dobile posamezne knjižnice za nakup knjig 15 do 30 tisoč dinarjev.
V	knjigami in papirnici Dobra knjiga v Murski Soboti so v tednu knjige s popustom prodali okrog 1750 knjig v normalni vrednosti, za okrog 1 milijon 400 tisoč dinarjev, ali računajoč popust za okrog 1 milijon 200 tisoč dinarjev. V radgonski knjigarni so prodali knjig v normalni vrednosti za okrog 300 tisoč dinarjev, v ljutomerski za okrog 160 tisoč in v lendavski za okrog 50 tisoč dinarjev. Pomurska založba ČZP »Pomurski tisk« pa je prodala 300 knjig v vrednosti okrog 200 tisoč dinarjev.
V	začetku tedna knjige so knjige predvsem kupovali nameščenci in dijaki, proti koncu pa zlasti knjižnice. V soboški knjigarni so ugotovili, da je pri prodaji knjig prišlo 50 odst. na knjižnice in 50 odstotkov na ostale kupce, zlasti mladino.
Letos je bil to že tretji teden knjige. Ugotavljajo, da je letošnji najbolj uspel. Pokazalo pa se je tudi, da se je zanimanje za leposlovna dela pri prebivalstvu v precejšnji meri dvignilo.	-ml
MARTJANCI — Zvedeli smo. da bo gasilsko društvo v Martjancih v nedeljo svečano prevzelo novo motorno brizgalno. Za to priložnost pripravljajo tudi krajši kulturni program.
Bili smo v taborišču smrti
Muzej NOB v Ljutomeru je v čast minulega občinskega praznika pripravil razstavo »Bili smo v taborišču smrti«. Razstavo si je v nekaj dneh ogledalo nad 4000 ljudi. Največ je bilo šolske mladine. Tej je bila razstava tudi namenjena. Razstava prikazuje vsa važnejša taborišča, ki so jih organizirali Nemci širom Evrope, a tudi taborišča in zapore v Sloveniji.
V nekaj minutah, ko si človek ogleduje to razstavo, si ne more zamisliti, da se je to res dogajalo. Pesmi iz taborišča Rawensbruck, ki jih je pisala štev. 32021, dalje ohranjene obleke, ki so jih nosili v taborišču, denar, ki so ga prinesli interniranci od ruskih vojakov po osvoboditvi, več nabojev, ki so pretrgali nit življenja internirancev . . .
Da, to so samo spomini. Človek se kar zgrozi, ko vse to gleda in razmišlja. "Ali je to sploh mogoče," je vprašala čez 60 let stara mamica; ko si je ogledala razstavo. To se več ne sme ponoviti," govorijo mnogi. Izdelana maketa Matthausena, obdana z bodečo žico, seznami marsikaterega s
trpljenjem v tem taborišču. Razni napisi, ki so bili v taboriščih, na primer: "Vsakomur svoje", ali "Delo vodi v svobodo", so bili poniževalni Ljudje so bili le številke, ki so našli smrt, pa čeprav mnogi niso bili ničesar krivi.
Naposled razstava prikazuje, koliko ljudi iz Prlekije je za vedno ostalo v taboriščih. V celoti ne bo verjetno nikoli mogoče zbrati vseh podatkov. Največ naših domačinov je umrlo po do zdaj zbranih podatkih v taborišču Dachau in to 26 ljudi, sledi Auschwitz 18 itd. V vseh taboriščih je umrlo po nepopolnih podatkih 114 ljudi iz Prlekije. Naj navedem samo nekatera imena Nada Rajh, kdo ni poznal te mlade skojevke? Dalje: Ferdinand Pihler iz Radomerja, od katerega ni bilo nobenega glasu, Slavko Ceh fiz Ljutomera, Martin Vaupotič, Dra-
go Korošak, Ivan Kupljen, Alojz Zadravec z Rožičkega vrha, Ivan Rožman iz Polic, Alojz Satler iz Lastomercev, Anton Vogrinec iz Spodnje Ščavnice in drugi. Mnogi so ostali v taboriščih.
Spominjali se jih bomo s ponosom in hvaležnostjo Nikdar ne bomo dovolili, da bi se ti dogodki povrnili.
D. Novak
ŠALOVCI Na Goričkem nimajo preveč ugodnih pogojev za krpanje. zato morajo v poletnih mesecih otroci za ta namen izkoristiti razne mlake. Se najbolj ugodne pogoje za kopanje imajo v Šalovcih, kjer si v potoku vsako leto uredijo zasilno kopališče. TVD Partizan pa je dni pred kratkim pobudo, da bi ta del poteka letos nekoliko uredili, saj zahajajo na kopanje mladi in starejši iz širše okolice
Na širših tirnicah življenja
Povabili smo jih na razgovor in prišli so: gimnazijci, ki so končali četrti razred in so se domala že prav vsi odločili za nadaljnji študij na visokih in višjih šolah, mladi učiteljiščniki, ki jih bo prvi resnejši korak v življenje že na jesen zanesel v učilnice naših osnovnih šol, da bodo lahko še pred zaključnim izpitom preizkusili tisto, kar so si na učiteljišču pridobili v štirih letih, dijaki srednje ekonomske šole, ki jih bomo že čez tedne srečali v naših podjetjih in zavod ih kot knjigovodje, saldokontiste, referente . . .
Zadnji dnevi so minili za te mlade ljudi v precejšnji napetosti in pričakovanju, kajti mnogi so poslednjič stopili pred ocenjevalne komisije in trli tudi trde orehe, kajti spričevala, ki jim odpirajo pot na širše tirnice življenja, pač ne morejo biti kar tako podarjena. In prav je tako! Morda pa je to celo odsev resnega pojmovanja resničnosti in življenja ki so v vsej svoji lepot in razkošnosti še razprostira pred temi mladimi ljudmi. Da to je hkrati tudi praznik življenja!
Naš razgovor je tekel sproščeno, v različnih smereh. Spregovorila je prekipevajoča mladost, kljub temu pa zavzeto in ustvarjalno, kot da še v vsej svoji globini zaveda pomembnosti jutrišnjega dne. Takole so naši povabljenci nizali mnenja o problemih in pojavih, v katerih so se že srečavali ali pa se še bodo . . .
JOŽE SRAKA iz četrtega razreda gimnazije nam je zaupal, da se je osebno odločil za študij arhitekture, predvsem zaradi osebnega nagnjenja do tega poklica, pa tudi zategadelj, ker so taki kadri v Pomurju tudi potrebni. Sicer pa se je največ njegovih vrstnikov na gimnaziji odločilo za tehnične znanosti, medicino in pravo. Zanimivo je tudi to, da se soboški dijaki raje odločajo za študij na ustreznih ljubljanskih visokih šolah kot pa na mariborskih
CILKA ALEKŠIČ je govorila o izkušnjah v delovanju organov družbenega in dijaškega
upravljanja na učiteljišču. Dejala je, da šolski odbor upošteva mnenja dijakov, ko odloča o važnejših učnovzgojnih problemih. Tako so dijaki po-
vedali svoje mnenje tudi o tem, ali naj bi na učiteljišču Obveljala petletna doba zaključnega pouka ali pa samo štiriletna doba z obvezno prakso v petem letu in zaključnim izpitom ob zaključku prakse. Po posvetovanjih je naposled obveljala druga varianta. Ko je govorila o delovanju šolske in razrednih skupnosti, je poudarila, da so se slednje zelo dobro uveljavile in bile aktivne, medtem ko je šolska skup-, nost domala povsem odpovedala. Na vprašanje, kaj meni o prednostih učiteljskega poklica. v katerega se je podala, je odgovorila: »Menim, da je to eden najlepših poklicev, toda tudi zahteven. Prepričana sem, da bo prva generacija s soboškega učiteljišča opravičila obete družbe in tistih, ki so nas poslali, na učiteljišče Da na se bomo morali pozneje še izpopolnjevati v poklicu, to je jasno!«
PAVLA RAPOŠA z gimnazije se je tudi dotaknila dela šolskega odbora na tem zavodu. Dejala je, da jih sicer predstavljata dva dijaka v šolskem odboru, ni pa čutiti tega. da bi ustvarjalno prenašala probleme dijakov v šolski odbor in obratno, da bi tudi poročala dijakom o razpravah in odločitvah šolskega odbora, bodisi v okviru šolske ali pa razrednih skupnosti. To bo potrebno vsekakor izboljšati. Govorila je tudi o smotrih bodoče reformirane gimnazije in
poudarila zlasti potrebo po teh ničnem pouku in uvedbi stenografije kot neobveznega predmeta, kar bi se dalo morda urediti v sodelovanju s srednjo ekonomsko šolo. Zavzela se je tudi za bolj prožno repertoarno politiko soboškega kina. Dobri filmi naj bi bili enakomerno razdeljeni, ne pa. da gledamo v določenem času samo dobre filme, potem pa spet slabe. Mladina pa si sploh želi več dobrih filmov s sodobno družbeno vsebino.
BRANKO VLAJ, dijak gimnazije, je govoril o izvenšolski dejavnosti srednješolske mladine in se zavzel za nekatere nove oblike dela Klubi OZN so na gimnaziji že odigral pomembno vlogo. V zvezi z idejno-političnim izobraževanjem dijakov je dejal, da
sta na tem področju primarni predvsem vsebina in kvaliteta. Obveščanje dijakov o važnejših svetovnih in notranjepolitičnih problemih v obliki radijskih poročil je že preživelo, če pa nastopimo pred dijaki z vsebinsko dognanim komentar jem, o določenem problemu ali pojavu, je to že bolj sprejemljivo.
KATICA TRATNJEK, dijakinja ESŠ, je svoje misli navezala na izvajanje gimnazijca. Govoreč o kulturnoprosvetnem poslanstvu dijaške mladine v Murski Soboti, je dejala, da bi bilo na tem področju koristno tudi združevanje sil na srednjih šolah, bodisi da bi ustanovili enotno srednješolsko kulturno-umetniško društvo ali pa formirali koordinacijski odbor, v katerega bi prišli zastopniki iz vseh šol. Tako bi se tudi srednješolska mladina lahko bolj učinkovito vključila v kulturno dogajanje okrajnega središča in v mnogočem tudi izpopolnila vrzeli, ki nastajajo spričo neaktivnosti domače Svobode. Za tako usmeritev bi se po njenem mišljenju moralo zavzeti tudi občinsko vodstvo LMS. Zavzela se je tudi za pravilno vrednotenje dela mladinske organizacije na šolah; osvetlila je primer ocene, da mladinska organizacija na ESŠ ni aktivna, čeprav je znano, da se je šolska zadruga doslej že zelo lepo uveljavila. Mar se tudi v tem ne odraža
aktivnost mladinske organizacije?
BERTA BUKOVEC z učiteljišča je najprej omenila vrednote učiteljskega poklica, za katerega se je odločila, pri tem pa poudarila, da bo zanjo največje plačalo to, če bo lahko dala mladi generaciji kar največ, kar lahko dá. Zavzeto je govorila o vlogi prosvetnega delavca na vasi, predvsem v kulturnih društvih in sploh pri izobraževalnem delu izven šole. Na učiteljišču so dijaki poleg rednega znanja pridobili tudi vrsto koristnih napotkov, zdaj pa je važno, da jih bodo znali življenjsko presaditi tudi v prakso
Njena vrstnica HELENA KOVAČIČ je pripomnila, da bi morali poslanstvo prosvetnega delavca na vasi bolj ra-
zumeti tako, da je koristno in tudi zelo potrebno njegovo sodelovanje v kulturnih in podobnih organizacijah, kjer lahko že po svojem osnovnem poklicu tudi največ koristi, ne pa, da ga zaposlujejo povsod: tudi pri pisanju vseh mogočih zapisnikov. Dosedanja praksa v nekaterih okoliših namreč kaže na take pojave
DRAGO FILIPIČ z ESŠ je govoril o praktičnem usposabljanju dijakov v gospodarskih organizacijah. Pri tem kažejo nekatera podjetja premalo razumevanja, saj praktikante sprejemajo le kot nujno zlo in jih tudi ne vpeljejo v praktično delo. Po njegovem mišljenju je sploh premalo ustvarjalne povezave med gospodarskim organizacijami in šolo, ki daje strokovne kadre za gospodarstvo in upravo. Tovariš Drago je povedal nekaj resnih tudi na račun pretirani športnih ambicij nekaterih dijakov, ki govorijo vedno le samo o golih in rezultatih, zelo malo pa o raznih pojavih v našem gospodarstvu, čeprav bi jim to moralo biti prvo. "Ko pa bomo prišli v podjetja, prav gotovo ne bomo zabijali golov" je malce ironično podkrepil svojo misel in dodal, da se ne moremo čuditi, če dijaki pozneje v praksi ne pokažejo tistih strokovnih kvalitet, katere od njih sicer pričakujemo.
ALOJZ BENKO iz četrtega letnika Gimnazije v Murski
Soboti je spregovoril o delu mladinske organizacije na tej srednji šoli. Po njegovem mnenju je organizacija v lanskem letu posvečala premalo pozornosti idejna vzgoji dijakov, več pa  organiziranju raznih prireditev in plesov. Stanje se je letos nekoliko zboljšalo, vendar še ne v celoti. V razgovoru nam je, kakor tudi nekateri drugi udeleženci, povedal, da navadna poročanja o zunanjepolitičnih dogodkih, ki so jih imeli na šoli, niso zanimiva. Bolj bi si želeli komentiranja teh dogodkov.
Letos končuje četrti letnik Ekonomsko srednje šole v M. Soboti tudi ŠARLOTA ŠAVEL. V našem razgovoru je odgovorila na vprašanje o povezavi med štipendiranci in podjetji, oziroma ustanovami. Kakor je povedala, je ta povezava dobra, razen redkih izjem, le v počitnicah. Se vedno je velik odstotek takih podjetij, zavodov in ustanov, ki se sploh ne zanimajo za uspehe svojih štipendiraincev.
