■■
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA U INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
ie deviz
V delovni enoti »Žarnice« — tovarne elementov za elektroniko je pretekle dni prišlo do neprijetnega dogodka. ¡Glede na pomanjkanje balonov za avtomobilske žarnice so morali namreč odpovedati delovno razmerje 70 od 220 članov delovnega kolektiva.
Odgovor na vprašanje — zakaj je prišlo do tega, je kaj jasen in kratek — ker ni reprodukcijskega materiala in ni upati, da bi se devizni položaj v kratkem času kaj prida izboljšal. Delovna enota »Žarnice« namreč sodi v grupo C, kateri utegne kaniti nekaj deviznih sredstev za nabavo materiala v tujini le, če Se bo Iskrin izvoz okrepil prek pričakovanega obsega.
Proizvodnja žarnic bi glede na uvozne materiale v 1.1965 terjala le pičlih 100.000 dolarjev, vendar v okviru razpoložljivih možnosti podjetje tudi tega minimalnega Zneska ni uspelo zagotoviti.
1 Že sam sklep delavskega j. sveta podjetja — naj se proizvodnja žarnic zaradi težav z uvoznim reprodukcijskim ¡materialom letos zmanjša za 46 %, je imel za posledico zmanjšanje števila zaposlenih v tem obratu za 70 delavcev in delavk, slabi upi zn Vidnejše izboljšanje deviznega položaja pa govore, da je odpust teiga dela kolektiva le začasen ukrep in bo treba z ' ¿vso resnostjo pomisliti na spremembo oz. preusmeritev proizvodnega programa te naše delovne enote zlasti na take izdelke, ki bodo z uspehom našli pot tudi na tuja tržišča. Le tako si bodo »Žarnice« zagotovile nadaljnji obstoj in razvoj v okviru podjetja.
Vodstvo delovne enote »Žarnice« in uprava tovarne elementov za elektroniko ;tega bolečega dogodka nista čakala prekrižanih rok, saj tudi ni prišel čez noč. V sodelovanju z Zavodom za 'zaposlovanje ih vodstvi iieka-|erih ljubljanskih tovarn, ki jim primanjkuje delovne ¡šile,_je bila slednjič zagotovljena vsem prizadetim, ki so itnorali prekiniti delovno razmerje v DE »Žarnice«, ta-[kojšnja zaposlitev v tovarnah »Rog«, Kartonažna to-fvama, Tobačna tovarna in [Saturnus, pač po izbiri vsa-ikega posameznika.
V Zagrebu - nova servisna postojanka
Jasno, ob tem dogodku ni bilo lahko nikomur, niti vodstvu delovne enote niti' upravi tovarne, še manj pa prizadetim delavcem in delavkam, vendar pa jih je 58 takoj sklenilo delovno razmerje z novimi delodajalci,' medtem ko se jih je 12 odločilo, da si bodo sami našli drugo zaposlitev. Razen tega
je bilo nadaljnjih 17 -delav- Vedno večje je število koristnikov televizijskih sprejemnikov. Na področju Zagreba ~'bo cev premeščenih v druge de- novi servis ISKRE lahko odigral pomembno vlogo pri vzdrževanju televizorjev. Na sliki» lovne enote tovarne elemen- TV popravljalnica tov oz. drugih enot ISKRE na področju Ljubljane.
Ob-vsem tem se nam vsiljuje le eno vprašanje — ali je pametneje, da bodo trgovska podjetja avtomobilske žarnice uvažala, ali bi bilo pametneje za določeni del deviz, namenjenih za nakup kompletnih žarnic v inozemstvu, omogočiti nabavo manjkajočega reprodukcijskega materiala in tako omogočiti že vpeljanemu kolektivu, da bi nemoteno nadaljeval svojo proizvodnjo. O tem bi menda edini lahko odgovorili naši gospodarstveniki?..
Boleči dogodek v naši delovni enoti »Žarnice« pa naj nam bo prav vsem najzgovornejši opomin, da je treba z vsemi razpoložljivimi silami in sredstvi skrbeti za čimbolj uspešen izvoz in si s tem zagotavljati priliv deviz-nh sredstev za nakup reprodukcijskega materiala za redno proizvodnjo.
J. C.
Zagreb, 16. januarja — Predstavnik zagrebške občine Cernomerac je ta dan ob prisotnosti mnogih uglednih gostov prerezal trak na vhodu v sprejemnico velikega, sodobno urejenega servisnega centra ISKRE. Servisna mreža našega podjetja se je na ta način povečala na devet'samostojnih servisnih delavnic v vseh večjih terito-rijalnih središčih Jugoslavije in na prek 180 pogodbenih servisov. Ko bo do marca 1.1. popolnoma rekonstruirana tudi servisna delavnica v Splitu, bedo našim klientom na področju Hrvatske na voljo trije servisni 'centri (Zagreb, Rijeka, Split) in nad 40 pogodbenih delavnic. Ta številka verjetno ne zadostuje za obširno področje Hrvatske s Slavonijo in Dalmacijo, ki je zanimivo zlasti s stališča profesionalne elektronike, pa tudi široka potrošnja ima v njeni široko torišče dela.
Pogled na poslopje, v katerem je servis ISKRE končno le našel solidne prostore in možnosti za povečano dejavnost
Toda okostje bodoče močne servisne organizacije je tu: treba ga bo samo še dopolnjevati in ga kvalitetno ospo-sabljati za njegove daljnosežne naloge'. |
Veselje, ki ga je povzročila ta najnovejša pridobitev pri zagrebških tovariših', je upravičeno in razumljivo. »V Zagrebu sedaj nimamo tekmeca«, je izjavil vodja delavnic tovariš Tarandek, »ne po prostorni razsežnosti in ne po instrumentalni opremi. Smem. trditi^ da bodo tudi servisni kadri kos svoji nalogi po strokovni plati. Vse pogoje imamo, da dvignemo učinkovitost servisne službe do optimalnih zmogljivosti. — Spremeniti pa bo treba nekoliko instrumente nagrajevanja po učinku. Kajti famozni stimulans ne prihaja nikjer toliko do izraza, kot ravno pri servisni dejavnosti. Hitrost, vestnost in točnost, pravilen odnos do klienta — vse to so pogoji, ki terjajo celega človeka, ki nosi velikokrat na svojih plečih ugled podjetja.. Zato zasluži tudi dostojno nagrado. Podjetje ima torej do teh ljudi svoje-posebne obveznosti, ki jih- ne kaže posploševati in jih š tem spravljati v izkušnjavo, da iščejo zaslužek'tudi mimo podjet-, ja.« — Res, tega ni mogoče zanikati.
Direktor filiale tovariš Ta-tomir tudi ni skrival svojega zadovoljstva, saj mu bo ustanovitev delavnic, mimo drugega, omogočila premestitev maloprodaje v dosedanje servisne prostore v Gunduli-čevi ulici. Zagrebčani so baje o določenem oziru konservativni: »Iskra« si je pridobila domovinsko pravico v Gun-duličevi m stranke jo trdo-
vratno iščejo na kraju, kjer je vrgla svoje prvo komercialno sidro.
Med številnimi pozdravnimi govori m čestitanji velja omeniti besede predstavnika »Radioihduštrije« Zagreb ing. Surine, iz katerih smo lahko povzeli, da je - servis prvi otipljivi teren,\ na katerem prihaja do konkretnih stikov v pogledu medsebojnega sodelovanja med tremi najmočnejšimi podjetji elektronske industrije na severozahodu države: med »Iskro«, RIZ in »R. Cajavcem«. Izrazil je svoje neprikrito občudovanje in radost spričo novozgrajenega objekta; ki pomeni eno zagotovilo več, da na področju poslovnega sodelovanja ne bo ostalo samo pri besedah. Isto upanje je izzvenelo tudi v pozdravnih govorih predstavnikov zagrebške gospodarske komore iri občine Cernomerac, ki je dala gradnji, servisa vsestransko pomoč.
Za to priliko sklicani tiskovni konferenci so nekoliko 'skeptični novinarji zagrebške TV postavili konkretno vprašanje: V kolikšnem času sme lastnik pokvarjenega televizorja pričakovati servisno intervencijo in odpravo napake? »V štiriindvajsetih urah po prijavi okvare,« jim je odločno od-'govoril tov, Dvoraček, vodja servisne uprave. Verjamem, da je s to izjavo postavil tovariše iz Zagreba pred precejšnjo moralno dilemo. Toda od njihove strani ni, bilo ugovorov: trditev bo torej držala, vsaj, kar zadeva servisiranje izdelkov široke potrošnje.
