Št. 100
(Posebna izdaja).
V Gorici, v sredo dne 15. septembra 1909.
Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek tu soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prej«-inana ali v Gorioi na dom poSiljana:
vse leto.........15 K
•/.    v..........10 „
"¦ ¦ 'll*¦ '<$e.'V:'X;-\t\ V " * *^ •" r"   ^
Posamične številke stanejo 10 vin.
,,S06A" ima naslednje izredne priloge: Ob novem j«tu „Kaiipot po GoriSkem in Gradišfianskem" in dvakrat v letu „Vozni red Jelemic, parnikov In postnih 4m".
Naročnino sprejema, upravništvo v Gosposki ulici jtev. 7 I. nadstr.. v „Ooriški TfsfcarnFr A. Oabršček. Na naroČila brez doposlanc naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat '.O v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii.
Tata) XXXIX.
Urednlfiivo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do IS dopoludn« ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do ),2. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št 7 v,I. nadstr. na levov tiskarni.
Naročnino m oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se p jrity|ajc le u r e d c i š t y a.
NaruSnina, reklamacije in drage reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le opravulitm                                              J
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„Soča" in „Primorea" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska nI. 3. I. Hovanski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ui. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavč i6 v Gorici.
Telefon It. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. FabCič) tiska in zal.
Sramotna igra Bienerthove vlade z goriškimi Slovenci! - Vlada je v sredo odredila premestitev učiteljišča iz Kopra v Gorico, včeraj pa zopet razveljavila svojo odredbo. - Mogočna dunajska vlada se je zbala otročjih groženj lahonske poulične svojati, katero bi Slovenci sami ukrotili z mokrimi cunjami. - Nepopisno žaljenje goriških Slovencev, ki razburjeni protestujemo proti tako strahopetni
kapitulaciji vlade.
Rojaki! Volilci!
Po mnogoletnih zahtevah vsega našega naroda na Goriškem se je vlada končno vendarle odločila preteklo sredo, da je odredila, naj se premesti slovensko u-eiteljišče iz Kopra v Gorico. — Premestitev je bila načeloma sklenjena že pred dverna letoma, ali vlada se je ustrašila laških groženj in odložila izvršitev svojega sklepa.
Preteklo sredo pa je vlada izdala odlok, naj se učiteljišče premesti v Gorico. — Ta davna in pravična želja vseh goriških Slovencev pa je zopet zbudila krik med tisto peščico laških kaporijonov, katere redi skoro izključno naše slovensko ljudstvo. Goriški župan B o m b i g, katerega redite vi slovenski okoličanje, in ž njim vred peščica lahonskih kričačev, so začeli ropotati svojo staro pesem, — in zadoščalo je par protestnih shodičev, da je Bienerthva vlada sramotno k^pitulova-la pred lahonskimi — smešnimi vožnjami. Avstrijska vlada se ne upa dandanes več izpolniti proti irredenti niti najpravičnej-še zahteve Slovencev, na katere bi se Avstrija rada naslanjala v slučaju sile in potrebe tu ob državni meji. — Tako slabotna je Bienerthova vlada nasproti Lahom, tista vlada, ki je lani 20. septembra z vojaško silo kri prelivala v beli Ljubljani, da je zadušila odpor Slovencev proti nemški prepotenci. Tu v Gorici pa, kjer bi lahonske kričače Slovenci sami ukrotili z mokrimi cunjami, je pa pokazala vlada toliko slabost, da je raje sramotno zlezla pod klop pred lahonskimi bahači in kričači, namesto da bi znala varovati avtoriteto svojim pravičnim odredbam. S tako vlado nikakega pardona več, taki vladi napovemo boj z vsemi dovoljenimi sredstvi!
Slovenski stariši! Volilci!
Pridite jutri, v četrtek, ob 11. uri na volilni shod v Trgovski dom, kjer daste navodila kandidatom in poslancem, kako iim bo v tem vprašanju postopati v deželnem zboru, — pa tudi našim zastopnikom na Dunaju nasproti vladi, ki je tako šibka, tako fikfakovska, ko bi bila njena dolžnost, z vso silo, ki jej je na razpolago, varovati poleg pravic slovenskega naroda Uicli — svojo avtoriteto.
Volilci! Vsi v Trgovski dom! Na svitanje!
Stojimo torej pred sramotno kapitulacijo Bienerthove vlade pred par laškimi
—  kričači. To je nečuven škandal, s katerim je sedanja osrednja vlada zadala smrten udarec svojemu ugledu pred vsem razsodnim svetom in je dokazala, da ne zaslužuje več nikake vere, nikakega zaupanja od strani Jugoslovanov. S tem škandalom je Bienerthova vlada podrla še zadnji mostič med seboj in slovanskim jugom monarhije.
Bienerth je s to svojo sramotno kapitulacijo ustvaril popolno jasnost v razmerju med nami in njim: čut samospoštovanja in samoohrane nam govori, da s to vlado ne sme biti več niti paktiranja! Proti tej vladi nam je odprta še ena edina pot: neizprosnega boja do skrajnosti brez vsacega ozira na usodo parlamenta in tistih slavnih »državnih potreb«.