"Teoretično bi se usposobili bolj, če bi imeli na učiteljišču pet letnikov," je povedal
JOŽE MATIS z učiteljišča Ker pa, je veliko pomanjkanje učiteljev, je tudi ta oblika, da dijaki prebijejo peti letnik pri praktičnem delu, primerna. Vsekakor pa je to precej zahtevno, saj mora dijak, razen poučevanja, še študirati in se pripravljati na zaključni izpit. Dejal je tudi, da so bili dijaki vse premalo seznanjeni z zunanjepolitičnimi dogodki.
"Med dekleti, ki končujejo četrti letnik gimnazije, je največje zanimanje za študij na medicinski fakulteti," je povedala udeleženka našega razgovora ROZIKA TOTH. Nadalje je dejala, da bi morali vsaj zadnji letniki imeti večjo povezavo s študentskimi klubi Omenila je tudi javno ocenjevanje dijakov, o katerem so na gimnaziji že razpravljali. Za enkrat so se odločili da še nadalje ocenjujejo profesorji po svoji presoji, če pa je šlo za bolj zapleten primer, so ocenjevali kolektivno.
VILI MARIČ z učiteljišča bo šel na prakso na Kapelo in meni, da bo lahko na tej šoli precej pridobil. Podčrtal je tudi potrebo po tesnih stikih med občinskimi ljudskimi odbori in štipendirana. Kot dober primer je omenil občinski ljudski odbor v Gornji Radgoni, kjer se predstavniki občine in političnih forumov večkrat sestanejo s svojimi štipendiranci in se pogovorijo z njimi o raznih vprašanjih, kot so, recimo, učni uspehi, višina štipendije in drugih problemih.
SOCIALNA
PROBLEMATIKA
Mnoge funkcije družine je prevzela družba in tako zlasti šola lahko uspešno pomaga staršem pri reševanju raznih vzgojnih problemov. Da bi pa na naših osnovnih šolah znali čim bolj primemo in uspešno pristopiti tudi k reševanju socialne problematike, je Zavod za prosvetno pedagoško službo v Murski Soboti priredil za upravitelje osnovnih šol našega okraja seminar, na katerem so se upravitelji seznanili s problematiko socialno in vedenjsko ogroženih otrok na osnovnih šolah ter z metodami dela
Ker najbrž tako kmalu še ne bomo imeli socialnih delavcev tudi na šolah, bo eden izmed članov učiteljskega zbora na šoli odgovarjal za socialno delo in bo skušal skupaj z ostalimi člani učiteljskega zbora ter s socialnimi delavci pri občinskih ljudskih odborih ter z zdravstvenimi delavci nuditi socialno in vedenjsko ogroženim učencem socialno, med rimsko, psihološko in pedagoško pomoč.
S socialnimi problemi, se učitelji vse pogosteje srečujejo pri svojem delu v šolah in prepričani smo, da bodo metode dete, s katerimi so se upravitelji seznanili na seminarju, lahko v praksi uspešno uporabili.	I. P.
Naš fotoreporter se je v Petanjcih resnično znašel, mar ne?
POMURSKI VESTNIK, 21. JUNIJA
3
LENDAVSKA KOMUNA
NA RELACIJI DRUŽBENEGA NAPREDKA
V lendavski občini imajo dokaj ugodne perspektive za nadaljnji gospodarski razvoj, ki bo temeljil predvsem na dosedanjih dosežkih in realnih potencialnih možnostih. Bodoči gospodarski razvoj obeležujejo dve glavni postavki: izgradnja petrokemične industrije z neprimerno večjim ovrednotenjem razpoložljivega zemeljskega plina in pospešeni razvoj kmetijstva.
Izgradnja petrokemične industrije, ki bo postopoma organizacijsko prerasla v kombinat, je predvidena v treh etapah: v prvi etapi je izgradnja tovarne metanola, v drugi izgradnja tovarne formaldehida, v tretji pa izgradnja obrata za izdelavo plastičnih mas in umetnih smol, s čemer bodo zagotovljeni osnovni pogoji za pridobivanje finalnih izdelkov
za široko potrošnjo iz zemeljskega plina kot osnovne surovine. Petrokemična industrija bo, ko bo dokončno izgrajena, najmočnejša industrijska stroka v občini.
Dokajšnji obeti s o tudi v kovinski industriji. Podjetji Mehanika, Himo in strojne delavnice Proizvodnje nafte bodo predvidoma že letos ustvarile nad milijardo din brutoproizvoda. Ugodno se razvija tudi tovarna dežnikov, ki se bo lahko po končani rekonstrukciji in če bodo razmere glede prodaje izdelkov na tržišču ugodne, tudi uvrstila med gospodarske organizacije z nad milijardo din bruto proizvoda.
V kmetijstvu so pričujoča prizadevanja, da bi okrepili zlasti socialistični sektor. Medtem ko je bilo pred leti v družbe lastnini komaj 260 ha obdelovalne zemlje, je imajo letos že 800 hektarov ali okrog 6 odst. vse obdelovalne zemlje v občini, so pa že realne možnosti, da bodo do začetka prihodnjega leta dosegli 1000 ha. Z melioracijskimi in izboljševalnimi deli na pašnikih, z delnim krčenjem negospodarskih gozdov, z nakupom in dolgoročnim zakupom zemljišč od kmetovalcev bodo, kot predvidevajo, v tej petletki pridobili še nadaljnjih 1000 ha obdelovalne zemlje in tako znatno okrepili socialistični sektor kmetijstva, kar bo prineslo tudi korenito prelomnico v samo gospodarjenje (učinkovitejše uveljavljanje agrotehničnih ukrepov, večja intervencijska sposobnost družbenega sektorja kmetijstva itd.). Večanje lastninskega deleža družbenega sektorja v kmetijstvu pa bo zahtevalo tudi večje investicijske naložbe kot doslej. Nabaviti bodo morali več živine za pleme in rejo, zgraditi več sodobnih hlevov, skladišč itd. Obstoječe zaloge lesa, ki ga bo moč pridobiti iz domačih gozdov, bo potrebno tudi višje ovrednotiti, kar pomeni, da se bodo morali vključiti tudi v sodobnejšo predelavo lesa za domače in inozemsko tržišče. Konkretne ukrepe že proučujejo. Pomemben uspeh, menda edinstven v Sloveniji, so v lendavski občini dosegli v veterinarski službi ob prizadevnosti strokovnega kadra je postala veterinarska postaja v Lendavi edini nosilec in usmerjevalec plemenske službe v občinskem okolišu, kar bo imelo prav gotovo zelo ugodne posledice v živinoreji — pri pasemskem izboru in kakovosti živine.
Nadaljnji razvoj obrti, komunalne dejavnosti in blagovnega prompeta bo pogojen z rastočimi potrebami prebivalstva, pri čemer bodo težili k temu, da bi tudi v teh dejavnostih okrepili družbene pozicije in ob tem prizadevanju še bolj zadovoljili domače potrošnike.
Na področju blagovne izmenjave se uspešno uveljavlja Trgovsko podjetje Univerzal, ki ima svoje poslovalnice v občinskem središču in tudi večjih krajih na podeželju. V mestu si zlasti prizadeva, da bi v okviru možnosti čimbolj specializiralo poslovanje, v zunanjih poslovalnicah pa zadovoljilo potrebam podeželskih potrošnikov. V podjetju je močno pričujoče prizadevanje po izboljšanju prodajne tehnike, modernizaciji trgovskih lokalov in popestritvi izbire potrošnega blaga.
Zasebna obrt tudi v lendavski občini postopoma nazaduje, kar je zlasti posledica intervencije industrije na tržišču s potrošnimi dobrinami, vse večjega usmerjanja mladine v industrijo in vse bolj učinkovitega vpliva socialističnega sektorja pri zadovoljevanju potreb potrošnikov po uslužnostnih storitvah. V Lendavi uspešno posluje obrtno-komunalno podjetje, ki ima več uslužnostnih delavnic, v katerih so potrošniki lahko vedno deležni kakovostnih uslužnostnih storitev po konkurenčnih cenah. Potrošniki so se na te uslužnostne delavnice že močno navezali, v tem pa je tudi ugodna perspektiva za prosperiteto tega podjetja. Tudi stanovanjska skupnost že pričenja širiti svoje delovanje na to področje, ki je najvažnejše in hkrati tudi najbolj občutljivo za potrošnika, Prizadevajo si zlasti, da bi prvim uslužnostnim servisom v okviru stanovanjske skupnosti v prihodnosti sledili še drugi, saj je to prizadevanje pogojeno tudi z glavnimi smotri same skupnosti.
Z modernizacijo prekmurske magistrale M. Sobota—Lendava in z že slutenim povečanjem avtomobilskega prometa ra tej cesti se odpirajo tudi lendavski občini ugodnejše možnosti za rozvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge. Poleg podružbljenja gostinstva so v sami Lendavi že napravil prvi korak k temu smotru: modernizirali so Kolodvorsko restavracijo, uredili tujske sobe s toplo in mrzlo vodo v hotelu Park, sedaj modernizirajo že drugi gostinski obrat itd. V bližnji prihodnosti nameravajo urediti turistično postojanko v Lendavskih goricah in skupno s soboško občino usposobiti znano Bukovniško jezero v turistično dostopen objekt. Praksa je tudi že pokazala, da se dobro obnesejo manjši bifeji pri podeželskih trgovskih poslovalnicah (bife v Veliki Polani je imel na pr. pretekli mesec okrog 600 tisoč din prometa) kot protiutež "črnim"  vinotočem in že kar potrebna konkurenca zasebnim gostiščem, ki največkrat kljub dobro idočemu poslu prikazujejo izredno nizek dohodek. Tak bife nameravajo še letos odpreti v Hotizi. Na kmetijskem gospodarstvu v Lendavi pa že tudi razmišljajo o otvoritvi lastne točilnice originalnih lendavskih vin.
Tudi pri urejanju Lendave kot občinskega središča nameravajo kreniti odločneje naprej. Tako naj bi Lendava čimprej
dobila urbanistični načrt. Potrebne meritve so že opravljene, v začetni fazi pa je tudi sestavljanje idejnega in glavnega projekta. Razširili in modernizirali so že vodovodno omrežje, pri čemer je prebivalstvo prispevalo polovični delež v sredstvih in prostovoljnem delu. V sklop načrtnega urbanističnega urejevanja Lendave sodi tudi ureditev že zastarele kanalizacije, kajti pred tem niti ne morejo zadovoljivo urediti pločnikov, ki sedaj že kar preveč bodejo v oči obiskovalcem in domačinom. V načrtu imajo še zgraditev javnega kopališča, ki bo hkrati lahko služilo tudi v športne namene.
Na negospodarskem področju kaže omeniti tudi pomembna vlaganja v šolstvo in predšolsko varstvo s posebnim po-
udarkom na dvojezično šolstvo. Tako so v treh letih zgradili tri nova sodobno urejena šolska poslopja, na dvojezičnem območju pa se kaže potreba še po zgraditvi novih poslopij popolnih osemletk v Kobilju, Genterovcih in Lendavi. Pri nadaljnjem investicijskem vlaganju v šolstvo pričakujejo prav zaradi specifičnosti dvojezičnega šolstva tudi nadaljnjo pomoč iz ustreznih republiških virov. Hkrati z gradnjo novih šolskih poslopij skušajo v okviru možnosti zagotoviti tudi ugodnejše življenjske pogoje učiteljskemu kadru, ki pozi 'uje na teh šolah. V Turnišču so že zgradili stanovanjski blok za učitelje, v Veliki Polani ga bodo še letos dogradili, medtem ko bodo v bližnji prihodnosti morali zgraditi stanovanja za učitelje še v Kobilju, Genterovcih in Gaberju.
Po osvoboditvi so v Lendavi zgradili v večjih blokih skupno 92 novih stanovanj. Pomemben delež ima na področju stanovanjske izgradnje tudi lendavska Proizvodnja nafte. Kljub precejšnji podjetnosti pa potrebe po novih stanovanjih še vedno naraščajo. V Lendavi je s pomočjo družbenih sredstev bilo doslej zgrajenih tudi večje število stanovanjskih poslopij zasebnih lastnikov.
V	zdravstvu je dosežen največji uspeh s tem, da so si zagotovili potrebno število strokovnjakov. Tako že imajo sedaj štiri zdravnike splošne prakse, okrepili pa so tudi zobozdravstveno službo, tako da lahko že povsem obvlada strokovne posle s svojega področja. Pridobili so tudi precej srednjega zdravstvenega kadra.
Če pa smo že pri kadrih, naj omenimo še to, da izdajajo v lendavski občini največ štipendij za šolanje bodočih učiteljev. Na visokih šolah štipendirajo pet kandidatov, na srednjih strokovnih šolah pa še večje Število. Razveseljivo je tudi to, da so se med štipendiste uvrstile tudi večje gospodarske organizacije v občini. Od tod tudi realni obeti, da bodo s strokovnimi kadri že v bližnji prihodnosti mnogo na boljšem kot sedaj.
V	lendavski občini bodo predvidoma ustanovili deset krajevnih skupnosti, ki bodo imele svoje sedeže v večjih krajih, kamor prebivalstvo zaradi nekaterih skupnih objektov (osemletke, vaški, in kulturni domovi, trgovske poslovalnice, delovišča KZ itd.) že sedaj težijo. Predvidevanja občinskih forumov so se na zborih volivcev, sestankih SZDL in sejah krajevnih odborov izkazala kot povsem realna, saj ni bilo bistvenih pripomb glede predlaganega omrežja in sedežev posameznih krajevnih skupnosti. Pričakujejo, da bodo lahko krajevne skupnosti uspešno zaživele in tudi učinkoviteje odločale o številnih skupnih zadevah s komunalnega in drugih področij svojega delovanja, še zlasti zaradi tega,    ker jim bo tudi občinski ljudski odbor lahko v prihodnosti namenil večja sredstva, Dosedaj so dobivali krajevni odbori od občine 300 do500 tisoč din za kritje svojih potreb, pač odvisno od tega, koliko so tudi sami prispevali. Nekateri krajevni odbori so dobljena sredstva tudi podvojili z lastnimi prispevki. S tako prakso dodeljevanja sredstev krajevnim skupnostim nameravajo nadaljevati tudi v prihodnosti.