čeprav poraja vsak novozgrajen objekt ali proizvod-(Dalje ha 6. strani)
podjetja
Na eni izmed zadnjih sej je UO podjetja obravnaval'poročilo organizacijsko-kadrovske-: ga sektorja o stanju proizvodnih in rezijskih delovnih mest v podjetju. Dokaj zanimivi. so bili podatki, ki so se nanašali na skupne službe podjetja, zlasti glede njihove kvalifikacijske strukture. Po podatkih je v vseh skupnih službah, to je v upravi z vsemi sektorji, ZTO, PSO in Zavodu za avtomatizacijo zaposlenih Skupaj 2316 delavcev. Od tega je 332 delavcev v PSO zaposlenih v mbntaži in servisu. Glede šolske izobrazbe je z visoko ali višjo-šolsko izobrazbo zaposlenih 13,5%, s srednješolsko izobrazbo 25,7 %, s poklicno šolo 33,1 % in z osnovno šolo 27,6 %. Po zahtevi strokovnosti za posamezna delovna mesta pa bi moralo po obstoječi sistemizaciji biti 36 % zaposlenih z visoko ali višješolsko izobrazbo, 32,6 % s srednješolsko izobrazbo, 19,1 % s poklicno šolo in 12,3 % z osnovno šolo,
■ Že na prvi pogled vidimo znatne razlike med zahtevano strokovnostjo delavcev v skupnih službah in dejansko, strokovnostjo, ki jo delavci imajo. Res je, da so nekatera delovna mesta pretirano vrednotena, nekateri delavci, ki zasedajo visokostrokovna mesta, so z dolgotrajno prakso nekako nadoknadili pomanjkanje ustrezne formalne izobrazbe, vendar pa je. nesporno, da imamo na določenih mestih v skupnih službah tudi kadre, ki nimajo ustrezne kvalifikacije niti
po formalni strani niti po ustrezni praksi. Omeniti je treba, da je UO podjetja prav tako na eni izmed zadnjih sej obravnaval problem reorganizacije Vseh skupnih služb podjetja v smeri decentralizacije ter imajo ustrezne strokovne Službe tudi že nalogo, da pripravijo konkretne predloge reorganizacije za organe upravljanja podjetja. Ravno z reorganizacijo pa bo nujno skupne službe, kjer se bo števiio oseb gotovo zmanjšalo, treba zasesti z res strokovnimi kadri. Vodenje takega podjetja kot je Iskra potrebuje na vseh odgovornih mestih skupnih Služb res strokovne kadre z vso mero osebne odgovornosti, na katero kaj radi pozabljamo. Razumljivo je, da bo z zmanjšanjem števila ljudi v skupnih službah poleg ustreznih strokovnih kadrov pripomogla tudi mehanizacija od računskih pa do mehanograf-skih strojev, katere bomo morali čimprej dobiti.
V bodoče bomo morali paziti, da v skupne službe, kar je tudi že sklep UO podjetja, pridobivamo le kadre z ustrezno šolsko izobrazbo, za one pa, ki že ustrezna mesta za-, sedajo, pa te izobrazbe nimajo, imajo pa vse lastnosti, da se perspektivno razvijejo v dobre in strokovne delavce, omogočiti, da to strokovno izobrazbo pridobijo. Le sposobni in na strokovni višini primerni kadri. bodo. lahko koS nalogam in problemom, ki se vsakodnevno pojavljajo pri njihovem delu. P. G.
Pretekli teden je bila pri nas na petdnevnem obiska 14-čianska delegacija zastopnikov elektronske industrije Nemške demokratične republike. Z našimi predstavniki se je pogovarjala in ob koncu tudi podpisala protokol o znanstvenem, tehničnem in proizvodnem sodelovanju ter bodočih komercialnih poslih, ki se bodo razvijali med našim podjetjem ter podjetji v Vzhodni Nemčiji. — Na sliki: gostje in predstavniki ISKRE v razgovoru
Ob rob mladinskega tekmovanja
REZULTATI
TEKMOVANJA — SLABŠI
OD LANSKOLETNIH
V letošnje mladinsko tekmovanje za dvig produktivnosti smo šli obogateni z enoletnimi izkušnjami. Po pravici smo pričakovali, da bo letošnja akcija bogatejša, zanimivejša, predvsem pa borbenejša, kajti tekmovanje brez borbe, trajne jn ostre, ni tekmovanje. Ne trdimo, da v tekočem tekmovanju ni borbe, , še manj pa da v tekmovalcih ni prar vega tekmovalnega zanosa. Dejstvo pa je, da ta borba ni nikjer opazna in da je bolj podobna srečolovu kot
pa organizirani, do skrajnosti napeti in zanimivi akciji, ki jo je sprožila mladina s ciljem, da pomaga svojemu podjetju iz proizvodnega in ekonomskega mrtvila.
če pustimo vnemar rezultate lanskoletnega tekmovanja za točke (ki jim marsikdo odreka popolno veljavnost), smemo ugotoviti, da sta bila dosežena dva 'cilja. Prvič, da je tekmovanje v »Iskri« sploh dobilo, domovinsko pravico in, drugič, da Sd se pokazali objektivni či-nitelji, na podlagi katerih naj bi letos zastavili novo, še bolje, organizirano akcijo.
Upravičeno smo pričako-
vali, da še bodo za tekmovanje ogreli in ga vneto podprli vsi tisti politični in upravni forumi, ki so bili dejanski pobudniki mladinskega tekmovanja: konkretno, tovarniška ZK, sindikalna organizacija, organi delavskega samoupravljanja. Danes lahko .mirno ugotovimo, da te organizacije niso do konca izpolnile svoje naloge in da so se pač zadovoljile.z dejstvom, da je stvar »stekla«. Tekmovanje je bilo sprejeto kot »privatna zadeva« mladine, kateri je treba sicer dati svoj blagoslov, sicer pa naj teče kakor pač
(Dalje na 6, strani)
Kvalifikacijski sestav kadra vskupnih službah
Predsednik UO Franc Križaj
O delu upravnega odbora podjetja v preteklem letu
Poročilo obravnava obdobje od 12.6.1964. leta, ko se je Upravni odbor konstituiral, pa do 8. 12. 1964. V tem času je imel upravni odbor 23 sej, ki eo bile praviloma vsak petek v popoldanskem času. Nekatere seje so bile zaradi izjemnih okoliščin tudi dopoldne. V upravnem odboru je 11 članov, od katerih ima večina, srednjo alt visoko izobrazbo, tako da je struktura z vidika šolske izobrazbe zelo ugodna. Enako ugodna je tudi struktura članov glede ha delovno dobo v ISKRI in na skupno delovno dobo. Delovna doba v ISKRI se giblje od 3 do 17 let; tako da ima večina nad 10 let delovne dobe. Po starostni strukturi zasedba UO ni tako
ugodna, saj se ta giblje le od 30 do 52 let, tako da je večina starejša od 38 let. Po šolski izobrazbi in področju, na katerem posamezni člani delajo, prevladuje tehnična strokovna orientacija. Iz tega lahko zaključimo, da obstajajo ugodni potencialni pogoji za kvalitetno delo UO, čeprav je poklicna usmerjenost posameznikov sorazmerno ozka, vendar dokaj visoka stopnja šolske izobrazbe daje posameznikom potrebno širino.
Ocenitev kvalitete dela
Pri ocenjevanju kvalitete dela upravnega, odbora še moramo zavedati, da ta zavi-Si od znanja in sposobnosti njegovih članov, njihovega
interesa za delo, kvalitete pripravljenega gradiva ((poročila, analize), kvalitete poročanja na UO, pravilnega vodenja zasedanja, osebnih odnosov, ki vladajo med člani, ter od osebnega občutka koristnosti oziroma doprina-šanja h-kvaliteti dela UO. Od vseh činifeljev, ki pogojujejo kvalitet, delo, sem jih naštel samo nekaj, toda že ti kažejo, kako težko je objektivno oceniti kvaliteto dela kolektivnega Organa.
