Proletarci vseh dežel, združite se! glasilo partije Slovenije Leto XI. — Stev. 282. Poštnina plaftana t gotovini IZ DANAŠNJE STEVILKEi Za hitrejši razvoj socializma na vasi — Prvi mestni zbor OF v Celju Potrebna so dejanja — Sovjetska politika v Vzhodni Nemčiji Večer narodnih pesmi — Industrijski Kranj se tudi kulturno vzgaja in razvija Dopisi — Fizkultunie vesti — Šah Volilni odbor im njegove naloge ob volitvah v okrajne in mestne ljudske odbore Ljubljana, nedelja, 26. novembra 1950 Mesečna naročnini >iin 50.— Izhaja vsak dan razen ob petkib Cena din 4.— Za hitrejši razvoj socializma na vasi 0 ohisnicaii in nekaterih drugih vprašanjih v kmečkih delovnih zadrugah Republiška partijska konferenca je i !«no ugotovila pomanjkljivosti in pod- | tala najvažnejše naloge socialističnega j zadružništva. Poudarila je, da sta možna ! nadaljnji razvoj in krepitev socializma na *asi le, če bomo vodili pravilno gospo- ; “arsko, politično in kulturno delo na i •?»i. To pa je mogoče le, če bomo pra- i »o: pove z o vati no*1 “ h . b'. “ora,‘ «*uzn. zbor. pr. do Zbor lahko sklene, da se pri živinorejskih zadrugah v planinskih predelih pusti poleg ohišnice še po en hektar pašnikov, do 15 ovac (koz), en gorski konj (osel); v planinskih krajih, kjer je gospodarstvo v glavnem živinoreja in kjer ni drobnih živali, sta na ohišnici lahko tudi dve kravi.« ? a š e ljudske 'Močasno h or bo proti kapi-a 11 s t i č n i m ostankom na vasi, Proti raznim špekulantom, ki nočejo izsevati v redu svojih odkupnih in davč-n,h obveznosti do skupnosti ter obvez-n°st prevoza lesa, ki izkoriščajo težak Prehrambeni položaj v naši državi z nabijanjem cen, ki zavirajo dvig proizvodne v kmetijstvu (v socialističnem in pristnem sektorju), ki skušajo pod krinko nekih posebnih krajevnih r|»m°Al|.a,bJ/;a„n,e i !0<:a,1iu »hišnic upoštevati rodnost'zemlje okracije z , število družine. To pomeni seveda, da majhne družine morajo majhne družine imeti oh i š n i c e d a I e k o pod 1 ha zemlje (zlasti kadar gre za rodovitno orno i zemljo). Prav tako bi moralo število I ž i v i n e na ohišnicah odgovarjati tem \ načelom. Kratki zaključki iz prej povedanega I bi bili: Prvič. Borba za okrepitev socialističnega sektorja na vasi. borba za nove V Hudinji raste lesno-industrijski veleobrat Pred vojno zapostavljeni lesni industriji v Sloveniji 6o naši strokovnjaki že pred nekaj leti upravičeno napovedali lepšo bodočnost. Zakaj? Predvsem zato, rla se naši lesni industriji z ozirom na veliko gozdno bogastvo določi med industrijskimi panogami tisto mesto, ki ga stvarno zasluži, a tudi, da se z novimi obrati rim,prej doseže mnogo racionalnejše izkoriščanje lesa, kot je bilo to v preteklosti. V ta namen so že pred nekaj leti naši gozdni strokovnjaki celotm gozdno površino v Sloveniji razdelili na 212 gozdnogospodarskih področij (bazenov). Upoštevajoč težišče I risu e mase na mestna oziroma industrijska središča, stanje prometnih sredstev. po vrhovih Mrzlice, gre po razvodnici Save in Savinje, na jugu pa sega do Jurkloštra. Središče ima v Celju, kamor se bo v bodoče stekala vsa hlodovina tega bazena. Dani so torej vsi pogoji za zgraditev sodobnega lesnoindustrijskega veleobrata v Celju. Projektivni zavod Slovenije je ob podpori strokovnjakov lesne industrije sestavil tudi ustrezajoči zazidalni načrt za bodoči lesni obrat v Spodnji Hudinji pri Celju, kj naj bi v bližnji bo-inčnosti postal edini lesno-industrijski obrat v celjskem gozdnem bazenu. Izbiro kraja ie kot že omenjeno narekovalo težišče lesne mase, a tudi obširen prostor, na katerem je bila že l>red vojno žaga. vendar zaradi ne- > - >V r 'nteresov zamaskirati’"svoj sebični^ ozko i kmcčke delovne zadruge je najtesneje po-Partikularistični špekulantski interes in i !®za"aJ„z.„-°,ryf špekulantom^ Nuj-°^por do graditve socializma. To pomeni: treba je razvijati najširšo demokracijo za delovno ljudstvo (zbori Volivcev, ljudska inšpekcija, sveti državljanov, zbori in konference zadružnikov j*o.) ter se hkrati boriti proti ostankom "?pita!izma na vasi, to je proti tistim, *' bi hoteli demokracijo izkoriščati v Svoje osebne špekulantske koristi (boriti za popolno izvrševanje odkupnih, davč-"di, prevoznih obveznosti itd.). , Zvesti spremljevalec špekulantskega “opora je lokalpatriotska maska. Neizvr-‘evanje obveznosti sc skuša opravičiti s 'Khcevanjem na posamezne obstoječe napake v razdelitvi, ki so ponavadi pošlega prav špekulantskega in lokalpatriot-5,(ega dela posameznih odbornikov, ki so 8ami špekulantsko nastrojeni ali pa so [Usedli ozir. zapadli vplivu ali pritisku ,0Kalpatriotske in špekulantske sovražne miselnosti. , Popuščati špekulantom oziroma parfi-"HaristiČnim tendencam zaradi »demo-?racifcc pomeni dejansko rušiti demokracijo za najširše množice delovnih "Uletov, prepuščati oblast špekulantom 'n omogočati jim, da prevaljujejo odi,- težo no je torej zaostriti pri odkupih, davkih in drugih administrativnih in ekonomskih ukrepanjih odnos do špekulantov, predvsem do bogatih kmetov - špekulantov v bližini mest in industrijskih centrov. Drugič. Borba za krepitev socializma na vasi je nemogoča brez najširšega političnega razkrinkavanja protisocialistične vsebine vsakršnega partikularizma in njegovih nosilcev — kapitalističnih ostankov na vasi, t. j. špekulantov in tistih, ki so ekonomsko od njih odvisni, ozir. jim zaradi slabega političnega dela naših masovnih organizacij — nasedajo. Tretjič. Krepitev .socialističnih pozicij na vasi je nemogoča brez borbe proti ostankom birokratizma v naših krajevnih organih oblasti, brez borbe proti pojavom samovolje, nezakonitosti, »vojvodstva«, ki zavirajo razvijanje ljudske demokracije, udeležbo* najširših plasti delovnega ljudstva pri upravljanju. Istočasno z borbo za poglabljanje demokracije pa se je treba najodločneje boriti proti vsem špekulantskim in profiljud-skiin elementom, ki hočejo razširjeno demokracijo demagoško izkoriščati za svo- #e kmete. e t Torej: boj proti špekulant-i m in I o k a I i s t i č n i m p o j a - vom vi ‘upnih in drugih obveznosti na delov- , jo protiljudsko. špekulantsko in partiku 1—'■ ! laristično sebičnost in rušiti napore de- lovnega ljudstva v borbi za graditev socializma in okrepitev gospodarske in obrambne moči naše države in njene neodvisnosti. Četrtič. Krepitev socializma na vasi je nemogoča brez odločne borbe (politične in gospodarsko-administrativne) proti vsem ostankom špekulacije znotraj naše- e pogoj za resnično raz-anje ljudske demokracije, * ? graditev socializma na v«-Iz takega boja bodo rasle in se kre-P‘le socialistične pozicije na vasi. se bo-0 krepile obstoječe delovne zadruge in ^onomije, utrjevali se bodo socialistični P socialističnega sektorja. Nemogoče si ^emenfi v splošnih zadrugah ter bodo rasle ilrez administrativnega pritiska n o-I < kmečke delovne zadruge, fdnjave socializma na vasi. To je tudi Pot za očiščenje špekulantskih elementov !*. obstoječih delovnih zadrug, ki sku-al° Ie-te znotraj minirati. je zamisliti notranjo krepitev in razširjenje delovnih zadrug brez borbe proti ljudem, ki znotraj zadrug zavirajo socialistično organizacijo dela (prevelike ohišnice, po posameznih hlevih razmetana živina, nearondirana zemljišča, »čuva-u, ........ n'c,: ?,a.ril! meia in pod.), ki rušijo dclov- V j„i_____:u n0 disciplino, ki imajo škodljivski odnos V samih delovnih zadrugah se kažejo (Io zadružne inl(Jvinc' žlyinej sfrojev jn preteklosti in stare miselnosti ali sovražnega odnosa do socializma Predvsem v odnosu do obveznih oddaj ®r*avi, v nepravilnem odnosu do dela na adružni zemlji ter v favoriziranju dela ohišnici, v odporu do graditve skup-'I' hlevov, v preprečevanju odstranitve do zadružne podobno. Petič. Treba je razviti močno politično, agitacijsko in organizacijsko dejavnost za ustanavljanje novih kmečkih delovnih zadrug. Dosedanje izkušnje, ki jih imamo pri Starih"™ “‘‘jsr razvijanju socialističnega zadružništva, samn *neja'n podobno. Taki ljudje vidijo nam omogočajo hitrejši razvoj in večje drum •j !5 kadar pre *a potrebe za- , re/uua|e, če bomo povsod analizirali do- ruf:e, kadar pa gre za obveze do skup-.0s0 . proizvodnji zabojev v vsej Sloveniji. * , Le redki, ki gredo iz Cel ja po Ma-' riboirski cesti proti Sp. Hudinji, vedo ievzela država. Sčasoma so žagi z uovo nameščenimi stroji priključili še nekaj drugih obratov. Kasnejša združitev vseh obratov na istem kraju je še povečala proizvodnjo. Kazalo je pričeti graditi bodoči veleobrat. Pni mestni mor Osvobodilne ironte v Celin V pelek se je zbralo v Celju 126 izvoljenih delegatov na prvi mestni zbor Osvobodilne fronte. V svoji sredi so toplo pozdravili sekretarja 10 OF Slovenije tovariša Miho Marinka. O delu Osvobodilne fronte mesta Celja in 0. bodočih nalogah je govoril tovariš Alojz Trpin. Med diskusijo, v kateri je sodeloval tudi tovariš Miha Marinko, so delegati obravnavali dosedanje delo Fronte in tudi naloge, ki stoje pred novoizvoljenimi frontnimi odbori. Ko so govorili o pomanjkljivostih v delu Fronte mesta Celja, so delegati zlasti poudarili potrebo večjega ideološko-političnega dela med članstvom. Čeprav so spomladi na tem sektorju dosegali kar lepe uspehe — v študijske krožke je bilo vključenih okrog 4500 frontovcev — pa je sedaj v njih le 300 irontovcev. Vzrok je predvsem v tem, da predavatelji niso ? a. i j kan j e skupnih hlevov -■ )e osnovna zapreka, ki ovira razvoj in repitev mnogih naših delovnih zadrug, j 2ato si je povsod treba prizadevati, • a se prevelike ohišnice zmanjšajo. To (* >reba doseči s prepričevanjem povsod Jj01' kjer ne presegajo zakonitega maksi-jj!1™?. Tam pa, kjer se bodisi v zemlji r' živini presega zakoniti maksimum, je zmanjšanje odrediti. Prav tako je el)a ohišnice pravilno obdavčiti. -Ogledna pravila o kmečkih delovnih a«ruga|, pravijo v čl. 24. (IV. tip): . »Ohišnica sestoji iz zemljiške po-Vršine največ do 1 hektara, stanovanjce hiše in gosjjodarskih zgradb, ki 50 zadružnikom potrebne za njihovo °sebno gospodarstvo. V ohišnico 6e ne všteje površina zemljišča pod stanovanjsko hišo, pod ostalimi zgradbami, niti dvorišče. Na ohišnici ne tfiore biti več kot 10 arov vinograda ,n sadovnjaka. Velikost ohišnice doloCa zbor v m?jah iz prednjega odstavka po šte-v>!u družinskih članov in rodovitnosti zemlje. Zadružniki imajo lahko na ohišni- 1’revelike ohišnice in po- socialistično preobrazbo kmetijstva v cc- | znali poiskati pristopnejših oblile obrav-; loti potrjujejo pravilnost linije naše Par? j tijo; treba pa jte to linijo dosledneje in I marsikje bolj življenjsko stvarnim pogojem ustrezno-sprovajati, oziroma s pravilnim političnim delom in gospodarsko politiko odgovarjajoče pogoje — ustvariti. Demokratizacija, zlasti uveljavljanje zadružnih svetov, okrepitev političnega | navanja snovi, pogosto pa so bili tudi ] slabo pripravljeni. Celjski frontovci so bili pri gospodar-j škili akcijah bolj agilni v prvi polovici | leta ka)ki* i t* i f i iti »n nrlkritmi zaviračem socinli- (<.««1«! nfiUm*! m ni! ■» n mtn_ prikritim in odkritim zaviračem sociali stičnega razvoja na vasi, _v borbi za hi trejšo krepitev in rast socializma na vasi. Krivic Vlado mesecih frontni odbori niso znali zainteresirati ljudi za posamezne akcije in s članstvom so bili tudi vse premalo povezani, OB DNEVU REPUBLIKE BODO V LJUBLJANI ODPRLI RAZSTAVO 0 NASTANKU IN RAZVOJU LJUDSKIH ODBOROV V prostorih Moderne galerije bodo na praznik ustanovitve nove Jugoslavije odprli razstavo o nastanku, razvoju in dejavnosti ljudskih odborov. Razstava bo bogato opremljena z najrazličnejšim materialom iz NB, obnove naše domo- 'V eno kravo (po odobritvi zbora tu- ! vine in graditve socializma. d* dve kravi za družine s posebno Ve!ikitn številom članov) s teleti, plemensko svinjo z mladiči in toliko pra-®I*ev, kolikor je potrebno za prehrano fužine, do 5 ovac (koz), do 10 panjev febel, neomejeno število malih živali ln kuncev, krmo. ki je potrebna za Prehrano živali, ki so pridržane na °nišnici, semena in ročno kmetijsko 1 0rodje, ki je potrebno na ohišnici. Priprave za razstavo so trajale nad • . ■ ... n i rt 1,1 || 1 » skupščine FLR.l, v drugem delu pa njihov razvoj po osvoboditvi. Velik del razstavnega prostora bo obsegal prikaz lokalne proizvodnje, trgovine, odkupov, delovnih odnosov ter kulturne in fizkul-turne dejavnosti. V posebnem prostoru bo prikazan razvoj gozdarstva, poljedelstva in zadružništva pred in po dni- eno leto, vsgga razstavnega materiala j gem plenumu CK KP.J pa je nad R vagonov. V Beogradu je razstavo obiskalo 80.000 ljudi, v Sarajevu nad 30.000. V Ljubljani bo v desetih razstavnih prostorih razstavljenih nekaj tisoč slik, maket in drugih predmetov V prvem delu razstave bo prikazan razvoj organov ljudske oblasti od 1941. leta do prvega zasedanja Ljudske Komite za zakonodajo in izgradnjo ljudske ohlastj vlade FLRJ je s pomočjo komisije za zakonodajo ljudskih republik pripravil bogat, v glavnem doslej še nepoznan material. Razstava bo odprta od 29. novembra do 17. decembra. Za obisikovalce je odobren 50% popust na železnici. Delo Fronte je zavirala tudi nepravilna teritorialna razdelitev frontnih odborov v mestu. Ker so bili posamezni frontni tereni preveliki, ni moglo priti na sestankih do širše izmenjave misli in šir-Sega obravnavanja konkretnih nalog. Ko so dosedanjih 23 frontnih odborov razširili na 50, so se uspehi kmalu pokazali. Sedaj bo treba novoizvoljene frontne odbore utrditi, zlasti pa pomagati šibkejšim tn manj samostojnim organizacijam. Na volitvah v osnovne frontne organizacije so v Celju izvolili 418 odbornikov, od tega 66 žena, kar je vsekakor premalo. Izvolili so tudi premalo delavcev, saj je Celje pretežno industrijsko mesto in živi v njem okrog 8000 delavcev. Novoizvoljeni odbori bodo morali delati kot cclota, ne pa da bi se ponovili primeri, ko je bilo večkrat vso delo na ramah sekretarja ali predsednika. Tudi v Celju sG se frontne organizacije vključile v tekmovanje ob deseti ob letnici ustanovitve OF in dosegle že nekaj lepih uspehov. Vendar so delegati povedali, da so marsikje tekmovalni plani šablonsko sestavljeni in niso v njih upoštevane konkretne in najnujnejše naloge posameznih terenov. Dober tekmovalni plan so sprejeli zlasti v Košnici in Med logu. V Košnici, kjer žr vse leto niso pobrali frontne članarine, bodo med tekmovanjem uvedli redno plačevanje, v Medlogu pa bodo posivili akcijo škropljenja sadnega drevja, ker je sadje tam eden najvažnejših pridelkov Na zborti so sklenili, da bodo posamezne frontne organizacije popravile tekmovalne plane, v kolikor so šablonski, in mobilizirale vse fron-tovce k izpolnjevanju nalog. V tekmovanju bodo vključili v Fronto še prebivalce, ki imajo za to pogoje, izločili pa tiste, ki ne spadajo v organizacijo. Novoizvoljene grupe ljudske inšpekcije so začele z aktivnejšim delom So pa še premalo samostojne, taiko da v največ primerih pošiljajo predloge na višje instance, namesto da bi jih same reševale. V zadnjem času so v Celju ustanovili ludi 19 potrošniških svetov, ki že uspešno delujejo pri posameznih poslovalnicah. Glede ljudskoprosvelnega dela so sicer ugotovili, da je bilo uspešno, vendar se čuti premajhno vključevanje delavske mladine. Povečati bo tudi treba kader za izboljšanje dela SKUD in Ljudske univerze ter sezidati šolsko poslopie, ki bo imelo vsaj 15 učilnic. Fronta se je premalo zainteresirala tudi Z2 ureditev in čistočo mesta. Do 10. obletnice Osvobodilne fronte bodo celjski frontovci zgra- tovariS Miha Marinko dili gledališče s prostovoljnim delom, material pa bodo v glavnem dobili Iz 'okalnih virov. Poleg drugih nalog bodo zgradili tudi tržnico v Gaberju, več otroških igrišč, popravili ceste in odstranili ruševine. Zelo važna naloga, ki stoji pred Fronto, so volitve v okrajne ljudske odbore. Osnovne organizacije morajo skrbeti, da bodo izvoljeni res naiboliši frontovci. Med diskusijo je govoril tudi tovariš Miha Marinko, ki je delegatom poiasnil nekatere važnejše probleme naše notranje in zunanje poliBke. TovarrS Marinko ie bbširneje prikazal razvoj naše demokracije in poudaril, da mora Fronta stalno skrbeti razviia«ie ljudje ip^pp-k-clje in raznih svetov d* bodo ti čimbolj trdni in sposobni pomagati in kontrolirati delo izvršnih organov Pri nas . često le kritiziramo izvršne organe, pre-. malo pa r.e trudimo, da bi politična organizacija ustvarila tako vzdušje, kjei bi , vsak posameznik vedel za svoie pravice in .dolžnosti. Naše frotjtne organizacije morajo boli pojasnjevati svojim članom, da ima vsak državTjih 'samo toliko pravic. kolikor izpolnjuje svoje obveznosti do skupnosti. Večiba delavcev in kmetov izpolnjuje svoje dolžnosti do skupnosti, so pa še vedno posamezniki, kj gledajo le na svoje koristi Fronta bo morala v, večji meri skrbeti, da kmetje v celoti izpolnijo svoje >obvc.)-nosti do skupnost«, kakor tQ delajo na5i delavci Tudi po vaseh naj bi l^kmovalt v izpolnjevanju in preseganju odMipnlb planov, kakor so ta tekmovanja množično razvita v naši proizvodnji. Nato je tovariš Marinko govoril o uspehih, ki jih ie dosegla jugoslovanska delegacija na zased.iuiu 0Z.N in ki so zelo dvignili ugled Jugoslavije v svetu. Dotaknil se je tudi pomoči, ki nam jo 'oo nudila Amerika, in to brez vsakršnih političnih ali ekonomskih koncesij Ob zaključku ie tovariš Marinko dejal, da mora Fronta v svojih organizacijah razviti širše debate o vseh važnejših problemih. pojasnjevati, tako da bodo vsa notranja in zunanjepolitična vprašanja članstvu iasna. Ob koncu so delegati prvega mestnega zbora OF v Celju z veliko večino glasov izvolili 60članski mestni odbor OF. Izjava Sretena Žujovica uredništvu (lBorbe“ »Borba« z dne 25. novembra objavlja izjavo, ki jo je poslal redakciji Sr eten Zujovlč m v kateri j« rečenoi »V svoji izjavi Centralnemu komiteju KPJ z dne 11. novembra letos sem podrobno navedel vso mojo zadevo. Toda glede na velikansko borbo, ki jo vodita danes naša Partija in naša država, je potrebno, da se naša javnost seznani z mojo zadevo. Zato pošiljam »Borbi* naslednjo svojo izjavo: Sele sedaj, ko sem dejansko zvedel za rejnico in jo jasno spoznal, s*m lahko prišel prod Partijo in Centralni komite. To p,a zato, ker »ero znova »poznal in občutil Partijo, od katere sem im proti kateri sem bil daleč odšel, Sedaj sem tudi prišel do »poznanja in se pričel zavedati, da pomenijo napake, ki »»m jih napravil, velikanski prestopek proti Partiji, proti koristim naših narodov im naše države, proti obstoju naše državnosti kol take. Hvaležni smo daljnovidnosti Partije in tovarUa Tita, da »la razumela, se znaila in vodila dogodke, hvaležni budnosti Centralnega komiteja in sil naše Partije, hvaležni enotnosti našega delavskega razreda in delovnih množic vseh narodov naše države in njihovi vztrajni želji in naporom za zgraditev socializma, da so bili končno razkriti vsi sovražni načrti, »kovani proti enotnosti naše Partije, proti graditvi socializma v naši državi in proti svobodi in neodvisnosti naše države, ter razbiti vsi n|lhovi poskusi. Nameni, cilji im pravi obraz našega sovražnika so bili odkriti ter so postali jasni in vidpi ne le nam, temveč tudi vsemu svetu. Naša Partija je rešila milijone ljudi strašne more, strašne zablode in jih popeljala na pot resnice. Partija je rešila tudi mene. Rešila me je strašnih duševnih muk, pretvarjanja in lažnega položaja, v katerem sem bil neprestano, ter me osvobodila lažnega prepričanja »o višjih razlogih« in »o višji disciplini«. Razbiti so ti*ti težki okovi, ki so mi oklepali in mešali možgane in dušo. Partija mi je dala možnost, spregledati resnico, pomagala mi je, da sem zopet našel sebe im svojo Partijo. Sedaj čutim, da sem absolutno dolžan stopiti pred Partijo z resnico, Drugače ne bi imel nobene moralne pravice da bi se za kar koli obrnil na Partijo. Prav do trenutka, dokler se nisem seznanil s preteklimi dogodki, eeim bil prepričan, da je naš CK na napačni poti in da odhaja v svojem »tališču in odnosu do VKP(b) ter Sovjetske zveze na stranpot*. To prepričanje se je pri meni izoblikovalo šele po seji dne 1. marca 1. 1948. Pred tem sem občutil, da je nekaj nejasnega med nami in Sovjetsko zvezo Trudil 6em ae razumeti, toda nisem mogel. Vendar sum bil prepričan, da je vse to prehodnega značaja in stvar pojasnila med našim vodstvom in CK VKP(b). Po seji dne 1. marca 1. 