Posnetek iz Tovarne dežnikov in pletenin v Lendavi: vsak gib delavk pri modernih pletilnih strojih je preračunan na to, da bo doseženo oboje: norma in kakovost izdelkov
MILIJARDE
3. julija bo Dan rudarjev. Kolektiv lendavske Proizvodnje nafte bo temu svojemu prazniku tudi letos dal svečano obeležje Sindikalna organizacija bo priredila v počastitev Dneva rudarjev različna športna tekmovanja. Na programu so prijateljska srečanja v kegljanju, šahu in nogometu, priredili pa bodo tudi kolesarske dirke. Na sam dan praznika se bodlo beli rudarji Zbrali na kulturni, prireditvi, tej pa bo sledilo še družabno srečanje. V goste bo kolektiv tokrat povabil sosede — rudarje iz Murskega Središča in predstavnike podjetij Nafta-plina iz Zagreba in Nafta-gasa iz Novega Sada.
** *
Lendavska Proizvodnja nafte opravlja letos številne raziskave v Sloveniji, sosednjih republikah in v tujini.
Z globinskim vrtanjem na območju Šalovec, Kobilja in v Petišovcih, geofizikalne raziskave na Primorskem (ob državni meji med FLRJ in Italijo, v Notranjskem
Krasu), seizmične meritve kot predpripravo za poznejša vrtanja pa pri Lenartu v Slovenskih goricah, v Šalovcih in Slovenskem primorju.
Za podjetje Nafta-plin iz Zagreba opravljajo lendavski beli rudarji vrtalna dela na območju Križevec, Ferdinandovca, Šandrovca, Gračca v Liki in Komiže na otoku Visu, kjer so pravkar zaključili vrtalna dela.
Vrtalna dela in raziskave lendavskih naftovcev so usmerjene k odkrivanju novih zalog nafte in plina. Pri tem velja poudariti, da uveljavljajo v petišovskem bazenu najsodobnejše vrtalne in črpalne metode, ki so strokovno preizkušene že v svetovnem merilu; brez uveljavljanja teh metod bi praktično danes ne bilo več petišovskega polja, saj gre tod v bistvu samo še za racionalno izkoriščanje tistih zalog nafte, ki bi sicer ostale v zemlji. Kolektiv si prizadela, da bi letos količinsko dosegel vsaj lansko količino načrpane nafte, medtem ko je za povečanje malo možnosti ,saj je petišovsko polje že zelo izčrpano. Na tem polju so z vrtanji in razlikami prišli do indikacij, ki kažejo na plin; ta bo dobrodošel bodoči petrokemična industriji.
Lendavski vrtalci so se ugodno uveljavili tudi v inozemstvu Za
OBISK V OPEKARNAH
Podjetje Lendavske opekarne ima po rekonstrukciji, ki jo je končalo že leta 1959, zmogljivost 10 milijonov enot letno. V lanskem letu pa je podjetje zaradi zastoja pri prodaji opeke naletelo na prve težave ter je spričo velikih zalog moralo zmanjšati proizvodnjo ter tudi število zaposlenih. Od takrat se je stanje že znatno popravilo in so prodali domala vse zaloge, vendar še vedno delajo v manjšem obsegu. Letošnji proizvodni plan je za približno 2 milijona enot manjših od zmogljivosti tovarne.
Tudi sedaj, ko je proizvodnja v največjem razmahu, je prišlo do rahlega zastoja na tržišču, zato morajo imeti zelo tanek posluh za potrebe trga. Se pravi, da se morajo kar najbolj uveljaviti s kvaliteto. To je po njihovem mnenju, kljub temu, da je tovarna precej oddaljena od važnejših središč, najboljša pot, ki bo omogočila nemoteno proizvodnjo. V tem času se pripravljavljajo na izdelavo posebne odporne opeke, ki jo imenujejo klinker. Postopek izdelave te opeke je nekoliko drugačen kot pri ostalih opečnih izdelkih, vendar je zanjo na trgu veliko zanimanje. V tem času opravljajo raziskave materiala in pripravljajo vse ostalo potrebno.
Delo v opekani je zelo težavno, posebno še za pečarje, ki morajo polniti in prazniti vrače peči za žganje. Na takem delovnem mestu človek zares ne more vzdržati, celih osem ur. Zaradi tega so tem delavcem delovnik zmanjšali, pa tudi osebne prejemke imajo precej višje kot ostali. Sicer pa so poskrbeli, da so se povzpeli najnižji osebni prejemki delavcev -nad 16 000 dinarjev, kar je z ozirom na delovne pogoje nujno.
S prvim majem so zopet začeli kuhati tople malice, ki jih prejema večina članov kolektiva. Ker pa se delavci pri svojem delu močno zaprašijo, bo moralo podjetje v kar najkrajšem času urediti tudi kopalnice. Prostori za te namene so v surovem že zgrajeni.
Po rekonstrukciji usposabljanje zaposlenih
Ob občinskem prazniku občine Lendava smo obiskali tudi Tovarno dežnikov in pletenin. Podjetje je prav v tem času v rekonstrukciji, ki jo izvajajo s svojimi sredstvi. Proizvodne prostore bodo uredili in opremili tako, da bo delo potekalo na tekočem traku.
Podjetje je od leta 1960 na podlagi razširitve in večjega učinka močno povečalo proizvodnjo. Tako je že lani zabe-
ležilo 506 milijonov dinarjev bruto proizvoda, letos pa ima planiranih 780 milijonov. Po rekonstrukciji, ki bo končana do konca letošnjega leta, pa bo moč doseči, letno nad eno milijardo, seveda, če bo ugodno tržišče. Tudi po rekonstrukciji bo ostala glavna dejavnost podjetja izdelava dežnikov. To pa je razumljivo, saj je to najstarejša tovarna dežnikov v Srednji Evropi. Svoje izdelke prodajajo po po vsej državi v Mariboru pa imajo celo svojo prodajalno in popravljavnico. Kakor smo izvedeli, bodo začeli kmalu tudi izvažati in sicer na Poljsko.
Za rekonstrukcijo bo podjetje porabilo domala vsa razpoložljiva sredstva, ki so si jih prigospodarili v zadnjih letih. Samo za izgradnjo in preureditev proizvodnih prostorov bodo porabili blizu 20 milijonov, približno 15 milijonov pa za stroje in opremo.
Po rekonstrukciji bodo dali osrednji poudarek strokovnemu izobraževanju zaposlenih, saj imajo kvalificiranih komaj 10 odst. delavcev in delavk. Skupno z Ljudsko univerzo bodo organizirali tečaje za
polkvalifikacijo. Nadalje imajo v programu še gradnjo upravnih prostorov, ambulante, prostorov za sestanke ter tople malice. Tople malice že sedaj dobiva precejšnje število članov kolektiva, vendar morajo hrano voziti iz gostinskega podjetja.
Po vsem tem sodeč pa je očitno, da perspektive tega lendavskega podjetja, ki se bo po rekonstrukciji uvrstilo po gospodarski moči na drugo mesto v občini, niso enostranske in zameglene.
Ti dve strani našega tednika smo tokrat odstopili lendavski občini	Uredništvo
Iz lendavskih opekarn: Delo pri stroju niti ni tako težavno, težje je polniti in razkladati vroče peči
POMURSKI VESTNIK. 21 JUNIJA
4
IZ PLINA
egiptovsko družbo vrtajo s svojimi napravami in ljudmi ob Rdečem morju na območju Raz Ghareba, za neko sirijsko naftno družbo pa skupno z Nemci in Rusi ob turško sirijski meji na območju Ka-ratshoka. V Siriji uporabljajo vrtalne naprave tamkajšnje družbe. V teh državah se lendavski vrtalci uveljavljajo že tretje leto kot enakopravni partnerji strokovnjakom renomiranih vrtalnih podjetij iz drugih dežel.
Podjetje gradi v Lendavi prvo tovarno metanola (metalnega alkohola), ki ga bodo pridobivali iz zemeljskega plina. Tovarna bo predvidoma začela obratovati že Oktobra in bo prvi pomemben korak v izgradnji velikega petrokemičnega kombinata. Izgradnjo tega kombinata bodo izpeljali v treh razvojnih fazah in tako prišli do proizvodnje tudi na našem tržišču vse bolj iskanih finalnih izdelkov iz plastičnih mas, pridobivali pa bodo še razne umetne smole.
V bistvu gre torej za zelo visoko ovrednotenje zemeljskega plina, ki je do sedaj izgoreval v ogrevalnih napravah in štedilnikih. Nastopajoča petrokemična industrija pa pomeni hkrati tudi velik prispevek h gospodarskim naporom lendavske občine, saj bo proizvodnja v novih obratih povsem avtomatizirana in zelo rentabilna, hkrati pa bo omogočena tudi zaposlitev srednjega strokovnega
kadra, ki ga že šolajo v lendavski srednji tehnični šoli, pa trudi manjšega števila nekvalificiranih delavcev. Poleg tega bo podjetju olajšano tudi reševanje dokaj akutnega notranjega problema: zaposlovanja delavcev in določene prekvalifikacije delavcev, ki so se v napornem proizvodnem procesu na naftnih poljih že močno izčrpali, pa zaradi neizpolnjenih pogojev še ne morejo v pokoj.
Strojne delavnice so do nedavnega služile podjetju izključno za popravila in vzdrževanje strojev in naprav pri proizvodnji nafte, zdaj pa so tudi proizvodnjo v teh delavnicah močno preusmerili in so te tako postale uslunžostno podjetje, ki že uspešno kooperira z nekaterimi podjetji kovinske industrije (Himo Maribor, Rudis Trbovlje, Metalna in IKI Maribor itd.) s proizvodnjo in odlivanjem nekaterih kovinskih izdelkov.
Podoben status že dobiva v podjetju tudi obrat vozni park. Poleg tega. da opravlja transportne usluge lastnemu podjetju, posreduje ta obrat transportne usluge tudi drugim podjetjem, saj išče prav v tej kombinirani dejavnosti potrebno rentabilnost.
V lendavski Proizvodnji nafte že dokaj časa gospodarijo in upravljajo v ekonomskih enotah. Decentralizacija delavskega upravljanja jim je že prinesla prve izkušnje in ekonomske enote so že tudi uspešno opravile prvi izpit. Največje uspehe so dosegli prav na področju zmanjševanja proizvodnih stroškov. Tudi bodoče prizadevanje bo usmerjeno pretežno v ekonomske enote, ki naj postanejo čimbolj samostojni gospodarji; to samostojnost bodo poglabljali na vseh področjih gospodarjenja, ne sam na področju delitve ustvarjenih osebnih dohodhov, marveč tudi v nenehni borbi kolektivov EE za čimbolj ekonomično gospodarjenje. V tem pa je tudi glavna vrednost dosedanjih uspehov.
Na področju družbenega standarda je podjetje že doslej prispevalo velik delež, z dokončno izgradnjo petrokemičnega kombinata pa se bodo prav gotovo odprle še ugodnejše možnosti. Do sedaj so zgradili tri stanovanjske bloke s po 12 stanovanji in tako tudi izdatno prispevali k tonamenskim prizadevanjem občine. Lani so organizirali tudi ceneno letovanje na otoku Visu — ob lastnih vrtalnih napravah. Letovalo je okrog 15 odst. vseh zaposlenih. V podjetju imajo dobro urejeno tudi družbeno prehrano; v restavraciji Nafte dobivajo delavci in vajenci dopoldanske tople obroke hrane po zelo dostopni ceni.
Podjetje Mehanika v Lendavi ima na takih delovnih mestih zaposlenih tudi precej žena in deklet
Domači in tuji strokovnjaki natančno kontrolirajo gradbeni proces pri novi tovarni metanola v Lendavi
ZANIMIV KOOPERACIJSKI TRIKOT
Zahvaljujoč razumevanju in naklonjenosti obeh strani — občinskih voditeljev on predstavnikov matičnega podjetja Hidromontaža iz Maribora je v letu 1960 nastal v okviru lendavske Plinarne pavi zarodek sedanjega obrata Himo v Lendavi. Razvoj tega obrata s samostojnim obračunom obeležujejo postopni dosežki v ustvarjenem brutoproduktu: leta 1960 53 milijonov, lani 128 milijonov, letos pa planirajo že 350 milijonov din brutoprodukta.
V lendavskem obratu mariborske Hidromontaže, ki je trenutno še v dokončni izgradnji, uveljavljajo v skladu s proizvodnimi potrebami in načrti matičnega podjetja močno specializacijo proizvodnje. Sedaj izdelujejo velike pralne in sušilne stroje, že v bližnji prihodnosti pa nameravajo asortiman svojih izdelkov še razširiti (likalne naprave, centrifuge itd.), tako da bodo
sčasoma lahko povsem osvojili pralno tehniko, medtem ko se bo obrat matičnega podjetja v Mariboru specializiral predvsem v hladilni tehniki (hladilniki, gospodinjski pralni stroji).
Letos bodo predvidoma izdelali nad 600 večjih pralnih strojev različnih velikosti in kakovosti. Pomeben napredek bodo prihodnji mesec dosegli s tem, da bodo že povsem sami izdelovali finalne izdelke in jih ped okrnil jem skupne komercialno-prodajne službe pri
matičnem podjetju neposredno pošiljali na trg. V obratu bodo namreč s pomočjo naprav, ki so jih veljale okrog 15 milijonov din, lahko izdelke že sami lakirali in elektrizirali v novi lakirnici, kar so doslej delali za lendavski obrat v Mariboru. Obrat uspešno proizvodno sodeluje tudi z mehaničnimi delavnicami. Proizvodnje nafte. Lahko celo zapišemo, da se v Lendavi uspešno uveljavlja že kar zanimiv ko-
operacijski trikot: Hidromontaža Maribor — Obrat Lendava — Strojne delavnice Proizvodnje nafte. Slednje izkoriščajo že polovico svojih zmogljivosti za opravljanje livarskih uslug obratu Hidromontaže.
