Qi )lž£j0M V//AND f-yuAUCQ..* NO. 96 1 /IMERISKA y* k Ti \ y p j j (—y 4 fi ^ AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY National and Intel fT/RVRT.ANn OHIO TTITTSDAY MORN! OMOVI IMA AM6RICAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 15, 1962 SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR ŠTEV. LX — VOL. LX Zborovanje SDZ poteka naglo v miru in redu: pričakujejo, da bo v četrtek zaključeno CLEVELAND, O. — Kon- podal svoje poročilo odibor za Vencija Slovenske dobrodelne prošnje in pritožbe, nato oa od-zveze se je včeraj z vnemo i'k°r za Prav^a-lotila svojega dela. Zborova- Konvencija je včeraj sklenila ustanoviti dve šolnini za študij nje je odprl glavni predsednik Ulbricht na uradnem obisku v Pragi DUNAJ, Avstr. — Vodnik komunistične partije in vlade Vzhodne Nemčije Warter Ulbricht je prišel včeraj v Prago na uradni obisk. To je prvi uradni obisk vodnika Vzhodne Nemčije na Češkem, ki je občutila trdoto nemške oblasti tekom druge svetovne vojne. Beograd in Washington se bosta razgovarjata o ameriški kovini v Jugoslaviji CLEVELAND, O. — Državno tajništvo v Washingtonn nas je obvestilo o razgovorih med Jugoslavijo in Združenimi državami o ureditvi zahtev odškodnine za zaplenjeno in zaseženo imo-vino državljanov Združenih držav v Jugoslaviji na temelju zakona od 26. decembra 1958 in vseh drugih zahtev nastalih po 19. juliju 1948. Državno tajništvo je vsem onim državljanom, ki so prijavili svojo škodo, poslalo zadevne formularje. Vsi oni državljani, ki imajo na omenjenem temelju kake zahteve glede svoje imovi-ne v Jugoslaviji, naj se takoj obrnejo na državno tajništvo na naslov: Department of State U.S.A., (George W. Spangler), Washington 25, D.C., za podrobne informacije. A.D. razburjenje v Kairu, nič manjše pa v Meki. Razburjenje lahko razumemo: več kot 1,100 romarjev je bilo pripravljenih, da spremlja sveto preprogo na poti od Rde- Venezuela prepovedala obe levičarski stranki CARACAS, Venez. — Oblasti sc zasedle v soglasju z odlokom o prepovedi delovanja Komunistične partije in Mačističnega gibanja revolucionarne levice njune urade po ; vsej deželi. Nikjer ni prišlo pri tem do nobenih neredov. Zastopnik vlade je izjavil, da sta bili ti dve stranjd preje tolpe teroristov kot politične organizacije. Kovali sta zarote in upore. Notranji minister Perez je dejal, da sta obe stranki podpirali zadnji vojaški upor v Co-rupano in pri njem tudi nepc-sredo sodelovali. Javnost je nastop vlade sprejela z razumevanjem in odobravanjem. Večina je prepričana. DJILAS ZANIKAL KRIVDO; OBSOJEN NA 9 LET JEČE Nekdanji Titov najožji sodelavec Milovan Djilas je včeraj pred sodiščem izjavil, da ni kriv, da pa ne bo odgovarjal na vprašanja. V tajni razpravi je bil obsojen na 8 let in 8 mesecev ječe. BEOGRAD, FLRJ. — Ko se slabega” in skuša svet nrepri-je včeraj začela razprava proti čati, da ni boljšega sistema, kot Milovanu Djilasu, ki ga je “Bor-j je kapitalizem in ni nič bolj pa-ba preteklo soboto obtožila so- metnega kot podpirati tega v delovanja v mednarodni mrzli j boju proti komunizmu povsod vojni proti komunistični Jugo-jpc svetu, se pritožuje uradno slaviji in proti komunizmu sploh, je ta izjavil, da se ne smatra krivim, pa poudaril, da ne bo odgovarjal na vprašanja sodnikov in tožilcev. Dajal je> da se glasilo Zveze komunistov Jugoslavije “Borba.” Ob takih obdolžitvah; je jasno, kaj je Djilasa čakalo, pa nai ne bo branil. Njegov uradno |se ^e zan^ zavze^a ce^a vrs*'a zn?’ določeni odvetnik Milovan Vu-;nih oselbn°sti P« raznih državah kovic se je uprl predlogu držav->sveta’ Pos^no v Angliji. “Borba’ te intervencije zavrača in nega tožitelja Aleksandra Ata-nackovica za tajno razpravo, toda sodni senat( sestavljen iz sodnikov Miodraga Stevovica, Milovana Antoniejevica in Branislava Glisica je predlog sprejel. Borba” trdi, da je namen nove Djilaisove knjige “Razgovori Stalinom1* otežiti stališče Jugoslavije na Balkanu — Grki so titovce obdolžili na osnovi te knjige narodne nestrpnosti, težnje po osvajanju in vmešavanju v tuje države —, in razbiti “nevtralni blok.” Knjiga pri- kazuje komunizem kot “nekaj'svobodo. obžaluje. Za zadnji zločin, “izdajo državnih skrivnosti”, je bil Djilas obsojen na pet let, tri leta in osem mesecev so k tej kazni prišteli od zadnje, ki jo še ni v celoti prestal. Tako ima Djilas, ki je star 51 let, presedeti v ječi zopet blizu 9 let. Malo verjetno je, da bo moral kazen zdržati do konca, titovci se bodo nemara le vdali mednarodnemu pritisku Djilasovih prijateljev in ga izpustili “pogojno” zopet na Iz Clevelanda | « in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Olga Benčič s 16116 Grovewood Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske pozdrave in darila. Molitev— Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Mary Novinc. -----0- Senat hoče znižati P0jt^aška letal3 V Moskvi, naše ad poro Indiji za eno četrtino rnimstracije pa ni niti prosila za WASHINGTON, D. C. — Ken-ntdyeva administracija je predlagala v zakonu za podpiranje tujine, naj Indija dobi od nas dobrih $800,000,000 za prihodnje proračunsko leto. Senatni odbor Za zunanjo politiko je znesek znižal za dobrih 25r/<. Hotel je da sta stranki s svojim doseda-!s tem povdariti, da mu indijska njim delo to zaslužili. Predsednik Betancourt je bil izvoljen pri volitvah, ki so bile svobodne in brez vsakega političnega pritiska, kot jih dežela politika ni prav nič všeč. Ne ugaja mu, kako je Indija s silo zasedla portugalsko kolonijo Goa, kako noče plebiscita v Kašmirju, kako se noče odlo- ne pomni. Njegova vlada je|čno upreti komunističnemu usmerjena malo v levo in sodeluje z “Zvezo za napredek.” Prav zaradi tega so skrajni le- čega morja do Meke. Preprogo ^vičarji proti njej. Zavedajo se bi namreč morala prinesti po- predobro, da bodo izvedene so-sebna karavana s primernim cialne reforme odstranile vzro- številom kamel. Torej preproga, kamele in romarji, kdo bi se ne razburjal v arabskem svetu! k revoluciji. ke nezadovoljstva in s tem možnost uspeha njihovega ščuvanja vdoru na indijski severni meji, kako Nehru hoče dajati lekcije vsemu svetu, sam se pa ne drži niti lastnih naukov, kako njegov minister Krišna Menon v Zdru-štvu narodov udriha, če le more, po Ameriki itd. Na Kapitolu so tudi nejevoljni, da je Indija sedaj kupila vo- CLEVELAND, O. — Bivši predsednik Eisenhower se je pripeljal skoraj naravnost iz Kalifornije v Washington, da da tam prekontrolirati svojs zdravje in zdravje njegove stranke. Njegovo zdravje je hvala Bogu v redu, zdravniki niso našli ničesar, kar bi jih moglo vznemiriti. Zdravje 'republikanske stranke ne izgleda tako dobro kot njegovo. Kennedy je republikance tako močno izrinil iz javnosti, da se tam le s težavo uveljavljajo. Da bi se, so povabili Eisen-howerja v Washington, da se z njim posvetujejo o bodočen strankinem delu. Eisenhower jim je povedal, kar misli, za javnost je pa izdal svoje poglede v posebni tiskovni konferenci. Na njej se je med drugim dotaknil tudi demokratske stranke ih Kennedya. Ni jih pa hu-oončno in soparno. Najvišja do oplazil. Trdil je samo, da crnperatura 90. — Včeraj je bilo Kennedy ne zna varčno gospo-v Clevelandu 91 stopinj, doslej .dariti in da njegova administra-na.ibolj vroči 14. maj, kar jih za- Republikanci iščejo volivna gesla za jesenske volitve Piski poznajo. cija vse preveč spodriva državne, okrajne in občinske uprave. Eisenhowerjeva izjava je dala število so vključene tudi države krizi, bo šel po ovinkih v tiste republikancem povod, da so zad- New York, Pennsylvanija, Ka- namene, ki obenem podpirajo njo nedeljo poskusili, da našli- lifornija in Ohio! Kennedy je1 kajo Kennedya z njegovo upra- povečal izdatke v novem prora-ve kot politika, ki razmetuje de-|čunu, ki bo v veljavi po 1. juh-nar in se nič ne briga, kako bo ju za celih 9 bilijonov! V par kril povečane federalne stroške, [letih bo pa federalni proračun Prva sta se oglasila oba repu- preskočil 100 bilijonov! blikanska prvaka senator DirK-j Republikanski senator Hugh sen in kongresnik Halleck in v Scott se je zagnal v Kennedyeva skupni izjavi trdila, da je Ken- javna dela. Kritiziral je Kennedy tako zavozil federalne fi- nedyevo zahtevo po kreditu v položanje se bo videlo po pisa-nance, da ne moremo niti misli- znesku $600,000,000 za javna de-!nju nevtralnega časopisja, po ti, da bo mogel znižati davke, la, ki so zanje izvršeni vsi na-'pismih, ki jih bodo senatorji in Se celo brez znižanja davkov bo črti, toda še