1948 »em sodil, da je absolutno obvezno pojasnilo s CK VKP(b) Bil sem trdno prepričan, da bomo prišli do pravilnega pojasnila in rešitve. To sem povedal tuai Lavrentijsvu (kar bom pozneje natančno navedel). Nisem imel niti pojma o globokih spremembah, ki so se izvršile pri voditeljih VKP(b) in v Sovjetski zvezi, in sicer spremembe tako načelnega značaja (v ideologiji) kakor tudi konkretno v sami praksi Sovjetske zveze in glede notranjega življenja države, »e pravi graditve socializma, kakor tudi v pogledu zunanje politike, taktike, namenov in smotrov. Sedaj mi je jasno: z njihove strani sploh ni šlo za pojasnjevanje, razumevanje, pomoč, ki naj jo matična Partija (za kakršno »em jo imel) in »edin! dosledni tolmač«, »nosilec in nadaljevalec« nauka marksizma in leninizma itd. izkazuje drugi bratski Kompartiji. Sodil sem, da ne more biti niti se sploh dogoditi, da bi ae dve bratski kompartiji ne mogli sporazumeti in doseči soglasnega stališča in rešitve glede neke zadeve Kot najmanj mogoče pa »em sodil, da bi šlo lahko za same odnose z VKP(bl. Po takrat globoko ukoreninjenem pojmovanju v meni, samo VKP(b) lahko pravilno In nikakor drugače reši te zadeve — In sicer jih reši pravično. Zato sem sodil za obvezno, da more CK VKP(b) vedeti in rešiti to stvar z našim CK. Sedaj vidim, da bi »e mi dejansko znašli v položaju jagneta iz basni, ki kali volku vodo. Kot je videti, so hoteli imeti obračun, hoteli so obračunati z našim vodstvom, z našo Partijo in državo. Dejansko je Slo za neodvisnost naše držav* in za njeno gospodarsko podreditev To je spoznal CK na čelu s tovarišem Titom. Jasno je, da »e ie CK moral, da »e je bil dolžan upreti temu obračunu in pripraviti ter oborožiti Partijo za samoobrambo. Pomen in veličina dogodkov, ki so sledili, navajanje resnice vsemu svetu, so mi po zaslugi dosledne in načelne borbe naše Partije z enim zamahom »pravili iz glave »moje vprašanje«. Tu pravzaprav ni nobenega »mojega vprašanja« niti kaj takega, kar sem želel, misleč, da delam za dobro Partije. Bil sem samo primeren povod in primerno slepo orodje ter sem mor»l delati na račun določen* politike nečastnih namenov in »motrov VKP(b), ki so bili naperjeni proti naši Partiji in njenemu vodstvu, proti graditvi socializma v naši državi, proti interesom našega delavskega razreda in naših narodov »Moje vprašanje« »e je omejilo na dejansko resnico: Partija ima prav, jaz pa sem delal proti Partiji. Znašel sem s* v lažnivem, strašno lažnivem položaju, toga sem se zavedel tisti hip, ko sem ravnal tako, kot je dejal Lavrentijevi ,da ni treba povodatj, da sem ga obvestil o s»ji dns 1. marca 1 1948* Še več. na mo|* vprašanje, zakaj ni treba tega povedati, ml ni dal nobenega pojasnila. Zato nisem na plenumu povedal tistega, kar sem nameraval in hot*l povedati, temveč samo neznaten del tega. Mislil sedi, da j* treba govoriti o teh ideoloških nasprotjih in priti glede posameznih vpra Žani do jasnega stališča. V resnici, kot •edaj vidim, do jasnega stališča samo za mene, ker je bilo tovarišem iz CK jasno, zakaj gre. Mene je pismo CK VKP(b) presenetilo s svojo vsebino prav tako kol druge tovariše. Zato sem sodil, da bi razprava privedla do popolnega razumevanja in soglasja. Sedaj verjamem, da bi razumel že takrat in 6e prepričal o napačni politiki, stališču in odnosu proti nam s strani voditeljev VKP(b) tem prej, ker za mnoge stvari iz teh odnosov nisem vedel. Na drugi strani pa sem bil pod strahovitim pritiskom dejstva, da ne govorim resnice. Fetiš ,ycč discipline' ni zadostoval za oborožitev, da bi lahko deloval s prepričanjem, z jasnim razumevanjem, kaj hočejo in kje hodim itd. in nato še dalje, ves čas me je grizla vest: lažem svoji Partiji. Danes ml je popolnoma jasno, da bi bila sleherna diskusija na plenumu i brezplodna in nesmotrna, vp.rav nepotrebna. Šlo je za obračun, kot sem dejal, in naš plenum ie pravilno storil, da je zavrnil pismo VKP(b) ter je, ko je občutil nevarnost, ki grozi Partiji, storil ukrepe za samoobrambo Partije in njeno pripravo za velikansko ideološko borbo, ki jo je čakala. Prej, pravzaprav do nedavnega, je bila pri meni naslednja postavka: a) Jugoslavija bo postala sovjetska socialistična republika in bo takrat »topila v sklop Sovjetske zveze — In sem mislil, da mora »zaslužiti«, da bo sprejeta v bratstvo sovjetskih narodov; b) naša Partija se bo zlila z VKP(b) In po6taila njen del; c) Sovjetska zveza je, kot rezultat Oktobrske revolucije, deželo socializma, domovina proletariata vsega »veta( sedaj ml to zveni čudno in lažnivo), država z organizacijo uprave, vodstvom, z organizacijo gospodarstva in proizvodnje — tisto, kar ustreza učenju klasikov socializma in postavkam leninizma, teoretično izoblikovanega in dovršenega po Stalinu. Zato ni in ne more bit) nobenega komentarja niti tolmačenja, kajti to je znanosti d) VKP(b) je Partija-matfca, edini popolni in pravilni tolmač markslzma-leni-nizma, nosilec ideoloških misli leninizma, ki jih naprej izpopolnjuje in poglablja, edini in končni razsodnik; e) in nad vsem Stalin, voditelj, učitelj itd. Nisem teoretik, temveč komunist-praktik. Seveda to ne pomeni, da sploh ne premišljujem ali da nisem premišljeval o teoretičnih problemih. Toda to je prihajalo iz prakse za probleme, ki jih je praksa postavljala in vsiljevala, da o njih mislimo. Ko pa gre že za dane postavke marksizma-leninizma, se nisem vanje poglabljal, marveč »cm se jih samo učil, kolikor sem mogel, in jih sprejemal kot končne resnice. Najmanj pa »em zasledoval to, da bi kritično analiziral vsaj ti*t» postavke, ki izvirajo iz današnje prakse Sovjetske zveze ter so dobile svojo končno obliko po današnjem vodstvu VKP(b). Ce bi to storil, bi prišel najbrž do drugih ali novih zaključkov ali bi sj morda še bolje pojasnil ali osvetlil storjene zaključke, Tudi to sem »prejemal kot končne resnice marksizma-leninizma in kot kriterij za vodstvo, tako tam v Sovjetski zvezi kakor tudi pri nas in na vsem svetu. Sedaj mi je jasno, da se kot tak nisem mogel pravilno znajti niti v vprašanju, da s tem, ko upoštevamo specifične pogoje, konkretno naše, kot sem ae trudil delati, sočasno preverjamo na praksi postavke marksizma-leninizma, toda hkrati preverjamo tudi samo prakso Sovjetske zveze in njihovo politiko nasploh in proti nam posebej. Naša Partija je med vojno in po njej izvedla in izvršila velikanski preobrat zgodovinskega pomena s tem, da j* zagotovila 1 zmago revolucije 1 pogoje za graditev socializma. Tega sem se zavedal, v svojem delu sem bil prizadeven. Prav tako sem se zavedal, da sta vsa bogata praksa in delo P*rtije v vojni in po vojni prinesla mnogo novega. Toda nekaj je ostalo v meni in v moji glavi nespremenjeno: VKP(b) In Sovjetska zveza nad vsem in končni razsodnik. Moje pojmovanje se ni moglo znebiti teh okovov celo tedaj ne, ko je šlo za očitne nepravilnosti ali odnose, ki so bili za nas škodljivi, kar ni bil, kot je to. danes jasno, kakšen slučajni pojav, temveč določeno stališče in zavestno vodena politika proti nam po voditeljih VKP(b) in Sovjetski zvezi in kar je izhajalo k njihovega revizionizma. Tudi v teh primerih sem sodil, da mora biti tako, kakor oni postavljajo in pravijo, čeprav »em bil prepričan, da trpimo in prenašamo žrtve. To se mi je zdelo pravilno In sem vedno iskal ter «» trudi! najti razloge, da bi opravičil te, za nas škodljive odnose in ravnanje. Nesposoben sem bil sploh dvomiti, da gre tukaj za nepravilen, najmanj pa zavestno nepravilni odnos, niti nisem mogel dvomiti, da bi lahko imeli tak odnos markaisti-Uninisti, »ljudje Sovjetske zveze«. Ta dogma in ta fetiš pa sta mi omejevala in onemogočala nadaljnji miselni razvoj, napravila sta iz mene avtomat in človeka, primernega, da postana njihovo slepo orodje. To pa, kar se je doslej dogajalo, to morje in poplava obrekovanj in laži, nesramna gonja proti vsemu, kar je naše, oborožene provokacije, zanikanje naše borbe in ljudske revolucije (kar prej nisem vedel), jo odkrilo vso idejno goloto teh lainjivih ideologov socializma in pokazalo tudi njihov pravi obraz in njihove namene ter razbilo dogmo in fetiš, ki sta me oklepala. Tega nisem pričakoval niti »e ne strinjam s takimi metodami pri reševanju odnosov med bratskimi kompartijami, med socialističnimi državami, obsojam in naravnost smatram za nezdružljivo s komunistično moralo. Jemali so me v zaščito. Sedat me je sram lakih branilcev Čeprav sem bil v zaporu, 6em se čutil svobodnega odkar sem se jih osvobodil. Osvobodila me j* II' Partija, naša Komunistična partija Jugoslavije, CK KPJ, osvobodili so mojo misel mračnjaških okovov. Partija ima prav, Partija je pravilno ravnala nasproti meni, ker sem bil orodje, in sicer slepo, sovražne politike, s katero so hoteli sovražniki naše Partije rušiti našo Partijo in zasužnjiti našo državo Partija me ni aretirala, temveč me je rešila pred njimi in me osvobodila. Najprej sem prebral knjigo o Raiko-vem procesu. Prva moja reakcija je bila strašna. Mislim, da lahko nasprotujemo temu ali onemu stališču naše Partije, da j» to ali ono nepravilno rešeno, da se v tem ali onem oddaljuje. Lahko nekdo trdi, da je vsa partijska politika nepravilna ali napačna. Lahko gre kdo še dalje in sodi, da je celo treba pričeti tudi idejno, načelno borbo proti naši Partiji. Toda ne moremo dvomiti v iskreno komunistično prepričanje, čast in poštenost niti posameznika niti CK kot celote niti naše Partije na splošno, Osebno poznam vse obrekovane tovariše, vem, kaj mislijo, vem, kako dihajo, poznam njihovo vdanost stvari in interesom delavskega razreda, naših narodov in naše države, poznam njihovo privrženost veliki socialistični misli in velikemu nauku marksizma-leninizma. Poznam naše ljudi iz časov naše veličastne narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, njihove napore, njihove žrtve, njihove sanje. Vem za smrt mnogih in mnogih borcev in herojev naše Partije in ljudske revolucije. Iz granitnih stebrov velike zgradbe naše socialistične domovine me gledajo njihovi obrazi, svetli in čisti, obrazi narodnih borcev in herojev, ki »o se zavedali, zakaj ginejo in gredo za Partijo z vero, z navdušenjem naprej v zmago, ne boječ se smrti. Vem tudi za tiste, ki so ostali živi. Vem, da no sede na zasluženih Uvoriknh, temveč so nadaljevali borbo, neutrudljivo in vztrajno, postali graditelji velike socialistične stvarnosti, navdušili in popeljali za seboj milijonske delovne množice naših narodov v izgraditev socializma v naši državi. Voditelji VKP(b) so o tem trdili, ne samo, da so posamezniki vohuni, temveč da je fašistična tudi vsa Partija. To je popolnoma nesmiselno, nepojmljivo, amoralno, zlomiselno. Toda poznam člane naše Partije, vem, kdo so in kakšni so, vem, da so to najboljši delovni ljudje, navdušeni, ponosni na ime člana Partije, z visoko moralo komunista, borci za socializem, za vse, kar je vzvišeno, čisto in lepo, pripravljeni, da se lotijo na poziv Partije sleherne naloge in da jo izpolnijo ne glede na težave in žrtve. Sedaj pa mislim, da to vedo tudi obrekovalo!, in ker to vedo, zato tudi obrekujejo. Kaj je namen obrekovanj kot n. pr, tistih z Rafkovega procesa? Jasno je, da »o nameravali obrekovati vodilne ljudi v naši Partiji in da so si izmislili razloge za napadalno politiko proti naši državi. Toda, kaj hočemo, če s* — kot pri nas — vsa Partija Izjavi za svoje vodstvo? In zato je pri njih že v navadi, da pravijo: vsa Partija je fašistična. Ce pa je vse ljudstvo s Partijo? Vojno temu ljudstvu, uničiti ga. Kam smo torej prišli, kaj je torej mar ksiz em-1 eninizem, na j progr esivn e j ši nauk najnaprednejšega družbenega razreda, proletariata? Uničenje naroda in njegovo podjarmljenje, da bi zvedel, kaj je socializem, ali je to zavestno stremljenje, ' navdušenje in radost borbe za ustanovitev nove človeške družbe na »o-clalistlčnlh osnovah, novega komunističnega človeka, zavestnega graditelja boljše prihodnosti. Voditelji VKP(b) so se vrgli na to, da je treba z vojno prisiliti naše narode, ki, tako v svoji zavesti kakor tudi pri delu, grade socializem, prisiliti jih, da mislijo In delajo drugače, saj to, kar mislijo in delajo ,ni socializem. Toda, če naši narodi, naša Partija in vodstvo naše Partije mislijo in delajo napačno, tedaj se postavlja vprašanje: pokazati jim na.pakc, pojasniti jim in prepričati jih o tem, kar j* pravilno. Toda kaj imajo pri tem opravka obrekovanja, vojne provokacije in vojna? Nikdar in nikakor ne bi smeli voditelji VKP(b) opustiti pomoč bratski Komunistični partiji in njenemu vodstvu, jima pojasniti, ju prepričati in spraviti do soglasja s tistim, kar sodijo, da je marksi-zem-leninizem. Ako tega nočejo ali ne morejo, je logično, da dvomijo v svojo pravilnost, a voj a pojmovanja, svoje stališče in svojo privrženost marksizmu-lcnl-nizmu, Ni zapreke nitj razloga niti kakršnega koli opravičila, da voditelji VKP(b) tega ni*o storili. Name je zlasti delovala njihova trditev v prvem pismu o »porastu kapitalizma«, prav porazno delovala Nisem bil samo prepričan, temveč som iz konkretnega dela, pri katerem sem bil zaposlen, videl prav nasprotno Po drugi »trani so naš kurz, celotno naše pojmovanje in vsa politika šli In gredo ne samo v smeri odpravljanja, temveč tudi uničenja kapitalističnih elementov, Danes je očitno, da je to z njihove sirarni navaden bluf. Za to trditvijo je bila določena tendenca: da s« delavski razred pri nas mobilizira za borbo — ker je »porast kapitalizma« — protj državni upravi, ki baje Izvaja to politiko, Toda ker je to politiko inspitirala in Izvajala Partija, se ostrina in udarec te mobilizacije obme proti Partiji. Toda ker Komunistična partija ne more izvajati take politike, — to je jasno slehernemu delavcu pa tudi slehernemu preprostemu človeku — pomeni: udarec in ostrina na ta način zamišljene mobilizacije, to je logično tudi samo po sebi, obrača proti vodstvu Partije, ki je, to te mora Izoblikovati v zavesti ljudi, vsililo tako politiko Partiji. Da je tako, dokazuje de|stvo. da je, ker ni prišel pričakovanj rezultat akcije -zdravih elementov*, sledila nesmiselna trditev, da tudi Partija kot taka ni komunistična, temveč »fašistična« 7 SPOROČILO JAVNEGA TOŽILSTVA FLRJ 0 IZPUSTITVI SRETENA ŽUJOViCA Beograd, 24. nov. (Tanjug.) Javne tožilstvo FLRJ j* s svo,jo rešitvijo z dne 21. XI. 1950 uatavil0 kazenski postopek zoper osumljenega Sretena Zujoviča in odredilo, da «e osumljenec izpusti. Rešitev se glasi: Kazenski postopek zoper Sretena Zujoviča iz Beograda zaradi kaznivega dejanja iz čl. 2, odst. 1, zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo na podlagi člena 125 v zvezi s členom 112, točka 2, zakona o kazenskem postopku se ustavlja, osumljenec pa puščana svobodo, in sicer iz naslednjih razlogov: Osumljencu je bila med preiskavo nudena možnost, da iz dnevnega tiska in publikacij seznani z dogodki, ki so se po njegovi aretaciji razvijali v državi in na svetu, zlasti pa o sovražnih akcijah vlade ZSSR in njenih satelitov proti našr državi in borbi, ki jo vodi naša država za svojo neodvisnost in socialistično zgraditev. Prav tako je bila osumljencu nudena vsa možnost, da se pred obiožbami, ki so ga bremenile, brani po svojem lastnem preudarku. V takih možnostih obrambe |& osumljenec 11 novembra 1950 podal izjavo, v kateri je priznal svoje ilegalne stike s sovjetskimi organi ter priznal i» razkril svoje sovražno delovanje proti socialistični Jugoslaviji, zaradi katerega j* bilo uvedeno proti njemu kazensko postopanje. Ko je ocenjevalo dejstva, ki jih je osumljenec priznal, zlasti pa dejstvo, da je osumljenec iz lastne pobude obsodil 6voje sovražno delovanje, je prišlo javno tožilstvo do zaključka, da je bil v tem primeru dosežen glavni namen kazenskega pravosodja naše socialistične države in da se bo osumljenec v prihodnosti izogibal takega delovanja. Zaradi tega in fin izhajajoč iz dejstva, da je naša kazenska zakonodaja preusmerjena na prevzgojo državljanov socialistične Jugoslavije, s* je nadaljnji kazenski postopek proti osumljencu pokazal za odvečnega ter ga je bilo treba ustaviti in odrediti, da se oaumljenec izpusti na svobodo. V teh dveh letih In pol je naša Partija z intenzivno razčlenitvijo vprašanj na način, kakor sta jih postavila Marx in Lenin, razbila vse trditve voditeljev VKP(b) glede na našo Partijo, ker te trditve sploh niso mogle vzdržali resne kritike, predvsem pa jih drobi v prah in pepel edina dosledna revolucionarna praksa, to je naša. Partija je uspela, da je popolnoma razkrinkala potvorbe in krivo razlago in neovržno dokazala, da so »e voditelji VKP(b) dokončno oddaljili od marksizma-leninizma in ga opustili. Zaradi tega so popolnoma naravno tudi zapadli v revizionizem naj,slabše vrste Vse to me je pripeljalo do tega, da sem spoznal resnico, In odločilno vplivalo, da sem sprostil svoja razmišljanja in svoje misli Ce tega ne bi bilo, če mi sama Partija ne bi bila pomagala, bi bil tudi še nadalje ostal v prepričanju, da je politika VKP(b) pravilna in da j* njihova razlaga markisistično-leninističnega nauka nezmotljiva. Moje rnzmerje do Rusov in razgovori z njimi so se opirali na to moje prejšnje prepričanje o vlogi in značaju VKPfb) in Sovjetske zveze. Zares sem mislil, da ni in no sme bHl nobene stvari, ki je ne bi morali povedati VKP(b) oziroma njenemu CK-ju, kadar gre ne samo za našo, ampak za katero koli komunistično partijo. Mislil pa sem tudi, da se strinjajo in da nimajo pripomb k delu naše Partije. Bil sem pa tudi pripravljen, pravzaprav prepričan, da tako mora biti, da jim dam pnjnsnilo oziroma obvestilo na vsak0 njihovo vprašanje. Sedaj sam uvidim, kako velika, da n« rečem naivnost, ampak neumnost je bila to, politično in ideološko slepilo, ki me je gonilo in pognalo, da sem nastopil proti Partiji. Prvo srečanje in razgovore sem imel z Molotovom v San Franciscu, vendar pa niso imeli kakšnega posebnega pomena, da bi bilo treba o njih govoriti. (Zanimiva je samo neka podrobnost, ki lakrat sploh ni vzbujala moje pozornosti, katere pomen pa mi je šele danes jasen. Ko smo se vračali, smo prenočevali v Fairbanksu na Aljaski, Jaz sem bil takrat v isti sobi s Kuznjecovim, predsednikom sovjetskih sindikatov. Na steni v sobi je bil na platnu narisan zemljevid Aljaske, na kateri jo hiln s sliko označeno, kje kaj proizvajajo in v kakšni količini. Spodaj ie bilo napisano, da »o Aljasko kupili od Rusov lega in lega leta, za to in to vsoto In da ie bila popolnoma divia. Kuznjecov je začel zmerjati Američane in spominjam se, da jo rekel: To je naše, ruskn, to so nam ugrabili. To jim bomo vzeli zopet nazaj,1) Prav tako so bili tudi dni gl razgovori, ki sem jih imel v Moskvi, splošnega značaja. Kar pa se tiče mojega stika s posameznimi zastopniki sovjetskega veleposlaništva v Reogradu, so bili to stiki uradnega in poslovnega značaja v tedanjem prisrčnem in prijateljskem duhu, prav do seje dne 1 marca 1918. Medtem pa je bil na cnl izmed acj Centralnega komiteja (1946) Hebrang izključen iz sestava Politbiroja CK. Name sta napravila ta seja in ta sklep Centralnega komiteja globok vtis In sem o tem mnogo premišljal, Glede Hebrnnga nisem omahoval. Pač pa so se moja pre-mišljanja o tc| seji gibala okrog teh treh vprašanj Prvo je bilo vprašanje, ki sem ga zastavil o stilu dela Ugotovitev Centralnega komiteja, da je stil dela dober in da bi se moral jaz bolj vključiti v delo Centralnega komiteja, je napravila razgovor o tem vprašanju za odvečen, lo me je peklo In bolelo Na misel mi je celo prihajalo da se z menoj no želijo razgovarjati Drugo vprašanje j* bila trditev 0 politiki državnega kapitalizma v gospodarstvu To mi je ostalo popolnoma nejasno Tretje j* bilo vprašanje o razmerju do Rusov K temu me jo spod-podla Hcbrangova trditev, da ga je Lav-renlijev trikrat vprašal, ali sm0 pripravljeni ustanavljati z njimi mešane družbe. Zdelo se mi je, da naše razmerje do njih ni jasno. Na misel mi je prišlo mjrašanje naše lastne vojn* proizvodnje. Zdelo se mi je, da je vprašanje vojne industrije, pa tudi vprašanje same vojske, kakor sem stvari takrat gledal, odvisno od zunanje politike Sovjetske zveze, p0 katere zunaj! politiki ac tudi ravnamo in ki ji podrejamo našo zunanjo politiko. Glede na to sodi vprašanje preskrbovanja naše vojske z opremo in oborožitvijo, pa celo njeno številčno stanje med vrsto tistih vprašanj te vrste, ki se tičejo same Sovjetske zveze. (Kaj bi bilo, čl bi bila tako mislila tudi Centralni komite in tovariš Tito — To je moja današnja pripomba.) Vendar pa sem videl, da se z Rusi v tem ne strinjamo, in t*, j* potrjevalo moj občutek, da razmerje do njih ni iasno. 