Kljub osvojeni industrijski proizvodnji pa je lendavski obrat Hidromontaže obdržal še montažna dela, ki jih je prej opravljal kolektiv Plinarne. V obratu I, ki je namreč nastal prej kot obrat II, je mehansko-strojni oddelek, v kate-
rem opravljajo razna gradbena lin strojno-ključavničarska dela po naročilu. Med drugim montirajo tudi plinske in vodovodne naprave (naprave za centralno kurjavo, plinske regulatorje, plinske visokotlačne ventile, gorivce itd.) ter se tako tudi uspešno vključujejo v zadovoljevanje potreb domačega prebivalstva.
Na skupni proizvodni površini 1800 kv. metrov je sedaj zaposlenih okrog 100 delavcev.
Še prav posebno razveseljivo je, da je med zaposlenimi kar 17 vajencev, kar dokazuje, da posvečajo v obratu veliko pozornost tudi vzgoji, domačega kadra. To pa je poleg čisto gospodarskih dosežkov prispevek kolektiva k skupnim gospodarskim težnjam širše skupnosti v komuni.
Poleg 15-članskega delavskega sveta kot organa delavskega samoupravljanja delujejo v obratu tudi razne komisije, kar vse je rezultat decentraliziranega upravljanja v matičnem podjetju, dva predstavnika lendavskega kolektiva pa sodelujeta še v osrednjem delavskem svetu Hidro-montaže v Mariboru. Lendavski obrat tudi tesno sodeluje z ustreznimi strokovnimi službami pri matičnem podjetju, odkoder dobiva potrebno tehnično dokumentacijo in pretežno tudi surovine.
Seveda pa tudi pri lendavskih himovcih ne gre brez težav. Še največ preglavic jim dela pomanjkanje obratnih sredstev, saj so uporabili vse razpoložljive sklade za nabavo orodja in opreme, zato tudi niso vedno likvidni. Pričakujejo pa, da bodo tudi ta problem uspešno rešili ob razumevanju komune in matičnega podjetja. Predvidevajo še tudi nekatere dogradnje. Tako bi radi čimprej zgradili ustrezne prostore za skladišče polizdelkov im materiala, saj nameravajo sedanje skladišče uporabiti za proizvodne prostore.
Vse tudi kaže, da se bo lendavski obrat Himo že letos vključil tudi v izvoz. Večje pralne stroje naj bi izvažali na Poljsko. Zato so v obratu močno zaostrili borbo za kakovost izdelkov, saj brez tega tudi ne morejo pričakovati večjega uspeha na inozemskem tržišču. To pa jim ne bo težko doseči v sistematično organiziranem proizvodnem procesu.
Še malo in velik pralni stroj v obratu mariborskega podjetja HIMO bo končan... Potrošniki ga bodo prav gotovo veseli
ŠIPKE ZA VSO DRŽAVO
S prvim majem letos je podjetje Mehanika iz Lendave preusmerilo svojo proizvodnjo iz obrtniške v industrijsko. Sedaj proizvajajo že vse kovinske dele za dežnike po tekočem traku, kar je prav gotovo uspeh, ki prinaša prizadevnemu kolektivu tudi ugodne perspektive za prihodnost.
V	podjetju že izdelujejo kovinske dele za dežnike za vse proizvajalce teh izdelkov v Jugoslaviji. Največji uspeh pa je kolektiv prav gotovo dosegel s tem, da je po štiriletnem vztrajnem prizadevanju končno osvojil proizvodnjo paragonskih (lahkih) šipk za dežnike, ki smo jih morali doslej povsem uvažati in trošiti zanje dragocene devize. Zaenkrat še sicer ne morejo zadovoljiti vseh potreb jugoslovanskih proizvajalcev, tudi zaradi tega, ker si še ne morejo zagotoviti v tovarnah dovolj ustreznega materiala —, vendar računajo, da bodo tudi v tem pogledu kaj kmalu prišli na zeleno vejo.
Osvojitev proizvodnje paragon-skih šipk je prav gotovo pomemben uspeh kolektiva, uspeh, ki že močno prerašča okvire podjetja in komune, saj je hkrati tudi prispevek širši družbeni skupnosti pri saniranju zunanjetrgovinske bilance.
V	podjetju imajo štiri ekonomske enote (plastika, kovinska galanterija, šipke za dežnike, galvanika in mehanična delavnica) in upravo. Posebej kaže še omeniti obrat plastike, ki ima dokaj ugodne perspektive, saj se bo lahko po zgraditvi petrokemičnega kombinata v Lendavi povsem osamosvojil in prerasel v samostojno podjetje za predelavo plastičnh mas.
Poleg osrednjega delavskega sveta delujejo v podjetju tudi zbori ekonomskih enot s tričlanskimi voljenimi vodstvi, v zadnjem času so prenesli na ekonomske enote
pomembne pristojnosti (kadrovska politika, delno razpolaganje z osnovnimi sredstvi, nagrajevanje itd.), vendar kažejo prve izkušnje, da nastopajo težave zlasti pri soodločanju kolektivov EE na področju delitve osebnih dohodkov. Zato je nagrajevanje tudi v tem podjetju podvrženo spremembam in korekturam, brž ko se pokažejo v praksi kakšna nesorazmerja.
Podjetje je v zadnjih letih očitno napredovalo, sicer tudi ne bi bil možen prehod na industrijsko proizvodnjo. Ob koncu 1. 1961 so zaposlovali 275 ljudi ali za 100 odst .več kot ob koncu leta 1959. Vrednost osnovnih sredstev se je
povečala za 105 odst., poleg tega pa so zgradili še nove poslovne prostore. Odnos celotne realizacije (1959 19661 je 79,192.000 : 223,078.000 din (letos planirajo že 300,000.000 din skupnega brutoproizvoda), odnos skladov 20,919.000 ; 42,754.000 din, osebnih prejemkov pa 14 milijonov 649.000 : 40,526.000 dih. V letu 1959 je znašal povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega’ 11.971 din, ob koncu lanskega leta pa že 18.972 din.
Tudi te konkretne številke so spodbudne, saj kažejo na to, da so v tem podjetju že ustvarjeni dokaj ugodni pogoji za še uspešnejši start v prihodnost.
Novo poslopje srednje tehniške šole sodi med najlepše in tudi najsodobnejše objekte v Lendavi
Prebivalstvu lendavske občine čestitajo k občinskemu prazniku in jim želijo še mnogo novih delovnih uspehov pri družbeno-gospodarski krepitvi komune in socialistični graditvi naše dežele
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS
OBČINSKI ODBOR ZVEZE BOJEVNIŠKIH ORGANIZACIJ OBČINSKI KOMITE LMS
LENDAVA
z gospodarskimi organizacijami :
PROIZVODNJA NAFTE — HIDROMONTAŽA MARIBOR, OBRAT LENDAVA — PODJETJE MEHANIKA — TOVARNA DEŽNIKOV IN PLETENIN — TRGOVSKO PODJETJE UNIVERZAL — LENDAVSKE OPEKARNE — TOVARNA ČEVLJEV TURNIŠČE — KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA — SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBENIK — KMETIJSKA ZADRUGA DOBROVNIK — OBRTNO-KOMUNALNO PODJETJE
Osrednja tema: cene
(Nadaljevanje s 1. strani) popravilo. Ugotovljeno je tudi, da v nekaterih gostiščih prodajajo pokvarjena in zdravju škodljiva vina. Gostinska podjetja posvečajo premalo pozornosti notranji organizaciji; niti ne analizirajo cen, zato jih tudi spreminjajo čez noč brez upravičljive utemeljitve. Lani so našteli v občini 213 nesreč pri delu, zaradi česar je bilo izgubljenih 3.382 delovnih dni.
Ob tej izgubi znašajo dajatve socialnega zavarovanja 3.396 tisoč din, izpad v družbenem proizvodu pa celo presega 21 milijonov din. V nekaterih podjetjih posvečajo higiensko-tehničnemu varstvu na delovnih mestih zdaleč premajhno pozornost, niti nimajo za to notranjih predpisov, ki bi obvezovali., ponekod pa so v težnji za večjo proizvodnostjo sploh pozabili na varnost in
zdravje delavcev.
Zaradi stabilizacije cen na tržišču je občinski ljudski odbor Lendava na zadnji seji sprejel tudi poseben spreminjevalni odlok, s katerim je znižal prometni davek pri blagu v trgovini, na drobno od 6 na 5 °/o, pri alkoholnih pijačah pa cd 20 na 15%. Dosedanji prometni davek pa ostane še nadalje v veljavi pri močnih alkoholnih pijačah.
POMURSKI VESTNIK, 21. JUNIJA
5
DVA ALI TRI MOŠTVA V REPUBLIŠKI ODBOJKARSKI LIGI
VRATA ŽE ODPRTA ZA SOBOTO
Pomurski odbojkarji so potegnili svoje tekmovanje najbolj v pozno, v že domala poletne dni. To pa še ne pomeni, da so bila srečanja za mrežami zaradi tega manj zanimiva. Lahko celo zapišemo, da je letošnje spomladansko tekmovanje, prvič po liga sistemu, že mnogo prispevalo k organizacijski okrepitvi sodelujočih tekmovalnih moštev in tud i kakovosti, te igre, ki vse bolj osvaja tudi našo mladino.
S poslednjimi tekmami v osmem in devetem kolu tekmovanja v okviru Pomurske odbojkarske lige so si sodelujoča moštva razdelila mesta, pač tako, kakor si je kdo v požrtvovalnih borbah na igriščih to zaslužil. K uspešni bi-
lanci ob zaključku lahko pripišemo še dvoje: da so bila vsa moštva pri nastopanju za točke izredno disciplinirana in da v vsem tekmovanju niso izključili hiti enega igravca.
Okrajni prvak za tekmovalno sezono 1961 62 je zasluženo postalo moštvo soboškega TVD Partizan, ki se je sicer v tekmovanje vključilo malo kasneje, pa, je bilo zlasti v finišu nepremagljivo. Tako sl je tudi zasluženo priborilo neposreden vstop v slovensko odbojkarsko ligo. Drugouvrščeno moštvo Beltinec pa si bo moralo pravico do udeležbe v družbi najboljših slovenskih odbojkarskih moštev še priboriti v bližnjih kvalifikacij škili tekmah. Tako bo imelo Pomurje odslej kar dva predstavnika v slovenski odbojkarski ligi, v najboljšem primeru, če bo Beltinčanom v kvalifikacijskih tekmah uspelo, pa celo tri. Vsekakor pa bo potrebno moštva, ki bodo v prihodnji tekmovalni sezoni nastopala v republiški konkurenci, kadrovsko še okrepiti z najboljšimi igravci drugih odbojkarskih moštev, sicer bi težko računali na pomembnejši uspeh. To še posebej velja za moštvi, ki naj bi se v slovenski konkurenci pojavili s statusom novincev.
V VIII. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Šalovci : Beltinci 0:3, Puconci : Moščanci 3:1, Radgona : Videm (zaostala tekma) 3:0, Apače : Dijaški dom M. S. 0:3, Krog : Partizan IVI. S. 0:3. IX. kolo: Partizan M. S. : Šalovci 3:0, Dijaški dom M. S. : Krog 0:3, Videm : Apače 3:0, Moščanci : Radgona 2:3, Beltinci : Puconci 3:0, Radgona : Partizan M. S. (zaostala tekma) 0:3.
SOBOŠKI GRAFIČARJI SE PRIPRAVLJAJO
Letos bodo XIV. letne športne igre delavcev tiska in papirja v Kočevju. Organiziral jih bo delovni kolektiv ČZP "Kočevski tisk". 29. in 30. junija se bodo v osrčju partizanske Kočevske srečali grafičarji iz vse Slovenije. N a to, že tradicionalna športno prireditev se pripravlja tudi kolektiv ČZP »Pomurski tisk« iz M. Sobote. S svojimi tekmovalnimi ekipami bo sodeloval v vseh razpisanih športnih disciplinah. Še največ izgledov za uspeh v konkurenci vseh slovenskih grafičarjev ima v lahki atletiki, odbojki in nogometu.
LESTVICA
Partizan M. S.	9	8	0	1	24:6	16
Beltinci	9	7	0	2	23:6	14
Radgona	9	7	0	2	18:14	14
Dijaški dom	9	6	0	3	20:13	12
Krog	9	5	0	4	16:14	10
Moščanci	9	3	0	6	17:20	6
Videm	9	3	0	6	14:18	6
Puconci	9	3	0	6	12:19	6
Apače	9	3	0	6	12:21	6
Šalovci	9	0	0 9		2:27	0
ODBOJKARSKI TURNIR V LJUTOMERU
TVD Partizan v Ljutomeru bo priredilo v počastitev Dneva borca velik odbojkarski turnir, na katerem se bodo pomerile mestne reprezentance Maribora, Ljubljane, Ljutomera, Murske Sobote in Beltinec. To bo po dolgem času spet kakovostna odbojkarska prireditev, ki bo lahko mnogo prispevala k širjenju tega lepega športa v Pomurju.
Ob zaključku Turističnega tedna v Radencih je bilo v nedeljo tudi več prijateljskih športnih srečanj. Med uspele športne prireditve sodi prav gotovo tudi ekshibicijski nastop vaterpolistov mariborskega Branika. Kaže, da se z otvoritvijo olimpijskega bazena v Radencih odpirajo ugodne možnosti tudi za razvoj toga lepega vodnega športa v Pomurju.
OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Z MALOKALIBRSKO PUŠKO V MURSKI SOBOTI
NAJVEČ KROGOV: EKIPNO KOVINAR
Pred dnevi je bilo v M. Soboti tekmovanje za občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Na tem tekmovanju so lahko sodelovali samo strelci, ki so izpolnili predpisane pogoje na predhodnih tekmovanjih v okviru svojih strelskih družin.
Na tekmovanju za občinsko prvenstvo je nastopilo v ekipni konkurenci 10 tekmovalnih skupin s po štirimi strelci, v konkurenci posameznikov pa se Je pomerilo 49 strelcev.
V ekipni konkurenci je zasedlo prvo mesto moštvo Kovinarja s 723 zbranimi krogi od
1200 možnih, na drugem mestu je ekipa Borca s 715 krogi, na tretjem ekipa Rakičana s 630 krogi itd. Najboljši posamezniki: Aleksander Bagari (Kovinar) 229 krogov (od 300 možnih), Drago Kolmanič (Obrtnik) 208, Koloman Pintarič (Horac) 202, Vrli Ščančar (Rakičan) 202, Jolanka Sapač (Kovinar) 194 Marta Makari (Kovinar) 182 krogov. 
Pravico do sodelovanja na tekmovanju za okrajno prvenstvo, ki bo že v nedeljo v Murski Soboti, so si v moški konkurenci pridobili tekmovalci, ki so dosegli nad 200 krogov, v ženski konkurenci
pa tekmovalke, ki so tokrat naštele nad 180 krogov. Tako bodo lahko vsi najbolje uvrščeni na občinskem tekmovanju nastopili v obeh konkurencah — v ekipni in v konkurenci posameznikov.
Po četrtem kolu II. dela lige tekmovanja za republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško so se pomurske tekmovalne ekipe doslej uvrstile takole: v I. tekmovalni skupini je moštvo Borca iz M. Sobote na četrtem mestu s 3836 zbranimi progi in C tekmovalnimi točkami, v tretji tekmovalni skupini je ekipa strelske družine Cirila Jureša iz Železnih dveri na sedmem mestu s 3427 krogi in 4 točkami, ekipa SD Rudar iz Presike na osmem mestu s 3301 krogom in 4 točkami, strelska družina Slatina Radenci pa je na enajstem mestu brez točk in krogov, ker je odstopila od tekmovanja
V počastitev 4. julija, Dneva borca, bo na Pohorju republiško tekmovanje žena v streljanju z malokalibrsko puško. Tega tek-
movanja, ki ga prireja Strelska zveza Slovenije, se bo udeležila tudi ekipa soboške občine. Naše tekmovalke se bodo za svoj nastop pripravljale deset dni
PRVI MESTI ZA PANONIJO
V okviru delavskih športnih iger v Murski Soboti so se pred dnevi pomenile tudi tekmovalne skupine sindikalnih podružnic v streljanju z zračno puško. Glede množičnosti tekmovanje ni povsem dosegle svojega namena; v moški konkurenci je namreč od 25 sindilkalnih podružnic nastopilo samo deset, v ženski konkurenci pa od 8 samo tri.
Že kar po tradiciji sta tudi letos zasedli prvi mesti v obeh konkurencah tekmovalni ekipi Panonije, ki sta skupno zbrali tudi največ točk — petdeset. Uradni vrstni red nastopajočih ekip: člani: 1. Panonija ,606, 2. ONZ 600, 3. DOZ 559, 4 Blisk 549, 5. Železničar 545 krogov itd. Članice: 1. Panonija 315, 2. ONZ 302, 3. Okrajni zavod za socialno zavarovanje 147 krogov.
-s
PIONIRSKO TEKMOVANJE ZA REPUBLIŠKO ATLETSKO PRVENSTVO
POMURSKI PIONIRJI - MED NAJBOLJŠIMI
Tekmovanja za republiško atletsko prvenstvo v Mariboru se je preteklo nedeljo udeležilo tudi številno pionirsko zastopstvo iz Pomurja. Na tekmovanju so sodelovali mladi atleti iz šolskih športnih društev Tabor. Mejnik, Lendava, Puconci, Polet in Mladost. Letos že drugič na tem tradicionalnem tekmovanju slovenskih pionirjev — atletov.
Naši zastopniki so v Mariboru dosegli zavidljiv uspeh, saj so se kot celota uvrstili takoj za celjskim Kladivarjem in pred drugimi atletskimi klubi iz Slovenije. Zasedli so štiri prva, štiri druga, dve tretji in še celo vrsto mest med prvo šestorico.
Naslove republiških prvakov so si priborili: štafeta 4x60 m: osnovna šola Puconci 33,8 (to je
hkrati tudi republiški rekord!); Dragica Kikec (Mladost) v teku na 60 m, čas 8,6; Dragica Pintarič v teku na 400 m, čas 1:10.0; Jože Šiftar v skoku v daljino, 5,42 (oba Mladost).
Na vidnejša mesta so se še uvrstili: v troboju Rudi Horvat (Mladost) 1471 točk, II. mesto; Slavko Potočnik (Tabor) na 500 m, 1:15.2, II. mesto; Jelka Senčar (Tabor), skok v višino, 130 cm. II. mesto; Ladislav Györfi (Mladost) v metu krogle, 14,09, III. mesto: Amalija Kuhar (Puconci) v teku na 60 m, 9,2, III. mesto: Marjeta Ditrich (Polet) v metu krogle, 9,60, II. mesto.
Atleti iz Pomurja bi lahko zasedli še več prvih mest, vendar so imeli nekateri smolo. Tako je bil Györfi (Mladost) diskvalifici-
ran v finalnem teku na 60 m, čeprav je imel v predtekmovanju najboljši čas. Tudi štefeta Mladosti je v teku 4 x 60 m morala odstopiti, ker jo je oviral tekač štafete Kladivarja, ki je bila nato diskvalificirana.
V Pomurju imamo potemtakem zelo dober atletski naraščaj, v pionirski konkurenci je celo med najboljšimi v Sloveniji. To so dokazali tudi naši predstavniki na letošnjem tekmovanju za republiško prvenstvo. Ob ustreznih delovnih pogojih bo ta naraščaj zrasel v dober atletski kolektiv, ki bo lahko v prihodnosti prav tako uspešno zastopal barve Pomurja na višjih tekmovanjih, kot to lahko tokrat zapišemo za naše pionirje.
Peter Juteršnik
MLADOST IN BELTINCI
Z zaključkom tekmovanja v pomurski pionirski rokometni ligi so odšli na zaslužene letne počitnice tudi naši rokometaši. V pionirski konkurenci je zasluženo osvojilo prvo mesto moštvo Mladosti, v konkurenci pionirk pa so prve mlade Beltinčanke (Enotnost). Kaže, da bodo pomurski pionirji in pionirke na jesen merile svoje moči v rokometu že v občinskih tekmovalnih ligah.
LESTVICA PIONIRJI
Mladost	14	14	0	0	203:46	28
Polet	14	11	0	3	141:74	22
Enotnost	14	8	0	6	128:112	16
Krog	14	8	0	6	102:104	16
Cankova	14	5	1	8	46:107	11
Rogaševci	14	5	1	8	75:154	11
Lendava	11	4	0	10	49:89	8
Ljutomer	14	0	0	14	24:102	0
Najboljši	strelci:			Franc Vein-		
dorfer (Polet) 78, Rudi Horvat (Mladost) 76, Janez Kovačič (Enotnost) 70 zadetkov itd.
PIONIRKE
Enotnost	14 13	0	1	173:42	26
Cankova	14 11	0	3	83:36	22
Polet	14 10	0	4	110:47	20
Mladost	14 7	1	6	73:64	15
Črenšovci	14 7	0	7	61:80	14
Lendava	14 4	0	10	37:88	8
Krog	14 3	1	10	34:116	7
Ljutomer	14 0	0	14	5:103	0
Najboljše	realizatorke:			Jožica	
Klepec (Enotnost) 60,			Majda Top-		
lak (Polet)	50, Anica		Mertiik (E-		
notmost) 45	zadetkov		itd.		
V nedeljo dopoldne ob devetih bo letna skupščina okrajne zveze za telesno vzgojo v dvorani soboškega TVD Partizan. Na skupščini bodo razpravljali o doseženih uspehih in aktualnih problemih na področju telesne kulture v Pomurju.
Rokometno moštvo beltinskega TVD Partizan se bo v nedeljo udeležilo kvalifikacijskih tekem za vstop v slovensko rokometno ligo. Kraj kvalifikacijskega turnirja še ni določen. V ženski konkurenci pa je okrajni prvak — ekipa soboške ESŠ — odpovedala tekmovanje na kvalifikacijskem turnirju, ker nima nobenih finančnih možnosti za sodelovanje v višjih tekmovanjih, zato bo na kvalifikacijskem turnirju nastopilo moštvo Kroga kot drugouvrščeno na lestvici prve lige članic.
Mladinska delovna brigada rakičanske srednje kmetijske šole je pričela te dni zopet udarniško delati na gradbišču atletskega stadiona. ki ga gradijo že dve leti.
V tovarni perila in težke konfekcije "Mura" v Murski Soboti že razmišljajo o gradnji športnega rekreacijskega središča pri tovarni. Novi objekt, ki ga nameravajo urediti v okolju parka, bo služil prvenstveno za športno izživljanje članov kolektiva. Na njem bodo predvidoma zgradili igrišča za rokomet, košarko, odbojko, perjanico in namizni tenis.
NAFTA PREKRATKA
NAFTA : ŽELEZNIČAR (Maribor) 2:3 (0:0)
V nedeljo je bila v Lendavi prva kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v Slovensko consko ligo med moštvoma domače Nafte in gostujočega Železničarja iz Maribora. Zmagali so gostje, vendar je moralo okrog 400 gledavcev dolgo čakati na prvi gol, saj se je prvi polčas končal brez zadetka.
Gostje so se tokrat izkazali kot zelo mlado in vigrano moštvo, ki ve kot celota, za kaj se bori. To pa še zdaleč ne pomeni, da so bili domačini slabši, saj so imeli celo več priložnosti za gol. Vendar so imeli v svojih vrstah slabe točke, predvsem v rezervnem vratarju ki je kriv za vse tri preprejete gole, pa tudi v krilu. Če izvzamemo propuste vratarja, bi lahko bil tudi obraten rezultat v
korist Nafte. Gola za domače barve sta padla takole: prvi iz enajstmetrovke; Pinter je bil namreč v kazenskem prostoru zrušen in najtežjo kazen je upešno realiziral Matičič, drugi gol pa je prispeval Posedel po lepem predložku s same komer črte.
Kljub nedeljskemu porazu pa v taboru Nafte ni posebnega razočaranja; poraz so sprejeli športno, zavedajo pa se tudi pomembnosti povratnega srečanja v Mariboru. za katerega trdijo, da ga bodo skušali odločiti v svojo korist, čeprav — kakor nam je v telefonskem razgovoru zaupal sekretar kluba Ludvik Lebar — Nafta ne pretendira resno za vstop v družbo najboljših nogometnih enajstoric v Sloveniji. Glavni vzrok: predvsem slabo finančno stanje v klubu. Bolj pa se ogrevajo za ustanovitev štajerske medconske lige, saj menijo, da bi sodelovanje v tej konkurenci veliko lažje premogla tudi klubska blagajna.
GOLOB — PISMONOŠA
V	TEŠANOVCIH
V	Tešanovce je te dni priletel golob pismonoša s številko 6665 na nogi. Udomačil se je pri Mariji Časarjevi na hiši št. 107. Ljubka živalica vzbuja pri vaščanih precejšnje zanimanje.
USPEH SOBOŠKIH PADALCEV
Na letališču v Mariboru je bilo v nedeljo medklubsko tekmovanje padalcev. Na tekmovanju so sodelovali predstavniki aeroklubov iz Ptuja, Murske Sobote, Slovenj gradca, Celja in Maribora.
Tekmovanje je v začetku sicer motil dež, vendar pa se je vreme kmalu popravilo in tekmovalci so lahko nemoteno izvajali po tri skoke. Skakali so z višine 600 m na cilj. Med nastopajočimi ekipami so predstavniki soboškega aerokluba (Ivo Nemec, Martin Pravdič in Franc Mataj) zasedli tretje mesto. V konkurenci posameznikov se Je zlasti izkazal Nemec, ki je kljub poškodovani nogi zasedel drugo mesto.
Rezultati — ekipno: Ptuj 920,66 točke, Maribor 845 točk, Murska Sobota 728,25 točke. Posamezniki: Meglič (Ptuj) 272,10 točke, Nemec (M. Sobota) 267,35 točke, Vizjak (Maribor) 263,80 točke.
Aeroklub Žarko Majcen je tekmovanje zelo dobro organiziral. Pri tem je imel največ zaslug inštruktor Ciril Verčič.
A. H.
Dragi srebrni C v M. Soboti
V ponedeljek si je član aerokluba iz M. Sobote Srečko Gorjan priboril enega največjih dosežkov v jadralnem letalstvu. Z jadralnim letalom Waja (nemške konstrukcije) je preletel od soboškega letališča pa vse do Slov. Konjic, kjer je pristal. Polet je trajal 4 ure in 38 minut.
Tako je izpolnil zadnji pogoj, zahtevan prelet 50 km in si pridobil srebrni "C" znak.
M. J.
PRI GRADU POGREŠAJO DREVESNICO
Pri Gradu so pred nekaj tedni ustanovili, turistično olepševalno društvo ter hkrati sprejeli tudi precej zahteven delovni program. Ko sem se ondan usitavil v vasi, so mi pokazali, da so začeli sprejeti program z vso vnemo tudi uresničevati. Tik pred gradom so uredili cvetlično gredo, ob sodelovanju šolskih otrok in obveznikov predvojaške vzgoje pa so začeli širiti športno igrišče. Zaupali so mi tudi, da imajo v načrtu namestitev logarnice v tamkajšnjem parku. V njej bi radi uredili nekakšno zavetišče za izletnike in morda tudi bufet Da bi bilo vse opravljeno kar najceneje, so zapro-
sili Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, da hi jim odstopilo staro logarnico, ki jo ima pri Gradu.