ni jasno, ali so res (kongresniki dobivali, in po šte-sedanji federalni proračun po- že sedaj potrebna, še boli se je vilu dopisov, ki jih bodo časo-kazal precejšen primanjkljaj.'zagnal v Kennedyev predlog, piši objavljali. Na drugi strani Kennedy brez- naj mu Kongres da pooblastilo) Po dosedanjih skušnjah se na-obzirno grabi zase nove in nove kar za 2 bilijona, pri čemur naj(ši volivci le malo brigajo za gos- tudi demokratsko politiko. Kennedyevo željo po pooblastilu za 2 bilijona je napadel tudi republikanski senator Ku-chel. Ali so republikanci našli pravo geslo za jesensko volivno kampanjo, to bodo morali volivci šele povedati. Njihovo raz- pristojnosti, Le v ta namen je b: samo predsednik imel pravi- podarska vprašanja, dokler niso nastavil v prvem letu svojega co, da odloča, kje se bo ta zne- v nevarnosti njihove službe. režima 78,000 novih uradnikov, sek .porabil. To je, tako ie trdil Ako bo novi proračun tak, kot ga 'senator — čista volivna agitaci-hoče imeti federalna administra- ja. Denar bo Kennedy obljubil ci.ia, bo sredi poletja 1963 na-[tam, kjer bodo njegovi kandi- rastlo število novih uradnikov datje pri jesenskih volitvah sta- 'federalne stroške in ne samo na na okroglo 125,000. Oba politika jh pred nevarnostjo, da pogorijo'dobičke, ki jih imajo od federal- Tem manj se brigajo za javne izdatke. Alko bodo torej republikanci res pripravili volivce do tega, da bodo ponudbo. Kar misli senat, je zvedela hči predsednika Nehruja, ko je ravno zadnje čase predavala po deželi. Povsod je slišala vprašanja, ki sc ji povedala, kako malo da naša javnost na sedanjo indijsko politiko. Da bo slika popolna: naš sedanji poslanik v Indiji Galbraight se je naveličal Indije in bi rad prišel nazaj. Po domače povedano, je razočaran. Položaj konservativoav v Vel. Britaniji negotov LONDON, Vel. Brit. — Občinske volitve pretekli teden so pokazale, da se trenutno volivci v velikem številu obračajo od konservativne stranke. Konservativna stranka je izgubila v Angliji in Walesu 558 mest v občinskih svetih in večino v teh svetih v 37 mestih. Delavska stranka je dobila pri istih volitvah 294 novih odbornikov, liberalna pa celo 332. Krepitev liberalne stranke, ki je v zadnjih desetletjih prišla ob vso nekdanjo moč, je po sodbi poznavalcev političnih razmer zanimiva, vendar je važnejše, da se je začela krepiti delavska stranka, ki je glavni tekmec konservativne. Njeni iz-gledi za zmago pri bodočih splošnah volitvah so se zelo izboljšali in konservativci postajajo negotovi. Filipinski predsednik odpovedal obisk v ZDA MANILA, Filip. — Predsednik republike Diosdado Mac?.-pagal, ki je koncem tedna naročil poslaniku v Washingtonu, naj se vrne domov “na posvet,” je danes objavil, da iprihodnji mesec me pojde na obisk v Zdru žene države. Macapagal je nejevoljen, ker je Predstavniški dom Združenih držav pretekli teden zavrnil predlog za plačilo 73 milijonov škode Filipinom, ki so jo ti utrpeli tekom druge svetovne vojne, ko so se na njih vojskovale Združene države in Japonska. Izjavil je, da je zelo zaskrbljen zaradi bodočega razvoja odnosov med obema deželama. Predsednik Kennedy je skušal Macapagala pomiriti z osebnim pismom, v katerem mu je obljubil, da bo predlog stavil Kongresu znova v odobritev. Izgleda, da ta korak predsednika Združenih držav Filipincev in njihovega predsednika ni pc-miril. Ni mogla pomagati sta tudi trdila, da ima federaci- 'ipH njih. Denar, ki naj bi bil ja že v 30 državah več uradni-,v smislu zakona namenjen za kov, kot je tam državnih. V to Iboj proti grozeči gospodarski nega gospodarstva, se jim bo posrečilo nekaj, kar se do sedaj ni še nobeni politični opoziciji. On: “Ali te nisem prosil nikar nikomur ne povej, da sva se zaročila?” Ona: “Ne morem pomagati! Tista sovražna sosedova Mina, mislili tudi na mi je zabrusila v obraz, da je vzrok, da se še nisem poročila ta, ker mi še noben bedak ni hotel predlagati ljubezni. To me je razkačilo in dvignilo, da sem povedala, da si mi ti.” — Zadnje vesti ALŽIR, Al. — Skupine muslimanov so vdrle v evropski del mesta in pobile 18 Evropcev kot maščevanje za muslimane, ki so jih tekom zadnjih tednov pobile skupine tajne vojaške organizacije. Trdijo, da je bil to izbruh trenutne jeze, da pa je vodstvo alžirskih domačinov še vedno za ohranitev s Francijo sklenjenega premirja. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy bo danes dopoldne ob pol desetih na posebnem sestanku v Beli hiši razložil vodnikom obeh strank v Kongresu položaj v jugovzhodni Aziji in ukrepe, ki jih je v zvezi s tem podvzela vlada Združenih držav in jih še namerava v najbližji bodočnosti. — Okoli 2,000 marinov, ki so pripluli z oddelkom sedme flote v Siamski zaliv, se utegne vsak čas izkrcati in oditi na tajsko-laoško mejo v smislu vojaškega dogovora s Tajsko in v okviru obveznosti SEATO. WASHINGTON, D. C. — Nov poskus podpornikov vlade o- mejiti debato v Senatu o prepovedi skušenj za priznanje volivne pravice je včeraj propadel. Predlog, ki se je vlada močno zavzemala zanj, bo za letos obtičal. HAAG, Hol. — Holandske oblasti iz Nove Gvineje poročajo, da se je tam izkrcalo okoli 100 indonezijskih padalcev, ki jih holandske vojaške sile zasledujejo. PARIZ, Fr. — Danes sc je začela v Parizu razprava proti bivšemu generalu R. Salami, vodniku Tajne armadne organizacije, ki skuša z nasilji nad domačini v Alžiriji ohraniti to deželo Franciji, med tem ko je vlada De Ganila odločena priznati Alžiriji neodvisnost. Ameriška Domovina V vi ■ ■/1 c-%i—»i<» rvt * 6117 St. Cialr Ave. — HEnderaon 14)626 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA» Z& Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za I mesece Z& Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 88 No. 96 Tuesday, May 15, 1962 vah, celo v veliko nevoljo angleških unij, ki ne morejo žrtvovati toliko sredstev, kot jih žrtvujejo AFL-CIO unije. Toda v tem slučaju je namen podpiranja splošen in ni omejen na posamezne gospodarske panoge. Zato se nad njim do sedaj še ni nihče spodtaknil. Kaj bodo posamezne vlade rekle na Reutherjevo akcijo, bomo šele videli. Reutherjeva akcija ima že enega sovražnika prav pri nas doma. Naše tri velike avtomobilske tovarne General Motors, Ford in Chrysler imajo v dolgi vrsti držav svoje tovarne, velikokrat niti ne pod svojim imenom. Na delavce v teh tovarnah se bo Reutherjeva akcija posebno vrgla. Reuther ne vidi namreč nobenega razloga, zakaj naj bi ameriška podjetja izrabljala tuje delavce v svojih tovarnah v tujini, da delajo potem z uvozom konkurenco ameriškim avtomobilom, ameriškim avtomobilskim delavcem pa grenijo kruh. Ako hočejo delati avtomobile v tujini in to robo prodajati v Ameriki, naj na tujem plačujejo delavce ravno tako kot v Ameriki! Ne dvomimo, da bo naša javnost dala prav avtomobilski uniji in da se ne bo menila za pritožbe našega kapitala, ki je naložen v tuji avtomobilski industriji. Zunanja politika avtomobilske unije BESEDA IZ NARODA Unija avtomobilskih delavcev, ki jo vodi znani unijski prvak Reuther, ni samo znana po svojem vplivu, ki ga ima v unijskih vrstah, politiki in demokratski stranki, ampak tudi po premoženju. Za slabe čase ima na strani okoli $60,-000,000 povrhu pa je njen štrajkovni fond narastel nad $40,000,000. Nevarnost štrajkov je za unijo vsaj začasno minula. Dokler bodo demokratje gospodarili v Beli hiši in na Ka-'pitolu, si bodo avtomobilske tovarne gotovo premislile, da poženejo svoje delavce v štrajk. Nima torej smisla, da bi štrajkovni fond rastel še naprej s pripisom obresti in prispevkov. Zato je predsednik unije Reuther prišel na originalno idejo, da začne unija z lastno zunanjo politiko. Njegova zunanja politika se seveda ne bo pečala na primer s hladno vojno, oboroževanjem itd, imela bo čisto druge cilje. Skušala po organizirati avtomobilske delavce povsod po svetu, kjer še niso organizirani. Njena zunanja politika bo torej v primeri s federalno zelo omejena, pa bo vendarle važna. Podlaga za tako zunanjo politiko avtomobilske unije leži na dlani. Ameriški avtomobili so sicer priljubljeni po vsem svetu, toda so izredno dragi za tistega, ki ne mo^ računati svojih dohodkov v dolarjih. Zato naleti izvoz ameriških avtomobilov povsod na težave, ker so domači avtomobili v tujih državah cenejši od ameriških. Izvoz ameriških avtomobilov je pa za naše tovarne postal prava potreba, ki se ji ne morejo izogniti. Naše avtomobilske tovarne imajo namreč tako veliko zmogljivost, da lahko letno proizvajajo 