0 teh stvareh sem govoril i Lavrcn-tijevim, ker sem mislil, da bo pogovor z njim odstranil mojo negotovost (njemu seveda nisem govoril o svoj* negotovosti)' Prepričan sem bil, da o« ve za Hebran-govo izključitev. Vendar pa mi je rekeL da tega ne ve. Lavrentijev se je stalno vrtel okrog vsebine Hebrangovega pisma in okrog tega, kaj se je govoril© o njeffl in o Rusih. Ta pogovor sploh ni mogel odstraniti moje negotovosti in mi tudi n! pomagal, da bi mi sploh kaj postalo bolj jasno. Podobno je bilo tudi z zadevo o mešanih družbah. Ta moj notranji boj je postal ie hujli tudi zaradi drugih podobnih vprašanj, ki so mi bila zaradi mojega tedanjega stališča do ZSSR nejasna, ne da bi se bil pri tem poglab1|al v konkretno vsebino metod sovjetske vlade in njenega razmerja do nas Kljub temu notranjemu boju sem s» iz vsega srca posvetil delu in opravilom« ki so mi bili zaupani, če pa je prišlo do pomanjkljivosti in napak, *o bile, ali po* sledlca objektivnih okoliščin ali pa ideološka zmeda, ki sem ji podlegel zaradi šablonskega izvajanja sovjetskih izkušenj. V začetku leta 1948 sem govoril * Lavrentijevlm. Vprašal me je za vezane cene. Dal sem mu pojasnilo. V tej zveri me je nato vprašal: Kaj pa žito? Kako je z žitom? Tudi to sem mu pojasnil: on pa je z nekakšnim posebnim poudarkom ponovil: Žito, to je glavna stvar. Iznenada me je vprašal: Saj res, kaj pa pomeni tista fraza v maršalovem govoru na kongresu Fronte: da Partija nimj drugega programa kot program Fronte? S tem vprašanjem me je zmedel. Pojasnil sem mu bistvo naše Fronte, t. j„ d* Partija po Fronti izvaja svoj program. Nato je prišla seja z dne 1. marc* 1948. Nn sami seji 1. mares 1948 se nisem oglasil k besedi. Čutil sem samo, da gr* za nekaj mnogo pomembnejšega, za veliko in usodno stvar, ki presega okvir* Centralnega komiteja, pa tudi okvire naš* Partije, in da to ni več *»m0 naša stvar 1 akoj prihodnji dan dopoldne sem odšel k Lavrentiijevu In mu povedal to, kar sem si zapomnil o poteku seje, in o l*m. o čemer se je govorilo. Bil pa sem v takšnem stanju, da potem sploh nls«m več mogel nadaljevati razgovora z njim in tudi ne dajati pojasnil na njegov* vprašanja. Opravičil sem se mu in odšel' Po nekaj dneh je prišel k meni. Govoril* sva v glavnem o seji. Vem, da me je vprašal, kaj bi bil® treba storiti, In da sem mu odgovoril' da je treba poklicati naš CK na razgovori da se stvar pojasni m da s« naši medsebojni odnosi postavijo na pravo podlago Vem, da sem rekel, da bi govoril s tovarišem Titom in Kardeljem ali P*1 da bi podal izjavo Centralnemu k orni to H*: Odgovoril mi jei Ne verjamem, da b> izjava kaj pomagala. Mislim, da mi je lakrat rekel, naj fl* povem v Centralnem komiteju, da *e,n mu poročal o seji. Z začudenjem *e,n vprašal: Zakaj? Ponovil je, da naj t ne storim, in pristavil: za sedaj, Vprašal me je, kaj mislim, kakšen n*! bi bij Izhod Ponovil »em, da »e bo *!Vpf rešila z izmenjavo mnenj med CK KPJ In CK VKP(b). Spomnijam se tudi, da me je vpra**' val, zakaj tovariš Tito ni odšel v februarju 194* na čelu naše delegacije v Moskvo, ko je bil vendar na čelu bolgarsk* delegacije Dimitrov. Tega mu nisem povedati. N» enem Izmed sestankov mi i* vrenttjev sporočil, da se mi CK VKPfb zahvaljuje, ker sem g* obvestil o in da pričakuje, da ga bom obveščal t,1* izrecno vprašal: Kaj p* Djilas? Takr® sem bil res opazil, da je bil Djila* P10 " čeč in zamišljen. Po navadi se rad ogl** na sejah, povo svoje mnenje in *• JA2’ govarja. Tudi to sem mu povedal. ,N*\j me je znova vprašal: Pravite, da i« i zamišljen? To sem šele pozneje razume' Tik pred sestankom plenuma CK (za ** tcre.ga je Lavrentijev vedel, ker »em "A jaz povedal), je Lavrentijev prišel k o1* in mi dal pismo CK VK.P(b), da ga, Pr_f” berem- Videl sem, da j« pism0 daifrajri s 27 marcem, In mi je bilo iasno, z»k’ je Lavrentijev vprašal za Djido in drvi ^ ker ml pač takrat še ni nič poved*1 pismu In tudi tega ne, da ga I* ročil Centralnemu komiteju. , j Ko sem nismo prebral, nisem v«°e ' kaj naj rečem Rekel »em samo: Stras^'.j Pri meni «e ni nič zadržal (z njim l«,'V Armimlnov' .mp.ik ml ie rekel d* fj11 , samo ■ prine '' nokaz«! »:«mn lz P"01 (Nadaljevan)e ns 3 strani) Stev. 282. ■ZJAVA SRETENA ŽUJOVICA ^udaljeuan/e t 2. strani *eit> si takrat zapomnil samo trditev o Maščanju kapitalizma ki me je prav Posebno zadela Vendar pa sem mislil, ,a Pismo, daje tudi meni prav, saj skuša . azati, na*’ odnos; ni&o v redu, j Prav to kar |e mene prej mučilo kar sem opazil, vendat pa nisem vedel, Ja kaj gre. V marcu sem se enkrat sešel z Ar glminovim (Lavrentijev takrat ni bil v pogradu). Takrat sem mu dal na vpo-• 8« tudi načrt o naših odnosih z Alba-. ‘J° in poročilo oziroma referat enega ^med direktorjev Mednarodnega fonda, , *aterem se kritično obravnava delo ef>a fonda Spominjam se, da sem mu ^krat govoril o našem položaju in na-e ®1> kak0 mi vedno poudarjamo nekaj pvega, kar se je zgodilo v Jugoslaviji, ■smo pa nikoli dali in tudi ne dajemo e°retičnega pojasnila in posplošenja tega ovega. Kaj pa je to, kar je novo? Pra-llno smo uporabljali marksizem-lenini-e* za naše razmere in uspeli, da v obliki arodnoosvobodilne vojne uresničimo in .^imo našo revolucijo in zavzamemo last. Armjaninov je hotel nekaj ziniti, ^endar pa se je vzdržal, kar se je dobro Pazilo, Nato je samo molčal in me vpra-u)0če pogledoval Sedaj, k0 so mi stvari ^ane, mi je jasno, da ml je hotel glede seSa ugovarjati, da Da se je Vzdržal (ni-vedel, da nam ne priznajo ne samo ^olucije, ampak da nam ne priznajo Udi resnične vloge v narodnoosvobodilni ^°]ni, ustanovitve vojake in državnosti in a vse podrejajo svojemu »osvobodilnemu članstvu« v svetu). Ko so me poklicali pred partijsko ko-jo, na kateri so mi sporočili, da mi 1 treba iti na sejo skupščine, me je še j ‘‘ dan ali dan prej Lavrentijev tele-®nično povabil, naj pridem v Ruski dom ”edat film »Rusko vprašanje«. Tam sem . a) gasa {akal. Ko je prišel Armja-‘nov, sem mu sporočil, da mi je bilo paročeno, naj ne grem na sejo skupščine, .r' tem sem mu pojasnil, da bom ver-se'no odstavljen Ko je prišel Lavrentijev, mu rekel, naj gre Armjaninov z me-°l. da mu dam svoje zapiske, o čemer e*n že prej govoril z Lavrentijevitn. Od-pOala sva se z njihovim avtomobilom in eitl mu izročil te zapiske i Na plenumu nisem nastopil tako, ka-t°r sem mislil in želel, ker me je ovi-al° naročilo, naj Centralnega komiteja obvestim o razgovorih z Lavrenti-Z druge strani pa me je težko "■tiskalo moje lažnivo stališče. Vendar *nx bil tudi še po plenumu nadalje pre-n?11' Pr'^° do razgovorov s CK ,°(b), za kar je govorilo tudi to, da so »e povabljeni, naj pošljejo svoje dele- Mli ja^e, in da bo ne glede na napako na-Centralnega komiteja (o kateri sem .1 Prepričan) zadeva pozitivno razčiščena n rešena Drugi dan plenuma, ko sem odšel doji0''. ker sem moral na sejo skupščinama odbora za finance, me je Lavren-l,ev telefonično poklical in mi rekel, da .! “o po sekretarju poslal časopis »Novi b.lr* s Poljevojevo povestjo, kar mi je k že poprej obljubil. (To pa ne drži, j(er o tem nisva nikoli govorila in je s°^el s tem izgovorom samo opravičiti e«retarjev prihod.) Ta je res prišel in Rfinesel v časopisu pismo CK VKP(b). Jfein vedel, zakaj mi ga pošilja, Tudi kretar mi ni mogel tega pojasniti. Nato ^ ln, si mislil, da pač zaradi tega, da se ]e r*litn bolje seznanim, ker sem ga prej - v naglici prebral Potem mi je stvar CeL^a i3®113 V zvezi s plenumom mi je f e\ za pismo: Pa je bilo le prebrano. i°r®i je bil prepričan, da pisma ne bodo t. . na plenumu Pozneje sem takole n.*mišljal: Saj vendar nisem mogel ome-y ’ pisma, tudi če ne bi bilo prebrano, ?er bi bilo potem jasno, da sem govoril j "tun, on pa mi je bil rekel, da ni treba, a CK za to vedel Jjj. Sekretarju sem povedal, da sem iz-iz Centralnega komiteja, da je iti j n® zoper mene partijska preiskava na cesti, ki pelje od Bulvara proti Zvezdi Plenum «e je zavlekel še čez 8. uro zvečer, tako da sem se šele prihodnji dan sešel z njima Lavrentijev ]e moral iti na neki sprejem ali k nekemu poslanilfu in me je zato zaprosil, naj stvar razložim Armjaninovu. če se oii ne bi mogel prej vrniti Vendar pa me |e našel, ko sem se vrnil Povedal sem jima o seji plenuma, kar sem mogel. Bil sem zelo razburjen in sr nisem vsega zapomnil. Tako n. pr, sploh nisem znal povedati vsebine sklepa o moji izključitvi, edino to sem vedel, da so me označili kot antipartijski element in najnizkotnejšega človeka. Prav tako nisem mogel povedati vsebine odgovora na pismo edino to sem vedel, ie ,v_ njem rečeno, da se s pismom ne strinjajo in da ga štejejo za žalitev Spominjam se, da sem v pogovoru z Ar-mjaninovim temu rekel, da smo bili vsi zelo razburjeni, in sem omenil Djida, pri katerem je bilo opaziti da ga je zadelo, ker nas žalijo in nam odrekajo naše iskreno razmerje in ljubezen d0 ZSSR. Armjaninov je rekel: Poznamo to maloburžoaz-no razburjenje Tedaj pa se nisem mogel zdržati in sem odgovoril: Pa to je bilo vendar iskreno, verjemite mi Zamahnil je z roko in dejal Eh.iskreno V nekem razgovoru sem povedal Lavrentijevu, kako je Djida na plenumu, navajajoč, da me je videl, ko sem bil v sovjetskem veleposlaništvu, dejal, da je to ponižanje za zveznega ministra, da gre za vsako stvar k Lavrentijevu. Prihodnjič, ko sem ga videl, mi je dejal, da gre lahko sleherni komunist kadar koli hoče, svobodno v veleposlaništvo, ker je to komunistično poslaništvo, in da to ni nobeno ponižanje, temveč celo dolžnost komunista. (Ta Djidova pripomba se je dejansko nanašala na moj izgovor, da sem bil v sovjetskem veleposlaništvu pred zasedanjem plenuma zaradi razgovorov o nabavi avtomobila Lavrentijevu. To zgodbo o avtomobilu, kot izgovoru za sestanke, si je izmislil ter jo predlagal sam Lavrentijev). Danes spoznavam vse ter 6o mi jasni njihovi nameni Vse to je bila taktika z določenim ciljem prav takšna, kot 60 jo tovariš Tito in drugi tovariši označili na seji dne tv marca 1. 1948. Vsa moja gledanja na stvari in dogodke, v kolikor so me privedla v položaj, da sem mislil, da nekaj ni v redu, so bila taka zato, ker sem meril samo z rusko tehtnico, le-ta pa ni bila samo napačna, temveč tudi sovražna To mojo razlago zaključujem z zadnjimi stavki iz moje izjave CK naše Partije z dne 11 novembra 1950: »Danes sem prost teh svojih zablod po vaši zaslugi, tovariši, ter sem se znašel, zavedajoč se svojih napak, iz oči v oči pred Partijo, toda izključen iz nje. Po 25 letih dela in življenja v Partiji, v 52. letu svojega življenja sem prišel do tega rezultata in do te resnice: kriv sem in izključen sem iz Partije, medtem ko okrog mene vre življenje Partije pri graditvi socializma. Samo to lahko rečem: hvala vam, tovariši, da 6te me rešili, znova vidim Partijo in jo čutim v sebi. Gre za mojo nadaljnjo usodo. Sodim, tovariši, da nimam pravice, da bi vas za kar koli prosil, razen za eno: rešite jo. Vašo odločitev bom izpolnil.« Sreten Zujovič — Beograd, 23. XI. 1950. Delegacija LR Kitajske bo sodelovala pri razpravi o Forinozi Lake Suecess, 25. nov. (Tanjug). Predsednik Varnostnega sveta dr. Aleš Bebler je sklical za danes ob 21. uri po jugoslovanskem času sejo Varnostnega sveta. Na začasnem dnevnem redu je vprašanje »Oborožene invazije proti rormozi« itn pritožba zaradi oboroženega napada na Koreji. Politični odbor Generalne skupščine je sklenil dameis s 30 glasovi piroti 8, 22 delegacij pa se je glasovanja vzdržalo, poklicati delegacijo LR Kitajske, da bo sodelovala pri razpravi o pritožbi Sovjetske zveze zaradi ameriškega napada na Kitajsko. Prihod delegacije LR Kitajske v New York New York, 25. nov. (Tanjug). Reuter poroča, da je delegacija LR Kitajske prispela včeraj z letalom v New York. Delegacija ima 7 članov, od katerih sta dva člana ženski. General Vu Hšiju Cuan je izjavil ob prihodu, da upa, da bodo obtožbe osrednje vlade LR Kitajske proti »ameriški napadal’ nos ti na Forinozi« objektivno proučili v Varnostnem svetu. Potrebna so dejanja koroška deželna vlada o novem, dvojezičnem Med vprašanja, ki so za slovensko ljudstvo na Koroškem najbolj boleča, za tamošnje razmere pa zelo značilna, nesporno sodi tudi problem dvojezičnega šolstva. To ni nov problem, marveč se vleče že desetletja in je postal posebno pereč od trenutka, ko so uvedli tako imenovane ustrakvistične šole. Po vojni je izdala odredbo __________ šolstvu. Ne glede na to, da se nekateri členi odredbe mod seboj tepejo in ustvarjajo nejasnost, jo bilo vendar videti, da bo na Koroško: ■ '-.to do šolske politike, ki b0 za vse it -..c ljudstvo sprejemljivejša, kot je bilo šolstvo v bivši Avstriji. Do tega bi verjetno tudi prišlo — če bi se odredba v pr^sl res izvajala. Žal pa temu ni tako, Na večini dvojezičnih šol se slovenski jezik poučuje v tako neznatni meri, da je v glavnem še vedno samo pripomoček pri nadaljevanju ponemčevanja. Zelo redki so učitelji, ki kažejo voljo, da bi mladino naučili materinega jezika in io izpopolnili v njem. Večji del kaže do tega vprašanja odkrito nerazumevanje, nepravilen odnos ali pa celo izrazito sovražen duh. Ameriške čete so napredovale za 15 km Pri sedanji ofenzivi ameriških čet sodeluje 100.000 mož. Na centralnem bojišču se je pojavila nova kitajska divizija Tokio, 25. nov. — V poročilu Mac Arthurjevega glavnega štaba je rečeno, da so ameriške sile, ki so začele ofenzivo na 6everozapadnem delu fronte, napredovale za 15 km, letakki oddelki pa so bombardirali sovražnikovo zaledje. Ameriške enote nis0 naletele na tem delu fronte na močnejši odpor severnokorejskih sil. Z izvidniškitmi akcijami za frontno črto so ugotovili le malo znamenj nasprotnikove aktivnosti. Po poročilu agencije United Press sodeluje pri sedanji Mac Arthurjevi ofenzivi nad 100.000 mož, Po drugih poročilih je za sedanjo frontno črto 90,000 kitajskih in 40.000 severnokorejskih vojakov. Štab ameriške o6ine armade je sporočil, da se je severozapadno od Hamhunga pojavila nova 89. kitajska divizija. Predstavnik ameriškega ministrstva za obrambo je izjavil, da je letalstvo od 5. novembra do začetka ofenzive zmetalo 3,5 milijona zaiigalnih bomb po 5 kg na razne cilje v Severni Koreji. Ta bombardiranja so bila del priprave pred ofenzivo sil generala Mac Arthurja. Predstavnik je dodal, da so ameriška letala od 1. oktobra do 21. novembra izvedla povprečno 572 borbenih poletov dnevno in da je bilo uničenih 5000 severnokorejskih vozil. V tem obdobju je bilo uničenih ali poškodovanih 200 severnokorejskih letal. Mac Arthur na bojišču Tokio, 25. nov — United Press poroča: General Mac Arthur je obiskal severozapadno fronto, kjer 6e je sestal s poveljnikom ameriške osme armade. Ko se je seznanil o poteku nove ofenzive, je Mac Arthur z letalom inspiciral obmejno reko Jalu, Nova skupina ameriških ujetnikov izpuščena Tokio, 25. nov. Stab ameriške osme armade je sporočil danes, da so k it a j- POSVETOVALNA SKUPŠČINA EVROPSKEGA SVETA SKLENILA USTANOVITEV ZAHODNOEVROPSKE VOJSKE bi se rad sešel z Lavrentrjevim-sem mu, naj me Armjaninov po- ®*ta zvečer ob 8 uri, če pa jaz ne bi 1Sel. pa prihodnji dan na istem mestu, Strasbourg, 25. nov. (AFP). Na včerajšnji zaključni seji posvetovalne skupščine Evropskega sveta je bila končana splošna razprava o vprašanju ustanovitve zahodnoevropske vojske ter izglasovana resolucija, ki določa takojšnjo ustanovitev zahodnoevropske vojske, v kateri bi enakopravno sodelovale tudi nemške enote. Za resolucijo je glasovalo 83 delegatov, 7 delegatov je glasovalo proti, 19 pa se jih je vzdržalo. Proti resoluciji so glasovali predstavniki zahnrlnonemške so- cialdemokratske stranke z obrazložitvijo. da resolucija ne določa politične enakopravnosti Zahodne Nemčije, marveč saimo vojaško enakopravnost. Glasovanja so se vzdržali delegati skandinavskih držav in Veilike Britanije, Resolucija določa tudi potrebo po evropskem ministru z,a obrambo, ki oo opravljal svoje posle v sporazumu z 7.DA in Kanado. Izglasovano resolucijo bodo predložili odboru zunanjih ministrov evropskega sveta. Sike enote izpustile novo skupino 30 ameriških ujetnikov. Kakor o prvi, tako niso tudi o tej drugi skupini izpuščenih ujetnikov objavili niknkih podrobnosti. Anglojaponska trgovinska pogodba Tokio, 25. nov — V Tokiu so sporočili, da bo japonska vlada podpisala novo dvostransko trgovinsko pogodbo z Veliko Britanijo in državami Britanske skupnosti narodov, ki bo veljala do srede leta 1951. Obe državi bosta izmenjali za 184 milijonov funtov šterlingov blaga. Japonska bo dobavljala izdelke iz jekla in železa, tekstilno blago in gotove tovarniške izdelke v zamenjavo za volno, bombaž in žito. Po poročilu United Press je vrhovni poveljnik zavezniških sil na Japonskem odobril ta sporazum, vendar pa bodo sedanje omejitve o trošenju funtov šter-linigov na Japonskem ostale še nadalje v veljavi. Priprave za združitev kanadskih in ameriških sil Ottawa, 25. nov. — Kanadski minister za obrambo Claxton je napovedal v govoru, ki ga je imel po radiu, združitev oboroženih sil Kanade in! ZDA. Dejal je, da je nastala razumljiva potreba za združitev vojaških sil in vojne industrije Severne Amerike. Kanada bo, čimprej bo mogoče, vskladila svojo opremo in orožje z ameriškim. Pisanje časopisa »New York Herald Tribune« o tibetskem vprašanju Flushlng Meadmvs. 25. nov. (Tanjug). Republikanski časopis »New York Herald Tribune«, ki je pokazal velike simpatijo glede zahteve salvadorske delegacije, naj bi Generalna skupščina razpravljala o Tibetu, piše danes rezervirano o tem vprašanju. Časopis misli, da v sedanjem poostrenem poloiSaju, ko je na dnevnem redil Združenih narodov že ved zamota,nili vprafianj v zvezi * Daljnim vzhodom, ne bi bilo troha naCe-ajati novega takega vprašanja, časopis opozarja na dejstvo, da večina delegacij v OZN ni pripravljena podproti salvadorske zahteve in da ni gotovo, če bodo obtožbe proti LR Kitajski sprejeto na dnevni red Generalne skupščine. Časopis dodaja, da veliko Število delegacij misli, da bi sprejem tibetanskega vprafanja na dnevni red samo Se bolj zaostril sedanji, mednarodni položaj. POPRAVEK V včeraj objavljenih Odgovorih Edvarda Kardelja na vprašanje Leona Pearsona bi se moral odgovor na tretje vprašanje pravilno glasiti: »Moje mnenje je, da je danes edina pot, ki vodi k preprečitvi nadaljnje razširitve korejske vojne, pot neposrednega sporazuma med pekinško vlado in drugimi prizadetimi državami.