V njihovem letošnjem programu pa je tudi ureditev stezic v parku im ceste, ki pelje do križišča, morali pa bodo izpopolniti tudi nekatere nasade ob cestah. Toliko o tem mladem društvu, ki se je, sodeč po začetkih, resno lotilo svojih nalog, čeprav je njihova blagajna prazna. Sicer pa pravijo, da se ob dobri volji da marsikaj napraviti tudi brez denarja.
In sedaj še nekaj besed iz tamkajšnje kmetijske zadruge Ta se je očitno resno lotila na-
daljnjega razvoja svoje osnovne dejavnosti — sadjarstva. Letošnjo pomlad so na odkupljenem zemljišču v Bodoncih uredili 12 ha jablanovega nasada. To pa je šele začetek, saj bodo v letošnjem letu s pomočjo kreditov odkupili na območju Bodonec še blizu 30 hektarov zemlje, ki je ravno tako namenjena za sadovnjake Zadruga pa bi ob tako hitrem širjenju sadjarstva že rabila svojo drevesnico. To bo potrebno upoštevati pri sestav-
ljanju načrtov v občinskem in okrajnem merilu. Zadruga bi lahko namreč, razen za svoje potrebe, gojila sadike tudi za potrebe ostalih zadrug in zasebnikov.
Borimo se proti krompirjevi plesni
Krompirjeva plesen je zelo nevarna krompirjeva bolezen, ki nam v nekaterih letih lahko v zelo kratkem času popolnoma uniči krompirjeve nasade.
Pri nas skoraj ni kraja, kjer bi krompirjeve plesni sploh ne bilo, vendar se ne pokaže vedno in ne povzroča vsako leto ih na vsaki krompirjevi sorti enako veliko škode.
Odvisno je, kakor tudi pri drugih bolezni, od zunanjih pogojev, od vremena in od notranjih, od nagnjenosti ali odpornosti rastline za bolezen.
Krompirjeva plesen napada liste, stebla in gomolje. Na listih jo moremo opaziti že okrog srede junija, in sicer se pokaže po navadi na robu listov, kjer opazimo temnorjave. včasih črne pege, ki se v vlažnem vremenu naglo večajo in se razširijo čez vso listno površino.
V vlažnem vremenu opazimo na spodnji strani obolelih listov lahno belo prevleko — plesen, vidno le ob robu peg. —
Krompirjeva plesen zaide zelo pogosto tudi v gomolje. Dež odnese trose z listov v zemljo in odtod na gomolje. Cim globlje so gomolji v zemlji, tem manj nevarnosti je za okužbo. Okuženi gomolji imajo nekoliko udrte rjavkaste pege in koža dobi svinčeno barvo.
Kadar je krompirjeva plesen zelo razširjena, skoraj vedno gnijejo tudi gomolji in se spreminjajo v smrdljivo kašasto gmoto. Te gnilobe pa ne povzroča krompirjeva plesen, temveč številne bakterije, ki se naselijo na gomoljih, napadenih že od plesni Bakterije obenem z raznimi glivicami dovrše in pospešijo razpad gomoljev.
Preizkušena in pri nas dosegljiva sredstva zoper krompirjevo plesen so: modra galica, s katero pripravljamo bordelsko brozgo, bakreno apno ali Ditan ali Lirotan.
Ta sredstva lahko mešamo s sredstvi, ki jih uporabljamo zoper koloradskega hrošča. Za škropljenje proti temu škodljivcu pa si nabavimo eno od naslednjih sredstev: Pantakan ali Pepein ali Dieldrin.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
Farma v Petrovcih
(Nadaljevanje z 2. strani)
Omenjena zadruga pa ima vložen tudi zahtevek za posojilo, ki ga rabi za gradnjo bekonske farme. Kot izgleda, bo kredit odobren in bodo lahko začeli s temeljnimi deli že letos, dogradili, pa bi jo predvidoma v prihodnjem letu. Kapaciteta te farme bo 4.000 bekonov letno. Z dograditvijo obeh objektov bo zadruga imela veliko gospodarsko dvorišče za perutninarstvo in svinjegojstvo. Vrednost proizvodnje v bekonski farmi se bo predvidoma gibala okoli 153 milijonov letno, v farmi za vzrejo piščancev 131 milijonov, pri nesnicah pa okrog 50 milijonov.
Nov objekti bodo za zadrugo in komuno velikega pomena, saj bodo znatno povečali njuno gospodarsko moč.
KOLESAR SE ZALETEL
V	OSEBNI AVTOMOBIL
V	smeri iz Prosenjakovce proti Križevcem je dne 11. tega meseca vozil osebni avtomobil Ludvik Benko iz Murske Sobote. Ko je privozil v vas Kančevci, se je iz nasprotne smeri po klancu navzdol pripeljal kolesar Koloman Polanec iz Lončarovec, ki je sekal ovinek po levi strani in se zaletel v osebni avtomobil.
Kolesar je bil lažje poškodovan in so prepeljali v soboško bolnišnico.
V počitniškem domu ČZP "Pomurski tisk" v Barbatu na otoku Rabu je na razpolago
še nekaj ležišč (sob) v času od 3. do 18. julija.
Cena oskrbnega dne 800 din. Če želite preživeti letni oddih ob morju, na otoku Rabu, v domu ČZP "Pomurski tisk" — oglasite se v upravi podjetja, M. Sobota, Kocljeva 7- — Oddelek za kadrovsko-socialno službo.
POMURSKI VESTNIK, 21. JUNIJA
6
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 22. junija — Ahac
Sobota, 23. junija - Kresnica
Nedelja, 24. junija Janez
Ponedeljek, 25. junija — Hinko
Torek, 26. junija — Gruda
Sreda, 27. junija — Ema
Četrtek, 28. junija — Zorana
kino
MURSKA SOBOTA od 22.-24. junija italijanski barvni kinemaskopski film: »David in Goliat«. Od 25.—26. junija ruski barvni film: »Deklica išče očeta«. Od 27.—28. junija japonski kinemaskopski film: »Skrita trdnjava«.
GORNJA RADGONA — od 21.—22. junija ameriški film: »Fantovski večer«. Od 23.-24. Junija ameriški barvni film: »V senci vešal«. Od 27.-28. junija japonski kinemaskopski film: »Smrt na Pacifiku«.
LJUTOMER — od 23.-24. junija ameriški barvni vistavisionski film: »Serifov sin«. Od 27.-28. junija domači film: »Martin v oblakih«.
BELTINCI — od 23.-24. junija ameriški film: »Visoki tujec«.
SLATINA RADENCI — 21. junija domača kinemaskopski film: »Vojna«, od 23.-24. junija ameriški barvni film: »Največja predstava«, 28. junija ameriški vistavisionski film: »Črna orhideja«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 23. - 24. junija domači kinemaskopski film: »Nevihta«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 23.	24.
junija francoski film: »Inšpektor ljubi gnečo«.
ŠALOVCI — od 23.-24. junija italijanski barvni kinemaskopski film: »Ne pozabi me«.
Mali oglasi
GOSPODINJSKO pomočnico ali postrežnico, sprejmem. Viktor Vrečič, Kopitarjeva 8, Murska Sobota.	M-569
PLETILNI STROJ, dvoredni, malo rabljen, kuhinjsko mizo in šest stolov, prodam. Poizve se Kidričeva 21, Murska Sobota.
M-571
KRAVO v starosti sedem let, brejo 7 mesecev, dobro mlekarico (letno 4000 litrov mleka), ugodno prodam. Kopališka 5, Murska Sobota.	M-5T4
KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA
sprejmem. Nastop službe takoj.
Kareti Bedič, Staneta Rozmana 4,
Murska Sobota.	D-570
AKTOVKO, polivinilasto, plave barve z delavskim plaščem, usnjene rokavice in kapo sem izgubil na relaciji Martjanci — M. Sobota. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi upravi »Prekmurskega magazina«, M. Sobota.
M-571
KUHINJSKO POHIŠTVO, novo, ugodno prodam. Vprašati Fridrich, Kidričeva 41, M. Sobota.
M-576
MOŠKO KOLO »Rog«, dobro ohranjeno, zamenjam za žensko kolo. Ogled vsak dan. Titova 5, M. Sobota.
M-577
HIŠO z gospodarskim poslopjem, novo, gorice (sončna lega), velik sadovnjak, gozd in nekaj obdelovalne zemlje v Koprivi pri Razkrižju prodam za 800.000 din. Vprašati pri Francu Topolovcu, Kopriva 8, p. Ljutomer ali pri Tonetu Ružiču, Partizanska 49, M. Sobota.
M-578
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame
MARIJE CAR roj. Horvat
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence im cvetje. Najlepša hvala šolskim upraviteljem, učencem, pevskemu zboru, kolektivu »Panonija« iz M. Sobote im vsem znancem, ki so pokojnico spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti.
Sebeborci, 10. junija 1962
Žalujoči: mož Leopold, hčerke: Irena, Marija in sin Leopold
PRIDELOVALCI KROMPIRJA
Ker se je pojavila krompirjeva plesen v občini Murska Sobota na območju kmetijskih zadrug Murska Sobota in Martjanci ter deloma v občini Beltinci, opozarjamo prizadete zadruge, naj takoj pričnejo s škropljenjem krompirišč ranih in sredinje poznih sort krompirja.
Proti krompirjevi plesni uporabljamo naslednja škropiva: Bakreno apno ali Ditan ali Lirotan.
Tem sredstvom dodamo še sredstva proti koloradskemu hrošču in sicer: Pantakan ali Pepein.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
Montažno podjetje "INSTALACIJA", Ljubljana, Kamniška ulica 48a razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	Kvalificirane in priučene ključavničarje za mehanično delavnico
2.	Strugar
pogoj: kvalificiran
3.	Izolaterje
4.	Nekvalificirane delavce za priučitev za centralno kurjavo, vodovodno instalacijo in izolacije
5.	Vajence za centralno kurjavo, vodovodno instalacijo, stavbeno kleparstvo in mehanično delavnico
( ključavničarji)
Prijave sprejema tajništvo podjetja pismeno ali ustno.
Za sprejete vajence izven Ljubljane za hrano in stanovanje poskrbljeno.
0-560
RAZPIS
za sprejem dijakov v TEHNIČNO SREDNJO SOLO — strojni odsek v Lendavi.
v Šolskem letu 1962/63 bo sprejetih v i. razred
TEHNIČNE SREDNJE SOLE — STROJNI ODSEK (splošne smeri) V LENDAVI DO 30 DIJAKOV
Pogoji za sprejem so:
1.	Uspešno opravljena osemletna osnovna šola.
2.	Z uspehom opravljen sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika (učna snov osemletke).
3.	Kandidat mora biti telesno in duševno zdrav za študij izbrane stroke.
Prošnji za sprejem, kolkovani s 50 din, imajo kandidati priložiti :
1. Spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli.
2.	Izpisek iz matične knjige.
3.	Zdravniško spričevalo.
4. Mnenje zadnje šole o sposobnostih in nagnenjih kandidata.
Kandidati, ki jih priporoča za vpis ZB ali organi za socialno skrbstvo, priložijo prijavi za vpis tudi potrdilo ali priporočilo navedenih organizacij.
Prijave sprejema ravnateljstvo šole Lendava, Partizanska ulica, do 25. junija. Sprejemni izpiti bodo dne 26. junija ob 8. uri - pismeno;. 27. junija pa ustmeno.
RAVNATELJSTVO
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LENDAVA razpisuje sledeča delovna mesta
1.	Upravitelja Osnovne šole Dobrovnik
PogojI: VPŠ z nekaj let prakse ali učitelj z dolgoletno prakso — stanovanje zasigurano.
2.	Upravitelja I. osnovne šole Lendava
Pogoji: visoka ali višja izobrazba z nekaj let prakse, ali učitelj z dolgoletno prakso.
3.	Upravitelja II. osnovne šole Lendava
Pogoji: visoka ali višja izobrazba z nekaj let prakse ali učitelj z dolgoletno prakso.
Razpis velja do zasedbe zgoraj navedenih delovnih mest.
Ponudbe predložite Občinskemu ljudskemu odboru Lendava.
0-565
Upravni odbor Gostinskega šolskega centra Slatina Radenci objavlja
RAZPIS
ZA SPREJEM 30 DIJAKOV V I. RAZRED GOSTINSKE ŠOLE KUHARSKE IN STREŽNE SMERI V ŠOLSKEM LETU 1962/63
Pogoji za sprejem: dokončana osemletka.
Prošnji za sprejem, kolkovani s 50 dih državne takse je treba priložiti:
a)	rojstni list
b)	zadnje šolsko spričevalo
Prošnje je treba poslati na upravo šole. v Ljutomeru do 6. julija 1962.
Vsi kandidati bodo obvezno zdravniško pregledani na upravi centra v Slatina Radencih. O datumu vpisa Vas bomo obvestili.
V kolikor se bo prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest bodo sprejemni izpiti iz matematike in slovenščine.
SADJARJI!
Vse sadne rastline ogroža nevaren škodljivec: Rdeči pajek. Škodo povzroča s tem, da izsesava rastlinske sokove iz listov, ki zato porjavijo in predčasno odpadejo. Zato je pridelek slab, ob močni okužbi pa se sadna drevesa- posušijo.
Zatirajte rdečega pajka z rednim letnim škropljenjem sadnih rastlin!
Pregledujte skrbno sadovnjake in kjer ugotovite pojav rdečega pajka, poškropite takoj sadne nasade' s kemičnimi sredstvi: Ekatin ali Diazinon ali Fenkapton.
Omenjenim pripravkom primešajte še bakreno apno, da hkrati zavarujete sadne nasade proti škrlupu — glivični bolezni jablan in hrušk.
