Navodi k narodnemu gospodarstvu. (Dalje I del.) 6. Po promenjivanju se roba, blago ali kapital množi; ta pomnožek je enak razločku nied tem, kolikorje bilo blago vredno poprej ko se je v drngo predelalo in kolikor zdaj velja. K. p. en fund volne velja 1 fl.; ta se je spredla n ta preja velja 1 fl. 50 kr.; tu se je blago (ali jegpva vrednost) za 50 kr. pomnožilo, kar je razloček med prejšno in zdajno veljavo. Se ta preja stke in sukno 2 fl. velja, je prilika drugi takšni razmeri. Pomnožek blaga ali kapitala je enak razločku med prejšno iu novo veljavo; to hoče reči, da kedarkoli človek kaj preatvarja, veljavo prejša st vari vaiči ia jegovo odškodovaflje ali jegov dobiček j< tolikošeB, kolikor je aova stvar več vredaa. Tako kuie potroši seme, gnoj, delo, živež, cas, da aetvo pripravi; za meBJuje eao vrsto blaga ali kapitala za drugo ia poleg se toliko vbogati, ali blago mu toliko Baraste, kolikor je aetv veče veljave, da mu vse prejšae stroške naplača. 7. Blago ali kapital more biti po svoji aaravi ia veljav dvojih vrst: ako aiu po promenjivaBJu viedaost raste ia pc zameBJivaaju aam dohodke doaaša, se imeaujo živ kapita ali blago aadobiček, ako pa kakor mrtvo brez rabe leži iB mu veljava nikako ue aarašča, iaieaaje se rartv blago, rnrtev kapital. 8. Irnaaio dalje razločevati kapital ali blago v krožao ali promakljivo iav blago stalao ali aeproaiakljivo. Roba, ki vlaslaiku koristi, kedar jo predela ia pre stvari, ali kedar jo od eaega mesta na drugo zameni, imeauje se krožao, promakljivo; tako a. p. ao poljski pridelki, žito, seno; kmetovo, volaa, kože, železo itd., obrtaikovo krožao blago. Različai pripomočki pa in orodje, z kterim sekrožao blago pripvavija, vlastaik živi ia svoj dobiček dobiva, iaieauje se neproiaakljivo, stalao blago, kakor je a. p. kmetovo: zernlja, plugi, braaa, vozi, delavaa živiaa, hrami; obrtnikovo; delavaice, orodje, iaašiae; trgovčevo: železaice brodovje, hraaii. 9. Gotoro zaaaieaje aaai more biti, da v vsaki družbi, sreaji, deželi ali državi, ktera je dobro vredjeaa ia v arečaih razmerab, je obči aagoa ia želeajeai stalea kapital ali blago pomaožiti. Kaiet prodava svoje poljske pridelke, viaogradaik viao ia zato si poleg drugib potreb aakupi več polja ali zemlje, ktero v ajive, travnike ali viaograde predelati aiore; kupi si k temu tudl yeč ia boljšega orodja, kar rnu delo polahčuje, stavi si boljših kozolcev, skedajev ia hraaiov, d? pridelaao blago leži obraajuje, da si aačiaiti boljšib hlevov in pri tem tudi aa dobro svoje staaovaaje ae pozabi. Artizaa ali rokodelec povekša svojo delavaico ali fabriko ia priskrbi si boljšega orodja ia aiašia, po kterib se ma delo polabčaje ia dohodki ranožijo. Trgovec da si aapraviti boljšib hramov ali magaziaov, prodajalaic ali štacua, stavi si biše ia tako v obče bolj ko obrtnija napreduje več se aapravlja cest, železaic, kaaalov i fabrik ia drugib koristaib aapr.iv. 10. To pa je cclo aaravao kakor vele koristao, da v dobrih zadevab je obča težaja za stalea kapital. Krožao blago, bodi ai deaar ali druga roba, se po kakoivai bodi nezgodi, kteri saio ai saaii krivi ali aarn drugi, za kar aie ae aioreaio, lehko zakroži ia pogubi; stalea kapital ali blago pa se le po aialeai porabi. A še več, po stalaem kapitalu pripravIjaaio si krožaega, pridobivamo si dalje ž ujirn leto zaletoai več in več primočkov za aaše aiaogovrstae potrebe: poajcai izročuje zarod zarodu od let do let svoje bogastvo, premožeaje ia srečo. 11. Da pa kteri deželi ali državi stalen kapital res korist, bogastvo preraožeaje ia srečo doaašati more, mora ta biti razaierao oskrbljeaa z vsakovrstaiai stahiim kapitalom ali blagorn. Kaj pornaga kaieta aiaogo lepe plodne zeailje, ako aima z čim prav jo obdelovati? Kaj bi niu koristilo naj več in aaj boljšib pridelkov, ako jib zapečati ia prodati ne rnore ? Kdo se niore tam z trgoviao baviti, kder ai cest, železaic, plovaib rek ia dragib stvari zato potrebaih? Tako naprej se zapletavajo vse druge takošae razmere. *) 12. Zlo važaa vrata blaga ali kapitala je deaar, kteri je v rabi pri vseh že le aekoliko izobražeaih aarodib ; a denar ni diuga aego priporaoček ali sredstvo, z kterim leži druge stvari ali pridelke zaaieajujemo. Pa ta, kot takšea pripomoček ali sredstvo za zameajivaaje, aikakor ni tolikošea del bogastva ia premožeaja ktere dežele, kakor se aavadao aiiali: deaar je le raajbea del bogastva. To vidimo pri posamezaib ljudeb, ia kakor je pri teb, tako je tadi pri družbah, deželah ia državah: vprašajmo n. p. koliko je takšaih kaietov, ki bi irneli toliko gotovega deaara kakor je jibovo kmetijstvo vredao? Koliko j6 drugib ljudi, ki bi ga inieli toliko, kakor drugega blaga?**) *) Opazka. Dalje si te razmere vsakdo lehko razmišljuje in naj pri tem le nekoliko opazuje kakšne so naše zadeve na Slovenskem, kaj so nam naši predniki pripravili in zapustili, kaktna je naša nadloga in zadrega, po tem kakšna je v obče v Avstriji in v pojedinih pokrajinah jenih, promotrujmo Hrvatsko, a po tej še Srbijo, Hercegovino Bulgarijo, Bosnijo, kakssn je tukaj in v kakšni razmeri je stalen kapital itd. **) Opazka. Več o denaru pri oddelku o zamenjivanju. skbBdip