« | Zaradi tega odnosa, hkrati pa ob pomanjkanju ustrezajočih učnih pripomočkov v slovenskem jeziku, zaradi posredne in neposredne podpore, ki jo dajejo šovinistično razpoloženim učiteljem n*> odgovorni in tudi odgovorni ljudje, trenutno ne more biti niti govora o izboljšanju položaja na šolah v slovenskem delu Koroške. Ozračje, ki so ga v vprašanju šolstva skušali ustvariti v vseh prizadetih krajih Koroške; »ankete«, s katerimi so avstrijskemu ljudstvu hoteli vsiliti šovinističnega duha; zborovanja, na katerih so najostreje žigosali odredbo o dvojezičnem šolstvu, skratka, vse tisto, kar so t minulih mesecih složno podvzeli neonacistični VdU, desno krilo OeVP ter njihov izvcdenec za manjšinska vprašania 4r. Steinacher, da bi zbrisali ostanke ^venskega jezika fn ustvarili razdor t ’ avstrijskim in slovenskim ljudstvom — fe p.okazalo, da je na Koroškem še daleč do tega, k0 bodo zabrisani ostanki šovinistične preteklosti. Vendar vse to so ozkosrčni ter prenapeti, neodgovorni ljudje, polni skrajnega šovinizma. Po mnogih znakih sodeč pa je avstrijski zvezni in koroški deželni oblasti danes, tako kot avstrijskemu in jugoslovanskemu ljudstvu, do dobrih in še boljših sosednih odnosov med Avstrijo In Jugoslavijo. Posebno še, ker to ni samo v korist obeh držav, ampak prav toliko v korist miru v tem delu Evrope. Toda ti dobri medsebojni odnosi ne morejo obiti tistih demokratičnih pravic, ki delu slovenskega naroda, koroškim Slovencem po vseh postavah pripadajo. Nasprotno, prav na odnosu do koroških Slovencev se lahko pokaže težnja po še boljšiih meddržavnih stikih. Verujemo, da je to preprosto spoznanje, ki je globoko zakoreninjeno tako v jugoslovanskem kakor v avstrijskem ljudstvu, prodrlo tudi do koroških šolskih oblasti. Zaradi tega pa je tembolj čudno, če se danes kaže navzven težnja po ureditvi šolskega vprašanja in izvajanju odredbe o dvojezičnem šolstvu, znotraj pa se dopušča, da žerjavica šovinizma tli naprej, da v tem primeru prenekateri učitelji še dalje nemoteno nadaljujejo s sejanjem mržnje proti slovenskemu, to se pravi proti materinemu jeziku tistih učencev, ki so jim dani v vzgojo. Zato je nerazumljivo, če šolska oblast na Koroškem nastavlja naciste in koroškim Slovencem izrazito sovražne učitelje. Na šoli v Sinča vesi so pred kratkim zaposlili bivšega gestapovca Hugo Ibounigga, ki je bil med vojno nadzornik taborišča za slovenske izseljence v Frauenaurachu, če Skušajo odstranjevati učitelje, ki obvladajo slo-venski^ jezik (v Ledenicah s0 hoteli od-straniti domačega učitelja ter zaposliti učiteljico, ki slovenščine sploh ne obvlada) itd Nerazumljivo zato, ker so referent za dvojezično šolstvo in večina učiteljev, ki so 31. avgusta t. 1. sodelovali na pedagoškem nadaljevalnem tečaju v Celovcu, na naslednjem predavanju pa tudi odgovorni predstavniki deželne vla-de< obsodili gonjo neodgovornih, ozkosrčnih in šovinističnih elementov proti dvojezičnemu šolstvu ter se izjavili za rešitev tega vprašanja, ki lahko mnogo doprinese k pomiritvi dtežele. Vse to pa je samo del šolskega vprašanja, tako bolečega za naše ljudstvo onstran Karavank. Če velik del učiteljstva kaže tako izrazito sovražen odnos do slovenskega jezika, tako močne težnje po nadaljnjem ponemčevanju otrok slovenskih staršev, potem se prav s tem v zvezi vsiljuje vprašanje — kje je slovensko učiteljišče, ki bi vzgajalo slovensko mladino za bodoče učitelje na slovenskih šolah, zakaj ni slovenske gimnazije, zakaj ni slovenskih gospodarskih in strokovnih šol? Rešitev teh temeljnih vprašanj lahko prispeva k odstranitvi šovinističnega duha, ki se še vedno bohoti v koroškem šolstvu, s tem pa tudi k pomiritvi dežele in krepitvi dobrih sosedskih vezi med dvema mejašema. D. B. Sovjetska politika v Vzhodni Nemčiji vi. (Nadaljevanje.) 5e Tudi demontiranje nemške industrije, ki ga *iTir n®.reku.je težnja uničenju nemške vojne ^l^ljivoeti, ampak je njegovo izhodišče vse obča tj®8! zmagovalca nad premagancem, šteje med Lpa dejaT1ja sovjetske zasedbene uiprave, ki so plovili ter bilT na tem, da začno s proizvodnjo, Ra ®edbena sila podjetje vdrugič demontirala in Pon^ial*. To niso bili prav redki primeri trii, °d se je take vrste demontaža ponovila kar Krat. tnarP? bi nemško ljudstvo pomirili, je sovjetski li^ , S°kolovski skupno z obema predsednikoma Gr .ne socialistične stranke (SED) Pieekom in izia 'v°hlom izdal v začetku 1947. 1. službeno VfchoH 0 M ključku vseh demon ta ž na ozemlju Javo Nemčije. Kakor ponavadi je tudi to iz-vev^emljala bučna propaganda o neverjetni (p °dušnosti sovjetske zunanje politike. Toda fit’ P0 dfln' izjavi v Vzhodni Nemčiji res Kai't ’ so kmalu potem bili tembolj razočarani ia8ej, ne Rlede na svečane obljube je sovjetska Vala a uprava še naprej neusmiljeno nadalje- * demontažami. s slabšanjem gospodarskega položaja po- nemškem ljudstvu odipor proti sovjetski tjr .^sedbena sila je v Vzhodni Nemčiji demon-^ la temeljito. Dogajalo se je, da je sovjetska Prič"!3 demontirala neko podjetje, pri tem pre-fton Pr‘zadeto delavstvo, da je dolžnost vzhod-k "eiP*kega gospodarstva vsaj nekaj prispevati Si ^doknadi težke škode, ki so jo po krivdi fa-j„ ',Vnesa okupatorja utrpele sovjetske republike, Pri?Im Prijateljsko svetovala, naj v lastno korisl |w no spočetka, ter demontirano podjetje na novo - av.ijo, In ko so delavci to res storili, obrat Politika demontiranja vzhodnonemške industrije je prizadejala vzhodnonemškemu gospodarstvu s povzročitvijo milijardne škode enega najtežjih udarcev Vprašanje zase so tudi reparacije, ki jih vzhodnonemško gospodarstvo daje Sovjetski zvezi iz tekoče proizvodnje. To vprašanje ne obstaja zato, ker bi morda nemško ljudstvo odklanjalo reparacije, ki Sovjetski zvezi pripadajo glede na prizadejano škodo. Prav tako tudi ne zavoljo tega, ker je treba plačevati reparacije Sovjetski zvezi, medtem ko so 6e jim zahodne velesile baje velikodušno odpovedale (Kar seveda ne drži, ker so zahodne sile našle oblike in načine, da svoje zahteve zadovolje.) Kar povečuje nezadovoljstvo nemškega ljudstva, je predvsem dvolična politika sovjetskih oblasti tudii v vprašanju reparacij. Na eni strani navidezno odpušča in daje, v resnici pa jemlje, kjer le more, ne da bi upoštevala potrebe nemškega gospodarstva. Maja meseca t. I. sta Sovjetska zveza in Poljska zmanjšali reparacijske zahteve do Vzhodne Nemčije za 50 odstotkov, zato — kakor je bilo rečeno v poročilu TASS a — »ker je Demokratična Nemčija zavestno in pravilno izpolnjevala svoje reparacijske obveznosti 10 milijard dolarjev«. Ne upoštevaje mnenje bivšega zunamjega ministra ZDA Jamesa Byrnesa, ki pravi, da so sovjetske oblasti samo v prvih povojnih letih pobrale v Vzhodni Nemčiji raznega blaga v vrednosti 14 milijard dolarjev, ima navidezna širokogrudnost sovjetske zunanje politike glede reparacij tudii trugo plat. ki so jo v Vzhodni Nemčiji skušali prpvidno zamolčati, namreč: da mora Vzhodna Nemčija svoje reparacijske obveznosti +z tekoče proizvodnje še naprej oddajati po cenah, ki so veljale 1944. I (in ki so kajpada izdatno nižje, kakor sedanje), in dalje, da Nemci niso smeli izvesti podražitve (ki so jo prav v tem času pripravljali) tistih industrijskih predmetov, ki jih na temelju gospodarske izmenjave pošiljajo v vzhodne države. To 6e pravi, da je sovjetska politika tudi v tem primeru vzela iz žepa »darilo«, ga nemškemu ljudstvu in vsemu svetu pokazala z največjim poudarkom in gostobesednostjo, nakar je ta »poklon« neopaženo zdrknil naztaj v šiiroki rokav sovjetske birokracije. So ist die Sowjelunion nicht nur der naKirliche grobe Handeli-partner tur Deulscfil?n*d. Sie^hilft vins nictil^nur duTch’ Lielerung von Nahrungsmilleln/RohltoHen-und*Maichinen. Sie hal sich nicht nur dadurch als unser Ffeund erwiesen, dalj iie die Reparationssiimme auf die Hallle gekurit und viele Grofjbelriebe und Ggter iuruckgeg’eben hal. Die Sowje!union hal uns geholfen, die Ruslungsgewinnler, Mililarislen und Kriegsbrandstitler. die siih heule in Wesldculschland breilmachen diirfen, unschadlich iu machen. Sie isl der sichere Horl des Friedens in Europa. Sie hal unermudlich unsere Beslrebun-gen lur ein einheilliches, demokratiicbes und friedliebendes Oeulschland unler-slulzl. Deshalb isl unsere Slimme, die w'r am 15. Oktober den Kand.dalen der Nalionalen Front de. demokralischen Deulichland geben, auch ein Gelobnis der ewioen Freundschal! mil «Jer Sowjetunlon, dem beslen Freund deulschen Volkes. dem Bollwerk des Friedens in der gen dei garuen VVelf. Naročenih slavospevov sovjetski birokraciji v vzhodnonemškem časopisju nikoli ne zmanjka. V tem se je zlasti odlikoval »Aufwiirts« — predvolilni list »Nacionalne fronte«, ki je pred oktobrskimi volitvami še prav posebno goreče hvalil sovjetsko politiko v Vzhodni Nemčiji. V. Poleg nekaterih drugih dejanj bodisi v gospodarstvu bodisi v notranji politiki (zastraševanje s permanentnimi »čistkami«, politika nasilja in brezpogojne poslušnosti), ki so spremenila Vzhodno Nemčijo iz zasedene dežele v neke vrete rusko gubernijo, je še vreta drugih vprašanj, ki so za nemško ljudstvo nadvse boleča. Eno teh je vprašanje meje na Odri-Niži, to se pravi dežel, ki jih je po vojnj prevzela Poljska. Ker nimajo argumentov, ki bi to odcepitev opravičili ali pa jo napravili vsaj sprejemljivo, so voditelji Enotne socialistične stranke Nemčije na vzhodu in Komunistične partije na zahodu glede tega vprašanja v hudem precepu. Pomagajo si 6 tem, da je v »Demokratični republiki« vsako razpravljanje o »meji miru« Odra-Niža kratko in malo prepovedano. Kdor koli se z novo mejo ne strinja ali pa bi želel slišati vsaj utemeljitev o potrebi odcepitve vzhodnonemških dežela, tega Pieck, Grottevvohl in Utbricht brez pomislekov ožigosajo kot »sovražnika minit in »imperialističnega vojnega hujskača*. Začasen uspeh te oblike utemeljevanja je v tem, da vzhodnonemško ljudstvo resda mora molčati; trajnejša posledica pa je, da to vprašanje v Vzhodni Nemčiji tli naprej in da se bo nekoč pojavilo v veliko resnejši obliki kot danes. Z diruge strani pa je izguba vzhodnonemških ozemelj povezana z zadrego vodilnih predstavnikov tako imenovane Demokratične republike, dane6 eno glavnih in najuspešnejših sredstev, s katerimi v Zahodni Nemčiji propagirajo idejo revanže. Tesno z mejo Odra-Niža pa je povezano tudi vprašanje beguncev in izseljencev, ki so jih od tam pregnali. Milijoni Nemcev so morali po vojni zapustiti dežele vzhodno od Odre-Niže. Ne samo del, ki se .1© _ s srcem in telesom zapisal nacizmu, marveč vsi, ki so se Čez noč znašli v okviru poljske republike, vsi od prvega do zadnjega. Spočetka so izseljevali v prvi vrsti tiste, ki so bili nacizmu res predani ali poljski državi nezanesljivi, medtem ko so prenekateri delavci, bajtarji in drugi delovni ljudje lahko še ostali. Toda ti so bili deležni ravnanja, ki ni bilo skoraj nič boljše od postoj)ka z nacisti ali junkerji. In končno so se tudi ti morali zvrstiti v milijonsko kolono beguncev in izseljencev. Upoštevali niso niti njihove razredne pripadnosti, ozirali se niso na njihovo politično prepričanje, niti na to, ati so industrijski ali poljski delavci, tako imenovani delodajalci ali kulaki, mali kmetje ali bajtarji Večer narodnih pesmi Novinarsko društvo Slovenije priredi o ponedeljek 27. novembra, pred pravnikom naših narodov, koncert slovenskih narodnih pesmi. Prireditelji so si zadali nalogo, nuditi širokemu občinstvu dostojno manifestacijo ob našem državnem praz.niku in obenem postaviti umetniško kvalitetno prireditev, ki bo zapustila trajen vtis. Za visoko umetniško raven jamčijo sodelavci, mladinski, moški in mešani zbor Slovenske filharmonije ter solista slovenskega narodnega gledališča Rudolf Franci in Ladko Korošec. Mladinski zbor Slovenske filharmonije, ki ga vodi dirigent Avgust Šuligoj, je bil ustanovljen pred poldrugim letom in je od tedaj opravil že čez 10 nastopov po raznih krajih Slovenije. Sestavlja ga okrog 70 pevcev in pevk, samih glasbenih talentov, ki jih je odlični dirigent in vzgojitelj A. Šuligoj izbral iz raznih otroških domov in jih strnil v kvalitetno glasbeno telo. Danes le ta zbor že dosegel umetniško raven bivših »Trboveljskih slavčkov«, ki so po zaslugi svojega ustanovitelja in dolgoletnega pevovodje Šuligoja prepotovali s slovensko pesmijo skoraj vso Evropo, Mladinski zbor Slovenske filharmonije nadaljuje tradicijo »Trboveljskih slavčkovt tem laže, ker uživa vsestransko podporo naših oblasti. Letos poleti je zbor nastopil na glasbenem festivalu o Opatiji in dosegel izreden uspeh. Zagrebško glasilo -»Muitčka revija* je pisalo o tem naslednje:, tPravo presenečenje in odkritje je predstavljal nastop mladinskega zbora Slovenske filharmonije. Odlični in izkušeni dirigent Avgust Šuligoj, ki se ga spominjamo z nastopov »Trboveljskega slavčka* še pred drugo svetovno vojno, je dosegel s tem svojim otroškim zborom velike in zavidanja vredne uspehe! čista intonacija teh izbranih mladinskih glasov, ritmična sigurnost in discipliniranost resnčno presenečajo poslušalca, sveža interpretacija in doživljanje malih umetnikov pa ustvarja neposreden učinek. Posebno pomembno je de]skxg da bo tako kvaliteten mladinski zbor znatno vplival na rast nove mladinske zborovske literature.* Mešani zbor Slovenske filharmonije je bil ustanovljen kot reprezentativni zbor, čigar naloga je, pričeti tam, kjer odneha zmožnost amaterskih zborov: pri velikih koncertnih formah. Zaradi tega je bil tudi izbor pevcev izredno pretehtan, saj so bili sprejeti res samo talentirani in obenem šolani pevci, iz istega razloga pa je tudi štualj njihovih programov posegel v smer velikih form. Škerjančev Sonetni venec, Bravničarjev sHlapec Jernej*, Hapdnnni >Let-ni časi* in koncert Gallusovih del dokazujejo umetniško višino in usposobljenost zbora in njegovega dirigenta Rada Simonitija. Poleg teh telikih del pa je zbor naštudiral skoraj oso pomembno slovensko zborovsko literaturo in jo tudi z uspehom tolmačil občinstvu, o čemer pričajo številni nastopi (preko 100). Mešani zbor Slovenske filharmonije je številčno tako močan — saj šteje preko 90 članov —, da lahko nastopa o oseh treh oblikah zborovskega petja: kot mešeni, moški in ženski pevski zbor. Moški zbor, ki je med drugim nastopil tudi na koncertu Gallusovih NOVE KNJIGE IN REVIJE Mira Pucova: Operacija. Dram«. Knjižnica alovanakega gladaušča 27. Blovenaki knjižni zavori v Ljubljani 1950. Strani 94. A, F. Linhart: Županova Micka. Garrlck-Smoie: Varli. Komedija. Knjižnica slovenskega gledališča 26. Slovenski knjtžni zavod v Ljubljani 1950. Strani 86. Ostrovski A. N.l Goreče srce. Komedija. Knjižnica slovenskega gledališča 25. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani 1950. Strani 148. Zola Emile: Napad na mlin. Novela Mala knjižnica 32. Slnvenaki knjižni zavod v Ljubljani 1950. Strani 54. Ll-Tal-Po; Ppsml. Polovenil Alojz Gradnik. Mala knjižnica 33. Slovenski knjižni zavod 1950. Strani 46. Zivelg fitrfan; Tri novele o ljubezni. Mala knjižnica 34. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani 1950 Strani 100. skladb, se je že oečkrat predstavil kot glasovno uravnovešen, kompakten, svež in močan zbor z odlično intonacijo in velikim smislom za muzikalno oblikovanje. Tenorist Rudolf Franci in basist Ladko Korošec sodita med najboljše pevce ljubljanskega opečnega gledališča; to sta dokazala tako na opernem kot na koncertnem odru, kjer sta z odlično tehniko in muzikalno interpretacijo ustvarila že dovolj kvalitetnih, umetniških večerov. Vsi ti sodelavci novinarskega koncerta so brez dvoma zanesljiv porok, da bo večer slovenskih narodnih pesmi pomemben kulturni dogodek. V. L. INDUSTRIJSKI KRANJ se tudi kulturno vzgaja in razvija Sodeč po časopisju bi gospodarsko razgibanemu Kranju ne pripisali kdo ve kako velike kulturne dejavnosti. Pa ni tako Poglejmo eamo ljudskoprosvetno delo. ŽariSče tega je v centralnem sindikalnem kulturnoumetniškem druStvu -France Prešeren«. Nad 270 delavcev in nameščencev se v njem umetniško razvija, vzgaja sebe ter bližnjo in daljnjo okolico; najboljši hodijo na turneje celo v bratske republike. Moškemu pevskemu zboru — trikratnemu prvaku Slovenije — se je lani pridružil novi, ženski. Po delovni vnemi se z njima lahko meri le godba na pihala. V društvu so še orkester, pionirski harmonikarski zbor, folklorna aku- Stnne Keržič: BRATEC IN SE ST R IC A S talentom, ki ga je dokazal po vojni na Akademiji za likovno umetnost, si je kipar Stane Ker-žič leta 1949 zagotovil vstop v dvoletno specialno šolo pri kiparskem mojstru Fr. Smerduju. V nasprotju s talentiranim sovrstnikom, impulzivnim Stojanom Batičem, ki naglo ustvarja Fila stike večjega ormata in pri tem pogosto podreja forme čustveni razgibanosti, dela Keržič počasi in premišljeno, že od vsega začetka velika samokritičnost do svojega dela se mu je ob študiju znamenitih plastik italijanskih mojstrov lani še bolj razvila. Prav zato lahko razumemo, zakaj imajo vsa njegova dosedanja dela bolj značaj siste- 11®^® * matičnega študija. Akti in portreti — zlasti otroških glavic ima že lepo število — dokazujejo veliko dognanost v formi, kakršne pri drugih mladih talentih zasledimo, pri tem pa izredno subt \ Knjižica lepih zgodb o živalih in ljudeh Domače čtivo, v katerem je beseda o živalih, je našim otrokom vedno dobrodošlo, Če bt »tikali za Vzroki, zakaj so naša starejša kot novejša tovretna književna delca pri najmlajših tako priljubljena, bi jih našli več, Poglavitni pa bo ta, da malokdo od odraslih tako živo čuti z živaljo in se tako dovršeno sporazume z njo, kakor prav oni. Nedolgo tega je izšla Seliškarjeva zbirka dogodivščin s partizanskimi mulami In pionirji so jo hlastno prebrali, Tudi »Zgodba o živalih«, ki jih je napisal Milan Sega, a izdala sedaj Mladinska knjiga v svoji Pionirski knjižnici* »e obeta podoben sprejem. Za to ne potrebujejo posebnega priporočila, le med otroke naj pridejo in same bodo govorile zase, V prikupni, čeprav skromno opremljeni knjižici z nazornimi ilustracijami Nikolaja Omerse je iestero zgodbic. To nis0 le zgodbe o živalih, temveč večidel zgodbe o ljudeh, ki ae z njimi srečujejo. Pisatelj jih pripoveduje na slabih »to straneh vedno v prvi osebi in so ali njegova lastna doživetja ali pa jih sporoča otrokom iz druge roke. Napisane so vse zelo zanimivo, nekatere tudi s tisto napetostjo v pripovedovanju, ki jo zahtevajo neučakani mladi bralci, Njihova velika odlika je lep, tekoč jezik, zgleden za mladinske pisatelje. Zgodbe začnejo s poglavjem: »Dvoje srečanj z divjim zajcem« in te vsebujejo pravzaprav več zgodbic. Ob teh, kakor tudi ob ostalih, razgrne pisatelj za čas pred in po narodnoosvobodilni vojni zna-ilne sličice. Prvo poglavje obsega n. pr, piščeve spomine iz gimnazijskih let, ko »e je zbudila v njem želja, da bi se po-bliže spoznal z divjim zajcem; prvo resnično srečanje z njim nas seznani z drobcem iz življenja treh pobeglih slovenskih internirancev v Italiji leta 1943 in meče svetlo luč na del italijanskega ljudstva, ki jih ie podpiralo; drugo srečanje na Gorenjskem po osvoboditvi pa mimogrede osmeši p0 svojem prejšnjem življenju ja- dikajočega hotelirja. Iz pisateljevih otroških let je »Zgodba o gozdni miški«, odvijala se je na zasneženem Rogu. V »Zgodbi o volku, Borisu in njegovi mami« se najprej seznanimo z desetletnim Borisom, avtorjevem hišnem sosedu, ki ima vidno vlogo v knjigi, Njemu pripoveduje pisatelj v tem poglavju svoje doživljaje z volkovi v Italiji med vojno, v drugem poglavju pa zgodbo »Kako je Ris postavljal Nemcem zasede«, Povest o črnem volčjaka Risu, ki je delal okupatorju hude preglavice, je pravcata povest o živali. Ko jo je slišal Boris, je vzljubil psa in ga takoj hotel videti živega. In‘v zadnji zgodbici drobne knjižnice pripoveduje pisatelj o pustolovščinah dečka in njegove šestletna sestrice v vasici na Gorenjskem, kjer še danes živi Ris, del te zgodbice pa je napisal Boris, njen junak, kar sami Zgodbice, ki jih pripoveduje Milan Šega Borisu, ali katerih junak je Boris, spadajo med najlepše. Vsebinsko najdragocenejše kot podoba časa »o P* vse iz časa pisateljevega življenja v Italiji, Tudi umetniško najboljša, »Se ena o miški«, je od tam, V njsj »pada žival še v večji meri kakor v večin* ostalih poglavij, le v okvir zgodbice. Zato je pisatelj tudi zapisal: »Tole zgodbo o miški, ki pa je v resnici zgodba o nekem dečku iz Rima, vam bom povedal natanko tako, kakor sem jo slišal.« Po miški je petnajstleten Italijan-ček, ki je pobegnil zdoma, da bi se boril proti komunistom v Jugoslaviji, v »kupnem zaporu s slovenskimi interniranci dobil svoje ime Topolino. Tu je le-te, proti katerim se je junaško namenil v boj — spoznal kot dobre ljudi in pozneje izpovedal: »Nikar ne mislite, da sem fašist. Sram me je, če samo pomislim, da sem nekoč kaj takega bil. — Povejte vsem, ko se boste vrnili v Jugoslavijo, da vas ima Topolino rad —.