Ker je letno škropljenje sadnega drevja po zakonskih predpisih obvezno, organizirajte pri kmetijskih zadrugah škropilne ekipe in poskrbite, da bodo škropljenja pravočasno izvršena.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
DIJAŠKI DOM v M. Soboti
SPREJEMA
gojence-dijake vseh šol v Murski Soboti
Pravilno kolkovano prošnjo (50 din) je treba poslati na Upravo Dijaškega doma, Tomšičeva 15, najkasneje do 15. jul ja 1962. Sprejemamo samo gojence, katerih starši bodo s podpisom Vprašalne pole, ki jo lahko dvignejo v Upravi, izjavili, -da ostane gojenec celo leto v Dijaškem domu.
UPRAVA
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijskem gospodarstvu Gorica, Šempeter pri Gorici razpihuje naslednja delovna mesta:
1.	več kvalificiranih živinorejcev
2.	10 kvalificiranih vinogradnikov
3.	enega kvalificiranega minerja
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Pod točko 1. so zagotovljena družinska stanovanja in možnost zaposlitve tudi ostalih družinskih članov.
Pod točko 2. in 3. so zagotovljena samska stanovanja.
Prijave pošljite do 30. junija 1962 Komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij.
0-566
ZDRAVSTVENI DOM
MURSKA SO BO T A razpisuje sledeče štipendije:
2 štipendiji za šolanje na babiški šoli 1 štipendijo za šolanje na zobotehnični srednji šoli 1 štipendijo za šolanje na šoli za medicinske laborante 1 štipendijo za šolanje na šoli za zobarske asistentke
Prošnje vložiti na upravi ZD Murska Sobota do 30. junija 1962.
0-572
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Irena Šarkanj iz Kroga - dečka, Terezija Novak iz Kroga — dečka, Irma Celec la Pe-
čarovec — dečka.
SMRTI
Umrli so: Martin Žižek iz Bra-tonec, star 63 let; Marija Lukovnjak roj. Rauter iz Kapelskega vrha, stara 33 let; Marija Car roj. Horvat iz Sebeborec, stara 52 let; Janez Horvat iz Panovec, star 59 let; Karel Fartek iz Poznanovec, star 60 let; Marija Beton roj. Požgaj iz Čentibe, stara 57 let.
KONJ SE JE SPLAŠIL
Dne 17. tega meseca se je pripetila lažja prometna nesreča v vasi Tešanovci. Prizadeta sta bila šofer tovornega avtomobila Geza Poredoš iz Vaneč in voznik vprežnega voza Koloman Fartelj iz Bokrače.
Do nesreče je prišlo zaradi manjše izsiljevalne prednosti voznika tovornega avtomobila, pri čemer se je konj vprežnega voza splašil. Lažje poškodovana sta bila Emilija Ritoper in Drago Ritožer, ki sta ob nesreči sedela na vozu.
TRČILA MOTORISTKA
IN MOPEDIST
V vasi Apače je dne 10. t. m. vozila po vaški cesti, ki pelje v smeri mlina, z motornim kolesom NSU Pretiš brez vozniškega dovoljenja Amalija Novak, učiteljica iz Apač. Iz njene desne strani je s kolovozne ceste pripeljal mopedist Karl Šebjanič iz Segovec. Ob trčenju sta oba padla in dobila lažje telesne poškodbe. Motoristko so prepeljali v soboško bolnišnico. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okrog 70 tisoč dinarjev.
NEPREVIDNOST KOLESARJA
Do prometne nesreče je prišlo -dne 2. t. m. med vasjo Noršinci— Lutverci in sicer med motoristom Jožetom Filipičem iz Lukavec in kolesarjem Stefanom Krslinom iz Kokovič.
Do prometne nesreče je prišlo tako, da se je omenjeni kolesar peljal po levi strani ceste v času. ko je za njim vozil motorist čez železniško progo. Motorist je kolesarju dajal signal, vendar pa je le-ta nadaljeval vožnjo. Ko je motorist privozil v bližino kolesarja, je le-ta zavozil nenadoma v desno stran in motorist se je zaletel v njega. Telesnih poškodb ni bilo,
pač pa je nastalo na vozilu okrog osem tisoč dinarjev materialne škode.
SE NI PREPRIČAL,
ČE JE CESTA PROSTA
Dne 11. t. m. je prišlo do prometne nesreče na odseku Beltinci—Rakičan.
Šofer osebnega avtomobila Jožef Horvat iz Lendave je omenjenega dne vozil iz Beltinec proti Rakičanu s hitrostjo 43 do 50 km na uro, čeprav je zaradi gradnje ceste dovoljena hitrost le 15 km na uro. Po stranski poljski poti je privozil, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, kolesar Franc Kodila iz Lipovec.
Ob nesreči je kolesar dobil lažje telesne poškodbe in so ga prepeljali v soboško bolnišnico. Na avtomobilu je nastalo za okrog 30 tisoč dinarjev materialne škode, na kolesu pa za okrog 5 tisoč dinarjev.
MOPEDIST PADEL
Dne 15. tega meseca se je mopedist Anton Šut iz Železnih dver peljal iz Ljutomera proti Cvenu. Ko ga je prehitevalo neko vozilo, je mopedist zavozil na skrajni desni rob ceste in padel. Zaradi poškodb so ga prepeljali v soboško bolnišnico.
ŠALOVCI — Člani TVD Partizan v Šalovcih ih so pred tedni začeli graditi novo igrišče za odbojko. Računajo, da ga bodo dogradili do 1. julija, ko bo v Šalovcih občinski športni dan. Tega dne bodlo imeli več prijateljskih športnih tekem.
LENDAVA — V ponedeljek je začela v Lendavi obratovati moderna montažna pekarniška peč. V novi peči bo moč v osmih urah speči 2200 kilogramov kruha, medtem, ko so v - stari peči lahko v enakem času spekli komaj okrog 600 kilogramov. To peč bodo kurili s plinom.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
22.	junija	—	dr.	Gruškovnjak
23.	junija	—	dr.	Udovč
24.	junija	—	dr.	Udovč
25.	junija	—	dr.	Sedlaček
26.	junija	—	dr.	Skulj
27.	junija	—	dr.	Gruškovnjak
28.	junija	—	dr.	Sedlaček
RADIOAPARAT UKW, nov, z gramofonom, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-579
MOTORNO KOLO MZ, 125 ccm, v odličnem stanju, prodam. Ogled vsak dan v Opekami Puconci.
M-580
PREKLIC
Podpisana Angela Grah iz Paričjaka št. 29, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla dne 28. in 31. maja zoper Alojza Puhar iz Paričjaka št. 28.
Angela Grab
PREKLIC
Podpisani Anton Vučko, Gornja Bistrica št. 101, preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih izjavil zoper Donata Žižeka.
Anton Vučko
I 239/58
DRAŽBENI OKLIC
Dne 24. julija 1962 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stanjevci vl. št. 44, 63, 72, 203 in 307 ter zemljiška knjiga Šulinci vl. št. 39
Cenilna vrednost in najmanjši ponudek din 372.500.
Okrajno sodišče v M. Soboti dne 12. 6. 1962
D-581
POMURSKI VESTNIK - List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje .»Pomurski tisk« v Morski Soboti — Direktor,glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 21. JUNIJA
7
Pomurski
VESTNIK
Carina zaradi carine?
Pri bližino od začetka minulega meseca dalje slišimo čedalje več kritičnih pripomb o novem režimu glede blagovnega prometa v okvirni malega obmejnega na območju našeokraja. Oziroma bolj konkretno! Državljani se pritožujejo, da ni moč prinesti v okviru dovoljene vsote 3500 dinarjev mesečno lastnikom stalnih obmejnih propustnic iz sosednje Avstrije prav nobenega blaga. Se več pripomb in kritik pa je prispelo v naše uredništvo od lastnikov stalnih obmejnih propustnic glede ravnanja in vedenja carinskih organov na obmejnem prehodu v G. Radgoni. Nekateri prizadeti naši državljani so bili celo ogorčeni, ko sto iznašali posamezne primere — po njihovem mnenu — nepravilnega odnosa carinskih uslužbencev.
Res je, da so se stvari na obmejnem bloku v G. Radgoni glede na prej po. prvem maju spremenile. Žal ni dovolj prostora, da bi iznesli vse primere, na katere so nas opozorili naši bravci lastniki stalnih obmejnih propustnic Vsem pritožbam nedvomno tudi ni moč brez nadaljnjega verjeti, saj ljudje, če so prizadeti radi stvari poveličujejo, a tudi preobračajo, kajpak v svojo korist. Res pa je, da marsikaj ni v skladu z zdravo logiko in, če hočemo, tudi s političnimi koristmi.
Ljudi, lastnike stalnih obmejnih propustnic — naše državljane — nedvomno prizadene dejstvo, da ne morejo za dovoljeno vsoto brez nevšečnosti in posebej plačane carine praktično prinesti ničesar. Prisluhnimo, kaj se je zgodilo nekemu državljanu, ki je kupil za mal denar onstran meje dva ducata šibk za kodo. Na naši strani so ga opozorili na veljavne predpise in šel je nazaj k radkersburškemu špediterju, kjer je moral pustiti šibke in plačati 200 din za špeditersko uslugo. Razumljivo je, da tudi špediterju ni najbolj priročno peljati na drugo stran meje takšne malenkosti, celo drobnarije. Na naši strani je moral prej omenjeni državljan plačati še 300 dinarjev za kolek in 250 dinarjev za takso ter, vrh vsega, carino za šibke. Neki drugi državljan ni smel prinesti domov niti nekaj nageljnovih cvetov itd. Skratka, zadnje čase dovoljujejo carinski uslužbenci na obmejnem prehodu našim državljanom, lastnikom stalnih obmejnih propustnic prenos čez mejo brez carine le tistih nekaj živil, pijač in tobaka, kolikor dovoljuje že doslej veljavna lista, nabita na poslopju carinarnice. Na območju mariborskega okraja prebivalstvo tega ne občuti, ker že doslej ni bilo tukaj nobenega blagovnega prometa v okviru malega obmejnega prometa.
Marsikateri državljan se je sprijaznil tudi s tem, v dobri veri, da so predpisi pač predpisi. Napotil se je še enkrat ali dvakrat čez mejo, kajpak s stalno obmejno propustnico in ni nesel domov grede nobenega blaga, niti žvečilnih gumijev za otroke ne. Številni državljani pa se ne morejo sprijazniti s tem, da jih carinski uslužbenci več ali manj zaslišujejo, češ, kaj so počeli z denarjem onstran meje, če niso ničesar kupili itd. Takšen postopek je ne le mučen, temveč spravlja državljana v neenakopraven položaj s carinskimi uslužbenci, ki so prav tako nič več kot naši državljani, le da nosijo predpisano uniformo in izvajajo predpise, pozabijo pa, po ugotovitvah ljudi, na spoštovanje osebnosti državljanov naše socialistične domovine, ki jim predpisi dovoljujejo prenos 3500 dinarjev
preko meje, ne dovoljujejo pa pri nas primanjkuje. Vprašanje prenosa blaga v nasprotni smeri v isti višini, ne prepovedujejo pa tudi ničesar drugega. Če torej naš državljan, pravijo ljudje, tako ali drugače porabi denar ostran meje, je to njegova pravica, tudi če carinski uslužbenci že po naravi svojega dela sumijo vsakogar.
Da naši ljudje za dovoljenih 3500 dinarjev mesečno ne bodo kupovali onstran meje živil, pijač in tobaka, torej tega, kar je dražje kot pri nas, zlasti če upoštevamo neugoden menjalni tečaj za našo državljane, je razumljivo. Razumljivo je, da bo marsikatera državljanka zavrgla raztrgane nogavice in oblekla nove, ki jih kupi zelo poceni tudi v zavojčku po več enakih parov. Enako velja tudi za razne kose perila, ki ustrezajo izbiri, velikosti, itd., a jih
pa je, če so ob teh znanih dejstvih in možnostih upravičene in utemeljene telesne preiskave, ki so že na dnevnem redu? Naši ljudje trdijo, da je takšno ravnanje ponižujoče in žaljivo, zlasti v mnogih konkretnih primerih.
Vendar je treba ostati pravičen. Vsi smo ljudje, vsi smo občutljivi, in mnogo med nami je takih, ki mislijo da je pot v Radkersburg ,isto kot pot v G. Radgono ali Lendavo. Mnogi tudi niso poznali mere in ko so jih carinski uslužbenci zasačili in opozorili na nedovoljeni prenos blaga se je pri njih sramota z užaljenostjo spremenila v nesramnost. Dogaja se celo, da ta ali ona državljanka skuša opravičiti svojo odsotnost doma s tem, da si enostavno izmisli zgodbo o tem, kako so jo na carini zadržali in telesno preiskali, in to celo moški! Govoricam in pripombam o carini torej ne kaže vselej verjeti, ne moremo pa zanikati konkretnih primerov, ki so se dogodili in se dogajajo.
V nedeljo je bilo v Radencih tudi mnogo gostov iz Avstrije
Milijoni
z obrestmi v devizah
V Radencih so se v minulem tednu zvrstile v okviru »turističnega tedna« številne kulturne in športne prireditve. »Turistični teden« so začeli prejšnjo nedeljo z otvoritvijo razstave »Radenci 1882 -1962«. V torek, sredo in četrtek je bilo več športnih tekmovanj, v sredo zvečer so priredili kulturni
večer, v petek pa je dramska sekcija DPD Svoboda iz Ljutomera uprizorila dramo Prežihovega Voranca »Samorastniki«. Zanimiva je bila tudi telovadna akademija, ki so jo v soboto zvečer priredili v dvorani zadružnega doma. Sodelovali so telovadci iz pomurskih občinskih centrov ter iz Celja.