Premalo temeljito poznavanje naše notranje zakonodaje se izraža v razpravah o stvareh, ki so že obdelane, ter v iskanju rešitev, ki so že' uzakonjene. Dogaja se tudi, da zaradi nepoznavanja-omenjene zakonodaje in pod pri-
tiskom vsakdanje prakse') za katero kaj radi trdimo, da je dinamična, včasih kar pozabimo na že sprejeta načela in sprejmemo tudi sklepe, ki tem sprejetim načelom nasprotujejo. Opravičilo, ki ga v takih, primerih najdemo, je običajno velika dinamika ali izredne okoliščine, ki narekujejo izredne ukrepe. Poenostavljeno in posplošeno si to lahko razlagamo tudi tako, kot da nam sploh ni potrebna nobena notranja zakonodaja, čeprav zelo radi za vsako stvar sestavljamo pravilnike in poslovnike. -:
Gradivo, ki ga člani UQ prejemajo za razpravljanje na UO, je v večini primerov preobsežno ih gre tako kvantiteta na račun kvalitete. Opaziti je tudi, da je izvor slabo pripravljenega gradiva v tem, da nekateri poročevalci pojmujejo zahteve ali sklepe UO zgolj kot formalnost, ki ji je treba zadostiti z enakim gradivom..
Ugotavlja se tudi, da posamezni poročevalci sestav-
ljajo svoje zaključke na podlagi zunanjih znakov (indikacij)' brez analize vzrokov; ki pogojujejo njihovo nastajanje in, kar je najbolj pogosto, brez potrebne koordinat cije. Zato se dogaja, da se na UO razčiščujejo, pojasnjujejo in oblikuj ejo, včasih tudi na premalo takten način, različna stališča vodilnih delavcev podjetja. Ugotovitve in prognoze v gradivu eo dostikrat sestavljene pod vtisom neposrednih dogodkov. To je možno zato, ker nimamo jasno postavljenih ciljev in etap, kako bomo te cilje dosegli. Zato si postavljamo cilje kar sptoti od 'primera do primera, to pa ima za posledico večkratno spreminjanje ppprej dogovorjenih stališč, ali sklepov. V gradivu tudi ni. običajno zaključkov ali' prognoz ter ocen posameznih dogodkov, temveč so ponavadi našteta le gola dejstva. , Pripravljanje tako obsežnega .gradiva pa zahteva od poročevalcev tudi zelo veliko časa za sestavo in , tako
a
¡S
|i	DESET
||	ŽEBLJIC
*	V prejšnji številki smo objavili pod na-
11 slovom »DESET ŽEBLJIC« odgovore general-| ( nega direktorja Dušana Horjaka ,ki io bili I1, povzeti iz časopisa »Delo«, zdaj pa objavljamo odgovor podpredsednika kranjske občine I na vprašanje, ki zadeva »ISKRO«. Vprašuje DELO, odgovarja SLAVKO BEZNIK.
3
[ VPRAŠANJE: Dušan Horjak vas je vprašal, kako 'si predstavljate integracijo več tovarn po podjetniškem principu pa brez skupnega »Žaklja«. Kako bi torej razvozlali ta sistem?'
ODGOVOR: Vem, da so Se nove oblike združevanja „ gospodarskih organizacij mimo podjetniškega principa že uspešno uveljavile. Osnovni 'smisel »novega vala« na tem področju je, zagotoviti delovnim kolektivom popolno samoupravljanje in odgovornost za nadaljnji razvoj. Zato ne razumem, zakaj ne bi to. (novo) pot ubrala tudi Iskra, Zlasti zato, ker ji sedanja organizacija ne dela prevelike časti pa precej preglavic in zato, ker imajo »vzorec« za rešitev že v podjetju samem. Ena izmed Služb (razvojna)-je povsem samostojna. Sedaj ne vem, ali je to defekt v organizaciji, (nerazumljiva) izjema, ali pa dokaz, da se ob dobri volji da tudi v tem slovitem podjetniškem sistemu najti ustrezna rešitev. Menim, da velja tretje, kajti ne bi bilo prav, če bi verjeli — tako kot marsikdo še verjame-^-daje ena resnica za oznanjanje, druga pa za praktično uporabo. | Misel, da teorija skupnega »Žaklja« preživlja v našem samoupravnem sistemu globoko krizo, se mi je utrnila, ko sem razmišljal, kako je vendar čudno, da kolektiv z več tisoč zaposlenimi in s proizvodnjo, vredno preko 10 milijard dinarjev, nima tistih samostojnih pravic, ki jih naša pozitivna zakonodaja zagotavlja hišnemu svetu sleherne stanovanjske hiše. .
Kako je z dolžniki?
Do nedavnega je bila izterjevalna služba pri nas v krepkem bilo do pred letom dni kaj zaostanku. Kako teče zdaj izterjava naših dolžnikov nam bistvenega narejenega v tej je z odgovori pojasnil tov. Slavko Fatur	službi. Danes lahko ugotav-
-	ljam, da je saldokonti ažur-
Kot vemo, smo v letu 1964 dobaviteljev mi ni znano, no knjižen, da so delovna imeli blokiran tekoči račun ker to ne spada v delokrog, mesta kadrovsko razmeroma za povprečno 1 milijardo s katerim se ukvarjam. Iz- dobro zasedena in da* od-din. Z druge strani pa je bilo gleda pa, da so po podatkih pravljamo oziroma razčišču-pri okroglo 4 milijardah up- o našem izvozu in Uvozu jemo napake, ki izvirajo iz nikov.prek 7 milijard dolžni- naši dolgovi večji kot ter- prejšnjih let Nerazčiščenih kov. Zakaj razlike ne izrav- jatve.	kontov je danes morda še
namo?	Smatram pa, da je kon- nekaj procentov, kar pa bo-
Menim, da je saldo dolžni- tioJb nad dotokom denarja	mo uredili v letu 1965.
kov in upnikov previsok. Do na. kontu inozemskih kupcev	Ugotavljam tudi,	da	je	bil
izravnave saldov ne bomo ni- lažja kot nad domačimi, ker v decembru mesecu realizi-koli prišli, ker so prometi so plačilni pogoji pri izvozu ran največji dotok denarja na posameznih kontih moč- .^PU definirani (plačila vna- na žiro račun v dosedanjem no različni. Kljub temu pa PreJ > akreditivi, proti doku- delu našega podjetja, prav menim, da je razmerje 7:4 mentom), poleg tega pa bdi tako je bilo izvrščno tudi prenizko, kar kaže na soraz- ®a4 inozemskimi terjatvami maksimalno število kompen-memo velike zaostanke pri še. banka in devizna inšpek- zacij (skupaj ca 5.950,000.000), plačevanju dobaviteljskih ra- c>Ja-	'	kar bo v bilanci za leto 1965
čunov. S pravilno politiko Glede na ponovno dokazo- občutno znižalo naše ter-kompenzacij poedinih sal- vanje, da nam izterjava kup-	jatve do kupčev,
dov, za kar pa niso še “V “e uspeva zaradi neraz-	Ali predvidevate,	da	bi	že
ustvarjeni normalni pogoji, čiščenega saldokontija, bi sam razčiščen in ažuren s albi lahko naše terjatve in nas zanimalo, ali v tej sme- dokonti prinesel našemu pod-dolgove znižali. Zaradi tega vi opažate v zadnjem času jetju likvidnost? bo nujno, da bodo tiste služ- izdatnejše izboljšanje?	Kot sem. omenil, smo ijneli
be v posameznih tovarnah, Mislim, da nekega dokazo-1 v decembru maksimalni doki delajo na likvidaciji do- vanja, da nam izterjava kup- tok sredstev, na- žiro račun, baviteljskih računov oz po- 9ev he uspeva zaradi neraž- Ta dotok je znašal Zasigha-trj ujejo dobave, delale ažur- čiščenega saldokontija, sploh cijami skupaj ca 4.550,000.000 no, da bodo lahko dobavi- še ni bilo, ampak so bila o din, vendar je kljub temu teljske račune tudi ažurno tem samo ugibanja. To do- ostal blokiran žiro račun pri vknjiževali. Sedanji način in kažujem z dejstvom, da ni	(Dalje na 6. strani)
čas Za likvidacijo računov nam namreč tega ne dopuščata.
če pogledamo kompenzacije, ki so bile izvršene v novembru in decembru (skupaj ca 2,3 milijarde dinarjev), .vidimo, da so naše terjatve in dolgovi prikazani previsoko. Do tako visokih kompenzacij smo pa prišli z maksimalnim prizadevanjem osebja, ki je kompenzacije opravljalo, v veliki meri tudi na podlagi računov, katere so morali iskati na najrazličnejših mestih.
Kakšen je ta položaj pri inozemskih kupcih in dobaviteljih?
Kakšna je situacija na kontu inozemskih kupcev in
Prodaja	v decembru		
Prodajni oddelek	Plan v 000	Realizacija v 000	%
Zveze			144
Naprave			59,4
Merilna tehnika			117,4
Stikalna tehnika			103,7
Avtoelektrika			70,7
Elementi			135,2
široka potrošnja			123,7
Skupaj:	4,484.000	5,010.961	112
Rezervni deli	70.000	110,924	
SKUPAJ:	4,554.000	5,121.885	112,5
nam strokovno najbolj ospo-Sobljemt kadri porabijo največ časa za pisanje poročil, dočim jim za razmišljanje, raziskovanje vzrokov in analiziranje posledic zmanjka časa.