10 milijonov raznih motornih vozil, dočim jih naša dežela rabi kvečjemu 6-8 milijonov. Prebitek bi moral biti prodan v tujino, ako hočejo naše tovarne izrabiti zmogljivost in poceniti avtomobile. Na drugi strani se morajo naše tovarne boriti proti uvozu tujih avtomobilov, ki v zadnjih letih ni ravno majhen. Tuji avtomobili silijo na naš domači trg, ker so cenejši in enako dobri kot naši, čeprav kažejo na zunaj drugačen okus. Na vprašanje, zakaj so cenejši, dobimo zmeraj odgovor, da zato, ker so delavci v tujini cenejši od naših. Tako cenejše delovne sile v tujini pomenijo našim delavcem dvojno nevarnost: ovirajo prodajo naših avtomobilov na tujih trgih in omogočajo konkurenco tujih avtomobilov na ameriških trgih. Naša avtomobilska unija je torej življensko zainteresirana, da avtomobilske tovarne zunaj Amerike plačajo boljše svoje delavce. Ako bodo delavci v tujini dobivali večje mezde, bodo tuji avtomobili dražji in jim bodo naši lažje konkurirali v tujini in Ameriki. To je bil razlog, zakaj se je naša avtomobilska unija odločila, da “investira” v organiziranju avtomobilskih delavcev v tujini nekaj nad poldrug milijon dolarjev na leto. V ta namen bo porabila obresti, ki se stekajo od naložbo štrajkovnega fonda. Cilj naše unije je, da organizira avtomobilske delavce, tam kjer še niso; kjer pa so že organizirani, jim hoče pomagati do zboljšanja njihovega zaslužka. Na zunaj ne bo akcija izgledala tako robato. Oblekli jo bodo v geslo “mednarodne delavske solidarnosti.” Zakaj ne bi delavci po vsem svetu zaslužili tako dobro kot v Ameriki? Negativnega odgovora si ne bo upala dati nobena politična stranka, ki kaj da na delavske glasove pri volitvah. Protestirati ne bi mogle tudi tuje vlade, kajti za sklepom naše avtomobilske unije ne tiči nobeno posredovanje ali prigovarjanje naše federalne administracije. I>lih-če torej ne more trditi, da se ameriška avtomobilska unija “meša v notranje posle tuje države.” Ako bi se kdo postavil na tako stališče, bi hitro dobil primeren odgovor: kapital stvarno ne pozna nobene državne meje. Uvoz kapitala ni nikjer prepovedan, nikjer ni podvržen carini. In vendar uvoženi kapital zelo pogosto vpliva na vlado države, kamor se je zatekel, da nihče ne govori o “vmešavanju v notranje zadeve.” Take ugovore slišimo šele takrat, kadar države hočejo nacionalizirati ali naravnost zapleniti tuje naložbe. Ako si torej delavske unije lastijo iste pravice kot kapital, kdo bi jim to mogel zameriti, saj hočejo s tem samo pomagati revnim slo jem in ne morda bogatašem. Vendar pa pomeni Reutherjeva akcija nekaj posebnega; njen namen je točno opisan in zelo konkreten, hoče pritisniti na avtomobilske tovarne na tujem, naj boljše plačujejo svoje delavce. Te seveda z akcijo ne bodo zadovoljne in bodo skušale prisiliti svoje vlade, naj take namere v kali zatro. Ako je ne zatro, se lahko spomnijo tudi druge veli ke ameriške unije, da začno podobno zunanjo politiko. Kaj bi bilo na primer, ako bi znani voditelj unije transportnih delavcev Hoffa začel posnemati Reutherja? Vkljub temu Reutherjeva ideja ni nova. Poznamo jo tudi v praksi. Zveza AFL-CIO unij žrtvuje vsako leto precej milijonov za organizacijo unij po vsem svetu. Sedaj dela to s posebno požrtvovalnostjo v novih afriških drža Izvrsten “Mrtvaški ples” v Chicagu Milwaukee, Wis. — V Chicagu so v soboto 14. aprila v sve-toštefanski Gym. dvorani, ki je bila še dokaj dobro zasedena, slovenski igralci in igralke vpri-zorili pod vodstvom izkušenega gledališkega delavca režiserja Cirila Pfeifer-ja, umetniško delo pisatelja Alois J. Lippla “Mrtvaški ples”. Avtor je v 10 slikah nanizal in prikazal, da ljudje v življenju pozabljajo na smrt in golo resnico, da se mora vsako človeško bitje ne glede na socialni ali družabni položaj, ne glede na starost, lepoto in oblast, sleherni, ki se dopolni njegov čas, posloviti od tega sveta in se brezpogojno, rad ali ne rad, pokoriti brezsrčni “Smrti”. To umetniško delo je iz nemščine v pesniški obliki mojstrsko prevedel A. Sovre. Naj poudarim, da so vsi igralci in igralke izvrstno obvladali tekst in Sovretov pesniški prevod. Že za to vrednoto moram iskreno čestitati režiserju in vsem sodelujočim igralcem in igralkam. Malokdo ve, koliko težav mora režiser v današnjih prilikah s svojimi igralci pre-Dresti in koliko ur mora žrtvovati za učenje, predno se dvigne zastor. Shmo nesebična ljubezen do odrskega ustvarjanja in ljubezen do slovenskega jezika ter močna volja do dela — rodi uspeh. Vse to je imel to pot režiser Ciril Pfeifer in je res izvrstno predstavil našim rojakom težko delo “Mrtvaški ples”. Takoj se je videlo, da je bil “Mrtvaški ples” v veščih in izkušenih rokah režiserja, ki pozna in razume delo na odru do potankosti. Tudi njegova praktična in iznajdljiva scenerija je veliko pripomogla k hitremu menjanju odrskih slik, katere je vezal in tolmačil tudi mladi Janez Gr-želj. Reflektorska razsvetljava je veliko pripomogla k celotnemu uspehu predstave. Reproducirana gramofonska muzika pa je bila na momente odveč in preglasna. Tudi maske raznih igralcev in njih kostumi so bili v popolnem skladu z igro. Šepe-talka ga. Milena Šoukalova, to pot ni imela težkega dela, vsaj v dvorani jo nismo slišali. V celoti je slovenska amaterska dramska družina v Chicagu po zaslugi režiserja Cirila Pfeiferja dosegla zavidljiv odrski u-speh. Vsem iskrene čestitke! Režiser Pfeifer C. je bil nosilec glavne vloge “Smrt”, ki jo je odigral z vso odrsko rutino, prepričljivo, in je dokazal, da je igralec velikih kvalitet. Vendar ga je sem in tja zaneslo, da ravnim nastopom in biserno čistim glasim vzbudila veliko pozornost, le škoda da ni pela slovenskem jeziku. V naslednji sliki je bil povabljen na zadnje potovanje “Berač”, ki ga je v maski in mimiki, dobro pogodil Lojze Gregorič. Prav tako se je težko poslovila s tega sveta bogata, naduta in brezsrčna “Trgovka”, ki jo je prav dobro podala izkušena igralka Ivana Grželj. Vseeno sem imel občutek, da njej bolj prijajo vloge veselih in dobrosrčnih ženskih značajev. . Mladega “Vojaka” je korajžno odigral Stanislav Simrajh. Pretresljiva je bila slika matere z bolnim otročičkom v naročju, z velikim upanjem, da bo ozdravil. Toda neusmiljena Smrt, iztrga dete iz naročja in ga ponese v večnost. Vlogo trpeče matere je odlično odigrala Ema Erman, samo v usodnem in kritičnem momentu, ko ji smrt iztrga dete iz naročja, me ni mogla prepričati o resničnem dejstvu. Talentirana Mija Rode je mlado, ljubezni željno dekle “Ljubico” odigrala izvrstno ter je bil njen zadnji mrtvaški ples s “Smrtjo” pretresljivo odigran. V predzadnji sceni je mogočnega oblastnika “Cesarja” postavil z vsem ognjem Marjan Erman ml., ki je dokazal kljub svoji mladosti, da je kos tudi zahtevnim vlogam. v V finalni sceni je rež. Ciril Pfeifer nazorno prikazal z vsemi sodelujočimi na odru, da smo pred Bogom in Smrtjo vsi enaki. Misel na smrt nas hromi, kajti radi nje pozabljamo, da živimo, zato životarimo in pozabljamo, da nas smrt pričakuje z odprtimi rokami. Na koncu igre so bili vsi igralci in igralke ter predvsem režiser Ciril Pfeifer zasluženo nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem. Jasno in razločno je za odrom bral “Glas Gospoda Boga”, Rozina Franc kot gost iz Milwaukee. Pred pričetkom predstave “Mrtvaški ples”, ki ni imela odmora, so na odru nastopili Lojze Arko, ki je recitiral Prešernovo “Memento mori”, mladinski moški zbor s pesmijo “Večerni zvon”, najmlajši Šoukalovi in Ermanovi otroci, ki so res ljub ko zapeli “Gospod ostani z, nami” in kot zadnjo točko je ga. Milena Šoukalova s svojim lepim mezzosopranom zapela Schubertovo “Deklica in smrt”. Bil je lep slovenski kulturni večer, ki nam bo ostal še dolgo v lepem spominu. L. G. ši je nato v dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu začel občni zbjor Ipredsednik Družabne Pravde g. Lojze Erjavec. Odborniki so podali poročila o svojem delovanju v pretekli poslovni dobi. Iz teh poročil je bilo razvidno, da je organizacija tudi v tej dobi živahno in pridno delovala in se živo zanimala za vse socialne probleme v svetu in zlasti še med slovenskimi izseljenci. Prav posebno se je trudila, da bi Slovenci čimpreje dobili prevod najnovejše socialne enciklike Mater et Magistra. Iz predsednikovega poročila in poročila urednika Smersuja je bilo razvidno, da je organizacija vodila obširno korespondenco prav zaradi tega vprašanja in da je po njenem prizadevanju prišlo končno do tega, da sta