.lasno je sedaj, da se ta vlada frivolno igra z našimi življenskimi interesi in si hoče zopet iz naše kože plesti vrvi, ki naj jo drže nad breznom,'ki se mu je približala po svojih lastnih grehih!
Se svojo kapitulacijo pred praznim krikom je Bienerthova vlada izgubila tudi pravico, da jo sploh smatramo resno. Videča, a status quo ne more ostati, se je odločila za premeščenje. Ker se ni upadla ustvariti definitivne uredbe, je hotela ustvariti provizorij,, a sedaj je zopet odnehala od provizorija!! Taka vlada ni resna, ker je jasno, da nima ne direktive, ne kompasa, ne doslednosti, ne možtva.
Od naše državnozborske   delegacije
—  brez razlike stranke — pričakujemo brezobzirnega postopanja v smislu gornjih izvajanj. A tudi od prihodnjih slovenskih poslancev — istotako brez razlike stranke — pričakujemo, da bodo tudi v goriškem deželnem zboru izvajali primerne posledice proti vladi in proti Italijanom.
To je dogodek, ki ne sme prinesti blagoslova ne vladi, ne Italijanom. Zato kličemo obojim: ha svidenje pri Filipih!!
Pod utisom gori omenjene, nečuve-ne vladne kapitulacije so bile odposlane sinoči nastopne brzojavke:
Minlsterskl predsednik — Dunaj.
Tukajšnji listi javljajo suspendiranje premeščenja  slovenskega   učiteljišča   iz
Kopra v Gorico. Protestujemo ogorčeno proti takemu umikanju državne oblasti pred praznimi italijanskimi grožnjami. Zahtevamo, naj ostane v veljavi prva odredba.
Drž. poslanci: M a n d i č, dr.   R y b a r, Š t r e k e i j.
Ministerski predsednik — Dunaj.
Sporočilo o zaustavljenju premeščenja slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico je izzvalo med slovenskim pn i>ivai • stvom veliko razburjenje.. Ako resnično, obžalujemo ta hudo zgrešeni korak in neverjetno slabost vlade pred praznimi poskusi strašenja. Protestiramo proti iieod-pustnemu zavlačevanju tega za Slovence važnega kulturnega vprašanja.
Politično društvo »Edinost« v Trstu. Dvorni svetnik Ploj — Dunaj — upravno sodišče.
Vlada vsled laškega pritiska suspendirala prenos slovenskega učiteljišča v Gorico. Ogorčenje veliko, vladna avtoriteta kompromitovana. Brzojavili Biener-thu. Prosimo odločnega posredovanja v imenu »Zveze«.
Mandič, dr. Rybar, Štrckelj.
Brzojavka
Da ministerskega predsednika.
Njegovi Ekseelenci, ministerskemu predsedniku DUNAJ.
Slovenska narodno • napredna stranka protestnje proti sramotni kapitulaciji vlade pred par ducati goriških cestnih pobalinov pod vodstvom župana, katere bi mi Slovenci sami s mokrimi cunjami brez pomoči policije spravili k pameti.
Suspendiranje premestitve učiteljišča ni za veliko slovensko večino ob državni meji nič drugega nego ffrivolna igra slabe in nesposobne vlade, proti kateri otvarjamo boj brez sprave ss današnjim dnevom. O a h r S č e k, načelnik.
Protest mestnega sveta goriškega proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. — Sinoči je imel mestni svet goriški sejo. Predsedoval je župan Bombig, vlado je zastopal komisar Mosettig. Župan je začel hitro govoriti o premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Povedal je, da ta' j, ko mu je došla vest o premestitvi, je protestiral brzojavno pri ministerstvu, deputacija pa je šla protestirat v Trst. Glas o premestitvi se je potrdil. Vlada vstraja pri svojem načrtu ter hoče prenesti učiteljišče v Gorico. Dobil se je celo minister, ki je rekel, da nova šola bi služila v to, da se napravi mir med obema narodnostima. (Smeh.) Navedel je primero z Dunajem, kjer da Čehi, majhni po številu (ta župan naš ne ve nič. Ne ve niti tega, da je na Dunaju nad 200.000 Cehov) dajo opraviti Nemcem, skliceval se je na protest Furlanskih županov v nedeljo ter na protest učiteljske zveze. Pravi, da naj se nadaljuje na tej poti, čeprav je prišel dekret, s katerim se ustavlja premeščenje na prizadevanje dr. Maranija. To postopanje občine mora imeti namen, da se dobi od vlade Jamstvo, da se ne bo žalilo meščanstva . narodnih čutih. (Pritrjevanje.) — Govorilo se je po mestu, da nameravajo prirediti Lahi po seji demonstracije ter da bi potrgali zlasti Slovenke napise. Bilo pa je vse mirno.                                          _,
Jutri vsi na shod!