« Tako prinaša knjižica s svojimi lepimi zgodbicami o živalih in ljudeh pionirjem veliko zanimivega in poučnega ter pomeni obogatitev slovenske mladinske književnosti. D. Z M A I EVO SEME 55e veste — v Ljubljani predvajajo te dni lep ameriški film v dveh delih »Zmajevo seme«, Delo je nastalo leta 1944, takrat, ko se je tudi Ameriki zahotelo pomembnih stvaritev, ki naj podžgejo narodnoosvobodilni boj, boj, brez katerega navsezadnje ne more biti miru. Segli so tedaj po pisateljici Pearle Buck in posneli istoimenski roman, v katerem — kol že v drugih — seznanja novi svet s starim, kitajskim. Po knjigi, oziroma filmu »Dobra zemlja« gledamo torej po dolgih letih spet odlomek o Kitajski, tokrat jz njene nedavne zgodovine, Za nas ie film še posebej zanimiv, saj je v njem tudi nekoliko naše poti, Film ni le slikovit prikaz dogajanja med tridesetimi in štiridesetimi leti na Kitajskem, ne odlikuje ga le zastavljanje in humano reševanje neštetih problemov, kar naj končno rodi »zmajevo seme* — nove ljudi, ki bodo znalj živeti — to je prava epopeja ljudskega razvoja. V velikih dnen. ko hitreje zorijo ljudje, postajalo ali veliki ali majhni, se tudi preizkušajo najrazličnejši odnosi, tako med mestom in vasjo, možem In ženo, starši in otroki, kot je na tehtnici vsa prplekloct s starimi resnicami, šegami, predsodki. In vse se kreše — kuje ali krha ob središčnem odnosu, odnosu do domovine Ko |e ta v nevarnosti, je v nevarnosti vse. Poglejmo samo Llng Tanovo družino, Kot vedno, jo najdemo na riževih poljih, kjer se Llng Tan trudi, da čim več naredi, preden zaide sonce. Sinovi, ti mislijo pač tudi na drugo, mladi so še. Srednjemu na primer roji po glavi žena, Biserka, ki je kakor zahodnih: če hoče k njej, če se je le dotakne, je ‘ni več, se ji duša skrije. Domači so mnenja, da jih je ženitni posredovalec z njo opeharil, da pa bi ji moževa palica pomagala. No, srednji brat tega ne zmore, rad ima ženo, ki zna misliti, čeprav drugače kot on, Kupil ji bo zaželeno knjigo in Biserka bo začutila, da Je nima samo zato, da mu rodi otroke in pripravlja jed. Tudi z ostalima sinovoma je Ling Tan zadovoljen, Naučil jih je ceniti mir in »če človek živi spodobno, mu ne škodi še takšno zlo, premaga ga«, jih je opominjal. Prav tako se razume z ženo. Tudi če jo preživi, se ne oženi več, Ji včasih obljublja. Niti tujci, ki baje živijo na drugi strani zemlje — vsaj tako mu razlaga učeni bratranec — ga ne motijo preveč. Tam je itak vse narobe; »Otroci se rode z belimi lasmi, pisati začno z napačne strani, namesto starosti občudujejo mladost in baje tudi hodijo z glavo navzdol.* Huje vznemirja Ling Tann novica, ki jo Je Biserka davi prinesla iz čajnice, tja pa študenti iz mesta: da so vdrli v njihovo zemljo Japonci, ki nosijo v ustih laž in v rokah smrt. Sicer pa se je kmalu sam prepričal o tem. Po zraku so pričele prihajati leteče ladje in spuščati srebrna jajca, ki povsod povzročajo ogenj in razdejanje. Sosednje mesto ja že v plamenih in Ling Tan Že daje zavetje zetu — trgovcu Wu Lienu in njegovi družini, Vas pa je postala otok sredi reke bežečih ljudi, ki ne morejo teči dovolj hitro, da bi pozabili grozo, ki je za njimi. Kaj je desnica? Vsak jo gleda s svojimi očmi, Srednji brat in Biserka zapuščata zemljo, pridružila se hosta mestnim ljudem, ki nosijo s seboj tovarno in se načrtno umikajo. Delali bodo topove in krogle za armado, ki brani domovino pred tujci. Ostali Ling Tanovl ljudje »e s svoje , zemlje ne premaknejo, Zet Wu Ling Tan Lien celo trdi, da je sporazum boljši kot vsak pogum, A tudi dostojanstveni sprejem ni ganil sovražnika, ki se mu hoče »vina In žensk«. »Kaj vse sem videl to noč« je zjutraj zajokal najmlajši brat in Ling Tan, ki je zgubil snaho, bo poslal zadnja sinova v hribe, da izplačajo hudiče, jih stre.jo kot uši. Sicer ni nikakršnega »jutri* več, Wu Lien pa se bo vrnil v mesto; vedno je bil za mir, vseeno, kakšen, da pina in likovna sekcija. Letos je društvo ustanovilo tudi glasbeno šolo, kjer se lahko vsakdo, ki ne utegne v kranjsko glasbeno* šolo, uči raznih instrumentov. Prav tako je novost v društvu igralska družina. Gogoljev »Revizor« bo še letos njena prva predstava na Sindikalnem odru. I ako ima Kranj sedaj dva odra (če ne štejemo manjših po delovnih kolektivih), poklicnemu »Prešernovemu« bo Sindikalno gledališče, vsaj za enkrat, lahko precej resen tekmec, ker so v slednjem tudi priznani kranjski igralci, ki so do profesionalizacije »Prešernovega« gledališča tam nastopali (Vajt Jela, Štuhec Marko in tako dalje). Naštevanje sekcij v društvu seveda zelo malo pove, podroben pregled dela pa bi bil predolg. V kratkem povedano: sekcije so utrjene in delavne. Po večini so prerasle povprečno umetniško raven okrajnih zmagovalcev, najboljše tudi oblastnih. Mnogi delovni kolektivi so še posebej osnovali, če že ne društev, vsaj posamezne umetniške skupine, »Tone Retelj« združuje v dramatski sekciji, orkestru in moškem pevskem zboru delavce in nameščence »Inteksa« Čeprav delata zbor in igralska družina bolj priložnostno je društvo napravilo že lepo število obiskov po gorenjskem podeželju Prav tako tudi »Stane Kovačič« iz »Iskre« s pevskim zborom, folklorno skupino in igralsko družino. Njegov filmski krožek je na primer samo v »Tednu tehnike« imel v 18 vaseh kinopredstave »Tiiskanina« 6icer društva še nima, pridno pa delata folklorna skupina ter dramatska družina, in v »Pletenini« ženski pevski zbor. Le v »Savi«, kjer imajo lepo dvorano, pevovodjo in vse potrebne pogoje, da bi društveno zaživeli, ni zaenkrat še nič drugega kakor silno navdušenje — da društvo lahko ustanovijo! Res je, da je kulturno delo v kolektivih več ali manj kampanjsko in nenačrtno, a delo je vendarle. Poleg naštetih sindikalnih ima Primskovo, ki je sedaj priključeno mestu, še posebej svoje kulturnoumelniško društvo z igralsko družino, pevskim zborom, lutkovnim odrom in dobro knjižnico. Lani so v društvu organizirali celo dober izobraževalni tečaj. Dobro voljo so pokazali tudi v Stražišču, le da je v društvu pevski zbor kmalu po začetku dela onemel, folklorna skupina pa pokaže le od časa do časa nekaj življenja. Knjižnici, oziroma knjižničarju in dramski družini — vsa čast. Toliko o društvenem delu. Uspehe, ki jih je zlasti centralno društvo »France Prešeren« doslej doseglo, pa lahko prav precenimo šele, če poznamo pogoje, pod katerimi njeni člani delajo. Kljub temu, da ima Kranj svoj Sindikalni dom, so bila sindikalna društva (in nekatere sekcije po tovarnah) brez zadovoljivih in zadostnih prostorov Za vaje in za prireditve. Sindikalni dom — že Ime samo pove — je last sindikalnega sveta, posredno pa sindikalnih društev Stavba je bila že pred vojno zgrajena v kulturne namene. Veliko dvorano, ki naj bi služila za koncerte in večje prireditve, je po vojni s pogodbo vzelo v najem kinopodjelje MLO Kranj. Za dve leti, dokler si ne zgradijo večjih, lastnih prostorov, »o rekli, Dve leti sta že zdavnaj mimo, a kinopodjetje še trdno vztraja na »starih pozicijah«, ker si ni oskrbelo lastne dvorane, čeprav mu potrebnih sredstev ni primanjkovalo. Za vsak koncert, ki ga hočejo imeti kul-turnoumetniška društva v svoji dvorani, je prava besedna vojska, zlasti če je na sporedu film, »ki gre«. Takrat niti 3000 do 3500 din, s katerimi si društva drugače dobijo za en večer pravico do lastne dvorano, ni dovolj. Z izselitvijo klnopodjetja (verjetnost pa je zelo majhna, čeprav je v neposredni bližini Sindikalnega doma predvojna kinodvorana danes spremenjena v skladišče), hi se koncertno življenje v Kranju, zelo poživelo, pa tudi gostovanja od drugod bi bila lahko pogostejša Zaradi ki-nopredstav tudi male dvorane Sindikalnega doma društva v popoldanskih in večernih urah ne morejo vsestransko izrabljati. bo le lahko trgoval. Sovražnik ga je vesel, kako pa bi mogli pokoriti deželo brez izdajalcev? In Wu Lien pomaga vzdrževati »red« in kupčuje z opijem, ki z njim Japonci, poleg orožja, uničujejo njegove rojake. V deželi pa je lakota in kuga. Ljudje blaznijo, postajajo zveri — sovražnik pa so reži. Ling Tanu je pobralo oba vnuka. »Kaj je hiša brez otrok. Prekleti, ki delajo vojne! Zakaj se pošteni in miroljubni ljudje ne združijo in uničijo liste...?« Ko bo dobil vest, da mu je Biserka rodila novega vnuka, se bo Idng Tan pomiril in se na pomlad sam vpregel v plug, da poseje seme, ki ga je sovražnik preštet, preden mu ga je izročil. Ce hočejo živeti, morajo zdaj krasti samim sebi, Tudi iz svobodnega ozemlja so jim sporočili, naj, kot bolhe psa. mučijo sovražnika. Dplntj morajo skupno kot prsti ono roke. K Ling Tanu so se vrnili sinovi, da iz bunkerja pod hišo organizirajo napade in sabotažo. Tudi Llng Tan in njegova ženn zagrabita za puško in ubijata. — A ne ubijajo vsi enako. Llng Tan zasovraži svojega tretjega sina, ki je postal pravi koljač. — Wu Lien, ki je s sovražnikom eno oko in eno uho, končno Izve, kje je center odpora. Medlem ko moški govoričijo, kaj zda.j, ukrepajo ženske: Biserka bo zastrupila pijano japonsko gospodo in pogubila izdajalskega svaka. Spet. se je obrnilo leto, okupacija pa je vedno hujša, »Sovražnika ne bomo ugnali, dokler ga sami hranimo,« so ugotoviti na svobodnem ozemlju in ukazati, da kmetje požgejo svoje hiše in polja ter pridejo za njimi, Da bi zapustili svojo zemljo? Ling Tan še ni pripravljen. Ne ve, da mu je zemlja domovina le v miru in svobodi, da hoče Tako je »France Prešeren« z vsejni sekcijami, razen likovne, ki ima svoj la" sten provizorij, go6t tujih prostorov. M*» drugim odstopa pevskim zborom in ko' mornim instrumentalnim ansamblom (trao« kvarteti itd.) prostor Nižja glasbena šol*« oziroma njen direktor tov. Lipar, ki zbora vod* in je tudi podpredsednik društva. Glasbena šola je dobro izrabljena. V treh učilnicah se šola 161 učencev, med te W vštetih 93 učencev glasbene šole »Fran' ce Prešeren«, ki so našli tu zavetišč*. Zvečer pa še pevci.. En0 eam0 picarnp na primer uporabljajo tudi tri učne moči za učilnico. Teoretični del pouka so morali zaTadi take gneče premestiti na Prv0 državno gimnazijo, da gre delo kolikor toliko nemoteno naprej. Stiska za prostore pa vendarle ne •» bila taiko velika, če bi v Glasbeni šol* štirih sob ne zasedali privatniki. Direktor šole tov. Lipar že pet let zastonj P’*® prošnje na MLO in ustno nagovarja nj*' gove člane za izselitev štiričlanske družino in neke privatnice iz šolskih prostorov. Ob tako naglem porastu prebivalstv* v industrijskem Kranju je stanovančsko vprašanje res pereče, vendar no gre, <** bi ga reševale šolel Prihodnjo pomlad bodo dobila kranjska kulturnoumetniška društva svoje prosto**' Okrajni sindikalni svet je dobil denar®8 sredstva za prizidavo novi prostorov » Sindikalnemu domu, kjer bodo lahko vadile V9e »Prešernove« sekcije kakor tud* sekcije ostalih društev, ki so brez la*!’ nih dvoran. Pri graditvi so prostovoljk® delovna sila kranjski delavci in nam*' ščenci. Kredit, ki ga je dobil Sindikalni svet, je tako velik, da bo dovolj sredstev tudi za preureditev sedaj dokaj nesmotrno urejenega Sindikalnega doma. Takoj ko bodo dokončali s p*1' zidavanjem novih prostorov, se bodo 1°* tild Doma, da ne bi kredit zapadel. Nastane pa vprašanje, kam s kiinopodietje’®* ki bo tedaj gotovo-še tam7 Čas bi bil« da bi tudi člani kinopodjetja in MLO *® pričeli resno misliti na to. Odnos MLO do ljudsko prosvete ’® njenih delavcev je precej brezbrižen, h* pred proslavam* in akademijami poznal0 društva. K0 gre za sestavo programa, *° ie nekaj dni pred slovesnostmi, jih pr°' sijo za pomoč. Ob raznih družabnih Prl' reditvah pa se na primer zgodi, da kakor Zveza borcev, pozabijo na kulturn0* umetniška društva in plačujejo raznii® divjim muzikantom (tako imenujejo gj8?' bene »samorastnike«, ki podcenjuj*!0 Igranje po notah) za nekvalitetna LvS' janja. Se nekaj o ljudski univerzi v Krafli’1’ Prva povojna leta so bila predavanja ,®j* univerzi redno enkrat na teden Obi** je bil dober. Sedaj, ko je vodstvo v dragih rokah, pa je delo zastalo, čeprav ®ltj predavateljev, ki bi bili pripravljeni br**' plačn0 delati, niti poslušalcev ne bi PrJ' manjkovalo. Nihče ne more zahtevatii bi poverjenik za prosveto pri MLO, ki ie obenem njegov podpredsednik, član *liV| novanjske komisije, po poklicu upravit*’ osnovne šole, ki zaradi pomanjkanja u»' nih moči tudi v šoli poučuje, sam za v\* skrbel. Skrb za novo, bolj delavno vodstvo ljudske univerze, pa bi bila njeg°v dolžnost. , Kratek pogled v knjižnico: za enkf* rma Kranj dovolj obsežno atndikal®0 knjižnico, a skromno čitalnico, Treba °T misliti tudi na samostojno pionirsko, o*1’ roma mladinsko knjižnico. Saj je v nie8’ okoli 3000 šolarjev raznih vrst. Ustan0' vitev take knjižnice je tembolj umesi’’1!' ker starejši radi posegajo p0 m!adin*k’ knjigah in je zato mladina večkrat Pfl' krajšana pri nabavljanju sebi primerne! čtiva. Nekaj sto metrov stran od okrajne »i® dikalne knjižnice stoji že dve leti zap’'” Ljudska knjižnica z lepo knjižno zb‘r Tako čuvanje knjig res ni potrebno, in ,;, v času, ko na primer delavci v bližnj’ Čirčah ne morejo priti dn lastne kn)rf' nice. Formalno je letos pomladi Kranj d0!^ tudi študijsko knjižnico. Knjige že itn*'^ in ko bosta inventariziranie in uredi*8 katalogov končana, bo začela knjiž®|C redno poslovati. Kam obdržati le prgišče mrtve grude, da jj bo pri tem izgubil domovino, zdaj odločamo,« mu Je zabrusil trt in celo dvignil roko zoper njega. m ■ ""t''«* kot je tale njegov sin — pomisli -Tan — delajo vojno. Šole Rlserka niU.j odprla, oči. »Kako bi mogel biti Pe„ brat drugačen? Se mar nismo vsi sp* menili? Air bomo sploh še kdaj IhTij če čimproj no preženemo tujca? N®u J« sem se streljati in nato dojiti o*1'0!!), zdaj brusi svoje zobke na palro” ,, Samo če izženemo nasilneža, S” p lahko nnučimo dostojnega življenj®' ^ če strahote no bodo prenehale, k®, ga tla naučimo poštenosti, ko pa ho ® , ral Ingatl in slepariti, da bo lahko ?-’v ' j kako bo sočuten, ko pa bo moral 11 , iati. kako bo veroval v človeštvo, ko bodo v sami rodbini izdajalci.* In Ling Tan je z ostalimi vaščan’ žgal dom in polje ter zapusti! s’j zemljo, ni pa izgubil tipanja, saj lp ”n,( s seboi otroka, »zmajevo seme«. 8 nove .Kitajske, fteprav je v filmu precej vnčernj nanizanega materiala in so ni«rM,„ opazne kulise, niti ni vse v redu r. L skami, potpgne glpdalra lepa, vsebina za seboj. Najsi ie vojno-p1'01.,, gandni poudarek šr tako močan, \e »p skozi motiviran in posledifla (!,f,v(||n’ liuhnlh načel, ki jih izpoveduje vc» £ Poleg rnzvojno risanih značajev. razen tujih sovražnikov tudi niso «r .,. beli, prijetno preseneča slikovit I ‘ e. ki pripomore marsikateri sreni do j., zija oziroma lirike, Režiser Jack * zaradi epske širine dela sirer ir \e poglobiti v detailih. vsekakor P8 ustvaril mogočno sliko ljudstva. ; je zavedlo svo|ih pravic in dolžno" M. F SinoptiCna poslala za Bežigradom t€ dograjena ’« nri ir *noi bidrometeorofolke upra-Btvn v SomJteju za vodno gospodarim I.V® rlni za Bežtgra- friiiA stn.° siuoptiono postajo, Namen ®vo«ti ti zahteven načrt torr.°'to,TolJninit delovnimi akcijami; il»n. Pripravljenost in požrtvovalnost ne,?. sindikalne podružnice in uprav-tCj*® vodstva je bjla večja od vseh »a ?anJLzs dnem so bili prostovoljol lin *.r®dbiščui eni so izkopavali zem-Oiin U(t' hBtonirall, tretji zidali itd. >fi je večkrat zavleklo v pozne ittf« ure tn tftko »Inoptična po-kj. nenehno rastla. Imena tovarišev u!?0* Kugliča, Curka, Kolenca, Mia-PoJit' Lampelja in drugih so bila 5,1.,* končne zmage. Uslužbenci io Prih prostovoljno nad 7000 ur in iM-f*,0"! upravi ustanove ogromen bis?„ • Večkrat so prišli nn grad-.Pomagat tudi člani sindikalne “Južniče s Predsedstva vlade. Sov« ^ '30 *a 'ePa zmaga ponoven Uiti 1 kaj zmore enotni delovni ko-£tlv- K. E. IZ DIJAŠKEGA DOMA Brežice, 25, nov. dom v Brežicah so usta ti,*11.Pred petimi loti. Danes livi v V »*e 76 dijakov in dijakinj. Bazen , '*rot 80 v*i gojenci — višje le i *n viSjeiolke i* krškega okraja. Io 3° 8an>eznikl so od drugod. Čeprav d(wom razširili, kapaciteta ne za it,}0?6' Za nadaljnjo razširitev ob lin. > možnosti, vendar trenutno ni in materialnih sredstev, •oh« ** J® *arpn zgradila tri Ptpri *etrtn pa je Se v delu in bo Lli ?imo dograjena. S prouredltvijo diii P Je in jedilnice pa bi lahko nu-111 kosilo tudi dijakom, ki se vozijo. mn?1' .Poslopju je internatska ekono-obiTi’ ki jo obdelujejo člani dijaške *ln® zadruge. Zadruga je n*nn-po vzorcu kmečkih delovnih z« j,l*> vodijo Jo mladinci sami In Mi? pn brigadnem sistemu. Kot je lilln lni navdultnJe za zadrugo ve-ja In delovni polet naravnost vzo pa„’ tako je letos zanimanje za to v ,“.?o gospodarsko-politične vzgoje i 'PloSnem preoej popustilo. Potrebna nrarl— __< ; „ _ i, 11_i ..i... radio. Za razvedrilo je primerno poskrbljeno. Urediti bo treba Se Športni prostor na sedanjem Igrišču, da bo mladina našla razvedrilo tudi v nekulturi. V. M. Kako poteka prevedba delavcev Gorica, 25. nriv. Upravni odbor Tekstilne tovarne Ajdovščina je na množičnem sestanku podrobno pojasnil delavcem uredbo o njihovi prevedbi v nove nazive. Delavci so uredbo sprejeli zadovoljivo ter začeli zbirati podatke o svoji dosedanji zaposlitvi. Tako je komisija za prevedbo do 19. t, m. dala nove nazive razen trem delavoem vsem zaposlenim v podjetju. Tudi Invalidsko podjetje »Istok« Miren bo prevedbo delavcev kmalu končalo. LIP v Ajdovščini Je pokazalo v prvi dekadi dobre uspehe, medtem ko je v drugi dekadi provedba nekoliko zastala. Podobno je bilo tudi v Soških elektrarnah Doblar. Slabo poteka prevedba delavcev pri OOP »Boča«, kjer je komisija do 20. t. m. prevedla le 28 delavcev. V Goriških opekarnah je bilo do 20. t. m. prevedenih samo nekaj delavcev. Tu si je komisija zadala nalogo, da bodo do 1. decembra vsi delavci prejeli odločbe o prevedbi. Nezadovoljiv Je tudi uspeh v Tovarni cementa in salonita v Anhovem, kjer so do 20. novembra prevedli le 9 % delavcev. Glavni virok zastoja je v tem, da se podjetja preveč zanašajo na krajevne ljudske odbore, 6eš da bodo delavci potom prič dobili tu izjave o dosedanji zaposlitvi. Prevedbo bo mogoče pospešiti tako, da bodo delavci v podjetju samem dobili potom uslužbencev izjave, ki naj bi Jih potem pri zastopnikih ljudske oblasti podpisalo priče. Skrajno malomaren odnos do prevedbe delavoev je pokazalo Kmetijsko posestvo Vipolfce, saj ni dalo do 20. t. m. Se nobenih poročil. Podjetje Bastlina v Sentpetru, Tovarna usnja Miren, Sekcija za pogozdovanje Krasa AJSevica in DES Kanal do 20. t. m. sploh Se niso začeli s prevedbo delavcev. H. Živahne priprave na praznik republike SKUD »Miško Krpujec« v Dolnji Lendavi je zadnje meseoe na novo oživel v Številnih sekeijah, med katerimi sta najbolj delavni dramatska in folklorna. V obeh skupinah sodelujejo tudi čliini madžarsko narod- žlvljenje madžarske manjšine v okolici Dolnje Lendave z ustanovitvijo petih kulturno-umetniSkih društev močno razmahnilo. Mladina je poseb-no dolavna v zimskih mesecih. Prt-manjkujo na Ji Se vedno dobrih iger mladinske organizacija. Do-in s tem združena svinje ii-i^edvsem večja aktivnost sekre-gj{»ta ml - I6)» ponašata toliko priboljškov, da Min rano ni težav. Skoda, da je la!?, treba zavoljo kaparja uničen din»Vn iztrebiti, s čimer je mla-,adje n®'5°rtnvRna za okusno domače ^Gni uspeh v internatu jo povpreč-11, .** 25 % boljSl od uspeha na gim-ijl5!31- Kolektiv sam skrbi za lastno ja r*zbo s predavanji dijakov, ali obiskuje predavanja Ljudske uni-!ei ima tudi lastno knjižnico in Folklorna skupina SKUD-« iMifcko Kranjec« v Dol. Lendavi noiti. V dramski »ekoijl sta dve skupini — prva pripravlja dramo »Celjski groije«, medtem ko bo druga na-•topila z igrami v madžarskem jeziku. Posebno dobra jo folklorna sekcija madžarske mladine, ki trenutno nastopa z osmimi pari. Težave imajo le * oblekami, ki sl jih moralo za nastope izposojati od okoliSkih domačinov. Na splošno se je kulturno 2a oddane pridelke naj kmetje dobe takoj denar m^PravIčejio nezadovoljstvo povzro6t kmeti sedanji nocln plačevanje Pfi,ilV”tnT obvezne oddaje in drugih povzroča Ja ni.tjL,,V uovezue ouuajn in urutfih 0T> J*h oddajajo kmetijskim Itn. ,Eam •» odkupnim podjetjem. Prid i i’ ri de jo do plačila oddanih n, "elknv Sele po večmesečnem č«ka-. »• T«ko n. pr. v KLO Vel. Ko jf '8vnip» (okraj Ii.lubljnnaokollra) rt.,etle Se v novembru niso prejeli ,'"*rja zh mleko ki so ga oddali v ^futu ter za drva. ki so jih tudi a*l v avgustu in za krompir, ki so »r.oddall prTe dni oktobra. Za suhe In k *° dolilll nekateri lamo potrdila blaga pa le zmanjkalo. Neki t •'•talk v Vel. Kostrevnlel je moral btip« '•'»enia letoma nujno posekati Ih,* *a ohvezno odajo, les pa Se sedaj nii? *n trohni v gozdn. Dva posest-k|*f| «t« t letu intn. oddala sončnice. d,*'111' jima zaradi pomanjkljive evl-1,8 *e do danes niso plačali. razmere nam kažejo pomanj-Hn'v°*tl ▼ naSI trgovski mreži ter veliko nezadovoljstva In n#,.nJanjs med kmeti In seveda tudi ^."Upanje v nafio trgovino. Za pred 'It*? nbvezne oddaje odkupna oena nl ((!,*• na plačilo pa je ireba čakati "»S« t mesece. Da hi «1 pridobila n0|? trgovina s kmeil ugled lu solld t»t|• jnornmn prejeto blagui takoj pla-"* ni *ein ’’nmn najbolje odgovorili 6i0 „jltoŽbe kmetov. čeS da zahteva-» n''11 plačevanje dajatev točno Oni “Padlem noku, medtem ko morajo J,l.