gg. prof. dr. Gnidovec in dr. Lenček prevedla navedeno okrožnico, da je bil prevod že poslan v Rim p. Prešernu S. J., ki bo v vatikanski tiskarni oskrbel njegov natisk. Tudi je bilo iz poročil razvidno, da bo na prošnjo Družabne Pravde prof. dr. Ignacij Lenček napisal komentar k navedeni socialni encikliki in ga bo izdala Družabna Pravda. Iz poročila odbornika za sindikalna vprašanja g. Avgusta Horvata je bilo razvidno, da se je odbor D. P. trudil, da bi povezal zastopnike slovenskih delavcev v vseh podjetjih v velikem Buenos Airesu, kjer je zaposlenih kaj Slovencev, da bi skupno z njimi reševal sindikalna vprašanja teh delavcev in jim zlasti dajal navodila pri volitvah delavskih zaupnikov. Ta akcija ni uspela tako, kot je to želel odbor. Iz poročila urednika Rudolfa Smersuja smo zvedeli, da se tiska Družabna Pravda v 650 izvodih, ki gredo v roke Slovencev po vsem svetu. Gotovo ima glasilo veliko zaslugo, da se je krščanski socialni nauk med Slovenci močno razširil, da se o teh vprašanjih mnogo piše in govori. Značilna za Družabno Pravdo je njena duhovna širina. Zajema vse Slovence brez razlike strankarske pripadnosti, samo da sprejmejo krščansko socialno osnovo. Pri volitvah se je odbor izpopolnil z novimi odborniki in sedaj sestavljajo odbor Družabne Pravde naslednji gg.: predsednik Lojze Erjavec podpredsednik Ivan Žnidar, tajnik Maks Jan, blagajnik Luka Milharčič, urednik Jože Jurak, odbornik za sindikalna vprašanja Rudolf (Stmersu, upravnik Janez Šest, organizacijski referent Gabrijel Kranjc. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Jože Jonke in Anton Bidovec, v razsodišče Avgust Horvat. Nato so bila prebrana in sprejeta pozdravna pisma predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo dr. Mihu Kreku, kardinalu Caggiano, p. Prešernu S. J. in direktorju slov. dušnih pastirjev v Argentini Antonu Orehar- ju- Predsednik g. Erjavec je nato zaključil lepo uspeli občni zbor. R. S. Gvineja prosi zopet za pomoč Ameriko WASHINGTON, D. C. — A- lu prišel tudi v Washington, friška republika Gvineja se jejTako se je tudi zgodilo. Pred obrnila za pomoč na Združene kratkim je poslal glavnega db države. Novica je tako navadna, da bi se zanjo nihče ne zmenil. Ako je omembe vredna, je zato; ker pove, kako zelo si je Gvineja vzela k srcu skušnje; ki jih je napravila s podporami iz Moskve. Ko je Gvineja postala 1. 1953 samostojna republika, je s tako vnemo zaplavala v levičarske vode, da je najprvo in edinole Moskvo prosila za pomoč. Tako močno je bil takrat gvinejski predsednik Secou Toure zaverovan v svojo pot v socijalizem. Možu so se počasi začele odpirati oči. Ni poteklo niti dobrih 20 mesecev, pa je že videl pravo stvarnost v moskovskih podporah. Lani mu je ta stvarnost postala naravnost nevarna. Od-ni kapital udejstvuje v njenem trii je namreč zaroto proti svojemu režimu, niti zarote so pa vodile v rusko poslaništvo v posebno jamstveno izjavo, ki Socialni delavci so zborovali rektorja gvinejske narodne banke do Kennedyja s pismom, naj mu Amerika pomaga. Naša administracija je šla direktorju na roko in podpisan je bil dogovor o pomoči, ki jo cenijo na okoli milijonov dolarjev. Tekom pogajanj je prišlo na dan par zanimivih stvari. Gvinejski delegat je na primer povedal, da so se komunistični strokovnjaki bolj vmešavali v javno upravo in vodstvo podjetij, kot pa delali gospodarske načrte, za kar so bili naročeni. Ruske dobave so bile take kakovosti, da so bile “neuporabljive za gvinejske potrebe.” Gvineja je tudi pristala na idejo, da naj se ameriški zaseb- gospodarstvu. V ta namen je gvinejski delegat podpisal celo Gvineji. Secou Toure je zato neutegoma pregnal ruskega poslanika Soloda iz Gvineje, obenem se pa obrnil za pomoč na Washington. Našo administracijo je 1. 1953 srečala pamet. Ni hotela metati naše podpore za gvinejskim predsednikom, posel podpiranja je mirno prepustila Moskvi in bodočnosti. Pri tem se ni ura- varuje ameriške zaselbne investicije pred zgubami, ki bi jih rodile vojne, revolucije, upori, državljanske vojne, nacionalizacij e( sekvestracije in podobni gospodarski odloki javne uprave. Da je Gvineja prostovoljno podpisala tako izjavo; je zadosten dokaz, kako zelo je razočarana nad dobrotami, ki jih je čunala, da bo Secou Toure kma- dobila iz komunističnih držav. Zbor Triglav se zahvaljuje Cleveland, O. — V nedeljo, 6. maja, smo imeli koncert in obhajali 15-letnico zborovega delovanja. Udeležba je bila prav lepa in vsem, ki so nas obiskali, prav lepa hvala. Veseli smo, da so bili vsi s sporedom in njegovim izvajanjem nad vse zadovoljni. Na programu je bilo tudi nekaj, kar nismo pričakovali, vsaj ne uradniki zbora. Za trud in družine Fr. Culkarja so dobile rožice od mame in stare mame, ki je vesela, da slovensko pojejo. Škoda, da ni več takih mamic! Spored je začel predsednik Jesenko. Pozdravil je vse navzoče. Nato se je oglasila v angleškem jeziku Ella Samanich. Ona rada pomaga pri vseh prireditvah, tako se je potrudila tudi sedaj. Namesto cvetlic je bila obdarjena še lepše: prijatelji z vzhodne strani so prišli in ji napravili veselje. Povabljena je bila tudi Mrs. Cotner, zastopnica 2. varde v mestnem svetu. Ta je predsedniku zbora izročila čestitke mestnega sveta k 15-letnici obstoja in dela. Ves program je bil povoljno izveden. — Priznanje marljivi delavki Elli Samanich, ki bo letos vodila skupino rojakov in rojakinj na obisk v Slovenijo. Želimo ji srečno pot. Hvala vsem, ki so dali oglase v programsko knjižico in onim, ki so te oglase nabrali. Hvala vsem delavcem, našim kuharicam, prav posebno pa 12 let sta-remu Charlesu Loucka, ki je koncert spremljal na klavirju. Iz Ljubljane smo dobili brzojavne čestitke od Slovenske izseljenske matice. Prišle so prepozno, da bi jih mogli na koncertu prebrati. V društveno blagajno so ob tej priliki prispevali: G. Nagode 2 dol., J. Godec 1 dol. namesto vstopnine, (Mirs. Ažman 2 dol. in naša 90 let stara Urška Koren-chan 2 dol. Vsem iskrena hvala! Hvala tudi novim pevkam, ki so nastopile z nami in delujejo za korist društva. Želimo, da bi bile med nami še dolgo let. Vsem, ki so oglašali naš koncert v listih in preko radia, tudi naša zahvala. Veliko je dela in skrbi s pripravami koncerta, pa se vse to pozabi, če je le uspeh. Torej hvaja višem udeležencem, posebno pa K. Erznožniku, ki je prišel iz Red Lodge v Montani! Ana Jesenko, poročevalka tresenju, dobro izolirajo in so odporni proti raznim kemikalijam. Razen tega jih lahko izdelujejo v pojubni barvi, kar je zlasti važno za pohištveno in podobno industrijo. -------o- — Okoli 75 odstotkov vsega človeškega dela, poklicnega in družabnega, je vezano na nek način z govorico. a.-A 'A-A ’A. A.'A.-'A. I ’ if ' IZ NAŠIH VRST Willowdale, Ont. — Z današnjim dnem Vam nakazujem naročnino. Ameriška Domovina mi zelo ugaja in bi mi bilo zelo težko, če je ne bi prejemala vec. Z odličnim spoštovanjem! Jožica Nosan * * * Cleveland, Ohio. — Spoštovano uredništvo! Tukaj Vam P°' šiljam naročnino za eno leto-List mi zelo ugaja, ker zvem vse novice, domače, ameriške in iz Slovenije. Rada berem tudi lepe povesti in romane, katere Ameriška Domovina prinaša. 2 listom sem res prav zadovoljna in Vam želim mnogo uspeha-Vas lepo pozdravljam in ostajam s spoštovanjem Vaša naročnica Ana Stefančič * * * Brooklyn, N. Y. — Cenjena gospa Debevec! Ker mi bo naročnina za moj priljubljeni Ameriška Domovina kmalu P°' tekla, Vam ponovno prilagam celoletno naročnino v zneska $14.00. Želim Vam mnogo uspeha in veliko novih naročnikov- Lepe pozdrave vsem! Joseph Škrabe * * * Fannystelle, Manitoba. - Sp°' štovani! Priloženo Vam pošiljam za obnovitev moje naročnine na Ameriško Domovino. List Jc nam vsem zelo priljubljen, taku da bi nam bilo res dolgčas P° Vijaki iz nylona Buenos Aires, Arg. — Dne 1. je bil — to pa radi njegpve ve-j maja — na praznik sv. Jožefa ( like in krepke telesne pojave ter i Delavca — je imela Družabna preteklo delo so Margaret Loucki njegovih širokih ročnih geste- Pravda svoj redni občni zbor, in meni poklonili in pripeli šop- kulacij — preveč mefistovski, združen s sv. mašo za vse žive ka nageljnov, predsedniku Jacku Kot prva žrtev potovanja s smrt- in mrtve člane Družabne Prav- Jesenko pa dali v spomin lep jo je bil “Oskrbnik”, ki ga je de. Sy. mašo je daroval duhov- prstan. Vsi smo bili presenečeni, prav dobro prikazal Lojze Ar- ni vodja D. P. g. Jože Jurak, ki ker je bilo pripravljeno vse na ^ ko. V drugi sliki je Ana-Marija je imel po evangeliju na zbrane skrivaj brez naše vednosti. Ma-J rjavijo, so prožnejši, držijo trd- Gonja, kot “Angel” s svojim na- lep in globok govor. Po sv. ma- riann Culkar in male deklice nejše, so manj občutljivi pioti Nylon, najbolj znan pač po ženskih nogavicah, služi sedaj tudi za izdelovanje vijakov in zagozd. Prvo tovarno za vijake iz nylona so postavili v Lyonu v Franciji. Vijaki, svedri in zagozde iz nylona imajo razne prednosti pred dosedanjimi iz jekla. Ne njem. Tukaj, na farmi, kjer mi živimo, ni nobenih drugih Sl°' vencev. Ta dežela v Red RivCt Valley, blizu Winnepega, kjel smo mi, je lepa. Zelo bi nas ve selilo, če bi se kdo od slo ven skih rojakov med potjo ustav1 tudi pri nas. Čas počitnic se bliša in marsikdo od naših ljudi gre na počitnice v Kanado. Lepe P° zdrave vsem čitateljem Amer1 ške Domovine in uredništvu. John R°tb c/“ i!