Kvaliteta poročanja na upravnem odboru v glavnem zadovoljuje, vendar lahko opazimo nekatere slabosti, kot pomanjkanje sintetičnega načina razmišljanja, premajhna informativnost poročevalcev, premajhna kritičnost ter premalo dokumentirano in prepričljivo utemeljevanje. Nekateri poročevalk <4 s svojim optimizmom in premalo kritičnim odnosom do dejstev in izkušenj iz preteklosti prikazujejo upravnemu odboru stanja in napovedi, ki se kasneje izkažejo kot zmotna, vendar jih člani UO kljub temu sprejemajo, ker pač bolj zaupajo strokovnemu mnenju kot pa pomislekom, ki jih imajo na take razlage posamezni člani UO.
V kvaliteti dela UO lahko kljub omenjenim pomanjklji-
vostim opazimo postopen napredek, saj vemo, da je za kvaliteto kolektivnega dela ljudje med seboj spoznajo in da se skupina vteče, da se ocenijo, da se sprostijo in da prično presojati zadeve s stališča širših, to je skupnih interesov. Ce bi odpravili nekatere od naštetih pomanjkljivosti, lahko pričakujemo, da se bo kvaliteta UO do zaključka njegove mandatne dobe še bolj izboljšala.!
Vsebina in način dela
UO se. je prvenstveno .orientiral na, urejanje skupnih-' problemov podjetja "in urejanje nekaterih bistvenih zadev, ki spadajo v pristojnost skupnih služb! S tem se je UO ogradil od vseh teženj, da bi reševal tekoče zadeve in je zato izvajal na strokovne službe podjetja stalen pritisk, da o operativnih zadevah odločajo sami. Da bi se dela lotil sistematično, je sestavil program dela, ki ga je potrdil tudi DS V prvem delu svoje mandatne dobe
postavljenih principov UO ni mogel v celoti uveljaviti zaradi vztrajnosti obstoječe prakse.
V tem času se je UO predvsem posvečal1 trem osnovnim. nalogam, in sicer ekonomiki podjetja, proizvodnemu programu in urejanju osnov, za delo v letu 1965.
■Pri urejanju zadev, ki spadajo na področje ekonomike, se je še posebej prizadeval, da hi prešli v našem podjetju na realnejše planiranje, proizvodnje, prodaje in dotoka denarnih sredstev, ker nas prevelik optimizem samo zavaja in uspava. Še posebno skrb. je posvečal UO odpravi neravnovesij med tržnimi potrebami po velikem brutopro-dufctu in relativno nizkimi obrat, sredstvi, ki 'jih poleg tega še precej neugodno obračamo. Pri tem ugotavljamo, da smo za te težave, 'kijih imamo zaradi tega,, krivi precej sami,, ker predolgo kreditiramo kupce, ker smo imeli 'službo izterjave kup-
cev slabo urejeno, ker smo verjeli, da bomo dobili kredite, ki jih ni in ker smo 'pričakovali, da nam bo banka kratkoročne kredite pretvorila v stalna obratna sredstva. Ce bi bolje poznali ekonomsko politiko SFRJ in svoje ter bančne zmogljivosti, prav gotovo te težave ne bi dosegle tak obseg.
Poseben problem v naši notranji ekonomiki pa so poslovne izgube, ki obremenjujejo naš že tako nizek čisti dohodek.- Radijski proizvodnji in preorientaciji tovarne v Pržanu smo posvetili veliko časa, vendar učinki niso bili zadovoljivi, ker so nekateri odgovorni strokovnjaki .preveč čustveno navezani na posamezne izdelke in se ne morejo odločiti za njihovo opustitev, čeprav nam to pobere vsako, leto' skoraj 1/i ostanka čistega dohodka. Izgleda, da teh vprašanj ne bo mogoče uspešno rešiti drugače, kot da samoupravni organi še v tej mandatni dobi zaključijo, to že tri leta trajajoče stro-
kovno reševanje sanacije radijske proizvodnje.
O	doslednem uvajanju notranjih ekonomskih instrumentov v poslovanju podjetja je UO veliko razpravljal. Težnje, da se nekateri instrumenti prilagodijo novo nastalim pogojem, je dosledno zavračal in vztrajal na stališču, da je potrebno najprej postavljene instrumente, o katerih smo pred njihovo uzakonitvijo dosti razpravljali, v praksi preizkusiti in. jih šele potem, če se izkažejo, neprimerni, ustrezno spremeniti ali dopolniti. -
Politiki cen je UO posvečal precej svojega časa in pri tem ugotovil, da tudi tu nekatere stvari tečejo že 10 let po zakonu vztrajnosti br;ez zadosti izostrenega posluha za spremembe, ki so v tem času nastale, kar še prav posebej velja za rabatno politiko, ki v tem času ni doživela nobenih vsebinskih sprememb, čeprav so te očitno potrebne. Pričakujemo, da bodo še v naši mandatni dobi
Od kolektiva oddelka ploščatih relejev obrata »Kontaktor« se je poslovila Marjana Gale. V zasluženem pokoju ji želimo še vrsto srečnih in zadovoljnih let!
PISMO IZ ŽELEZNIKOV
Po stezah partizanske Jelovice
Železniki, 11. januarja, Na obronkih gozdnate Jelovice v Železnikih, Selcih, Dražgošah, Kropi in na Lancovem je bila letos že VIII. ponovitev naše najbolj množične zimsko športne prireditve v spomin na slavno dražgoško borbo, v kateri je Cankarjev bataljon v dneh od 9. do fl. 1.1942 dokazaj, da lahko srčnost in pogum nadomestita še tako veliko številčno premoč in boljšo oborožitev.
Glavni del prireditve, ki je bila 9. in 10. januarja, se je odvijal v zgornjem delu Selške doline: v Železnikih in v Selcih. Na nekdanjih bojiščih, so se tokrat zopet razplamtele srdite borbe. Tokrat je šlo za to, kdo bo hitrejši v slalomu, tekih ali sankanju in preciznejši v streljanju.
Preko 1.000 športnikov iz vseh naših republik se je pomerilo v atraktivnem nočnem slalomu, v mrzličnih' tekaških disciplinah, v sankanju in v skokih. Zagrizene borbe so pokazale, da so vsi nastopajoči vredni nasledniki tistih, ki so v letjh NOB neštetokrat nudili junaški odpor številnejšemu sovražniku. Vsi nastopajoči so se borili do zadnjega metra in ni' bilo malo primerov, da je tekmovalec prišepal na cilj ž zlomljeno smučko, brez palice in bil deležen prisrčnega aplavza gledalcev.
V teh dneh je bila Selška dolina pravi eldorado smučarskega športa;. na . cesti 'si srečaval same znane smučarske obraze: naše olimpijce: Detička,. / Lakoto, Pustoslem-
ška, Jovana, Pavčiča in še mnogo drugih.
Med nastopajočimi je bilo tudi precej članov našega kolektiva, ki so se v več disciplinah plasirali na zadovoljiva mesta. Prireditelj in pokrovitelj letošnjega tekmovanja so bile občinske skupščine občin Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka 'in Tržič. Prirej ditev pa so finančno podprla tudi mnoga gorenjska podjetja.
Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« ima -že bogato 8-letno tradicijo, poznano je po vsej Jugoslaviji, Zato naj-bo cilj prirediteljev in organizatorjev te prireditve, da jo v prihodnje še popestrijo in razširijo.
(Dalje na 8. strani)
Mehanografija:
DA ALI NE?!
JAVNA RAZPRAVA O MEHANOGRAFIJI JE POKA ZALA, DA JE BILO VPRAŠANJE: »KDAJ?« POSTAV LJENO PREZGODAJ — NAJPREJ BI BILI MORAL] ODGOVORITI NA VPRAŠANJE: »ZAKAJ?« — DO GNATI JE TREBA PREDVSEM, ALI JE »ISKRI« MEHANOGRAFIJA POTREBNA ALI NI POTREBNA? — PRIČENJAMO Z DISKUSIJO POD NASLOVOM: DA ALI NE?!