*• oddane pridelke več mesecev 1 na denar. Zato naj bi kmetij-vPr«» ri,*e ln odkupna podjetja tudi »of„*nnJu denarja posvetile več^io- bodo dobili drva ? p Ljubljana, 25. nov. Pr| .ujetje za preskrbo železničarjev le n!“S"lj»askl djrekoiji teleznio, ki fPiiv upravo delavskega sveta ln bdti negn odbora, je drilžno priskr-Sfv n°.nra članom določeno količino *vnin.‘ ndjetje« je »adovoljilo potrebe tejij? Uslužbencev in uslužbencev di-'J* železnic, Se sedaj pa nimajo 0|anl zunanjih edinie. »^nžhenoi postaje Ljubljana so J»v ,'Ker do sedaj dobili žele 600 m* °0!) ».n Jih morajo dobiti le cc». Drva je dobilo šele polovica *lfie 'n 11 n® c®,otn® kn' Zato železničarji skoraj ob koncu leta upravičeno vpraSamo, kdaj bomo dobili drval Lansko leto 70 upravičencev z družinami ni dobilo drv in so jim seveda zapadle, po sedanjem stanju pa bo procent v lotoSnjem letu mnogo vlSJi In bodo delovni ljudje, ki opravljajo težko službo, ostali * družinami brez drv. Nič bolje s preskrbo z drvmi ni v ostalih železniških edinieah. Take napake bo treba brezpogojno odpraviti za kar nem jamčita svet potroSnikov in ljudske inšpekcija J. K. NEDISCIPLINIRANI KOLESARJI Mnogi kolesarji čedalje manj mislijo na red in varnost, v cestnem prometu. Ko kolesarijo po mestu, se kolikor toliko Se ravnalo po predpisih o cestnem prometu, nrž ko pa Jih zanese pot iz mesta, mislijo, da .flm je dovoljeno vse, kar se jim zahoče. V nasprotju s predpisi vozijo po levi namesto po desni strani ceste, ne da hi se zmenili za poSee. In če takega nediscipliniranega kolesarja opozoriš, naj vozi pravilno po desni strani oeste, te navadno Se nahruli, čeS, kaj se pa vtlkaS v to, saj j« tudi na levi strani dovolj prostora. Vse preveč je med kolesarji tudi takih, ki vozijo nt le po levi strani ceste, ampak kar no hodnikih, ker Jih motijo kamenčki na cesti ali pa blato ali mlakuže, pa naj bodo Se tako majhne, Tak .kolesar tl privozi v megli ali temi iznenada za hrbtom, zvonca nima ali pa ga noče uporabljati. luči večinoma tudi ne, In čs se mu brž ne umakneS, le utegne fio podreti in oddirjati nanrej. Zlasti otrooi so v nevarnosti, da Jih taki brezoh*irni kolesarji povozijo. In tudi v takih primerih nohena pametna beseda in nobeno opozorilo nič ne zaleže. Prave bele vrane so med kolesarji taki, ki opozorilo upoštevajo In iiloveka, ki jih je opo*orll, n« ozmerjajo. ... . . , Tudi v predmestjih m drugod po naSIh cestah bo treba napraviti v tem oziru red. Narodna mlltea naj nl pošiljala leteče patrulje, ki bi nedisciplinirane kolesarje ustavljale in kar na mestu primerno kaznovale. Patrulje naj bi pazile tudi na to,, du ne ni vozili po cestah kar po trije ali Štirje kolesarji vltric, kar se tudi dogaja in kar je za peSce Se P”8®bno tako bi lahko odpravili naSem cestnem pro- nevarno, Le sedanji nered metu. ■ ....... tdto ^■®dn>k Sveta za .prnmet * bla-S1*trnr!*rt® J" T •oel»»1u, « “!• “Vm"® za finance in predsednikom *a Predelovalno industrijo izdal ^SVoV? prepovedi naturalne zame-?"loLY!U*n za bla«n) ln drugih vrst 'lenega prometa * blagom. Tl i,,„ n? področju trgovine so nam 1'lts i '® občutno ovirali Izpolnje 2' t« 5 a,!nv blagovnega prometa In *lfiv»iU*®'n Škodovali preskrbi naSIh . ljudi. . nr> zamenjavo smo zadnji ča* {Ih I« 1'egoste.le srečavali v proizvod f' podirtjih. V težnji, da * *a svoje kolektive čim bolj r °, so posameznn podjetja z k!"»tH.tVo Industrijskega blag« tn iJ-Mo » proizvode ali kaklno drugo >,lvzaprav Škodovala delovnim Prt *|„ . \ celoti. Slabe posledice Je . r|t1n in,, tako Imenovana pogojna i1* nrt?. Obstajala Je v tem da trgovska podjetja na de'M> > m Onri? ?v*'a naroHia mrtlop' ' >.1 ; nnf„» 'et-lem saino s poirn.lem. d 'O v,fA\ni bl.i-rom kupila tudi doln drugega blntra, lsp te negutivne pojs^e v ‘,r°UvodiiJl ln trgovini. Ker se je marsikje udomačilo tudi plačovanje raznlb uslug * blagom, prepoveduje uredba tudi te vrsto promet med pod Jetjl. Ne glede n« to, ali Je bilo blagu Izdelano po planu ali Izven plana, smejo odalej proizvodna podjetja prodajati svoje Izdelke trgovski mreži le na običajen uačln. Po pianu Izdelano blago bodo ta podjetja prodajala P« naročilih, lzvenplansko pa trgovekl mreži, ki prodaja blago v prosti prodaji. Uredba prepoveduje tudi samovoljnost v razpolaganju z blagom, ki I* kakrlolli kolt razlogov nl popolnoma v redu. TakSno blago »e bo prodajalo odslej na predpisan način s popustom, ki ho nstrogil stopnji pomanjkljivosti log'! blaga, Ta popust bo znaSal naj manj 10'/» od prodajne ceno normal nega blaga Trgovska predstavništva ali nakupu j vnlcf smejo Se naprej nabavljati blago samo. če Je to blag-o ro« namenjeno I podjetju, za katerega ga nabavljajo J IJredba razveljavlja vse nezakonite | naturalno zamenjave blagu ali pogoci i be o dobavi Nago Hlago, ki Je pri spelo naročnikom v nasprotju pred pl si le uredbe, ho vrnjeno trgovski I mreži oziroma proizvodnim podjetjem. v madžarlčlni. V mestu Lendavi je nedavno začel vaditi pevski *bor, trenutno e »oktetom«, ki pa se bo raziiril. ko bo dovolj pevcev, kar v Dolnji Lendavi ne bo težko. Zadnje čase v Dolnji Lendavi uspeSno nastopa SKUD »Beli Rudar«- Drultvo ima sicer Se začetne težave, toda z dobro voljo, ki jo člani kažejo, jih bodo premostili. Potrebna pa bo pomoč tudi okrajnih prosvetnih funkcionarjev, da bo delovni kolektiv pri i*vorib nafte lahko pokazal uspehe na kulturnem področju. Vsa ta društva se pridno pripravljajo na proslavo 29. novembra. Okrajni Invalidi bodo nastopili že 27. novembra, medtem ko bo prireditev ostalih društev 29- novembra. Na večer pred praznikom bodo v Dolnji Lendavi zakurili velik kres, ki bo združil sprevod, ki ga pripravljajo množične organizaoije. K. Žilava bitka je prinesla zmaoo Store, 25. nov. So nikoli se niso Storskl kovinarji borili s takimi težavami kot leto*. Po vseh obratih so uvedli tekmovanje, da bi ugotovili, kdo zna uspeS-neje premagovati ovire. Tekmovanja so se udeležili tudi delavci v mehanični delavnioii kovači, strugarji, varilci in ključavničarji so bili že od nekdaj pred drugimi obrati. Na posvetovanjih so razpravljali, kako izboljšati način dela ter kako zviSati storilnost in kakovost izdelkov. Med uajvostnejSo delavce v mehanični delavnici sodijo! kovač Jožef Pokeliek, strugarja Ivan Stepanič in Jože Mauer, varilca Frano Tajhmajster in Jožef Zajber In mnogi ključavničarji. Upoštovati je treba, da dola kolektiv delavnice v stisnjenih prostorih, kjer so delavci drug drugemu v napoto, da nimajo dovolj orodja, merilnih naprav, da ne dobivajo redno materiala itd, Pri vsem tem pa niso trpeli v svoji sredi omahljivcev in nergačev. Posehno priznanje zaslužijo udarniki Jakob Verforst, Drago Stritar ter Filip Hrastnik, ki so pokazali pri delu izredno iznajdljivost ln vztrajnost. Mehanično delavnlno vodi strokovnjak in bore« za delavske pravloe, večkratni udarnik tov. Jože Majerle. Pri prevedbi delavcev bo dobil naziv večkratnega mojstra, Kolektiv mehanične delavnice je pod njegovim vodstvom 22. t. m. izpolnil letni plan kot prvi obrat v podjetju. Za večkratnega mojstra bodo predložili Se tov. Ivana Stopaniča. Doslej je komlal.la prevedla že 650 delavcev v novg nazive. 27, t. m. bodo prvič svečano razdelili odločbe o prevedbi. M/R. Partijski dom bo kmalu pod streho Trbovlje, 26. nov, V Trbovljah so začeli prve dni oktobra člani Partije in trontovci graditi partijski dom, ki bo v nekaj tednih pod streho, Na gradbiiču dela nad 140 prostovoljcev z Zagorja, Hrastnika in iz Trbovelj, med katerimi je treba posebno pohvaliti večkratnega udarnika Toneta ZagoriSk«. V poldrugem mesoou so delali prostovoljno nad 10.720 ur. Člani Partije v trbo-! veljskem okra tu so sklenili, da bo vsakdo Izmod njih daroval domu za-služok ormgu delovnega dne. Tako j bodo dom Partijo kmalu Izročili njegovemu namenu, čeprav so nekateri i skuSall zavirati graditev, S. ft VREMENSKO POROfllLO HIDROMKTEOROLOSKE 8L,U*[tE Stanje dne 25. novembra oh 1. orli Nenavadno hitri razkroj visokega zračnega pritiska nad Sredozemljen je po vzročii! vdor dklpnskegft središča z Z« padnegn Atlantika v Biskajski zsliv, katero hitro *e.ne svoje frontalne motnje preko Srednje Evrope, Te motnje so že nocoj dosegle Slovenijo. Danes Je v Sloveniji protežno oblačno z dežjem in najnižjo, temperaturo —Io C v fimnrtnem. V Ljubljani Je znaSal /.račnl pritlek lancs ob 7. url 7BH.fi mm, temperatura raku 6.2» 0. relativna vlaga OS*/«. Vremenska napoved *a nedeljo 2**, ,nivcmbr.il Nestalno vreme t- krnjav1 iliml padavinami. Tctaporftturg brez i bistveno spremembe. OB OBČNIH ZBORIH TELOVADNIH DRUŠTEV Vsestranski telesni vzgoji naivec pozornosti nl v drnStva. Poiščite jll ln Jim skupaj z dosedanjimi priznanimi delavoi uročite vodstvo svojega družtva-Zdej ko smo pred občnimi zbori, mislite veiltko na to, in v vseh pripravah naj vam bo vodilo: v društvene uprave poštene, politično zavedne, isjtrone, nesebične in kar je poglavitno. izJcuSene tovariše in tovarišice.« Jugoslovanska nogometna reprezentanca zapustila London London. 25. novembra. Včeraj zjutraj je odpotovala iz Londona v Beograd Jugoslovanska nogometna repre-zemtanea. ki je 22. novembra igrala neodločeno z nogometno reprezentanco Anglije. Predsednik angleSko nogometne reprezentance je pri slovesu izjavil, da *o naSi igralci Igrali izvrstno, kar je naletelo tudi na ugoden odmev v vsem angleSkem tlaku. Vsi listi so v svojih komentarjih izrekali priznanje jugoslovanskim igralcem in poudarjali, da bi morali angleški igralci sprejeti mnoge stvari od jugoslovanskih IgraJcev. Predstavniki Nogometne zvoze Jugoslavije so se zahvalili predstavnikom Angleške nogometne zveze za gostoljubnost in pozornost, ki so jo izkazali jugoslovanski reprezentanci Športni funkcionarji in britansko občinstvo. Vsa zadnja leta se Je mnogo grovo rilo in tudi pisalo o splošni telesni vzgoji, ki je poglavitna naloga telovadne organizacije. Ta se je v dveh in pol letih močno utrdila in ima danes čvrste temeJje, kljub temu, da vsa društva ne izpolnjujejo nalog v celoti. Po vsej naši republiki se zdaj pripravljajo društva na svoje občne zbore, ki pomenijo za društveno življenje pomemben dogodek. Tu bo članstvo ugotavljalo dosedanje napake in pomnajkljivosti, in kar je poglavi&no, sprejelo bo naloge za bodoče delo. V dosedanji praksi se Je pokazalo, da se društva v glavnem niso zavedala svoje izredno pomembne drui-bene vloge. Prav tako se tudi delavca v teh društvih niso zavedali pomena svojega dala in ga zaradi toga tudi niso izvrševali s pravo zavestjo. Zavoljo tega društva niso v zadostni meri razvila borbe za izboljšanje vadbe, borbe za nove pred-njake in med ostalim tudi borbe sa neokrnjeno uporabljanje telovadnih domov. Vsa ta vprašanja morajo občni zbori razčistiti do kraja, da se bo čJanstvo lotilo dala z mnogo večjo moralno zavestjo. Vprašanje načrtnosti in dviga kvalitete pri vadbi mora predstavljati osrednjo točko piri sprejemanju bodočih nalog. Osnova ln temelj vsega društvenega delovanja je redna vad-bai tekmovanja, nastopi ter vse akademije morajo biti plod redne vadbe oddelkov. Zategadelj bo treba posvetiti v bodoče poglavitno pozornost rednim vaditeljskim uram, kjer se bodo vaditelji načrtno seznanjali s snovjo, ki Jo bodo pozneje prenašali na posamezne oddelke. Reševanje tega vprašanja, ki je za naša telovadna društva najvažnejše, mora biti na skupščinah predmet najbolj resnego obravnavanja. Na občnih zborih bodo društva na-dailje sprejemaj* svoj, društveni koledar. Ta naj ne bo preobsežen, marveč naj zajame program, k,i ga bo društvo moglo izpolni til Kot osrednja točka v društvenem koledarju za prihodnjo leto morajo biti let.nl nastopi in vsaj eno društveno tokmovanjo v vajah na orodju za nižje razrede. Ce bi na primer društva sprejela samo ta program, bi s tem >,e sprejela velike naloge ln tudi gradiva za redno vadbo bi bilo na osnovi tega na pretek. Ker pa bodo mnoga društva sprejela v svoj progam tudi pripravo akademije, tekmovanje v atletiki ali v mnogoboju, pa tudi tekmovanje v smučanju, je treba posvetiti vso pozornost izvolitvi takšnih funkcionarjev, ki se bodo nanje pripravljali že pri redni vadbi. V zvezi s tem se ponovno uveljavlja vprašanje vaditeljev ln ne bo odveč, če zabeležimo nekaj stavkov iz poslanic* načelnika ln načelnice TZS, M Jo je prejelo vse vadeče članstvo! »Pred vsakega člana in pripadnika telovadne organizacije so postavljene velike naloge zlasti glede dviga telovadbe na orodju in glede sodelovanja na II, zve*nem »letu. Vse te naloge boste uspešno Izvršili, če boste upravljanje društva Izročili v roke iskrenim ljubiteljem orgamiza-oije ter nesebičnim delavnem. Se vedno je pri nas veliko Število izkušenih strokovnjskov ki niso vključe- Današnii program JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Ljubljana: Železničar : Crven* ivcudft ob 14.80 url na stadionu ob Tyr-ševi cesti, JSelezničar : Sobota (ML) ob 18. uri. Maribor: Branik : Metalne (Zgb.) ob 14. na stadionu Železničarja Trbovlje: Rudar i Dinamo (Zgb.) ob 14.15 uri. Jesenice: Gregorčič : Proleter (Pulj) Murska Sobota: Sobota : Radnlk (Kuti naj Varaždin: Garnizija (Škofja Loka) : TekBtllac Slavonski Brod: Odred : Crveua zvezda SLOVENSKO PRVENSTVO Ljubljana: Krim : Kladlvar (Celje) ob 10.80 na igrišču Krima DRŽ. PRVENSTVO V KEGLJANJU Ljubljana: Moštveno prvenstvo ob 9. uri na kegljišču Ilirija (remiza v šiški) Tekmovanje posameznikov na kegljišču »Slov. poročevalca ob 17. uri. Ljubljana: Košarkaški troboj med rudarjem I. in V. gimn. na V. gimnaziji. Kolesarsko vojno patrolno tekmovanje ob 8. uri na Rakovniku. Rokometna tekma med reprezentancama univerzo in sred. šol ob 9. uri na igrišču Slovana. Oozdnl tek smučarjev s startom na letnem telovadišču v Tivoliju ob 10. uri. Prijave se sprejemajo do 9.30 na startu. »Slovenc! Imajo svojo plezalno tehniko« pravi graški alpinist Hans Osellmann v svoji reportaži v graškem časopisu »Grazer Montagmorgen«. Hans Osell-mann je dobro poznan našim alpinistom, saj je bi' v poletju 1950 na razpolago prvi in drugi skupini naših alpinistov na GesSus-u. Na povabilo Planinske zveze Slovenije je bil kasneje Gsellmann dva tedna gost slovenskih plezalcev. V Julijskih in v Kamniških je prepleza' nekaj smeri, na žalost pa Ja bilo vreme tako neugodno, da je moral vse ostale opustiti. Kljub temu je z Jankom Blaže-jem preplezal 900 m visoko Spikovo severno steno v novem snegu In v Kamniških preplezal južni raz Skute. Sam piše, da je bil od naših plezalcev prisrčno sprejet. V Ljubljani je Imel tudi dvoje predavanj s slikami, ki sta bili zelo dobro obiskani. Najzanimiveje za nas pa s,o njegove izjave o našem alpinizmu v omenjenem graškem časopisu: »Čeprav je bila Jugoslavija več let po vojni odrezana od zahodno-alpskega alpinizma, so slovenski plezalci dosegli internacionalni nivo! Sicer pa imajo Slovenci popolnoma drugo plezalno tehniko kot Avstrijci, ker Imajo večinoma opravka s krušljivim terenom. Slovenski plezalo!, ki so bili poleti v GesSus-u, so bili brez izjeme prijetno presenečeni o trdnosti kamenine. Da je športna tujistika v Jugoslaviji zavzela tak obseg, je predvsem zasluga velikopotezne pomoči, ki jo nudi država. Tako uživajo člani Planinskega društva, če potujejo v skupinah po 5 oseb, na železnici 85 % popusta. Mednarodni turnir t Amsterdamu Po prvi polovici turnirja Na velikem in močno zasedenem mednarodnem turnirju v Amsterdamu, kjer sodelujejo tudi Jugoslovanski vrhunski mojstri, Je doslej odigranih 10 kol, Cstudl Je turnir Izredno močan, plasma GllgortSa, Pirca In dr. Trifunoviča nikakor nl zadovoljiv. Pogled na dosedanjo tabelo nam kaže velik odstotek neodločenih partij, le vodeči velemojstri so se z nekaj ved zmagami pomaknili naprej. Velemojster Najdorf je s 6 zaporednimi zmagami prišel v vodstvo, vendar je Imel proti 0'Kellyju nekaj sreče 0'Kelly Je ponujeni remi odklonil In po nekaj mlačnih potezah partijo le izgubil, Velemojster Reshew*ky Igra zelo dobro ln je najresnejši kandidat, za osvojitev prvega mesta, toda tudi on je imel s Folt.ysom težavo. Foltys je v zadnji potezi pred časovno kontrolo napravil grobo napako in takoj izgubil, Prav tako je velemojster Btahlherg dobil proti Foltysu čisto re-mi-pozieijo, Kottnauer pa je v nad-močni poziciji spregledal proti Stabl-bergu mat, Pilnlk pa Je v enakem položaju prekoračil čas za razmišljanje. Naš državni prvak Sv»t.o*ar 01 igo vi č je v prvem zaletu podrl Szabndosa, Poraz In zmaga BUSK-a v Mariboru POLET . BUŠK 5 : 4 Za dvodnevno gostovanje državnega moštvenega prvaka v šahu beograjskega univerzitetnega šahovskega kJuba »Vidmar« je vladalo v Marlnoru veliko zanimanje. V prvi tekmi v soboto popoldne Je Polet dosegel proti kombiniranemu moStvu državnega prvava etio najpomembnejših zrong. Ta uspeh je toliko večji, ker domačini niso na prvih sedmih deskali izgubili nobene partije in ker tudi oni niso nastopili v najmočnejši postavi. Dvoboj je potekaj v borbenem in resnem ra/.položenju tako, du je najdaljša partija med fiavčičem ln ing. Mešičkom bila dvakrat prekinjena. Po slabem začetku — Polet jo prvi dve partiji na zadnjih deskah izgubil je kazalo, da bodo domači doživeli težji poraz, toda položaj na ostalih deskah je postajal vse ugodnejši in po dolgotrajni borbi uspeh res ni izostal. Posamezni rezultati dvoboja so naslednji: Kukovec—S. Vukovič 1:0, Krnic—Fotronič remi, Konič—Pavlovič remi, dr. Nomer—Djonln lit), Mlšura —Kostlč M. remi, Ing. Mešiček—Sav-člč remi, prof. Mualovič—-Vujoševia 1:0, Cizelj—Kadovlč 0:1. Lukeš—Mijlu 0:1. BUŠK . ŽELEZNIČAR 6,5 i 3,5 V drugi tekmi, ki j» bUa v nedeljo dopoldne, so imel! mariborski Železničarji težje stališče, ker so morali nastopiti brez dveh najboljših igralcev Njegovana in Ketiš«, a BUŠK je nastopil ojačan s Janoševičem ki je na knndno prispel v Maribor. V nasprotju s prvo tekmo so Železničarji dokazali, da imajo prav v zadnjih deskah boljšo igralce in to prav mladince, ki so od priborjenih točk domačinov prispevali dve zmagi V glavnem ps Je Železničarju za tako težko tekmo manjkalo rutine. Rezultati dvoboja so naslednji: iTa-noSevič^ Ko* 1:0, S. Vukovič—Mikun-da 1:0, Petronič—Poš 1:0, Pavlovič— Kovlar 1:0, Djontm—Babič remi, Ko-stlč m, M ar v! n 1:0. fiavčlč—uasko Viktor 0:1. ViiJoševlč -ftreplnlek 0:1 Radovič—Drobnik 1:0. Mijin— Guzelj 0:1. Golombeks in 0'Kellvja, vendar je na!o T partij zaporedoma remiziral, čeprav je igral v zelo ostrem stilu Mnogi rftojstrl so proti njemu igra',1 striktno na remi in Gligorlč je Imel zato razumljivo težko stališče. Razlika od 1.5 točke za vodečim Najdorfom pa je nastala predvsem zato, ker Je Najdorf partije proti Donnerju. Van d, Bergu In Kottnauerju dobil, dočim Jih je Gllgorič kljuh boljšj poziciji remiziral. Gllgorič Je verjetno pogrešil tudi pri Izbiri otvoritev in tako dopustil nasprotnikom, da so igrali po utrl,ih poteh, dočim je velemojster Najdorf pokazal v tem pogledu precej večjo rutino. Točke, ki sta jih dosedaj nabrala Pirc in dr. Trifunovič, ne dajejo dobre nade za končni plasma. Izgleda. da Pirc ni vedno dovolj izdržljlv, poleg tega pa je nesrečno izgubil dobljeno partijo z dr. Tartakowerjem. Oba poraza dr. Trifunoviča pa greste predvsem ne rečun slabo Izbrane otvoritve, zlasti proti Pllniku. Upajmo, da naši mojstri še nieo po kazali vse svoje moči in bodo drugo polovico turnirja bolj uspešni, kar je predvsem Pirčeva navada, Prekinjene partije so se končale takolei Van Schellinga— Pirc 1:0. Kra mer—Res|iewsky remi, dr, Tartakower —Van Scheltinga remi, Pilnlk—dr. Trifunovič 1:0, Gutraundson—Rossollmo 1:0, 0'Kelly—Van d. Berg remi, Rosso-llmo—Szabados remi. Stanje po 10. kolui Najdorf 8, Ho-ehewsky 7.5. Stahlberg 7, Gllgorič H,5, dr. Buwe K, Rossollmo 5.5, dr, Tarta kowei\ Pirc, Pilnlk, Outmundson, 0’Kelly 5, dr. Trifunovič, V«n fich»l-tinga. Donner 4,5, Kramer, Szabados, Oolombek, Van den Berg. Kottnauer. Foitys 8 in pol. V Avstriji imajo namreč člani Alpenvereina samo 25 % popusta in Se to pri vožnjah nad 30 km Plezalno opremo, ki sl je mlnd alpinist sam skoraj ne more nahaviti, dobijo jugoslovanski plezalci preko društev.