£5o* /AND 'icStice... Ameriška Domovina /i-fi/i c no /v f AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN |N LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega Toronta “Slovenska misel” V Torontu je izšla 1. številka novega slovenskega časopisa ‘‘Slovenska misel.” Iz lista samega je razvidno, da bi bil časopis moral iziti v velikem tednu, a se je za 14 dni zakasnil, List je pripravilo in izdalo društvo Slovencev v Torontu, kamor naj bi se pošiljale tudi vse morebitne pripombe, kritika in cel članek, ki ga je pripravil odbor društva Slovencev v Torontu “S seboj pa so prinesli še druge narodne in kulturne elemente kot dediščino svojih pradedov. Želja številnih Slovencev v Torontu je razumljiva, ko si želijo slovenskega kulturnega doma. Misel ni nova. Nova naj bi bila odločitev, da tako hi- predlogi o tej novi publikaciji, šo res rabimo in nam more biti Zunanja oblika časopisa je skromna, kot že njegov naslov, a vendar prikupna. Nekako tako je tudi vsebina. Iz člankov se da razbrati, da časopis hoče biti neodvisen, vendar pa v službi čim šifše slovenske javnosti. Ne bom navajal na tem mestu vseh članov in njihove vsebine. Omejil bi se samo na nekako tri potrebe, ki jih časopis omenja direktno ali indirektno in ki se tičejo slovenstva in njegovih problemov v Kanadi. Uvodni članek, ki ga je napisal V. A. nosi naslov “Problem druge generacije.” Člankar najprej označi drugo generacijo kot . . . “one mlade Slovence in Slovenke, ki so prejeli vso vzgo. joj ah vsaj nje pretežni del v Kanadi.” Nato tej generaciji postavi nekaj realističnih ciljev in ji nakaže nekaj sredstev. Proti koncu pa zapiše: “Namen slovenskih župnij — in župnijskih organizacij je verski. Vendar je njih učinek posredno tudi ohranjanje slovenstva. To so mnogokrat in po pravici poudarja. Potrebne pa so nam neob-hodno tudi svetne slovenske organizacije: Kulturne) telovad- ne, športne, ki imajo bistveno svetne narodne cilje, kakršnih cerkvene ustanove ne morejo zasledovati, ker leže izven njih delokroga. Če priznavamo, da je ohranjanje slovenstva samostojen, pa bistveno potreben cilj, se moramo posluževati tudi posebnih za dosego tega cilja primernih sredstev.” Druga potreba, ki jo “Slovenska misel” jasno položi pred bralca je pa slovenski dom v Torontu. Tej potrebi je posvečen Prisrčno vabljeni! Kdor se je udeležil prvih dnevov in videl njihov lep uspeh, potem ne more reči drugega kot: v tretje gre rado. To se pravi, tretji bo še lepši in mogočnejši. Prav je, da prav vsi, od blizu in daleč, prihranimo prvo let. avgustovo nedebo za III. Slovenski dan v Kanadi. Newtorontske novice V nedeljo, 20. maja, popol-botah žrtvovajo. Ko bomo pa Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 2. maja 1962 v Gospodu zaspala dobi’a, ljubeča žena in mati Verica Rupnik roj. Kusljan, v Cerknici Istočasno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojni izkazali tta kakršenkoli način zadnjo čast ali se je spominjali v molitvi. Bog plačaj vsem! Žalujoči: v pomoč. Temu bi bilo dodati samo to, da je potreba po slovenskem domu že tako velika in se čuti v že tako širokem krogu, da so bili med tem že storjeni prvi konkretni koraki, o katerih je upati, da bodo vodili do uresničitve te velike in lepe zamisli. Tretjo potrebo je pa nakazal sam izid novega časopisa. Slovenski delci so tako raztreseni, da potrebujejo prijateljske, ne strankarsko zagrizene vezi; vezi. ki ne bo utesnjevala, ampak družila. Slovenstvo živi v takih okoliščinah, da brez stalnih pobud ne bo zdržalo dolgo. Podvrženi smo tako mnogim vplivom, ki čistemu slovenstvu v nas hočejo škodovati, zato je potrebno, da se stalno obveščamo med seboj. Tudi potreba po stalnem časopisu je med nami že stara. Toliko bolj smo zato veseli prve številke “Slovenske misli,” ki naj nas povezuje, povezuje vse, ki krščansko mislijo in svobodoljubno živijo. Obenem naj nam pa daje pobud, obvestil in naj usmerja naše delo za vsestranski dobrobit naše prve in druge generacije. Por. Društvene vesti Društvo N. I. J. je imelo svoj letni občni zbor. Prvo nedeljo v maju se je zibrala večina članov društva, da slišijo poročila svojega odbora in da izvolijo nov odbor. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo društvo v preteklem poslovnem letu kar delavno. Imelo je osem rednih sestankov s temeljitimi predavanji. Pripravilo je sprejem vsakoletnim romarjem iz Clevelanda. Organiziralo je duhovne vaje za može in fante ter sodelovalo pri tiskovni kampanji. Pristopilo je 11 novih članov. Tudi številka o denarnem prometu je kar lepa, saj presega tisoč dolarjev. Največ dohodkov je prinesla igra, ki so jo igrali člani. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s prejšnjim predsednikom g. Al. Ponikvarjem na čelu. Društvu, ki ima nalogo skrbeti za katoliško ideološko vzgojo naših mož in fantov moramo želeti obilo uspehov v novi poslovni dobi. Pred kratkim so zborovali člani Zveze Slov. protikomunističnih borcev. Sestanek je bil posvečen pripravi letne komemoracije za padlimi in mučeni-ško pomorjenimi Slovenci, žrtvami komunističnega nasilja. Žalna proslava bo v nedeljo 3. junija popoldne v cerkveni dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave. Por. mož IVAN sinova JOHN, HENRI sestri STANKA PONIKVAR, ŠTEFKA ORLOV ter ostalo sorodstvo. Montreal, Canada, 15. maja 1962. dne ob 4:30 bo v tej letni sezoni zadnja kulturna prireditev v naši dvorani. Otroci naše slovenske šole bodo v režiji naše učiteljice in mladinske vzgojiteljice gdč. Anice Dolenc igrali otroško spevoigro v 3 dejanjih; Palevčkova piščalka. Otroke je vedno užitek gledati na odru, ko igrajo in pojejo, celo takrat, ko so v zadregi in Se kaj zmotijo. Glavno vlogo Pavelčka bo igral že priznani muzikant in igralec Pahuljev Andrejček; pa tudi ostale otroke je režiserka dobro pripravila. Zato bo ta prireditev gotovo zadovoljila gledalce in bo dostojna počastitev našim materam, katerim je v prvi vrsti namenjena. • Prvo nedeljo v maju je bila v dvorani Brezmadežne ponovitev operete “Radikalna kura” v režiji g. Staneta Brun-ška. Scenerijo je okusno pripravil g. Vilko čekuta. Obisk je bil kljub sončni majniški nedelji, ki je že vabila v lepo prirodo, kar dober. Igranje in še bolj petje je gledalce zelo zadovoljilo.. Naše čestitke režiserju in igralcem in še posebej pianistki, ki je opereto spremljala pri klavirju. Nudili so nam prijeten kulturni užitek. Obenem, se jim v imenu odbora za Slovensko letovišče lepo zahvaljujemo, da so čisti dobiček te igre poklonili za Slovensko letovišče. * Ko že govorimo o Slovenskem letovišču, naj omenim, da se predsednik upravnega odbora g. Janez Kavčič že cele tedne poti na Slovenskem letovišču. Dal je že zorati in zasuti ves fnočvirnati svet med velikim bazenom in železniško progo ter oni močvirnati in z robidovjem zarasli svet za lopo. Sedaj je posejal travo in ko bo ozelenela, bo dobilo Slovensko letovišče čisto novo lice. Obsežen prostor med železniško progo in bazenom bo sedaj služil športnikom za nogomet, tenis in odbojko. Na Slovenski dan bodo pa na tem prostoru lahko nastopili naši začeli hoditi na Slovensko letovišče, bi želel imeti vsak vse čimbolje urejeno, a brez pomoči in brez denarja ne gre. Vsaj letne vstopnice naj bi jih čimveč Slovencev kupilo. Dobe se v župniščih obeh slovenskih župnij v Torontu in pri vseh odbornikih upravnega odbora za Slovensko letovišče. * Na prvo obletnico blagoslovitve cerkve Brezmadežne s čudodelno svetinjo se skrbno pripravljamo. Cerkveni pevski zbor se pod pevovodjem preč. 