S	tem, ko je uredništvo glasila zastavilo štiri- vprašanja, je odprlo vrata široki javili diskusiji o mehanografiji v ISKRI, že v prvih odgovorih, objavljenih pod naslovom. »Mehanografija: KDAJ?« pa naletimo na mišljenja, ki vzbujajo pozornost in mimo katerih ne moremo, iti molče. Ker gre, za javno izrečene izjave vidnega strokovnjaka in vodilnega uslužbenca, je to tolikanj prese-netljivejše.
Pustimo-ob strani vsakdanje tarnanje o pomanjkanju sredstev, o devizah in drugih težavah. Maj ne gre za to ali smo imeli sredstva ali jih nismo imeli, ali smo pametno ravnali, ko smo pri investira-, nju mehanografijo čisto zanemarili ali nismo. Gre za načelo in osnovno vprašanje: Ali je Iskri danes mehanografija potrebna ali ni potrebna? — čeprav se s tem spuščamo za eno stopnjo nižje, bo vendar od jasnega odgovora zavisna nadaljnja politika Teševanja mehanografi-
'j<2
Dokler ne bo prodrlo splošno prepričanje, da je za Iskro mehanografija življenjskega' pomena, ne moremo pričakor vati bistvenega napredka. Videti pa je, da smo od tega dokaj oddaljeni, Tako je na primer ing. Vladimir Klavs, ki je odgovoril v 50. številki glasila, na omenjena vprašanja — kot vodilni delavec in 'direktor programskega sektorja, očitno prepričan, da
se Iskri za mehanografijo še nič ne mudi. V Svojih odgovorih zahaja v težko razumljivo protislovje. Najprej pripisuje mehanografiji izredne odlike in to s tako gotovostjo, kot'bi si to le redko kdo upal-. Kljub temu pa naštevanje in opisovanje'raznoterih prednosti ni prav nič prepričljivo, Saj celo sam vanje ne verjame. Z odgovorom na zadnje vprašanje to tudi odkrito prizna.
Na vprašanje uredništva, če je odsotnost mehanogra-fije tudi eden (!) izmed razlogov za sedanje težave v Iskri, po mnenju ing. Klavsa — »mehanografija ni odločujoč faktor«, kajti težave imajo tudi podjetja, ki so bogato preskrbljena z mehano-grafskimi sredstvi. Mimogrede: pojem »bogato preskrbljena«' je zelo relativen, resničen in pravilno uporabljen pa samo, če gre za primerjavo z Iskro. Resnica pa je le, da ta podjetja pomagajo Iskri pri reševanju poslovne problematike in ne obratno! (Primer; obdelave podatkov; v Litostroju za naš PSO).
V nadaljevanju pravi , ing, Klavs dobesedno: »Uvedba mehanografije bo dajala vsč prednosti in koristi šele takrat, ko bo celotno jugoslovansko gospodarstvo, s katerim je Iskra kakorkoli poslovno povezana, funkcionira^ lo bolj v redu in ko bodo ustvarjeni pogoji za normalno poslovanje in kooperira-(Dalje na 7. strani)
izdelani predlogi za spremembo raba fene politike.
Tudi stroškom in osebnim dohodkom skupnih služb je UO posvečal precejšnjo pozornost in vztrajal na svojem Stališču, da ti ne morejo rasti v skladu s potrebami samih skupnih služb, čeprav so te morda realno ocenjene, temveč le v skladu z ekonomskimi možnostmi celotnega podjetja. Istočasno pa vztraja tudi na tem, da so vse prekoračitve sredstev, ki jih v ta namen predvideva gospodarski plan, nemogoče, če hočemo zagotoviti potrebno stabilnost v podjetju.
Izredno pester in številen proizvodni program, ki se iz leta v leto še dopolnjuje z novimi izdelki, je izvor velikega števila tako kadrovskih kot finančnih in ekonomskih težav, ki jih imamo v podjetju. To je zlasti opazno pri odnosih med ZZA in podjetjem. Stalno nezadovoljstvo z delom ZZA je dostikrat neupravičeno in krivično do delavcev Zavoda, ker ti pač ne
morejo biti krivi za to, če podjetje nima jasae orientacije, kaj naj razvija .njegov zavod, ali če je teh orientacij več, kot ima Zavod sektorjev; Zato je UO vse take kritike zavračal in , skušal s tem opozarjati na to, da ni primemo ocenjevati stvari samo po zunanjih znakih, temveč, da je potrebno predvsem ugotoviti vzroke, zaradi katerih ti znaki nastajajo, če hočemo zadeve resnično urediti.
Pričakujemo, [ da bo team za proizvodni program podjetja opravil zelo hvaležno nalogo, če bomo lahko na podlagi njegovih zaključkov podali našemu Zavodu jasno dolgoročno razvojno orientacijo. Odnose z Zavodom tudi slabi neurejeno financiranje razvojnih nalog in je zato že skrajni čas, da se ta vprašanja v letu 1965 uredijo tako, kot to določa statut, to je,'da financira to dejavnost podjetje preko svojega programskega sektorja iz prispevkov posameznih tovarn.
Izredno širok proizvodni
program nam tudi onemogoča proizvodnjo v Večjih količinah, kar je za doseganje minimalnih ekonomskih učinkov pri izvozu osnovni pogoj. Tudi nivo kvalitete . izdelkov bi se lahko bistveno izboljšal, če bi naše kadre in kontrolno opremo bolj specializirali. Mislim, da ne precenjujemo pomena proizvodnega programa podjetja, če trdimo da je ta eden izmed najbolj vplivnih čtnite-ljev naše notranje ekonomike.
V drugem delu svoje mandatne dobe ima UO predvsem na vidiku sprejem gospodarskega plana za 1. 1965, sprejetje vseh pravilnikov o delitvi OD ter sanacijo radijske proizvodnje in dokončno 'izoblikovanje, stališč ¡n predlogov za uresničitev programa samoupravnih organov podjetja! Pri sprejemanju .'gospodarskega plaha podjetja bo UO vztrajal na tein, da se .vnesejo.vanj vsa določila, ki jih določa statut podjetja, in da bodo vsi podatki predvideni v taki višini, da
so realno dosegljivi, pa čeprav bi zaradi tega končni rezultati ne ustrezali našim hotenjem. Izkušnje iz zadnjih dveh let namreč kažejo, da zelo radi upamo, da bodo stvari potekale bolje, kot je to realno sploh možno, potem pa za vse neuspehe krivimo strokovne službe 1 podjetja in tovarn. To tudi kaže na to, da bodisi strokovnjaki ne znajo pravilno ocenjevati in prognozirati, ker za to nimajo zadostnega znanja, ali pa zato, ker malikujemo bruto produkt.
Zaključek
UO pričakuje, da bo DS podjetja kritično in konstruktivno ocenil poročilo UO in da bo dal sugestije in zadolžitve za njegovo delo v naslednjem letu. Poleg tega pričakujemo, da bo delavski Svet izoblikoval svoje stališče. tudi do' tega, če soglaša s tem:
— da se bo UO tudi v bodoče prvenstveno ukvarjal s perspektivnimi nalogami in da bo tekoča gibanja ter dogodke samo S!prejp)j^')ji'le
v izjemnih primerih tudi' na-’ nje ukrepal;
—	da UO na opisani način pristopi k reševanju notranjih ekonomskih odnosov, zlasti na. področju odprave poslovnih izgub in realnejšega gospodarskega planiranja ter utrditve finančne discipline;
—	da UO vztraja na uvedbi notranje zakonodaje podjetja ne glede na notranja ali zunanja hotenja, da se ta •prilagaja konkretnim pogojem ali primerom;
—	da se prične s sistematičnim dopolnilnim izobraževanjem vodilnih delavcev podjetja, tovarn in enot skupnih služb, zlasti na področju ekonomike, ekonomske politike, organizacije proizvodnje ter dela z ljudmi, ker ugotavl jamo, da večina tega znanja nima v ‘ potrebnem obsegu;
—	da naj UO z vsemi razpoložljivimi sredstvi vztraja na tem, da se program samoupravnih organov podjetja obdela z vso potrebno mero strokovnosti im pravočasno.
Letna skupščina aktiva ZB NOV „Elektromehanike“
' V prvi polovici januarja 60 se zbrali člani aktiva ZB na letno posvetovanje. Ob navzočnosti številnih članov ZB je tov. Miha Kramar iz-ireRfel posebno dobrodošlico predsedniku OOZB NOV Kranj, Viktorju Kepicu, članu rep. odbora 'ZB Johanu Bertonclju, zastopniku aktiva ZB NOV tovarne Tomos Koper, direktorju kranjske tovarne, zastopnikom komisij Iskrinih tovarn, vsem predstavnikom samoupravnih organov in političnih organi-: zabij, nakar so vsi navzoči z enominutnim molkom počastili spornim umrlih članov ZB v preteklem letu.
