Razgled. Dne 12. septembra 1917 je urarla v Sofiji v 57. letu svoje starosti bolgarska krajica Eleonora. Rojena je bila princezinja Reuss-Kostritz. Z bolgarskim kraljem se je poročila dne 28. februarja 1908. Na Bolgarskem je bila le malo znana ne posebno priljubljena. Občtii zbor nemškega Schulvereina. Dne 8. t. m. je imel nemški Schulverein pod predsedstvom predsednika avstr. državne zbornice poslancev dr. Grofia svoj občni zbor na Dunaju. Predsednik je opozarjai, da se morajo vsi Nemci združiti okrog Schulvereina, ker ga čakajo po vojni posebno velike naloge. Tajnik Nowotny je poročal, da ima društvo sedaj ob jezikovnih avstrijskih mejah 231 otroških naselbin za dunajske otroke in vzdržuje 49 šol in 116 otroških vrtcev. Blagajnik inžener dr. Backer je poročal, da je imelo društvo v 1. 1916 1.200.228 K prejemkov. Z bojišča so poslali vojaki 120000 K. Dr. Wotava je ncpovedal živahnejše in vztrajnejše delovanje posebno med Slovenci in Čehi. Zato, Slovenci pozor! Vsakdo naj po svoji moči podpira našo šolsko Drnžbo s>/. C. in M.! Nemškl državni kancler — doktor bogoslovja. Evangelska fakulteta v Miinstru je sedanjega nemškega državnega kanclerja dr. Michaelisa imenovala za castnega doktorja bogoslovja Bv hvaležno priznanje njegovih velikih zaslug za gojenje verskega mišljeaja med mladino, zlasti med akademično mladino." Čudne razmere so zavladale na Nemškem. Dne 14. septembra t. 1. se je vršilp na Dunaju pod predsedstvom vkdnega svetnika deželnega poslanca Sturttia posvetovanje zastopnikov vseh avstrijskih I deželnih odbornikov. Predmet posvetovanj so bile deželne financ. Razgovor je veljal novi preuredbi v zadevi državnih preodkazov uciteljem in pokritja učiteljskih draginjskih doklad. Posvetovanje se je nadaljevalo tudi drugi djan. Vdeleževali so se ga tudi zastopniki s Ceškega in Moi'ave. Angleži in Francozi so bili dolga stoletja vehkt nasprotniki, ki so se kiižaii njihovi interesi, a še v tistih časih velikih nasprotstev je nastal temelj, iz katerega so se rodile angleške simpatije za Francoze. V 17. stoletju je bila kultura angleške aristokracije že popolnoma francoska. Ob času velike revolucije je na tisoče Francozov pobegnilo iz domovine na Angleško in nastali so v Londonu celi francoski okraji. To je znatno vplivalo na zbližanje obeh narodov. Angleži so imeli že prej velike kulturne sitnpatije za Francoze. Voltaire je prcbival od leta 1726. do 1728. na Angleškem in njegova knjiga »Lettres anglaises" kažejo, da je kar strmel, spoznavši veliko politično svobodo Angležev. Voltaire in Montersžuieu sta bila prva znamenita zastopnika anglcfilstva na Francoskem. Na drugi strani pa so različni Angleži, ki so dlje časa prebivali na Francoskem, zanesli v svoje domače kroge simpatije za francosko literaturo, za francoski ukus in za francoski način življenja. Od 18. stoletja je na Angleškem vkoreninjena navada, da obiskujejo Angleži Francijo in zlasti Pariz. Dosti je Angležev, ki pridejo po večkrat za leto v Pariz, samo da si kupijo nekaj knjig ali rokavic. Angleži imajo navado, da posvetijo soboto in nedeljo počitku — take dni se je pred vojno pripeljalo vedno na tisoče Angležev v Pariz. Medsebojno poznanje in medsebojne simpatije so znatno vplivale, da so Angleži in Francozi pozabili nekdanja svoja nasprotstva.