Vse prireditve so bile dokaj dobro obiskane. Razen domačinov so se v minulem tednu zadrževali v Radencih tudi številni turisti in izletniki iz Avstrije in sosednjih okrajev. Zaključne prireditve pa so bile v nedeljo. Zjutraj je pihalna godba DPD Svobode iz Ljutomera igrala po Radencih budnico, nato pa v parku priredila promenadni: koncert. Temu je sledilo osrednje zborovanje s slavnostnim govorom in otvoritvijo preurejene kavarne, novega weeekend naselja in olimpijskega bazena.
Naj navedemo, še nekaj podatkov o pomenu in vrednosti novih objektov. Ureditev olimjpijskega plavalnega bazena in okolice bo stala blizu 100 milijonov dinarjev, ureditev kavarne z barom ter potrebno opremo okrog 60 milijonov dinarjev, weekend naselje pa blizu 15 milijonov dinarjev.
Novi bazen ni namenjen samo za okoliško prebivalstvo, ampak tudi za turiste in goste v zdravilišču. Enako velja za novo 'kavarno, ki je ena najlepših v Slovenija. Z ureditvijo weekend naselja pa so vsaj nekoliko rešili pomanjkanje tujskih sob. Že sedaj se da ugotoviti, da so milijoni, ki so
jih porabili za izgradnjo teh novih objektov, koristno naloženi in bodo v veliki meri povečali devizni promet Zdravilišča Radenska slatina. Lani je zdravilišče s svojimi, dejavnostmi prigospodarilo 46.000 dolarjev deviz, letos pa se bo ta znesek povečal že na 100 tisoč dolarjev.
Mladi kopalci so vztrajali v nedeljo  Radencih do večernih ur
Taborniki odhajajo
Šole je konec. Kmalu bodo odšle prve skupine na deset-dnevni ali enomesečni oddih pod šotore ali v razne domove, na morje ali pa v hribe.
Republiška, zveza društva prijateljev mladine je prav tako kot prejšnja leta, tako tudi letos organizirala letovanje osnovnošolske mladine do 14. le ta starosti v Avstriji. Določeno število avstrijskih otrok pa bo prišlo letovat k nam v Jugoslavije. Iz soboškega okraja bo odšlo na letovanje v Avstrijo 45 otrok. Okrajna zveza društva prijateljev mladine pa je prav tako letos organizirala taborjenje v Verudi pri Puli. Kapaciteta v omenjenem letovišču bo znašala 80 otrok, odhajali pa bodo v štirih izmenah in sicer po posameznih občinah. Za taborenje v Verudi bodo prišli v poštev otroci v starosti od 10. do 14. leta.
Osnovna šola I v Murski Soboti pa ima tudi letos svoj tabor in sicer v Loparu na oto-
Letovišče v Baški; bo tudi letos sprejelo večje število otrok. Predšolski in šolski otroci bodo letovali v šestih izmenah in sicer s kapaciteto po 100 otrok. Za spremembo bo letos ena izmena šolskih otrok iz soboške občine letovala v ljubljanskem letovišču v Kopru, ljubljanski otroci pa v enem izmed naših letovišč. Dalje pa bo okrajni odbor Rdečega križa sprejel v okrevališče na Debelem rtiču večje število otrok, ki bodo zdravniško pregledani.	-ml
Nova dietna restavracija v Radencih
Minuli petek je v Slatini Radencih pričela obratovati dietna restavracija, katere namen je pripravljati in izdajati hrano bolnikom s kroničnimi prebavnimi motnjami, z okvaro jeter, bolnimi ha srcu in ledvicah, ter podhranjenim bolnikom.
Dieto bolnikom predpiše zdravnik, organizacijo po strokovni liniji pa je prevzela sestra za prehrano pri Splošni bolnici v Murski Soboti Eržika Vereš.
Posebnost dietne hrane v omenjeni restavraciji je v tem, da se ta pripravlja na osnovi sodobnih medicinskih načel in z dosledno kontrolo zdravstvene službe. Tako posebne želje bolnika, ki odstopajo od načel diete, katero komzumira, ne pridejo v poštev. Bolnik sicer lahko dobi hrano po želji, vendar le tako, ki ne škoduje njegovemu trenutnemu bolezenskemu stanju.
Novost načne, zdravljenja bolnika v zdravilišču Slatina Radenci narekuje zdravljenje z zdravili, z zdravilno vodo in še zdravljenje s prehrano.
-ml
Preveč togi predpisi
in preveč foralistično tolmačenje
O blagovnem prometu v okviru  malega obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo razpravljajo tudi v nekaterih pristojnih republiških upravnih in političnih krogih. Ne glede na to, da je carinska služba zvezna, menijo mnogi, da bi, moralo obveljati tudi pri carinskih organih širše politično gledanje. Manjše stvari pri blagovnem prometu v okviru malega obmejnega prometa ne bi smele biti problem. Obveljati bi morala razumna meja.
Carinska služba bi tudi morala imeti občutek za to, kaj je tihotastvo, ali, na primer, pošiljka iz naslova umrlega v inozemstvu. Darilnih pošiljk do nove uredbe
ni nihče osporaval, čeprav je marsikdaj bilo moč slutiti za kaj gre in kaj je v ozadju. Zato pa so imeli težave povratniki za revno premoženje, če niso imeli ustreznega potrdila ambasade. Preveč togi predpisi in preveč formalistično tolmačenje, menijo v nekaterih pristojnih republiških krogih, ne dopušča zaželene vsebine, kar pa ni pravilno. Vsakdo bo odobraval carinski službi, če se osredotoči na velike tihotapske podvige (verige tihotapcev mamil itd.), ali če je stroga in pravična do direktorja, ki »dobi« po opravljenem »službenem« potovanju v inozemstvu novi avto, ni pa pravično, če je prizadeta, recimo, bivša, dolga leta izkoriščana gospodinjska pomočnica ,ki se vrača po poti hlapca Jerneja uživat pokoj v domovino.
Kar zadeva sporno vprašanje blagovnega prometa v okviru malega obmejnega pro-
meta na območju našega okra-ja, menijo v nekaterih pristojnih republiških krogih, da veljajo v tem primeru avtonomni predpisi obeh držav, ker ni pogodbenega režima. Po isti sodbi je prav, da prinese to, kar je kupil za dovoljeno vsoto naš državljan, ki je bil nekaj ur onstran meje brez
Naša žlahtna kapljica je zelo cenjena pri gostih iz Avstrije. (Posnetek iz našega arhiva je z minulega graškega velesejma — foto: B. Sinico)
Dane Smerdu
prvi preplaval bazen
V nedeljo so v Slatini Radenci odprli nov olimpijski plavalni bazen. Novi bazen je po otvoritvi prvi preplaval 16-letni Dane Smerdu, član plavalne ekipe mariborskega Branika. Po končanem tekmovanje je našemu sodelavcu, povedal, da je radenski plavalni bazen eden najlepših, kar jih je videl in da mu okolica zelo ugaja. Po njegovem mnenju je tekmovanje v takem bazenu pravi užitek.
Naj povemo še to, da je Dane, čeprav je še mlad, že vrsto let plavalec mariborskega Branika in je tudi precej izkušen in sposoben. Sicer pa je to dovolj zgovorno' prikazal na nedeljskem tekmovanju.
MNENJE IN STALIŠČE UPRAVE CARINARNICE NA OBMEJNEM PREHODU V GORNJI RADGONI
Izpolnjujemo le veljavne predpise
Glede na že znane pripombe in pritožbe državljanov, lastnikov stalnih obmejnih propustnic, izjavljajo v upravi carinarnice v G. Radgoni, da je carina zvezni organ uprave, ki izpolnjuje le veljavne predpise. Kar zadeva blagovni promet v okviru malega obmejnega prometa in spremenjeno stanje v minulem in tem mesecu pa pravijo, da bi morala okrajna komisija za maloobmejni promet urediti in legalizirati stvari preko republiške pristojne komisije — vse do zveznega državnega sekretariata za finance oziroma blagovni promet.
Na upravi carinarnice v Gornji Radgoni prav tako menijo, da sedanja blagovna lista ne odgovarja več našim državljanom v okviru malega obmejnega prometa, saj vsebuje le prehrano pijače in tobak. ,Ta lista bolj odgovarja avstrijskim državljanom. Na območju našega okraja je veljala še pred nedavnim praksa ,ki je pričala o določeni liberalizaciji, ob obljubi pristojnih, da bodo stvari urejene s predpisi. Pristojni organi v Beogradu pa so sporočili, da je treba odločno upoštevati veljavne carinske predpise, ki ne dovoljujejo našim državljanom prenosa blaga brez carine v okviru malega obmejnega prometa. Drugače je s sporazumom z Italijo, ki odgovarja prebivalstvu obeh strani.
Uprava carinarnice v G. Radgoni dalje opozarja, da je treba pravočasno uredita stvari glede blagovnega prometa ob bližnjem Pomurskem sejmu v G. Radgoni, ker sicer ne bodo dovolili nobenega blagovnega prometa čez mejo, saj sami ne sprejemajo predpisov. Uprava carinarnice omenja tudi številne anomalije, ki so se dogajale v preteklosti (prekupčevanje s »podarjenimi avtomobili«, kosilnicami itd.), saj so mnogi izkoriščali to za vzdrževanje. Dalje hočejo naši državljani vnašati v našo državo dinarje, kar devizni predpisi ne dovoljujejo, mnogi hočejo iznašati iz države tujo valuto, kar prav tako ni dovoljeno, itd. Dalje je neurejeno v G. Radgoni zlasti ob nedeljah vpašanje menjalnice ni pa tudi
nikogar, ki bi dajal informacije rednim potnikom. Ob vstopu v našo državo ni nobenega reklamnega napisa za Radence, katerih ureditev je stala težke milijone, medtem ko so odgovorni iz Postojnske jame že prinesli reklamne slike, ki bodo opozarjale tujce na turistične zanimivosti in ugodnosti.
Naposled poudarja uprava carina,me, da ne bo glede blagovnega prometa v okviru malega obmejnega prometa nobenih sprememb vse dotlej, dokler se ne bodo spremenili predpisi. Carinski uslužbenci so za razumno mero in mejo, vendar ni bilo razumevanja in discipline pri državljanih. Pri odgovornih krogih v Beogradu je razumevanje za stvar, za ureditev stvari pa se morajo najprej zavzeti lokalni činitelji — preko republiških.
Dokler ne bo sprejeta ustrezajoča blagovna lista, ne bodo carinski uslužbenci odstopali od predpisov niti za las, je bilo pudarjeno ob zaključku razgovora.
B. Š.
carine domov. Stanje ,ki je sedaj na obmejnem prehodu v G. Radgoni, je po sodbi teh krogov politično škodljivo in nam onstran meje ne služi v čast. Carinski uslužbenci bi morali po sodbi istih krogov samostojno presoditi, kaj je dopustno in kaj ni.
ku Rabu. Otroci omenjene šele bodo taborili v dveh izmenah in sicer po 45 otrok v eni izmeni. Najmlajši taborniki — Medvedki in Čebelice — pa bodo že 22. junija odšli na 10-dnevno taborenje k Bukovniškemu jezeru, medtem, ko bo 35 starejših tabornikov odšlo na taborenje na morje. Kraja še nimajo določenega.
Ljutomer dobi menzo?
Družbena prehrana v Ljutomeru je že vrsto let dokaj pereč problem. Pred leti so sicer pri ljutomerski opekarni uredili skupno kuhinjo, v kateri so pripravljali tople obroke za člane nekaterih ljutomerskih kolektivov, vendar pa se je tudi to počasi razsulo. Spričo tega so začeli po nekod tople malice voziti iz gostinskih podjetij, vendar je bilo vse češče slišati pripombe na račun cen in izbora jedi.
Ker pa je v Ljutomeru, razen ljudi, ki bi si želeli tople
malice, tudi precej takih, ki so zainteresirani za celotno prehrano, se je za to vprašanje zavzela krajevna organizacija SZDL in v zvezi s tem sklicala javno razpravo. Na razpravi so ugotovili, da je potrebno urediti menzo, ki bo gostinska podjetja razbremenila številnih abonentov, ostalim pa omogočila kar najbolj ceneno prehrano.
V zadnjih tednih so končno začeli s pripravami. Zedinili so se, da bodo uredili menzo v okviru Stanovanjske skupnosti Ljutomer in sicer v pro-
storih dosedanje gospodinjske šole. Ti prostori so namreč za te namene še najbolj primerni ter ne bo potrebnih kakšnih večjih investicij. Za opremo prostorov je Zavod za socialno zavarovanje že prispeval 600.000 dinarjev iz preventivnega sklada. Ker pa ta sredstva ne bodo v celoti zadoščala, bodo morali del sredstev dobiti še iz kakšnih drugih virov.
Priprave so torej v teku in računajo, da bodo lahko menzo odprli že v začetku septembra.
zanimivosti
PES JO JE REŠIL SMRTI
Enajstletna Ana Maria Vilermain iz Lyona je odpeljala na sprehod svojega črnega psička. Pes je stopil na kovinski pokrov na cesti, se stegnil in poginil. Deklica, ki je držala v roki vrvico, ni razumela, kaj je, tako da jo je neki mimoidoči potegnil vstran. Pes, ki je šel naprej, je stopil na vlažno ploščo slabo izoliranega električnega voda. Tok ga je ubil. Če bi deklica naredila še dva koraka, bi bila tudi ona mrtva.
NEVERJETNO, A RESNIČNO
Ni verjela zdravniku. Da jo je pičila kača sredi mesta, ki šteje 120.000 prebivalcev, se je zdelo nemogoče. Pa vseeno se je to pripetilo mladi nameščenki, ko Je šla iz urada v Angerju. Naenkrat je čutila bolečino v levi nogi, ki je takoj sumljivo zatekla. Ker ni vedela, kaj ji je, je poiskala pomoč zdravnika. Pojasnjujejo, da je strupena kača prišla v mesto iz gozdnate okolice in se po kanalizaciji splazila na pločnik.
POMURSKI VESTNIK. 21 JUNIJA
8