Iž poročila, ki ga je podal tov. Miha Kramar je bilo razvidno, da je bilo delo aktiva v razdobju od julija 1963 do januarja 1965 — zelo zahtevno in razgibano. V tem času je imela komisija 64 sej ter tri zbore aktiva s ¡povprečnno udeležbo 290 članov. Za čim plodnejše delo so bile formirane podkomisije in sicer: stanovanjska, Bocialno-zdravstvena, za rekreacijo in delovna mesta, poverjeniki po delovnih enotah pa so skrbeli za dobro povezavo s komisijo aktivi ZB.
Statistika kaže, da je v »Elektromehaniki« 457 članov ZB, od tega je aktivnih udeležencev NOV z dvojnim štetjem 227. K -tej, relativno visoki številki, pa je treba prišteti še 164 vdov in otrok padlih borcev.
V razpravi> ki je obsegala pestro sliko delovanja posameznih komisij, je prvo mesto zavzelo vprašanje stanovanj.. To je izredno pereč problem, ki ga je komisija v tem času reševala skupaj’ z upravo tovarne. Anketa iz leta 1963 je pokazala, da je bilo takrat 36 članov ZB v neprimernih stanovanjih. Ko-Tr>dsija, ki" je vsa stanovanja pregledala,, je 'prosilce razdelila na štiri skupine. V le- -tu 1964 je bilo dodeljeno prosilcem 26 stanovanj, prednost pa so imeli tisti, ki so vložili prošnjo do 31. 12. 1963. V teku leta 1964 Se je ponovno priglasilo 30 intere-semtov,. tako je število teh naraslo na 46. Z upravo tovarne je dogovorjeno, da se bodo v letu 1965 j dodeljevala vsa sproščena stanovanja za Potrebe čalnov ZB. S tem bo dani pogoji, da bo stanovanjski problem v letošnjem letu po večini rešen Socialno-zdravstvena komisija je v preteklem letu organizirala specialne zdravniške Preglede vseh članov ZB. Ugotovitve so pokazale, da je 109 članov ZB sposobnih vsako delo, za tiste, ki jih že opravljajo 100, za lah-ka dela 75, nesposobnih za stoječa dela pa 40. Vse iz- i V1de je specialna zdravniška komisija odstopila obratnim zdravnikom. Na podlagi pregledov in priporočil je bilo precej članov, poslanih na kor,, nališko in klimatsko zdrav-'
1	j en je. Za 8. marec — dan žena, je socialno-zdravstvena komisija obdarila matere samohranilke, članice ZB.
Komisija Za rekreacijo je bila, zelo delovna, saj je pripravila lepe izlete v Cerkno, Pohorje, Kumrovec in Kočevski Rog. Organizirala pa-je tudi udeležbo pri komemoracijah 1. novembra in sodelovala na- proslavah v Dražgošah, Begunjah, Jamniku,-Železnikih in Zireh. Izreden je bil prvomajski .’izlet, ki se ga je: -udeležilo 297 članov. Člani ZB aktiva so Se udeležili tudi partijske konference v Goričanah, organizirali pa so tudi izlet k Urhu nad Ljubljano in sodelovali na vseh proslavah, ki jih je organiziral občinski odbor ZB Kranj. Za dan borca — 4. julij so priredili na Visokem piknik, kjer se je Zbralo prek 600 ljudi. Uspeh, o čemer smo že dokaj poročali v našem glasilu, je bil izreden, zato je prav, da so v razpravi dokaj govorili tudi o letošnjem praznovanju. Mnenje komisije je namreč takšno, da naj bi se organiziral partizanski; miting za vse člane ZB podjetja Iskra, j Saj bomo letos slavili 20. obletnico osvoboditve, hkrati pa, tudi 20-letnico obstoja Iskre.
. Razprava je pokazala, da je imela najtežje delo komisija za premeščanje članov ZB na boljša delovna mesta oz. lažja za tiste, 'ki po. zdravniškem priporočilu niso v stanju delati težjih del. Komisija je: dostikrat naletela na negativen odnos posameznih vodij oddelkov /kot tudi komisij. Kljub temu | je bilo v tem obdobju rešenih 25 prošenj' ., za premestitev, ostale pa bodo skušali urediti, ko se bo pričelo delo v obratu telefonije.
Največji uspeh pa je komisija ZB vsekakor dosegla pri izplačevanju posebnega : dodatka za aktivne udeležen- f ce NOV, ker je Iskrina komisija prva sprožila perečo -zadevo ,ki je odjeknila po vsej Sloveniji; in še dlje. Osnutek, ki je sicer zamenjal
(Dalje na 8. strani)
Na letni skupščini ZB so udeleženci z odobravanjem sprejeli sklep, naj se stanovanjski problem članov ZB docela reši v letošnjem letu
Pismo iz Nove Gorice
PRVA UPOKOJENKA
Z novim letom je odšla v pokoj prva delavka naše tovarne tov. Frančiška Bratuž, ki je bila zaposlena v «-Iskri« Kranj kar 18 let.
Vsa ta leta je bila zaposlena kot kontrolor in je bila kot KV kontrolor I tudi upokojena.
Od dolgoletne sodelavke so se poslovili najprej najožji sodelavci v kontroli in ji posamezno in skupinsko darovali darila v trajen spomin. Priznanje so izrazili: sindikalna podružnica tovarne, ki ji
je v ta namen poklonila lepo darilo, predstavniki samoupravnih organov, osebno pa se je poslovil v imenu upia-> ve tudi direktor tovarne.
Ob slovesu: »je tov. Bratuž med drugim vpovedala tole:
. »Presenečena sem nad takim slovesom in nimam besedi, da bi se lahko: zahvalila. Res je, - da sem prva upokojenim v tovarni in primati moram, da mi je žal, saj sem bila vsa leta srečna in zadovoljna, da sem lahko član kolektiva, »Iskra,«. Ne vem, če čutijo tudi ostali članj ko--.
Posnetek za slovo od prve upokojene sodelavke
Kot po naših tovarnah so., se tudi v., naši PSO oh koncu leta spomnili upokojenih sodelavcev ih jim ob veselem kramljanju in zakuski zaželeli srečno novo leto
lektiva isto, osebno pa Se mi zdi, da izgubljam moj drugi dom, v katerem sem doživela veliko lepih trenutkov, ki jih v privatnem življenju človek ne more doživeti,
V teh 18 letih je bilo toli« ko lepih doživljajev in poznanstev, da nâ vse to ne bom mogla pozabiti, zato moja upokojitev zame ne pomeni prekinitev vsega, kar smo v teh letih skupaj doživljali.
Zahvaljujem se sindikalni podružnici tovarne, samoupravnim organom, vsem bližnjim ’in daljnim sodelavcem za tako nepričakovano pozornost ob moji upokojitvi. Celotnemu kolektivu pa ; želim še dosti delovnih uspehov!«
Ob slovesu želi celoten kolektiv tov. Bratuževi obilo zadovoljstva in sreče v življenju.
Br.
Obisk iz Amerike
V. ;naši državi se mudi na i .obisku, gospod Paul Williams, pomočnik direktorja televi-,: zijskega ",, centra _/ Brooklyn Collège :iz New Yorka. Namen njegovega bivanja pri nas je snemanje televizijskega filma o naši stvarnosti, za izobraževalno oddajo ameriške televizije. Po programu, ki ga je sestavil Zvezni sekretariat za informacijo, je gospod Paul Wiliams obiskal 15. januarja tudi ISKRO KRANJ.
S . predsednikom sindikata, članom Upravnega odbora in direktorjem kranjske tovarne, se je pogovarjal o organizaciji delavskega samoupravljanja, sindikata, delavske univerze in problemih s katerimi se srečujejo delavci ,pri svojem delu. Po končanem razgoyon} si je gospod Williams ’ ogledal » . posamezne obrate in nejkateire,. proizvodne postopke v kranjski tovarni, Ob koncu svojega obiskali je ogledal tudi Iskrine bloke na Zlatem polju v Kranju.
Matjaž Deržaj
Delovno predsedstvo nedavne letne konference mladine podjetja, s katere smo v prejšnji številki objavili obsežne zaključke za delo v prihodnjem obdobju
Ob rob mladinskega tekmovanja
(Nadaljevanje z 2. strani)
teče— če že mora tako biti. Toda če pomislimo, da gre za produktivnost, ki jo poudarjamo povsod in na vsakem mestu, kako naj potem razumemo tak hladnokrven odnos do akcije štirih tiso-čev mladih proizvajalcev, ki se prav lahko sprevrže v farso in negacijo same sebe.