'g. Sodjem, C.M., Tn organistom g. Križmanom pripravlja na koncert, ki ga bo v nedeljo, 27. maja, priredil v cerkvi. Spored koncerta je objavljen posebej. Pevci ,bi radi clevelandskim romarjem vsaj malo povrnili, ko nam je pevski zbor Korotan tako lepo zapel na koncertu. Voditelja teh romanj: g. Jakob Resnik in g. Anton Jeglič se s temi romanji toliko trudita, da bi jima dali radi vsaj skromna priznanje. Clevelandske Slovence imamo tako radi, da je za nas vedno velik praznik, kadar nag obiščejo. Po koncertu nam bodo priznane kuharice pripravile banket. Na banketu se bomo hvaležno spominjali vseh dobrotnikov cerkve. Posebnost na tem banketu bosta tudi fant in dekle v narodni noši, ročno delo naše dobre šivilje gdč. Justi Petrič. Za to obletnico bomo izdali tudi spominsko knjigo o cer- ningu urejeno, da bodo otrociflji. Tudi to hočejo urediti s fe kvi Brezmadežne, opremljeno s slikami. V njej bodo tudi vse postaje Goršetovega križevega pota in ob vsaki postaji globoka pesniška misel izpod peresa urednika Božje besede preč. g. Franca Sodje, C.M. Prikazan bo kratek oris cerkve in župnije od prvih po-četkov do danes. Če bo kdo to knjigo želel, ki bo s poštnino vred stala le 0.50, naj se obrne na župnijski urad (J. Kopač, C. M.) 229 Brown’s Line, Toronto 14, Ont., Canada, pa mu jo bomo rade volje poslali. Nekaterim bolj zaslužnim dobrotnikom cerkve jo bomo pa poklonili. H koncertu in banketu na dan obletnice blagoslovitve cerkve lepo vabimo vse Slovence zlasti iz Obeh slovenskih župnij v Torontu, pa tudi iz okoliških krajev, in še posebej iz Hamiltona, da se bodo ob nas navzeli navdušenja in goreče vztrajali pri započetem delu za novo slovensko cerkev v Hamiltonu. Koncert Marijinih pesmi Poje Cerkveni zbor župnije Brezmadežne v nedeljo, 27. maja, 1962 ob 4 popoldne. Vstop brezplačen; prostovoljni prispevki za orgle. SPORED: Fr. Bricelj: Majniški praznik Matija Tomc: Marijina maša (besedilo J. Vovka): Vstop Slava Evangelij Darovanje Svet n rr-r— Pred obhajilom Po obhajilu Konec. Vinko Vodopivec: Vihar divja A. Mav: O, Marija, blaga, mila L. B. Sočenko: V duši nam plamen čist gori St. Premeri: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod Blagoslov: V zakramentu A. Mav: Kako si nam draga Poročilo STZ o delu v letu 1961-62 III. Slovenski dan v Kanadi Vsem Slovencem sporočamo, d? bo “Društvo Slovencev” v Torontu priredilo prvo nedeljo v avgustu, to je 5. avgusta 1962, tradicionalni Slovenski dan na župnijtski pristavi. Skušali bomo zagotoviti sodelovanje čim več slovenskih društev širom Kanade in Združenih držav A-' merike. Toronto, Ont. — S slovensko telovadbo smo pričeli 2. f e b r u arja v Masarykovi dvorani, ker so nam Čehi dali dvorano z orodjem vred na razpolago brez kakršne koli obveznosti. Na pomladanskem občnem zboru 16. marca 1961 je bil izvoljen odbor za 1. 1961. Na te zboru so bila določena tudi pravila za STZ, katera so bila soglasno sprejeta. Starosta Fr. Grmek je pojasnil, kakšen je namen STZ, vili telovadci in seveda tudi pa^era naj ustanovila telo-telovadci iz Clevelanda, kate-^va(jna društva še drugod po re že z veseljem pričakujemo. | Kanadi in Ameriki, katera bi Seveda nag mučijo tudi raz-j bila med seboj povezana v cene skrbi in težave. Treba bo loto; zraven bi pa ustanovili pobarvati otroški bazen in mu še druge odseke, kot n. pr. lov-oskrbeti filter, ki bo čistil vo-'ski in smučarski odsek, do vsakih 8 ur. Za veliki ba- Pomenili smo se glede uni-zen bo pa treba več filtrov. Treba bo cementirati vsaj vhod in plitvi del bazena ter robove. Vse to bo stalo mnogo denarja in dela. Vsaj te sobote v maju bi potrebovali na Slovenskem letovišču po kakih 20 delavcev-prostovoljcev, da se bo do 10. junija, ko bomo imeli prvo veliko prireditev za odprtje poletne sezone, vsaj v glavnem vse narejeno, kar imamo za to leto v načrtu. Žalostno je, če ob vsem tem govorjenju slovenstva in novih slovenskih podvigov mora že itak prezaposleni predsednik J. Kavčič s peščico ljudi na Slovenskem letovišču sam delati. Vsaj nekaj slovenskih fantov, ki jih je v Torontu toliko, naj bi se ta mesec ob so- form in določili članarino: $3 za člane in članice, $1 za mladce in naraščaj. Predlog, da se nabavi pisalni stroj z denarjem, kar ga je zveza še odprej imela, je bil soglasno sprejet. Na tem občnem zboru je bil določen program za 1. 1961. STZ naj bi priredila ves športen del na Slovenskem dnevu; in sicer proste vaje za naraščaj in za člane in članice, orodje za člane, krogi in bradlja za članice. V soboto pred Slovenskim dnevom bj bile pa tekme za mladce in člane nižjega reda. Zraven bi pa še sami skušali prirediti akademijo ali pa telovadni večer. Lovski odsek in morebiti smučanje Na tem zboru so nekateri predlagali, da bi bila slov. telovadba v cerkveni dvorani, kar pa je bilo praktično nemogoče, ker ni orodja in tudi nismo vedeli, če bo dvorana prosta in kakšne bodo obveznosti. Na sestanku STZ pri bratu Grmeku aprila meseca sta bila navzpča tudi sestra in brat Varšek iz Clevelanda. Brat Varšek je poročal, da bo tudi on skušal v Clevelandu pričeti z organizacijo STZ, tako da bo na Slovenskem dnevu tudi Cleveland zastopan. Brat Jeraj je pa organiziral STZ v Hamiltonu, zaenkrat se pa vadijo po hišah, ker nimajo drugega prostora. Na tem sestanku smo tudi sestavili preliminarni program za Slovenski dan, določili spored tekem, ter sklenili, da če bo mogoče dobiti še pred Slovenskim dnevom dvorano na Manningu, priredimo, še kakšno akademijo. Br. Arhar in br. Grmek sta bila izbrana, da gresta do g. župnika Prebila in vprašata glede dvorane pri fari, ker je veliko staršev izrazilo željo, da bi otroci tam trenirali. 3. junija je STZ sodelovala pri akademiji, katero je priredilo /Društvo Slovencev, in sicer z vajami na bradlji in konju. Naslednji sestanek je bil pri br. Arharju, tam sta starosta in mesto-starcsta poročala, lahko začeli s treningi 22. junija. Za telovadni večer smo pa dobili dvorano za 16. september. Natančno smo določili program za SJovenski dan in tekme, pa preliminarni program za telovadni večer, kjer naj bi že tudi mladci sodelovali. 1. julija so se mladci STZ skupno s skupino narodnih noš udeležili Parade Svobode za 94-letnico obstoja Kanade, katero so organizirale različne kanadske in etnične protikomunistične skupine. 2. julija so pa člani in čla-nise s svojo prosto vajo “Naša zastava” sodelovali na 14. češkoslovaškem dnevu, tako da smo se jim na ta način nekako zahvalili za to, ker so nam tako velikodušno nudili svojo dvorano in orodje. 5. avgusta pa je STZ priredila prve slovenske tekme v telovadbi v zamejstvu. Zastopani so bili mladci in mladenke društev Hamilton, Toronto in člani nižjega reda iz Clevelanda in Toronta. 6. avgusta pa je STZ kljub silno slabemu vremenu uspešno izpeljala svoj program. Ing. B. Golob je v imenu Društva Slovencev razdelil nagrade tekmovalcem, mladina je izvedla prosto vajo, člani in članice pa so kljub mokremu vremenu brez vsakih nezgod izpeljali svoje vaje. Zaključna točka Slovenskega dne ,pa je bila simbolična vaja članov in članic “Naša zastava”. Ta Slovenski dan pa je bil vzlic dežju izredno obiskan, saj je bilo 2000 gledalcev iz različnih krajev Kanade in Amerike. Slabo je pa bilo to, ker se nastop ni mogel bolj disciplinirano izvajati. Potrebovali bi ograjen prostor, tako da nas ne bi gledalci ovirali. 10. septembra smo se odzvali povabilu br. Varška in pohiteli v Cleveland, kjer smo na Slovenski pristavi z “Našo zastavo” in pa z vajami članov na orodju pomagali STZ Cleveland k bolj pestremu programu. 16. septembra je 'STZ priredila telovadni večer s plesom. kateri bi bil pa lahko obiskan, ker se je društvo zelo potrudilo, da bi bil večex- čim bolj prijeten. Z denarjem, katerega je društvo dobilo za to prireditev, in z denarjem za članarino smo pa naročili drog. S tem telovadnim večerom smo pa tudi zaključili treninge za 1. 