* Z navdušenjem pripoveduje GUoll-mann tudi o narodnem parku. * Tako sodi o naSem alpinizmu tujec. Njegove izjave avstrijskim časopisom so za nas kar najbolj ugodne. Tu imamo dokaz, kako tudi /, alpi-nistiko lahko populariziramo naSo so-olallstično državo. Članek nnm jasno in nevsiljivo pokaže na razliko med razmerami pri nas in pri njili. Dejstvo je, da je dnnos naša športna alninistlka na taki stopn.ll, da se lahko postavi z ramo ob rami z avstrijsko, ki ima nedvomno bogatejšo tradicijo kot naša. Lahko računamo, da bo prihodnje poletje obiskalo našo gore veliko število tujcev, če jih bomo znali pritegniti s pravilno usmerjeno tujsko-prometno propagando, že sedaj pa je treba pomislit* na kader vodnikov, ki bo za te goste nujno potreben in ki ga danes praktično ni. Planinska zveza Slovenije naj po možnosti prevzame Iniciativo v svoje roko In Iz vrst alpinističnih inštruktorjev in Izvežbanih gorskih roševalcov Izbere ljudi, ki bodo v bodoči sezoni tm razpolago tujcem, pn tudi vsem drugim, ki si žele ogledati lepote naših sten Tudi na ta način bomo omogočili številnim ljudem udejstvovanje v alplnistlkl, ne da hi zato bilo potrebno obilrno znanjo in plezalna tehnika, s katerima razpolagajo ln rediti. Bell: Grosek Crnl: Janošovli (Triglav) (BU6K) (BUŠK-Triglav .Ljubljana 1D50) 1. d4 8f6, 2. c4 e6, 3. Bf3 b8, 4. g3 Lb7 5. Itga Le7, 6. ft-fl 0—0, 7. Hc8 So4, 8’. Dc3 Sc3:, 9. 3: f5 10. b3 Lili. 11. U>2 c5. 12. Dd2 Sa6. 13 Tadl De7, 14. de Lb2:, 15. Dh2: Sc5:, lli. Dd4 a5, 17. 8e5 Lg2: 18. Kg2: d5, 19. cd Db7, 20. fS ed. 21. Dd5:4 DdSi, 22. Td5: TfeS, 23. Tfdl a4, 24. n ah, 25. ab Sel 26, Tld3 Ta2. 27 KM Sc5, 28. Td8 Kr8^2D. Te8:+ Ke8:, 80. Tt>3 KdN, 31. Sc4 Kc7. 32. TcS Se4, 83. Td3 Tal, 34. 8d3 Sc.5, 35. Tc3 Ta2, Sli. Ke3 Th2 87. Tr4 Kb7, 38. Tb4, Ifc7, 31). Tb5 gli, 40. h3 Tc2, 41. Tb< Tc8+ 42. Kf2 Tc2, 43. K<:3 Tc3+. 44. Kf2 Tc2 remi. Reli: Korhan Ljubljana) Crnl: Ing. Dolak (Zagreb) Kil® LJDBLJANAi UNION angl fllon Ho tlftne pustolovščine bos mesečnik 31 Predstave ob 15., 17.. II), ln 21. url — MOSKVA: smer. film: »Zmajevo seme« I. del. — Hrvaški pregled 9, Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. SLOGA: amer. film »Zmajevo seme« II. del. — Hrvaški pregled 8. — Predstave oh 15. 17, 19. In 21. — TRTGLAVi am«r. film: »Bruca v Ojtfordu« kratki film Slov. Primorje. Predstavi ob 18., 18, ln 20, — SISKA i amer. film »Močvirje« kratki film Za novo zemljo In kruh. Predstavo ob 16., 18. in 20. - LITOSTROJ: franc, film »Človek človeku«, tednik. MARIBOR PARTIZAN: amer film »Zmajevo seme Tl de|., tednik — UDARNTK: »mer. film »Zmnjuvo seme« I, del. — Tsdnlk. POBREŽJU; češki film »Gosli in sanje«, Tednik CELJE METROPOLI ItalJ. Ulm »Mlin na Padu«, film. novosti 20. — DOM angl film »Noro srce« obzornik 43 KRANJ STORŽIOi angl. film »Lju-bavna zgodba«, Filmske novosti 19-SVOBODA: nmer. film »Jane Eyre« Obzornik 44. RADOVLJICAl jugoslov. film »Jeze ro« Mesečnik JA 14 JESENICE: jugosl. film »Jezero«, Me sečnik JA 14. I KAMNIK: amer, barvni film »Napo ! zahna pasem«, Filmske novosti 16 j DOMŽALE: franc, film »Chlochemer-le«. Obzornik 47. BI.ED: angl barvni film >Rdečl če i »•ijčkt«. Filmske novosti 15 '-'OVO MESTO: angl film 7, 37. Tfel Tf6 48. Lf2 TfeB, 39 Le3: Tc3:. 40 Te3: de. 41. Kgl Kf6. 42. g4 Te7, 43. K tl h6, 44. Ke2 h5, 45. Tdl h4, 46. Td3 Tp6, 47, To3: To3:. 48. Ke3; Ke5, 49. a3 In črna odneha. Bell: CanJI Crnl; Slokan (Novi Sad) (Krim) (Mo'tveni finale 1950| 1 d4 Sf«, 2, c4 e6. 3 8c3 d5, 4. Sf3 Sbd7. 5. e.3 c«, li cd ed, 7. Ld3 Ldli. 8 0—0 0 0, 9. h<3 Te8, K). Dc2 8f8 11. «* De7, 12. Sd3 Lc7 13. Tol Se«, 14. Sf8 h6 15, Ld3 Sg5, 16, fig5: lig, 17, Lf5 Srt, 18 l,e4: de, 19. He? g4, :!0 hg Lg4:, 21. 8g3 Dh4, 22. d5 Te5, 33. dc Th5. 24. f4 ef, 25. Lb4 Ug3i in beli od neha. KOČEVJE: franc, film »Clochemerle*. Obzornik 47. VEVČE: amer. film »Večna Eva«, Srh. mesečnik 28, AOATANJ«: ital, film »Rig.ilotto«, FH. novosti 28, ROG. SLATINA: Ital, f|Jm »Seviljski brivec«, Črnogorski mesečnik 9, PTUJ: angl. film ■ 1)uJ nam danes«, Filmske novosti 18. SEŽANA: holandski film »Blngoslov«, Mesečnik JA 15. VRHNIKA: amer, film *Vočnn Eva«, srb. mesečnik 38, DAJALCI KRVI Zdravniški pregledi dajalcev krvi in odvzemi krvi sa bodo vršili v prihodnjem tednu v Zavodu zn transfuzijo krvi v Ljubljani samo v ponedeljek In torek. Prijave v eavodu od 7.30 do 8.80. Opozorilo! dajalec krvi mora biti popolnoma zdrav (ne smo imeti tudi nobenih kožnih lzpuščajevi ter fizično dobro razvit. Starost najmanj 21 let. Med dvema oddajama mora pretoči najmanj dva meseca. — 12 ur pred prijavo v zavodu ne aavživajte mastnih jedi niti alkohola, zajtrkujte »amo orno kavo, čaj kruh, nn mleka, mlečne kave. Dajalec prt katerum ho v krvi ugotovljena mast, alkohol, ali ugo-tovljAno, da daje kri v dveh ustanovah, ho hrszpogoino črtan la sesnnmn dnjslrev. Voznik) rn«nlh vo^il na dan vožnje ne smejo dnll kri. I>nlalcem * došnle povrnemo Mro^fce /n vpžnjo v oh« smeri ipot vlnk lil. r.) na-podlagi prrd' ne vuziivimu — nu kupujto povratnih. Votlini odbor In njegove naloge ob volitvah v Mraine m mestne ilndshe odbore Leto* v decembru bodo volitve odbornikov v ijudske odbore okrajev in iz okrajev izločenih mest. Predpisi za volitve ljudskih odbornikov v naši republiki so urejeni s posebnim republiškim zakonom o volitvah odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS St. 33/1949). Namen teh določil je, da se z njimi volilnim upravičencem zavaruje možno&t, da lahko nemoteno in tajmo izvršujejo svojo volilno pravico ter da se postopek pri volitvah zakonito izvede. Pri nas sodelujejo v samem volilnem postopku ljudske množice neposredno, med drugim s tem, da se iz njihovih vrst postavijo posebni državni organi, ki imajo na voliščih v rokah vodstvo samih volitev. Ti organi so volilni odbori. Volilni odbor in njegovo imenovanje Volilni odbor je državni organ, ki na volišču vodi volitve in takoj po zaključku volitev na samem volišču začasno ugotovi volilni rezultat. Za vsako volišče 6e torej postavi poseben volilni odbor. Volilni odbor imenuje okrajna (mestna) volilna komisija na predlog pristojnega krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora. Volilni odbor je sestavljen iz predsednika in dveh članov, vsi trije imajo svoje namestnike. Odločbo, s katero okrajna volilna komisija postavi volilni odbor, pošlje krajevnemu (mestnemu ljudskemu odboru, ki jo proti potrdilu izroči imenovanemu predsedniku volilnega odbora ter obvesti o imenovanju tudi oba člana odbora in vse namestnike. članstvo v volilnem odboru je častna državljanska dolžnost. Vsak državljan, ki je postavljen za člana ali namestnika v volilnem odboru, je obvezan, da imenovanje sprejme in da svojo dolžnost vestno izvrši. Za člana volilnega odbora ali namestnika je lahko postavljen vsak državljan, ki ima volilno pravico, ni pa potrebno, da bi moral biti iz območja volišča oziroma iz dotične volilne enote, v kateri se nahaja volišče. Clan volilnega odbora ali njegov namestnik ne more biti oseba, ki kandidira v tisti volilni enoti za ljudskega odbornika ali njegovega namestnika. Ce bi žo imenovani član volilnega odbora ali njegov namestnik kandidiral, mu funkcija v volilnem odboru preneha že po samem zakonu in se mora na njegovo mesto takoj postaviti druga oseba. Okrajna volilna komisija je dolžna gledati na to, da so volilni odbori čimprej postavljeni, in sicer zaradi tega, da se jih že nekaj dni pred volitvami lahko skliče na in-^uktažo, kjer se z njimi obdelajo fliočbe volilnega zakona o nalogah volilnih odborov. Naloge volilnega odbora na dan vred volitvami Ob tretji uri popoldne se na dan pred volitvami sestanejo vsi člani volilnega odbora ali njihovi namestniki v poslopju, kjer bo glasovanje. Namen tega sestanka je predvsem, da prevzamejo od krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora proti potrdilu ves volilni material, to je volilne skrinjice, potrebno število volilnih kroglic, overjeni izpisek iz volilnega imenika za območje dotičnega volišča, tiskovine z objavo kandidatur in vse ostalo, kar je potrebno za izvedbo volitev. Sem spadajo obrazci zapisnika ter seznama glasovalcev in sploh pisarniške potrebščine. Skrinjice se takoj pregledajo in se je treba prepričati, če so v redu. Nato predsednik volilnega odbora zaklene skrinjice oziroma zapečati njih ustja tako, da je vsaka skrinjica popolnoma zaprta. Skrinjice se nato v prostoru, ki je določen za glasovanje, postavijo ena zraven druge v istem vrstnem redu, v katerem so bile kandidature potrjene. K vsaki skrinjici je treba postaviti na viden in nedvoumen način tiskovino z objavo kandidature tistega kandidata, za katerega se bo v to skrinjico glasovalo. Za temi skrinjicami se mora postaviti skrinjica brez navedbe kandidata (skrinjica brez tiste). Pri tem delu imajo pravico prisostvovati tudi zaupniki kandidatov, ki se izkažejo s potrdilom okrajne volilne komisije. Ko volilni odbor vse to izvrši, mora sestaviti o svojem delu zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. Nato zapre okna, zaklene in zapečati vrata ter odredi stražo za volišče oziroma za poslopje. Ključ volišča vzame s seboj predsednik volilnega odbora. Naloge volilnega odbora na dan volitev T. Glasovanje Na sam dan volitev se ob sedmi uri zjutraj zbere volilni odbor v volilnem poslopju. Najprej odstrani pe- čat, odpre sobo, določeno za glasovanje, vstopi vanjo in se prepriča, če so skrinjice, kroglice in vse drugo v redu Predsednik volilnega odbora odpre ustja skrinjic. O tem delu in o svojih ugotovitvah sestavi volilni odbor zapisnik, ki ga vsi navzoči podpišejo. Nato predsednik takoj razglasi, da se začne glasovanje. Glasovanje traja v celoti od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer neprekinjeno V industrijskih središčih in rudarskih okoliših lahko okrajna volilna komisija določi drug dnevni čas volitev, vendar mora glasovanje trajati v celoti dvanajst ur. Predsednik volilnega odbora skrbi z drugimi člani odbora za vzdrževanje reda in miru v času glasovanja. Ce bi bilo potrebno, lahko zahteva pomoč Narodne milice, ki je ta dan na volišču pod vodstvom predsednika. Izven omenjenih organov, če jih predsednik pokliče, ne sme nihče priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem. Ves čas, ko traja glasovanje, morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora ali njihovi namestniki. Naloge volilnega odbora opravljajo praviloma člani, kar pa no znači, da bi morali biti ves čas neprekinjeno navzoči. V primeru, če bi se eden ali drugi za kratek čas odstranil, stopi za ta čas na njegovo mesto namestnik, kar se vpiše v zapisnik. Vendar pa mora volilni odbor neprekinjeno poslovati v sestavi treh oseb, članov volilnega odbora oziroma njihovih namestnikov. Ce zaupnik kandidata zapusti volišče, to ne vpliva na potek glasovanja in so glasovanje nadaljuje. V sobo, v kateri je glasovanje, vstopajo volivci po vrsti, vendar nikdar več kot 10 naenkrat. Volivec mora glasovati osebno, in sicer na volišču, ne more glasovati po zastopniku ali da bi zanj glasoval kdo drug. Med glasovanjem daje volilni odbor volivcem potrebna pojasnila. Vsak volivec mora na poziv predsednika volilnega odbora glasno povedati svoj priimek, ime in poklic, v krajih pa, kjer je več volišč, tudi svoje stanovanje. Istovetnost volivca ugotovi predsednik na podlagi osebne izkaznice ali kako drugače. Nato ugotovi predsednik, če je volivec vpisan v volilnem imeniku in v tem primeru obkroži njegovo zaporedno številko v volilnem imeniku, s čimer je označeno, da je vpisani že glasoval. Obenem vpiše tisti, ki vodi seznam glasovalcev, v ta seznam priimek in ime glasovalca ter številko, pod katero je vpisan v volilnem imeniku. Praviloma glasuje vsak voliveo na volišču, kjer je vpisan v volilnem imeniku. Ce pa je po razpisu volitev spremenil svoje bivališče ali iz upravičenih razlogov v zvezi z zaposlitvijo, šolo, ali volilnimi dejanji (n. pr. člani volilnih odborov) na dan volitev ni v kraju, kjer je vpisan v volilnem imeniku, sme glasovati v kraju, v katerem je na dan volitev, ako predloži potrdilo, da je vpisan v volilni imenik. To potrdilo mu izda na njegovo zahtevo ljudski odbor, kjer je vpisan v volilnem imeniku, in sicer najkasneje do tretjega dne pred volitvami. S takšnim potrdilom pa sme volivec glasovati samo takrat, če ležita kraj, kjer je vpisan v volilnem imeniku, in volišče, na katerem hoče ?;lasovati, v območju istega okrajnega mestnega) ljudskega odbora, za katerega se vrše volitve. Ce je n. pr. volivec vpisan v volilnem imeniku na območju okraja Postojna, no more s takim potrdilom pri volitvah odbornikov okrajnega ljudskega odbora Gorica glasovati na območju gori-škega okraja, če se na dan volitev nahaja na območju goriškega okraja. Oficirji JA, podoficirji, vojaški usluž-benoi in slušatelji vojaških šol lahko tudi glasujejo s potrdilom svoje vojaške komande, da so vpisani v vojaškem volilnem imeniku, če stanujejo v območju okraja (mesta), kjer se ta dan vrše volitve v okrajni (mestni) ljudski odbor. V navedenih primerih odda volivec predsedniku volilnega odbora to potrdilo, ki se priključi zapisniku o delu volilnega odbora, v seznamu glasovalcev pa se v opombi zabeleži, da je voliveo glasoval s potrdilom' V zapisniku je treba tudi zabeležiti, koliko volivcev je na volišču tako glasovalo. . Ce bi hotel glasovati nekdo, ki v izpisku volilnega imenika na volišču ni vpisan, a trdi, da je v stalnem volilnem imeniku pri krajev oem (mestnem) ljudskem odboru vpisan, ga mora predsednik volilnega odbora napotiti na ljudski odbor, da prinese potrdilo, da je res vpisan. Lahko 6e namreč zgodi, da je pri prepisovanju izpiskov iz volilnega imenika ime kakega volivca pomotoma izostalo. Ce tako potrdilo prinese, ga je treba pustiti, da potem, ko potrdilo izroči predsedniku, glasuje. Potrdilo se pri- ključi zapisniku o glasbvanju ter se v zapisniku in v seznamu glasovalcev zabeleži, da je volivec glasoval s takšnim potrdilom. Predsednik ali kateri drug član volilnega odbora nato razloži volivcu, kako se glasuje, mu izroči kroglico in ga napoti na mesto, kjer se glasuje. Volivcu mom pred glasovanjem tudi pojasniti, kateremu kandidatu &ripada vsaka glasovalna skrinjica, a volišču je prepovedana sleherna agitacija za določenega kandidata. Ko voliveo sprejme kroglico, jo položi v dlan desne roke. če te nima, pa v dlan leve roke, nakar roko zapre in z zaprto roko pristopi po vrsti k vsaki skrinjioi ter seze vanjo. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu, za katerega hoče volivec glasovati. Ko potegne roko iz zadnje skrinjice, jo pred vsemi odpre, da se tako lahko ugotovi, da v roki ni več kroglice. Ves čas, ko voliveo glasuje, pazi volilni odbor, da volivec ne premesti kroglice v drugo roko in da je ne odnese s seboj. Ce volivec zaradi telesne hibe (n. pr. ,ie brez obeh rok) ne bi mogel glasovati na opisani način, lahko pripelje s seboj drugo osebo, ki glasuje namesto njega O tem odloči volilni odbor in to posebej zabeleži v zapisnik. Vsak voliveo mora potem, ko je glasovanje končal, oditi z volišča, pod tem se razumt I poslopje,, v katerem se glasuje, i njegovo dvorišče. Volilni odbor ne sme odreči glasovanja osebi, ki je vpisana v volilnem imeniku, ali ki je upravičena glasovati na osnovi potrdila. Morebitni ugovori ali pripombe članov volilnega odbora in zaupnikov se vpišejo v zapisnik. Ce bi se zgodilo, da bi hotel glasovati voliveo, za katerega je zabeleženo, da je že glasoval, odredi predsednik volilnega odbora, da se njegov priimek, ime, poklic in bivališče vpiše v zapisnik, a se mu ne dovoli glasovati. Kot smo že povedali, traja glasovanje nepretrgoma ves dan do sedme ure zvečer. Samo v primerih nereda ali višje sile sne volilni odbor odločiti, da se glasovanje prekine za čas, dokler se ne vzpostavi red. Vzrok za prekinitev in trajanje prekinitve glasovanja se vpiše v zapisnik. Ob sedmi uri zvečer se dvorišče alj poslopje (ako dvorišča ni) zapre in se Pihče več ne sme pustiti na volišče. Tistim volivcem, ki so takrat že v poslopju ali na dvorišču volišča, se dovoli glasovati Ce se je moralo glasovanje zaradi nereda prekiniti za, več kot eno uro, se glasovanje za toliko časa podaljša. O celotnem poteku glasovanja se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi važni dogodki. Zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora. II. Ugotavljanje volilnih rezultatov Po končanem glasovanju prešteje volilni odbor neporabljene kroglice in jih shrani v posebno vrečico, ki jo zapečati. Volilni odbor nato po volilnem Imeniku in seznamu glasovalcev ugotovi skupno število oddanih glasov. Ko je to ugotovljeno, začne odpirati skrinjice drugo za drugo in šteti glasove po oddanih kroglicah tako, da predsednik odpre skrinjico, ki je postavljena prva po vrstnem redu, in nato prešteje pred vsemi člani volilnega odbora in navzočimi zaupniki kandidatov kroglice takole: ko jih našteje sto, jih izroči enemu izmed članov volilnega odbora, da jih še ta prešteje, ta pa jih Izroči zaupniku tistega kandidata. katerga glasovi se preštevajo, da jih še on lahko tretjič prešteje. To se ponavlja toliko časa, da se preštejejo vse kroglice ene skrinjice. Nato se takoj vpiše v zapisnik z besedami številka skrinjice, kandidat, za katerega so bili v to skrinjico oddani glasovi, in z besedami število kroglic, ki so bile v skrinjioi. Vsi člani odbora in zaupniki kandidatov se nato podpišejo. Na enak način se odpro po vrsti druga za drugo nadaljnje skrinjice in se preštejejo kroglice, ki so v njih, ugotovi se število oddanih glasov in vpiše v zapisnik. Ko je končano štetje vseh kroglio v vseh skrinjicah, se zapisnik zaključi ter ga podpišejo vsi člani odbora in navzoči zaupniki kandidatov. Pod podpisom se pritisne pečat krajevnega (mestnega) ljudskega odbora. Posebna mnenja in pripombe o delu odbora so tudi tukaj dovoljene in se lahko vpišejo v zapisnik. Ko je vse to končano, razglasi predsednik volilnega odbora javno pred poslopjem, koliko glasov je dobil vsak kandidat. Zapisnik s priključenimi potrdili tistih volivcev, ki so glasovali s potrdili, volilni imenik ir seznam glasovalcev — kar vse skupaj predstavlja tkzv. volilni spis — spravi volilni odbor v poseben omot in ga pod pečatom ljudskega odbora naslovi na okrajno volilno komisijo. III. Postopek z volilnim spisom in volilnim materialom Ako volilni odbor soglasno sklene in na to pristanejo vsi navzoči zaupniki kandidatov, kar vse se mora v zapisniku ugotoviti, sme predsednik volilnega odbora takoj po končani ugotovitvi rezultatov vzeti omot z volilnim spisom s seboj, da ga osebno odda okrajni volilni komisiji. V takšnem primera se tudi volilni material še isti večer vrne ljudskemu odboru. Ce pa volilni odbor ne bi sklenil, da predsednik takoj prevzame volilni spis in ga odda okrajni volilni komisiji, se zapečateni omot z volilnim spisom pusti v volilnem prostoru. Volilni prostor se mora v tem primeru zakleniti in zapečatiti na enak način kakor prejšnji dan ter se odredi straža. Ključ vzame predsednik. Straža ne sme to noč nikogar in pod nobenim pogojem pustiti v to sobo. Naslednji dan po končanem glasovanju se zberejo vsi člani volilnega odbora ob sedmi uri zjutraj pred volilnim prostorom, ga odpro in vstopijo. Prepričajo so, ali je vse v redu in tako, kakor so pustili prejšnji dan ter to v zapisniku ugotove. Nato vzame predsednik omot z volilnim spisom in ga osebno odnese okrajni volilni komisiji; lahko ga spremljajo tudi zaupniki kandidatov in njihovi namestniki. Istočasno se v volilnem prostoru tudi vrne volilni material zastopniku ljudskega odbora, ki mora volilnemu odboru vrniti potrdilo o prevzetem volilnem materialu. Vr praktičnih razlogov in da odpade ves postopek na dan po volitvah, bo volilni odbor praviloma sklenil, da predsednik volilnega odbora takoj v nedeljo zvečer odda volilni spis okrajni volilni komisiji ter da se isti večer vrne ljudskemu odboru volilni material. Volilni odbor je odgovoren, da se tp v redu izvrši, zlasti tudi. da se ves volilni material (skrinjice, kroglice in drugo) v celoti in pravilno vrne ljudskemu odboru. Poslovanje volilnega odbora in kazenske določbe Volilni odbor in vsak njegov član uživa v zvezi s svojim delom posebno zaščito