Dejstvo, da je bil letošnjemu tekmovalnemu odboru (centralni komisiji) stavljen na voljo računski center, v ničemer ne spreminja nastalo situacijo. Podoba je, da smo se preveč zanašali na to, da bodo stroji dali tekmovanju tisto, kar smo v precejšnji meri pogrešali v lanskoletnem tekmovanju: Namreč, notranjo organiziranost, bliskovitost in točnost v obveščanju o tekočih rezultatih in.s tem maksimalno razgibanost — torej vse tisto, kar je po formalni in vsebinski plati predpogoj, da se takšna velika akcija sploh lahko začne. Tekmovanju manjka — duša!
Kazno je, da je bil za mlačnost letošnjega tekmovanja precej usoden premor od lanskega maja do oktobra, ko smo počivali na lovorikah in doseženih rezultatih. Ko so plakati naznanili začetek novega tekmovanja in ko je bila zagotovljena podpora računskih strojev, se je zdelo, da je vse nared za začetek akcije. Imenovane so bile tudi komisije, ki naj registrirajo rezultate tekmovalnega poleta, ki ga plakati, žal, niso mogli zagotoviti. Organizatorji pa so pozabili na tisto malenkost, ki se ji pravi politična, predpriprava in spremljanje akcije in ki nosi danes nekoliko diskreditirano ime — propaganda, čeprav sodijo aktivisti in agitatorji že v našo polpreteklo zgodovino, si takšno veliko akcijo še danes bolj težko zamišljamo brez poživljajočega vpliva takšne vrste mož, ki so znali s svojim nalezljivim optimizmom ustvarjati čudeže.
Nismo si še opomogli od usodnih oktobrskih plaka-
tov, ko je že prišel čas,' da se ugotovijo prvi rezultati tekmovanja. Že prva nepopolna in dokaj nekvalitetna poročila iz tovarn (iigotovi-. tev 2. seje vodstva tekmovanja) so pokazala, da so letošnji rezultati slabši od lanskih. V času, ko naše podjetje preživlja začasno krizo, nikakor ne bi smeli pričakovati takšnega prispevka s strani mladine, pa najsi so »objektivne« ali »subjektivne« okoliščine še tako neugodne.
še je čas, da pogledamo resnici v oči in da priznamo, da poteka tekmovanje kilavo, kot se je kilavo tudi začelo. Zakaj? Zato’— ker smo pri žasnutku tekmovanja pozabili, da gre za žive ljudi, za mladino, ki se požvižga na še tako umetelno izračunane točke, ki si jih posameznik — /tekmovalec po končanem tekmovanju lahko zatakne — za klobuk. Ne gre tudi za’ denarne nagrade ali druga materialna priznanja, ki si jih mladinec lahko pridobi v teku akcije’z normalnim rednim delom. Pač pa gre za to, da zve lastni kolektiv in celotno podjetje, kdo so tisti, ki prednjačijo v boju za dvig produktivnosti in za dobrobit celotnega podjetja. Irt ne samo, kdo so ti (imenujmo jih nekoliko staromodno) »udarniki«, temveč tudi, v čem se odlikujejo, kako delajo, in dosegajo svoje 'uspehe — kje so »ranljivi« in kako jih je mogoče dohiteti in prehiteti.
Vsega tega točke ne povedo in če že kaj povedo, je to zgolj pavšalno. Nikakor pa ne odražajo tistega notranjega zagrizenega boja med posamezniki in ne naporov, ki so sredstvo in nagrada vsakemu tekmovalcu: bodisi na športnem polju, ali pa za delovnim strojem. V nobeni od naših tovarn nismo opazili grafikonov, ki bi tekoče ponazarjali uspehe tekmovalnih enot, nikjer imen ali fotografij vodečih tekmovalcev. Nihče ne poroča o tem, kako se skozi tekmovanje formira lik bodočih zmagovalcev in njihovih konkurentov. Tek-
movalne komisije — namesto, da bi bile organizator in agitatorji tekmovalnega boja
—	so se prelevile v zbiralce točk in administratorje tekmovalnega aparata. Skratka
—	govorimo lahko samo o tekmovalni masi, kot da nosilci tekmovanja __ niso živi ljudje, ki s svojimi napori ustvarjajo rezultate. Pa tudi v teh okvirjih se ni nihče pozanimal, odkod »Elektroniki« v oktobru 6,09 točk, v »Usmemiških napravah« pa samo 2,76. Več kot neverjetno je, da so Lipničani enkrat boljši od Novomeščanov: vzroke je treba .vedeti in pojasniti, spremeniti neustrezne propozicije, če gredo na škodo objektivnosti tekmovanja.
Ugotovitev centralne tekmovalne komisije, namreč — da celotna akcija stagnira, je točna in, na srečo, — še pravočasna! Marsikaj se da še popraviti in izboljšati v naslednjih mesecih, toda poprijeti je treba takoj. V temeljih je treba spremeniti tekmovalno politiko in dati mesto živemu človeku, proizvajalcu, ki naj sproti zasleduje sadove svojih naporov. V ta namen ni škoda sredstev za seminarje, posvetovanja, publiciranje in propagando. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi se tekmovanje sprevrglo v svoje nasprotje, v vsiljeno obveznost, ki jo je treba izma-nevrirati na čim cenejši,, način.
Takšno tekmovanje bi bilo verjetno tudi zadnje v vrstah mladih našega podjetja,
Ljubo
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se za prejeto darilo iskreno zahvaljujem sodelavcem v EE produkcija kranjske tovarne, prav tako pa tudi vodstvu za lepo nagrado. Hkrati, ko po dolgoletnem delu zapuščam »•ISKRO«, želim vsem članom kolektiva še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Janez Tadina
Kako je z dolžniki?
(Nadaljevanje s 3. strani) banki. Osebno sumim, da bo ažuren in razčiščen saldo-konti prinesel našemu podjetju likvidnost. Ni namreč vse v razčiščenju in ažurnosti saldokontija, temveč vpliva na dotok denarja predvsem dobra izterjevalna služba. Prepričan sem, da bomo problem izterjevanja uredili v letu 1965, vendar samo s pomočjo prodajne službe podjetja in z brezkompromisnim izvrševanjem proizvodnih nalog. Pri izterjevanju naših terjatev ugotav-fpjrtjn, da imamo mnogo terjatev, ki niso izterljive zaradi tega, ker dobave niso kompletne. Pri tem mislim predvsem na telefonijo. Iz teh dejstev je razvidno, da ne leži rešitev problema likvidnosti samo v saldo-kontiju, temveč tudi v ostalih službah podjetja.
Smatram, da bi bilo nujno, da bi organi delavskega sa-in odpravljanja, ki so posvetili mnogo časa reševanju problema saldokontija, zahtevali iste ukrepe pri reševanju problema obratovalnih sredstev tudi na ostalih področjih (skladišča surovin in materiala, nedovršeni proizvodnji, stroških itd.), ker rešitev problema likvidnosti ne smemo iskati samo v neažur-nosti in nerazčiščenem sal-dokontiju.
Kolikšni so v primeri s stroški, ki jih trpimo zaradi nelikvidnosti, stroški za ureditev saldokontija?
Stroški, katere trpimo zaradi nelikvidnosti, so brez dvoma ogromni. Pri tem pa ne mislim samo na zamudne obresti in stroške tožb, ki jih moramo plačevati našim dobaviteljem in ki se dajo ugotoviti, temveč tudi na vse one stroške, ki so nastali zaradi zastoja v tovarnah, ker nismo dobili blaga, ker niso bili računi poravnani itd. če bi res mogli ugotoviti višino teh stroškov, . bi videli, da-so v primerjavi z njimi stroški za ureditev saldokontija res minimalni.
Stroški za ureditev saldokontija so namreč zajeti v osebnih dohodkih osebja, ki se s tem ukvarja, minimalni opremi, točnosti dela in obilici sodelovanja vseh služb podjetja.
Želel bi še omeniti veliko pomoč, ki jo nudijo posamezne filijale PSO po republiških glavnih mestih naši izterjevalni službi. Prepričan šem, da sami iz centralnega mesta v Ljubljani ne bi bili v stanju doseči v letu 1964 dotok v skupnem znesku preko 36,9 milijard dinarjev, kar bo brez dvoma prispevalo k dobremu obračunu dohodka našega podjetja.
Zaradi tega želim, da bi bilo sodelovanje z vsemi ostalimi faktorji, ki imajo tudi najmanjši delež pri urejevanju dotoka denarja in razčiščevanju problemov saldokontija, vsaj tako dobro kot je to s filjjalami PSO.