1961 deracijo. V svojih naporih bodo vživali podpore vseh organizacij naših Indijancev in simpatije obeh naših strank. So namreč povrhu vsega še — volivci! ------o-------- Malo vodne površine Država Nebraska meri 77,520 kv. milj površine, od tega le 712 kv. milj pokrite z vodo. Leži v suhem prerijskem delu dežele, kjer so padavine na splošno skromne. ^CLEVELAND, 07 MAUOGLASE V najem Krasno, moderno 4-sobno stanovanje s kopalnico $40. Oglasite se na 4815 Payne Ave. r I'_____________________(96) Iščejo sobe Dvojica z dvema otrokoma bi radi dobili v najem 4 sobe spodaj v bližini sv. Vida. Kličite pred 12. uro zj. 432-2860. (96) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje oddajo na 1126 E. 61 St. Kličite KE 1-0273. (97) Naprodaj Zimska okna, mreže in vrata z lesenim okvirjem in različnih velikosti na 18960 Newton Ave. IV 1-8559. (11, 15, 17 maj) Naprodaj je hiša na 1377 E. 187 St. (blizu St. Clair), sedem sob, zadaj lep zaprt porč, lep lot in okolica. Prodaja lastnik. Kličite IV 6-2394, ali pridite si dom ogledat po 4. uri pop. (100) Lake Shore Blvd. Na prodaj krasno 6-družinsko poslopje. Dohodek čez $8700. Nič agentov. Kličite HI 2-3020.. ______________ (99) Naprodaj v Euclidu 21130 Lake Shore Blvd., 7-sobna zidana Colonial hiša, 1% kopalnica, garaža Za 2 kare. — Gradbenik HI 2-3020. (99) bi pa organiziral skupen lov da je glede dvorane na Man- Eskimi se potegujejo za svoje slare pravice WASHINGTON, D.C. — Lc malo je znano, da četrtina prebivalcev v državi Aljaska pripada Eskimom, da pa so najbolj raztreseni po vsej državi. Odkar je Amerika kupila Aljasko od Rusov, nismo nikoli na nje pozabili. Že 1. 1884 so Eskimi dobili prvič zajamčene svoje pravice do lova in ribarjenja, kot so jih imeli od nekdaj. Podobno izjavo so dobili tudi sedaj, ko je Aljaska postala enakopraven del naše dežele v obliki države. Kljub temu se je tekom let nabralo toliko spornih vprašanj, da so sedaj Eskimi ustanovili posebno organizacijo “Inupiat”, ki naj varuje njihove interese, v Washington pa so poslali posebno delegacijo, ki naj s federalno upravo uredi sporne zadeve glede lova, ribolova in lastništva zemlje. Sporazum bi radi dosegli tudi glede atomskih eksplozij. Bojijo se namreč, da bo divjačina ob Ledenem morju kmalu tako o-kužena od radijacije, da njeno meso ne bo več užitno. Ali naj potem živijo samo od rib? Skrbi jih tudi, da ne bi izgubili rudarskih pravic na njihovi zem- ZULICH INSURANCE AGENCY | >18115 Neff Rd. IV 1-42211 Cleveland 19, Ohio ^ f V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN STAREGA OČETA John Kovačič ki je umrl 15. maja 1%1. leta. Leto dni je že minilo, odkar Ti spavaš pod gomilo. Na grobu rože zdaj cveto, a duša Tvoja je šla v nebo. Sladko spavaj v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj, ifpamo, da v svetem raju snidemo se vsi s Teboj! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 15. maja 1962. Pierre 1’F.rmite: Zena z zaprtimi očmi In ta duhovnik kaže mestoma tak polet, da ga celo Ludovik posluša ... Razlaga nauke, ki jih daje gora: čuječnost, previdnost, drznost, a tudi moč, raskavo cvetko, porojeno iz goreče želje in napete, trdovratne volje. .. Kot življenje zahteva tudi gora, da se metodično urimo zanjo; in zelo nevarno je, podati se nanjo brez priprave .. H koncu se pridigar — gotovo turist — navduši... pa opeva v liričnih izrazih ... “zdravo veselje višin, strast, da se dvignemo vedno višje in višje ..., da dihamo zrak, ki ga še nismo nikoli dihali, da gledamo brezmadežne lepote, ki so jih gledale le oči pogumnih, vrednih, da jih motrijo ..., neizrekljivo opojnost teh neizmernih samot, kjer slišite neizmeren molk ..., kjer ima minljivi človek občutek, da živi že v neskončnosti. Seveda pride nato žalost sestopa ..., žalost, da najdete zopet zemljo in njene malenkost-nosti. Dante je v svojem Raju zapisal: “So stvari, ki jih tisti, ki pride od tamkaj gori nazaj, ne zna več povedati.” Toda Gospod je ustvaril spomin. In spomin na tiste ure je sladkost, ki nam pomaga preživeti druge. ... Ljubite torej ono, kar je visoko, kakor ledenik, ki ga vidite tamkaj v vznožju sinjega neba, ko pridete iz gorske cerkve ..., kakor on, vrzite s svojih duš vsako umazanost..., kot on dvignite slednjič vsako dušo, ki se približa vaši duši, tja do dne, ko vas bo Oni, ki se imenuje Vsevišnji, smatral za vredne svoje visočine in svoje neskončne slave-----” Ludovik Hughe gleda Marijo Durand. S svetlimi očmi, rožnatimi lici, drhtečimi nosnicami pije te besede kot se pije močan napoj ... Tudi ona je bila visoka ..., tudi ona je bila čista ..., tudi ona je dvigala neizprijene CHICAGO. ILL. REAL ESTATE FOR SALE 3 BEDROOM BRICK HOME Full basement, softener, w-w rug like new, triple track steams thru-out. Many extras. $18,200. — SK 4-6180. (96) BY TRANSFERRED OWNER 5 Room Brick Duplex — Tiled cab. kit. carptg. Drapes. 2 air-cond. iyz car gar. fenced yd. Close to everything. $13,300. 5123 West 64 Place. RE 5-6933. (98) STREAMWOOD — BY OWNER. 3 Bedroom, gas heat, combination storms. Close to school. Priced for immediate sale only $13,300. Phone 289-5942. (96) JEFFERY MANOR — 5 Rms. Basement, Appliances, One block from Schools, shopping and transportation. Many extras. — By owner $12,500. BA 1-6744. (96) CORNER BLDG. RANCH HOME near 87th — Ashland. Air-Con.d. 2 bedrooms, 1% baths, 2 car garage, tiled basement, carpeting. Overhead sewers, close to everything. 50’ lot. PR 9-9473. (98) 6 ROOM BRICK. Full basement. Attic. $12,500. EV 4-5524. duše, ki so se približale njeni. Da bi zadržala v sebi ves vonj teh misli, skloni Marija Durand glavo v svoje roke z belimi rokavicami. .. Ludovik Hughe vidi le še tiste plave lase in ročico, na kateri se blišči verižica. Za koga moli ljubljena ...? Za svojce...? Kdo ve...? Mogoče še za koga drugega! Ali je ohranila kak spomin na družino Hughe? Ali pa je pregnala ves spomin ..., vsakršno spominjanje, celo na doraslega mladeniča, ki jo je vendarle obkrožal s tiho, a tako globoko naklonjenostjo ...? Ali pa ...? ali pa ...? In on se oklepa upanja, da ostaja ime Ludovik Hughe kljub temu sladkost, modra cvetka v neskončni žalosti vsega ostalega ... In mladenič začuti ost kesanja. Če pomisli, da je imel pri sebi, pod svojo streho, to bitje telesne ljubkosti in duševne lepote ... in da ga ni znal braniti zoper slinasto krastačo in ga obdržati ...! Ah, ko bi se dalo začeti znova! ... Ampak na svetu se da le malo reči znova začeti!... Velika maša je končana. Župnik da blagoslov množici, ki že odhaja v prosto naravo, sonce in goro. Ludovik se potuhne ob zidu v mraku za stebrom in gleda, kako odhajata obe mladenki ter jima sledi od daleč ... O, njima se kar nič ne mudi! Očividno ni tukaj več sovražne Melanije ali podlega Celestina. Zabavata se ogledujoč kot veliki deklici, ki sta res, modre in zelene kamne, agate, prstane in čaše v izložbi neke trgovine ... Kupujeta medu in sladkorčkov. Za hip je Ludovik Hughe celo v nevarnosti, da ga dekleti zasačita, kajti nenadoma se obrneta in se napotita proti pisarni za vodnike. Tam čakata nanji mezga, bržkone iz njunega hotela. Še se pozabavata, da vpleteta v grivo vsakega mezga zelen trak, in slednjič se odločita za odhod. En vodnik jima pomaga v sedlo in Ludovik Hughe vidi, kako odhajata obe počasi v soncu, v tem nedeljskem veselju navzgor v smeri proti Montenversu .... CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LANSING — 51/2 RM FACE BRK. Home, Fiberglass awnings, alum, strms. Inlaid-Crptg. in foyer, front rm. and hall. Full bsmt. fully in-sul. lawn, shrubs 'in 1” chain link fence, Owner $22,500. GR 4-3239. (99) BY OWNER—6 ROOM GEORGIAN 1% car garage. Gas heat. W-W carpeting. Excel, loc. Nr. schools, transp. $18,500. LU 2-0267. (97) Moving to Arizona — 6 ROOM HOUSE 2% baths. Recreation room. W-W crptg. in every rm. Gas heat. Brick garage. Patio. Blinds, drapes thru-out. Owner. BE 3-2919. (99) CARPENTERSVILLE — 3 Bedrm. Ranch. Corner lot; I’/b car gar. Newly decorated. All appliances. Close to everything. Priced for immediate sale by owner. $15,000. PH. HA 6-1775. (97) BY OWNER — 5 Yr. old. 5 Room brick Bungalow. 1% baths, Fin. bsmt. Many extras. 