zakona. Ker je včlilni odbor državni organ, se tisti, ki bi volilni odbor ali njegovega člana ob priliki Izvrševanja dolžnosti fizično napadel ali ga razžalil, ali ki bi kakorkoli oviral delo volilnega odbora, smatra, kot bi to dejanje storil nasproti uradni osebi. Nasprotno pa so tudi člani volilnega odbora ob Izvrševanju dolžnosti kazensko odgovorni kot uradne oseTft, če bi svoj položaj izrabljali ali ne bi svojih dolžnosti zakonito vršili. Tako član volilnega odbora kazensko odgovarja. če z zlorabo svojega položaja kakorkoli vpliva na svobodo volivca glede uporabe njegove volilne pravice. nadalje če dopusti, da glasuje nekdo, ki ni vpisan v volilnem imeniku ali ki je že enkrat glasoval, ali da glasuje nekdo na tuje ime. Člani volilnega odbora, katerim je bilo sporočeno, da so odrejeni za to dolžnost, pa ne pridejo ob določenem času na določena mesta, da bi izvršili svojo nalogo, a svojega izostanka ne morejo opravičiti, ali brez upravičenega razloga zapustijo svoja mesta, ali odrečejo podpis na zapisniku o volilnem delu, so tudi odgovorni kazensko. Poročevalska sluiba Da bi se omogočil reden stik volilnega odbora z okrajno volilno komisijo, zlasti v zvezi s potekom samega glasovanja, je potrebno, da se organizira dobra poročevalska služba. Ta gre, praviloma po kurirju, iz vsakega volišča na poročevalski center, ki je po kurirju ali telefonu zvezan z okrajno volilno komisijo. Tudi volilni odbor je od svoje strani dolžan poskrbeti, da bo poročevalska služba na dan volitev pravilno delovala. Kurirji se določijo v sporazumu s frontno organizacijo * Tako so opisane naloge volilnih odborov. Od vestne in točne izpolnitve teh nalog zavlsl hiter in reden potek samih volitev. Ljudski odbori, ki predlagajo, in okrajne komisije, ki imenujejo volilne odbore, bodo gledali na to, da bodo za člane vplilnih odborov postavljeni dobri frontovci. po možnosti tisti, ki so pri tem delu že sodelovali. Kljub temu je potrebno, ker je volilni postopek precej zamotan, da se vsi člani volilnih odborov in njihovi namestniki pravočasno z njim podrobno spoznajo, kakor tudi še posebej s svojimi nalogami, pravicami in dolžnostmi. (OBVEITH.A ) LIKVIDACIJA TRGOVSKEGA PREDSTAVNIŠTVA JUGOSL. CONE STO V LJUBLJANI Trgovsko predstavništvo jugoslovanske cone STO v Ljubljani Dapčevičev trg št. 2 preide s 1. decembrom 1950 v likvidacijo. Priglasitveni rok za terjatve je do 31. decembra 1950, a v tem roku se morajo v izogib sodobnemu postopku poravnati tudi vse obveznosti napram Trgovskemu predstavništvu OPOZORILO Ministrstvo za kmetijstvo LRS jo 14. novembra t. 1. pismeno zadolžilo vsa okrajna kmetijska poverjeništva, da do 1. januarja 1951 predložijo dokončno naročilnico za spomladansko setev. Z ozirom na to zadolžitev opozarjamo vodstvo soc. gospodarstev, t. j. kmetijsko delovne zadruge, zadružne in državne ekonomije kot tudi ostala drž. posestva da bodo okrajni odbori v predmetni zadevi sklicali v prihodnjih dneh posebne konference na katerih se bo ugotovila proizvodnja semena v tem letu in potrebe za prihodnje leto. Zastopnik podjetij, »Kmetijska oskrba« odnosno »Semenarne« bo na teh konferencah prevzel tudi naročilnice in s tem prevzel tudi odgovornost za dobavo. Okrajni odbori bodo pismeno pozvali na konferenco vodstva zgoraj omenjenih obratov; potrebe drž. posestev pod vodstvom generalne direkcije drž. posestev in ministrstva za kmetijstvo ter vojnih ekonomij bomo registrirali direktno. Istočasno opozarjamo vse ostale potrošnike semen državnega sektorja, kot, n. pr. mestne vrtnarije, športna društva itd., da prijavijo morebitne potrebe po travnem semenu pristojnim kmetijskim poverjeništvom. Opozarjamo, da direktnih naročil v nobenem primeru ne bomo upoštevali, ker je v interesu vsakega gospodarstva in povečanja proizvodnje sploh, da pravočasno zagotovimo potrebno seme za sporni a dansko setev je udeležba na predstojp, čih konferencah za vse pozvane oh vezna. Iz pisarne Ministrstva za kmet. LRS. RAZPIS Društvo slovenskih skladateljev razpisuje mesto glasbenega referenla pri Zavodu za avtorsko zaščito. Pogoji: Srednješolska izobrazba z maturo in praksa v administrativni službi ali glasbeni stroki. Prošnji, kolkovani z 10 din, je priložiti: 1. rojstni list, 2. potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. 8. potrdilo-o vpisu v volilni imenik, 4. potrdilo o nekaznovanju, 5. (zrelostno spričevalo), 6. event. spričevalo o glasbenem študiju. 7. kratek življenjepis s točno navedbo dosedanjega službovanja. Prošnjo je vložiti do 16. decembra t. 1. pri Društvu slovenskih skladateljev. Gosposka ulica 8. MESTNO AVTOTAKSI PODJETJE Ljubljana, Slomškova ul. 6. vrši vse prevoze z osebnimi avtomobili na vseh relacijah Slovenije, za državni, privatni in zadružni sektor. Za prevoze porok in slično naročite avtomobile pravočasno. Vsa naročila se sprejemajo v Slomškovi ul. fi., ali telefon 35-7fi. VELIKI SEJEM BO V CELJU 1. decembra t. 1. ob vsakem vremenu. Naprodaj bodo velike količine blaga, kakor tekstilno blago za plašče, za obleke in perilo, trikotaža, moško in žensko perilo, čevlji, železnina, galanterija in mnogo drugih koristnih predmetov. Prodajalo se bo tudi na pre-žigosane kmečke bone. Mestni magazin, Celje. KUPIMO 1 Seljačka radna zadruga »Koča Popovič«, Hrv Dubica, potrebuje sledeče stroje: 1. mizarske stroje, posamezne ali kompletne, za delavnico s 15 mojstri; 2. vertikalni polnojarmenik s priborom, ne glede na premer; 3. parni stroj za pogon manjše žage; 4. 4 samovezalnike; 5. več komadov strojev za pletenje volnenih in bombažnih predmetov; 6. garnituro mesarskih strojev za predelavo mesa (za salamo) na ročni ali električni pogon; 7. varilni aparat; 8. eloktrični vrtalni stroj; 9. električno brusilno ploščo. Plačilni pogoji, stvarna vrednost in pogodba potom banke ali v gotovini. Ponudbe pošljite na npravo te zadruge. 6040 Uprava Seljačke radne zadruge »Koča Popovič« Hrv. Dubica VSEM LASTNIKOM IN KORISTNIKOM GRADBENIH STROJEV NA TERITORIJU LRS V Uradnem listu FLRJ št. 62-50 je objavljena Odločba o reviziji registracije gradbenih strojev. Po tej odločbi in dodatnih navodilih so dolžni lastniki in koristniki gradbenh strojev predložiti Ministrstvu za gradnje LRS prijavo gradbenih strojev na predpisanem obrazcu R-R. Prijavo morajo tedaj predložiti vsi državni uradi, podjetja, zavodi, organizacije in državljani, čigar last je gradbeni stroj, tedaj pripada njihovim osnovnim sredstvom, ali pa, da ta stroj samo začasno izkoriščajo. Za stroje, kjer je v teku postopek za prenos osnovnih sredstev, prijavi stroj dosedanji lastnik. Ministrstvo za gradnje LRS je razposlalo obrazce vsem dosedanjim imetnikom gradbenih strojev (ki so stroje registrirali). Lastniki In koristniki gradbenih strojev, ki obrazcev in navodil ne bi prejeli, naj jih takoj naroče pri Ministrstvu gradnje LRS. Revzijo registracije je izvesti, Ministrstvu za gradnje pa predložiti izpolnjene in potrjene obrazce najkasneje do 30. XT. 1950. Eventualne telefonske informacije tel. 37-47. Opozarjamo vse lastnike in koristnike gradbenih strojev na sankcije v primeru neizpolnjevanja Odločbe po Uredbi o registraciji gradbenih strojev. Ministrstvo za gradnje LRS VABILO NA IZREDNI OBČNI ZBOR Potrošniške zadruge z o. .1. rajona I., Ljubljana, ki bo v petek 1. decembra 1950 ob 19.S0 v sindikalni dvorani, Masaryko-va cesta 15-11. Ker je dnevni red izrednega občnega zbora zelo važen, prosimo zanesljive udeležbe. POZIVI Uprava Rudnika lignita Velenie poziva vse člane delovne brigade .Tanka Rudolfa, ki so konec leta 1949. in v začetku leta 1950 delali na tukajšnjem rudniku in še imajo kake zahtevke na zaslužku, da to čimprej pismeno javijo. Prav tako naj pismeno javijo svoje terjatve zaradi zaslužkov tudi člani drugih frontnih delovnih brigad, ki so lani ali letos delali na tukajšnjem rudniku. OBVESTILO Cenjenim naročnikom sporočamo, da bo otvoritev modnega kmjaškega salona dne 4. decembra 1950 v Ljubljani, Gajeva ulica 9. — Mavrič Edo, drž. obrtni mojsteT, šefic Vinko, zontar Alojz, Stare Niko. POZIV VSEM UPNIKOM Gl. o. ZSS Zaradi reorganizacije finančnega poslovanja sindikalnih organizacij pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve, ki jih imajo nnpram Glavnemu odboru Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani. Miklošičeva cesta 22, najkasneje do 15. decembra 1950. Po sklepu XII. plenuma C. o. ZS.T so v likvidaciji fondi za kulturo in prosveto. fizkulturo in ljudsko tehniko in fond za gradnjo stanovanjskih objektov. Po 15. decembru 1950 prijavljene terjatve GO ZSS ne bo več priznal. Predložiti je tudi vse terjatve, ki se nanašajo na razne delegacije (inozemcev In SKHD). GO ZSS. OPOZORILO Vse traktorske postaje, kmečke delovne zadruge in zasebnike na območju mesta Ljubljane opozarjamo, da je po Uredbi o cestnem prometu strogo prepovedana vožnja (obračanje) pri oranju in obdelovanju njiv s traktorji, kakor tudi s konjsko vprego na zveznih, republiških in lokalnih cestah. Povzročitelji s tem ovirajo promet in nanašajo pri tem delu ogromne količine zemlje na cestišča, kar škoduje cestišču in prometu. Kdor ne bo upošteval tega opozorila, se bo proti njemu uvedel kazenski postopek. M. p. »Cestogradnja«. Ljubljana. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Okrajno podjetje za odkup artiklov v?™6 proizvodnje Ptuj (prej re-pu-j n odkupno podjetje poljskih pridelkov Ptuj) poziva vse upnike in dolžnike, da prijavijo do 15. 12. 1950 vse terjatve odnosno poravnajo svoje obveznosti. Po tem terminu ne bomo sprejemali nobenih terjatev za preteklo dobo. proti dolžnikom bomo uvedli postopanje. Posebno opozarjamo na, to KDZ in KZ okraja Ptuj, Uprava. POZIV VLAGATELJEM Uprava Kmetijske zadruge v Crnl pri Prevaljah poziva vse, ki imajo še nedvignjene hran. vloge bivše hranilnice in nos. v Crni, da vloge dvignejo do 20. XII. 1950. Po tem roku vso predvojne hranilno vloge zapadejo in se n« bodo več izplačevale. -GLEDALISČE- OitAMA Nedelja. 26., ob 15: Caideron: Dama-škrat. Izven in za podeželje, ob 20.: Pucova: Operacija. Izven in za podeželje. Sreda, 29.. ob 20.: Cankar: Pohujbanje v dolini šentflorjanski. Premiera. Izven. Četrtek, 30., ob 20.: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. I. repriza. Izven. V sredo 29. t. m. bo premiera Cankarjeve farse v treh dejanjih »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Delo režira Slavko Jan. 6ceno je postavil arhitekt Molka. Zasedba je naslednja: Petra igra Stane Sever Jacinto Vlado-ša Simčičeva, župana Janez Cesar, županjo izmenoma Polonca Juvanova in Ruša Bojčeva, Dacarja Milan Skrbinšek, llacarko Elvira Kraljeva, Ekspe-ditorico Vida Juvanova, učitelja Svili-goja Lojze Potokar, notarja Maks Fu-rijau. štacunarja Pavle Kovič, štacu-narko Mila Kačičeva, cerkovnika Fran Lipah, debelega človeka Jože Zupan, popotnika Audrej Kurent, zlodeja igrata izmenoma Vladimir Skrbinšek in Bojan Peček, goste igrajo: Stane Potokar. Milan Brezigar, Nace Simončič, Aleksander Valič, Dušan Škedl, Tina Leonova, Ivanka Mežanova. Ples Jacinto je naštudirala Pia Mlakarjeva, violino igra Uroš Prevoršek. Kostumi so izdelani po načrtih Mije Jarčeve. opera Ne-delja 26. ob 20.: Hristič: Ohridska legenda. Izven. dur. Zaključena predstava za sindi-Ponedeljek, 27., ob 20.: Verdi: Truba-kat železniške direkcije. Sreda, 29., ob 20: Hristič: Ohridska legenda. Četrtek, 30., ob 20.: Mascagni: CavaJ-leria rusticana. Leoncavallo: Glumači. II. repriza. Petek, 1., ob 2(1.: Massenet: Don Kihot. Abonma. Red C. DOM KUD »FRAN LEVSTIK« LJUBLJANA-VIO Nedelja, 26. ob 16.: Nušič: »Navaden človek«. Komedija. Igrajo člani kolektiva srečkarjev vojaških vojnih Invalidov rajona IV., terena Gllnce. Re-ilja Miha Kunaver. KUD »SIMONČIČ GAŠPER« LJUBLJ. DOLENJSKA CESTA Nedelja, 26. ob 17.: Linhart: »Županova Micka«. V Domu kulture na Dolenjski cesti. SKUD »IVAN CANKAR« LJUBLJ. MOSTE Lutkovno gledališče v Titovem domu. Nedelja, 20. nov. ob 17.: Grimm-Žužek: »Krojaček-junaček« lutkovna igra v 5 dejanjih. SKUD »IVAN CANKAR« LJUBLJ. MOSTE Nedelja, 26. nov. ob 20.: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Režija Zvan Jaša. SKUD »TINE ROŽANC« DOM KULTURE ŽELEZNIČARJEV LJUBLJ. Nedelja, 26. ob 20. AngeJo Cerkvenik: »Jernač«. Režiser in inscenator Valo Bratina. — Predprodaja vstop-v nedeljo ob 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ter eno uro pred pričetkom predstave v Domu kulture železničarjev, Masarykova 3. KUD »IVAN ROB«, LJUBLJANA Nedelja, 26. novembra ob 17. in 20. uri. Gogolj: »Ženitev«. Gostova- nje v Polju. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Iz Maribora Nedelja, 26. nov. ob 15.30: Marin Dr-žlč: »Plakir«. Zaključena predstava za tovarne in šole. ob 20.: Marin Držič: »Plakir«. Predprodaja vstopnic dve nri pred pričetkom predstave. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 26. nov. ob 19.: B. Nušič: »Žalujoči ostali«, komedija v treh dejanjih. Šestič. Gostovanje v Majšperku. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 16. nov. ob 19.30: Fran Govekar: »Rokovnjači«. Sreda, 29. nov. ob 14.30: Fran Govekar: »Rokovnjači«. SKUD DOMŽALE Nedelja, 26. ob 15.: »Rokovnjači«, Osmič. Ponedeljek, 27. nov. ob 15.: ^»Rokovnjači« (Devetič). Predstava za gimnazijo Kainnik. Torek 28. nov. ob 20.: Akademija v proslavo Dneva republike. Sodeluje gimnazija in SKUD. Sreda, 29. nov. ob 16.: Slavnostna predstava v proslavo Dneva republike: »Rokovnjači« (desetič). VRHNIKA - DOM »IV. CANKARJA« V nedeljo 26. t. m. ob 20. gostovanje pevskega zbora in folklore sindikalnega društva Oblačilne produk. zadruge tz Ljubljane. KUD »OTON ŽUPANČIČ« gostuje v nedeljo 26. t. m. ob 20. url v Prosvetnem domu OF, Korunova 14, Trnovo, s komedijo v treh dejanjih: »Pričarani ženin« Vlada Novaka. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafikah: Pred konjušnico: v Cerkveni ulici in pri Prulskem mostu, ter eno uro pred predstavo pri blagajni prosvetnega doma. RAOII® Spored za nedeljci, dne 26. nov. 1956. Poročila ob 8.66 12.3(1, 15.66, 19.36. 22.60 In 23.55. 7. Jutranji pozdrav — 8.15 Igra tam-buraški orkester KUD »Fran Levstik« iz Viča pod vodstvom Matka Sijako-viča — 9. Kje bo največja hj/drocentra-la v Jugoslaviji. — 9.15 Pisun spored slovenskih narodnih pesmi. — Sodelujejo: Roman Petrovčič. Avgust Stanko |n Slovenski sindikalni kvintet — 10 Dr. Maks Snuderl: Vpliv dogodkov II. zasedanja AVNO.T-a na razvoj državne oblasti nove Jugoslavije — 10.20 Dopoldanski koncert (orkestralna glasba XVII. in XVIII. stoletja) -- 11.30 Oddaja za zamejstvo — 12. Igra orkester mariborske radijske postaje pod vodstvom Draga Lovbeka (Prenos iz Maribora) — 12.40 Zabavna glasba in-objave — 13. Pol ure z« pionirje in cicibane: Primožak — 13.30 Želeli ste -poslušajte — 15.20 O poglabljanju naše £enl«kracije _ 16 Luka Strojin —16.30 Zaostritev napetosti v dolini I-1’!? Napredna Gabrovica — 17.30 Govor ministra za državne nabavne L. Kreseta — 18. Izbor sporeda amaterskih družin v novi igralski sezoni — 18,30 Pohitimo z izpolnitvijo Plana v gozdarstvu. — 19. Premiera v ljubljanski Drami — Cankar: Pohujšanj« V dolini šentflorjanski — Zabav na glasba in objave — 20 Pogovor s poslušalci — 20.15 Operne uverture — 21. Fizkulturna poročila — 21.10 Plesna glasba — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Nočni koncert, — 24. Glas bena medigra — 24.15 Oddaja v italijanščini — 24.45 Zaključek oddaje. -PRES^RBA- IZDA.TA ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC DECEMBER Narodna banka FLRJ Ljubljana bo izdajala živilske nakaznico za mesec december 1950 po naslednjem redu: 27. uov. zveznim in republiškim P®**' jetjem in ustanovam. 28. nov. lokalnim ustanovam in ullČ* nim poverjenikom. 1. dec. lokalnim podjetjem. Za območja rajonskih ljudskih od* borov I., ITI., V. hodo izdajale naka^-nice pristojne rajonske filijale, za območji RLO II., IV. pa se bodo izdaji® nakaznice pri podružnici Narodne ban-ke 601, Tyrseva cesta 1. Izdaja bo vsakokrat od 8. do 11.30. za ulične pover* j eni'k e pa tudi popoldne od 16» do 18* ZAKLJUČEK DELITVE ŽIVIL Poverjeništvo za trgovino in Pr0‘ skrb o MLO v Ljubljani obvešča P°“ trošnike mesta Ljubljane, da bodo P*o* dajalne z racioniranimi živili v sredo dne 29. in v Četrtek dne 30. t. m. *a* prte, zato si morajo potrošniki nabaviti do sedaj razpisana živila in niil° za mesec november t. 1. (moko, sladkor, milo za otroke) razen maščob® do vključno torka 28. novembra t. 1* Po tem dnevu se omenjeno blago zft mesec november ne bo več delilo. Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane. da deli prekajeno slanino na Živilske nakaznice R—fi mesta Ljubija*10 za mesec november 1950 poslovalnic« »Hrana«. Gajeva ulica. ■OIEVSE VEST1- PROŠNJA NOVINARSKEGA DRUŠTVA Prosimo vse, ki smo jim poslali vabiJa in vstopnico za Novinarski koncert v ponedeljek 27. novembra, P® se koncerta ne nameravajo udeležiti, da vrnejo vstopnice najkasneje do ponedeljka. opoldne tajništvu Novinarskega društva. Gosposka 12. V dnevih državnih praznikov d11® 29. in 30. novembra so odobrava P®* slovanje gostinskih obratov do 2. ur® zjutraj in dovoljuje godba in ples. Ko* mite za turizem in gostinstvo pri vladi LRS. Zveza borcev v Oplotnici bo odkril* 29. novembra t. 1. ob 14. uri v Oplet* nici spomenik padlim borcem NOV. Vabimo vse znance-partizane. da 56 odkritja spomenika polnoštevilno iidcI leže. 6050 Zveza hurcov in množične organi7'®' cije OF Podnart-Ovsiše odkrijejo J sredo 29. t. m. ob 10. uri na pokopa^' šču v Ovsišah spomenik padlim borcem osvobodilne vojne. Svojci padli® in vsi ostali vabljeni k odkritju. Obrtna nabavnn-prodnjna zadrug® čevljarjev ln scdlnrjev v Ljubija®1 vabi vse čevljarje, copatarje in sed; larje. da se v proslavo 10-letnice OF udeleže skupnega izleta na zgodovinski kraj pri Sv. Urhu v sredo, 29. t. «■ V primeru slabega vremena pa 30. J-m. Zbirališče pri zadnji postaji cestne železnice v Mostah ob 9. uri zjutraJ-Odbor. Zveza borcev Vrhnika otvori dno novembra planinsko kočo »Partizanski dom« na Rakitni. Koča bo oskrbovan® vse loto ln preskrbljena z jedili pijačami. Kurjene sobe. Dostop •* Kamnika pri Preserju. Vse bralce Delavske knjižnice, Prf Sernova 42, obveščamo, da bo knji*' nica izposojala knjigo do končo® otvoritve knjižnice ob ponedeljkih* sredah in petkih od 12. do 19. ut«-S poslovanjem smo začeli včeraj t. m. Vhod v knjižnico jo na ofl* Prešernove (bivšo Bleiweisove) 10 Gosposvetske ceste. VESTI n MARIBORA- Dežurstvto lekarn v Mariboru: Nedelja 26. t. m. II. mestna lekarna. sposka ulica 12. KOICERT&----------------------- V okviru prireditev v proslavo 15®' Ietnloe rojstva pesnika Franceta Pre' šema bo izvajala Slovenska filharja®' nija pod vodstvom dirigenta Samo Hubada Škerjančevo kantato za soli. zbo" in orkester Sonetni venec. Solisti: R'!' dolf Franci, tenor, Samo Smerkolj' bariton, Tomislav Noralič bas. Pol(’» njih nastopita mešani zbor Slovensk« filharmonije (zborovodja Rado Sin10' niti in orkester Slovenske filharmonije. Tzvedba ho v Roboto. 2. deceffl' bra ob 20.15 v Unionu. Predprodaj® vstopnic v Knjigami muzikalij in «*' cer imajo abonenti rodnih simfom®' nih koucertov svoje sedeže rezervira0? v ponedeljek popoldne in torek c.e dan, nakar začne ostala predprodaj®* OGLASI- TZGUBILA SEM dne 24. nov. t. 1- 0 Tyrševe ceste 17-b do »Ljudske Pr® vicei listnico z eno izkaznico, ra*' •nimi potrdili, živilsko in industrij' skimi nakaznicami ter majhno vs,,.. denarja. Vljudno naproSam P0*.,! nega. najdi Alja, da mi vrne vsaj 'r kaznlco in potrdila (ki niso last) na upravo »Ljudske pravic? ali na naslov: Mežek Marija, “ ševa 47h-IlI.. Ljubljana. KROJNI TEPAJ za vso dam-ko otroško garderobo ter moško P0/,! nudi salon »Kuclar« Knafljeva ■* GRAMOFONSKE PLOSdE. plesne ® lezm naš nad vse ljubljeni in n®, zabni sin in bratec STANIČ1 RKAN^Y; Pogreb nepozabnega dragega bo v P ,j nedeljek dne 27. nov. 1950 ob 15-30 « iz kapelice rv. Janeza na Zalah. — '!rt lujoči: oče Ciril, mati Vera in bra« Vojko in Uroš ter družino Dolf*® Mencej in Stanič. — Linbljana, b' tozarevo. Odgovorni urednlh Oufla.. Noto Naslov 5 .•'elefon uredništva^ D reja uredniški odboj nlštva: Kopitarjeva 6 „ OfffasTfeMiSiUlfc n®”,8D>skega oddelka BO 30 oglasnega oddelka 86-84 — Številka Sekovnega računa 601 90321 0