1 */2 car garage. Close to everything. $16,500. PR 9-3159. (98) na poti k lepemu obedu, ki ga Marija ne bo servirala v čepici in predpasniku pod grajajočimi očmi gospe Hughe, ampak, ki ga bo použila mirna in srečna sredi veličastne in prijateljske narave, spominjajoč se morebiti, da ji je prejšnji mesec dajala Melanija ostanke vseh v vzbo-čeno skledo Turka, njenega starega, bolhavega mačka, ki so ga spravile garje na drugi svet... j Devetindvajseto poglavje Ludovik Hughe jima je dolgo časa oddaleč sledil. A ko se je pot za mezge jela zoževati, se je moral Ludovik ustaviti, kajti sicer bi bil kot to dopoldne edini potnik na tem potu nujno opažen, in to ne da bi se bil pripravil, kot je želel, za prvo srečanje. V ostalem je vsaka poizvedba nepotrebna. Ludovik Hughe ve sedaj od ostalih vodnikov, da sta obe gospodični nastanjeni nad Chamo-nixjem v čisto malem stanovanju hotela v Montenversu. To mu zadostuje. Ludovik se vrne živahno korakajoč v krasnem vremenu pri hotelu “des Alpes”: pogled mu ^ razveseljuje iskrenje ledenikov in srce mu bije v prsih pod težo ljubezni in sreče. Tu kosi v veliki dvorani, ki je vsa šumna od simpatičnih in razdraganih družin, sredi katerih se dotikajo s komolci izlizanci s suknjiči po zadnji modi, nalepotičene ženske ..., “skodelice čokolade”, dospele z vlakom, “da bi videle led”, a tudi pravi visoki turisti z masivnimi postavami in v debelih volnenih jopičih, s strašansko okovanimi čevlji na nogah, s pečenimi in prepečenimi obrazi, natovorjeni s težkimi nahrbtniki, derqzami, vrvmi in cepini. In med jedjo mu gre na smeh ob enostavni možnosti sreče: “Kdo ve, ali ne bo kmalu ona tu pri tej mizi pred menoj in se nasmihala mojemu nasmešku... smejala mojemu smehu... sredi tega veselja...?” Prijazna brzojavka njegovega očeta ga še bolj uteši. Vsa težava je zdaj le še pred njim; in njegov prijatelj župnik mu je rekel: Ljubezen je silna kakor smrt. Tako gre Ludovik Hughe zopet gori v svojo sobo, sede za pisalnik in piše: . Hotel “des Alpes”, v nedeljo zvečer. Cenjena gospodična! To pismo Vas bo najbrž začudilo. Da Vas le ne bi ranilo! Piše Vam kaj nesrečno bitje... Toda ena beseda od Vas lahko spremeni vso to žalost v največje veselje, ki se da sploh misliti. Pozabite, če mogoče, na trpko življenje, ki so Vam ga žal pripravljali pri mojih starših. Spominjajte se samo Ludovika Hug-ha, ki Vas je takoj izpočetka rad videl... in Vas tudi takoj ljubil. Te ljubezni Vam nisem nikoli priznal. Ampak Vi ste prebi-stra, prerazumna, da bi tega ne bila uganila ... Tako lahko občutite, kakšen je bil moj obup, ko sem, pri-šedši v Rože, doznal, da Vas je bilo napomirljivo sovraštvo kuharice nenadoma nagnilo, da ste odšli. Od tega trenotka dalje sem imel le en cilj: da Vas zopet najdem in da govorim z Vami z odprtim srcem. Naš dragi prijatelj, gospod župnik od Sv. Frančiška Šaleškega, mi je po daljšem oklevanju blagovolil dati Vaš naslov. Prihitel sem takoj semkaj ... Zagledal sem Vas davi pri veliki maši v Chamonixu, s nisem se Vam hotel javiti brez Vašega dovoljenja. In ravno tega dovoljenja Vas mislim danes prositi. Rad bi, da bi mi naklonili eno uro, da bi mogel v tej veličastni prirodi, ki navaja k širokogrud-nosti in odpuščanju, zagovarjati svojo zadevo ... Izrazil bi Vam svojo ljubezen tako spoštljivo in tako globokoobčuteno ... Povedal bi Vam, da ste bili prejasna zvezda v noči moje viharne mladosti, ki je bila brez večje vernosti. In da sanjam, kako bi ustalil to zvezdo za zmiraj na mojem nebu ... Izrekli boste tedaj odločbo o življenju ali smrti. Davi sem pri maši molil k istemu Bogu kot Vi..., k Bogu ljubezni in dobrote; in sem ga prosil, da bi poslal ugodno razpoloženje v Vaše srce za tedaj, ko boste dobili to pismo. Ni Vam tr^ba praviti, s kakšno bojaznijo pričakujem Vašega odgovora! Ko ga boste pisali, mislite na to bojazen ... Po- mislite, da držite v svojih prstih celo moško srce. Rotim Vas, ne zdrobite tega srca! Še enkrat: bodite dobri do tistega, ki ne more več živeti brez Vas. Ludovik Hughe. Mladenič je počasi prebral še enkrat svoje pismo. Zdelo se mu je zelo hladno... O, če bi ne bil brzdal svojega peresa, kako drugačno pismo bi ji bil lahko napisal. A morda je bolje, da je sestavljeno v bolj rezerviranem tonu. Ludovik Hughe ga skrbno zapečati, napiše naslov: (Dalje prihodnjič.) Važno naznanilo ! Cleveland, Ohio. — Vsem zavednim klientom, kateri so uporabljali naš urad Travel Service za potovanja in poslovne zadeve, naznanjamo, da bomo prenehali s poslovanjem dne 19. maja 1962. Za stranke, katerih uradne poslovne zadeve iz evropskih držav niso še urejene, bo urad odprt od 21. maja do 10. junija 1962 samo od DEVETIH ZJUTRAJ do OPOLDAN. Prosimo, da se v tem času zglasijo v našem uradu. Ker imamo namen zaključiti poslovanje urada, se nudi prilika osebi, katera je zainteresirana v teh poslovnih zadevah, da urad, kateri je vpeljan že mnogo let, prevzame z vso opremo v uradu ter stanovanje s pohištvom v istem prostoru za zmerno odškodnino. Končno se iskreno zahvaljujemo vsem našim prijateljem za sodelovanje z našim uradom v preteklosti. STEVE F. PIRNAT (0. 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-3500 JSaznanilo in 2^ah-Vala V jrlohoki žalosti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem, in znancem, da je dne 15. aprila 1962 umrla naša ljubljena mati, stara mati, sestra, svakinja in tašča Antonia Zupančič Pokojna je bila rojena v Bevkah pri Vrhniki. V Ameriko je prišla leta 1901. Soprog Anton, naš oče, je umrl leta 1941. Pogreb je bil dne 19. aprila 1962 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. Pogrebne molitve v cerkvi je opravil Kev. Alojzij Rupar, ki je spremljal pokojno tudi na pokopališče do groba. Ker je bil pogreb v velikem tednu, je pogrebno sv. mašo zadušnico daroval Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik v osmini pogreba naslednji teden. Naj sprejmejo našo najtoplejšo zahvalo vsi prečastiti gospodje duhovniki, ki so predobro mater tolažili med boleznijo, zanjo molili in darovali sv. maše. Posebej smo hvaležni Rt. Rev. Msgr. Bazniku za pogrebno sv. mašo, Rev. Alojziju Ruparju za pogrebne blagoslove in molitve. Rev. Victor Tomcu za obiske na domu med boleznijo, Rev. Raymond Hobartu za obiske in zlasti za podelitev poslednjih sv. 'zakramentov, Rev. Edward Schneider, St. Mary’s Church, Akron, in Rev. Charles Schneider, Our Lady of Peace, Shaker Heights, Ohio, ki sta darovala sv. maše med boleznijo in ob smrti. Hvala jima in stotero Bog povrni! Številne članice društev: Oltarno društvo župnije sv. Vida in Slovenska Ženska Zveza št. 25 so prišle v skupnem zastopstvu molit v pogrebni zavod, k pogrebni sv. maši in so spremljale pokojno na njeni zadnji zemeljski poli na pokopališče. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so se udele- žile te počastitve pokojne, posebej še gospej Marjanci Kuharjevi, ki je naprej molila rožni venec v pogrebnem zavodu, in vsem za poslovilno molitev ob grobu. Dobri Bog naj stotero povrne vsem, ki so dali za sv. maše, za cvetje in venec in za razne dobre namene, vsem ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prisrčna hvala vsem, ki so pokojno prišli kropit, so zanjo molili in še molijo. Želimo se aa-hvaliti prav vsakemu in vsem, ki so ob tej žalostni izgubi kakorkoli počastili našo pokojno mater, izkazali nam svojo naklonjenost, nam pomagali in nas tolažili. Iskrena hvala vsem za vsak izraz ljubezni in pozornosti. Hvala za vse pismene in ustmene izraze sožalja. Grdinovemu pogrebnemu zavodu izražamo naše iskreno priznanje za odlično vodstvo vseh jogrebnih priprav in skrbno, ljubeznivo postrežbo. Preljuba naša mati Gospod Bog, vsemogočni Gospodar življenja in smrti, ki Vas je poklical, naj Vas milostno sprejme v svoje naročje. Po Jezusu, ki Vas je s svojo presveto Krvjo odkupil in smrt premagal, naj Vam bo dano vežno življenje med angeli in svetniki. Hvala, naša dobra mama! Vso ljubezen ste nam dala, \ _ vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj Vas spremlja v večnosti. Žalil joči: sinovi ANTHONY, FRANK in EDWARD, snaha ELLA vnuka ANTHONY JR. in FRANK JR., vnukinja SANDRA Cleveland, Ohio, 15. maja 1962. sestra MRS. FRANCES LAURIC, svak HENRY svakinja MRS. MARY KERŽMANC Making ysur city a batter place to live, work and raiae a family— the result of a GROWING Savings and Loan business 4! JVflorfiort*-* AVIN&S 813 East 185th St. 35000 Euclid Av». 6335 St. Clair Ava. Cleveland, Ohio Mullally Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANTNA posluga POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-941) GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči JIEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Sedeminšestdeset let nudi KSKJ Ijnbeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali siniti, KRANJSKO KATOLIŠKA m SLOVENSKA JEDNOTA )) Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI Wer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta. K. S. K. JF.DNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate zn odrasle In mladino od *500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizkciie, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutril STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ 1 č.a pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. RDEČA STRAŽA V BELEM — Ko je pokril pred časom Berlin Isneg, \so istraže v vzhodnem Idelu mesta opazovale “zid” in prehode preko njega z daljnogledi iz daljave, oblečene v bele obleke, da bi bile manj opazne.