V Zagrebu - nova servisna postojanka
(Nadaljevanje s 1. strani) pa enota tudi obilico optimizma, ni razloga, da bi ostalo samo pri upanjih in slovesnih zagotovilih. Saj ima zagrebški servisni center za svojo fasado lepo število dobro in smotrno urejenih prostorov: od lepe sprejemnice do dobro opremljenih delavnic za servisiranje proizvodov široke potrošnje in profesionalne tehnike.
S prostori in opremo so očitno zadovoljni tudi servisni uslužbenci. Novi prostori in oprema nudijo tudi vse možnosti za dobro počutje na delovnem mestu. — »Tako se da delati!«, je dejal tov. Ante z veseljem razkazal skladiščne prostore, kjer So kot v lekarni pregledno zloženi polizdelki in rezervnimi deli.
»E, pa ko bi rekal pre par godina, kad nas je bilo u servisu svega nekolicina ljudi, da se ovak nekaj bude napravilo.'..«, se je' čudil in veselil kinoakustični veteran, tovariš Medenjak. »Na ovo vredi popiti jedan konjak!«
Resnično, tovariši Zagrebčani, vredi ga popiti! Pa tudi zaplesati otvoritveni ples v neskaljenem veselju — pa četudi v »uradnih« urah in na očeh vseh mimoidočih, ki se čudijo, kaj je prijelo
Iskraše. — Naj Zagreb ve, da je »Iskra« v njem ustanovila svoj najlepši servis in da jim je na popravilo televizorja ne bo treba čakati več kot — 24 ur!
POVEČANA PROIZVODNJA TELEVIZORJEV Banjaiuška tovarna »Rudi Čajavec«, ki tesno sodeluje z »Iskro«, planira za letošnje leto povečanje proizvodnje za 105 %. V tovarni bodo začeli velikoserijsko ^proizvodnjo televizijskih sprejemnikov »522«, ki jih bodo izdelali nad 50.000. Ta tip, sprejemnika, ki ima vgrajeno napravo za sprejemanje drugega programa, so doslej delovali le za izvoz. Po programu ža nadaljnje povečanje proizvodnje naj bi v prihodnjih letih razširili proizvodnjo televizorjev še na
200.000.	Letos bodo znatno povečali tudi proizvodnjo kanalskih preklopnikov za televizorje. Te preklopnike izdelujejo za vse tovarne televizorjev v naši državi. Letos jih bodo izdelali okrog 450.000. Podjetje si je zagotovilo tudi tržišče za izvoz svojih izdelkov, tako da bo z izvozom lahko krilo svoje potrebe za nabavo potrebnih fioličin uvoznega reprodukcijskega materiala.	(Delo št 2)
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 13. seje UO tovarne za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana - Pržan
(12.1.1965)
•	Prvotno predvideni stimulans v višini 20 % so, zniža za 15 % s tem, da se je za Novo leto izplačalo 10 tisoč din osebi.
•	Upravni odbor je sprejel sMep, da se obrat« Sežana dodeli 1,000.000 din neto za kritje stroškov ob osamosvojitvi.
•	V smislu 117. člena Statuta podjetja ISKRA je UO tovarnen določil za dobo enega leta namestnika direktorja tov. ing. Aleksandra Sfiligoja, ki ga zamenjuje kadar je direktor odsoten oziroma zadržan.
Sklepi 18. seje UO tovarne elementov za elektroniko
(14.1.1965)
6	UO je obravnaval sprejete sklepe 25. seje UO podjetja z dne 25.12.1964 in na osnovi sklepa št. 6c) sprejel in predlaga DS v potrditev naslednjo , dopolnitev k členu 15 točke c) Pravilnika o delitvi OD za leto 1965:
Doda se 3. odstavek, ki še glasi:,.
Višino dodatka se določi po sledečih vrednostih, tako kot je določeno v tabeli 39. člena Pravilnika o del. (ID podjetja.
Nadomestila v % od prebitega časa pri delu
Čas
priučevanja v mesecih
1	25
2	46 16
3	55 34 12
4	60 43 26 9
5	63 48 35 11 7 664 52 40 28 16 5
7	66 54 43 33 23 12 4
8	67 57 48 39 30 22 13 5
Osebni dohodki delavcev, ki se priučujejo, in tistih, ki poučujejo, se izračunajo tako, da se jim obračuna dejansko opravljeno delo, po-leg tega pa še dodatek iz predhodne tabele po njihovi postavki in od dejansko prebitega časa pri delu.
Delovne enote morajo v svojih pravilnikih o delitvi OD določiti delovna mesta, kjer je potrebno priučevanje in čas trajanja priučevanja.
® V zvezi s sklepi 26. seje UO podjetja z dne 8.1.1965 sklepa št. 7 UO naroča predsedniku komisije za mladinsko. tekmovanje in dvig produktivnosti dela v naši to-, vami, da poda na naslednji seji UO poročilo o poteku tega tekmovanja v naši to-. varni.
® UO je ugotovil, da je glede na devizno situaciio nastal že v I. kvartalu v DE žarnice posebno kritičen problem zaradi zmanjšanja pro-
izvodnje za 46 % in s tem v zvezi tudi višek zaposlenih.
Sklepi DS DE Žarnice kažejo na operativno reševanje nastale situacije. Zmanjšanje števila zaposlenih je sicer ukrep, ki ni zažeijen, vendar je bil nujen glede na to, da zboljšanja devizne situacije za žarnice, Id so v grapi C, ni pričakovati v krajšem času.
Na osnovi poročila vodje DE žarnice je UO ugotovil, da bo kljub zmanjšanju števila zaposlenih še vedno problem v enoti doseči pozitiven finančni rezultat zaradi izrednih stroškov pri odpovedih in fiksnih stroških, ki ostanejo.
UO je na osnovi predloga DE in razprave sprejel sklep, da predlaga DS tovarne, da'
s svojim sklepom omogoči kritje izrednih stroškov pri OD v zvezi z nastalo situacijo, iz sklada OD tovarne pred delitvijo na enote.
• Nadalje je UO sprejel sklep:
Takoj, ko hb znana devizna situacija, to je, ko bo podpisana pogodba z Jugobanko o osiguranju deviznih sredstev, je treba definirati proizvodni plan tovarne, še posebej pa za DE Žarnice in podvzeti vse ukrepe, da se zagotovi kontinuirana proizvodnja žarnic vsaj v zmanjšanem obsegu.
C UO naroča vsem DS DE, da morajo interni pravilniki o delitvi OD vsebovati tudi kako in na kakšen način naj bi obračunavali prevozne stroške delavcem za prevoz
na delo in z dela v zvezi s. 50. členom Pravilnika o delitvi OD tovarne.
Priporoča pa DE na področju Ljubljane, da se sprejmejo naslednje kriterije:
— Vsem zaposlenim delavcem tovarne na območju Ljubljane se povrnejo prevozni stroški za prevoz na delo in z dela, upoštevajoč pri tem določilo' člena 50 — prvi odstavek, po naslednjih kriterijih:
■ a) Delavcem, ki stanujejo na območju Ljubljane in ne potrebujejo prestopne mesečne karte, pripada za vsak. delovni dan 80 din za prihod na delo in odhod z dela.
h j Delavcem, ki potrebujejo jo za prihod na delo in z dela prestopno mesečno vozno' karto,1.pripada" dnevno, to
je za vsak delovni dan, 160 din.
c) Delavcem, ki se vozijo na delo in z dela z vlakom ali avtobusom, se obračuna-* va povračilo tako, da se za vlak obračunajo mesečne vozne karte, za avtobus pa po ceniku transportnega podjetja za tisto relacijo. [
DS DE s svojim sklepom odobri koristnike avtobusa. . . d j Delavcem, ki se vozijo ha delo in z dela z lastnim prčvoznim sredstvom ali hodijo na delo: in z dela peš, se obravnavajo tako, kot če bi se vozili z javnim prevoznim sredstvom.
e) Za čas bolniške, rednega letnega dopusta ali podobno, delavcu ne pripada ugodnost pod točkami a, b, c in d.
Mehanografija: DA ALI NE?!
(Nadaljevanje s 4. strani)
nje z inozemskimi partnerji.«
Enostavno, brez olepšava-nja in dvoumnosti bi se reklo takole: V iskri še ni napočil čas za nabavo mehano-grafske opreme. Počakati je treba tako dolgo, da bo nekdo uredil naše gospodarstvo (kvečjemu, da se bo uredilo samo po sebi) . in ustvaril normalne pogoje za poslovanje z inozemstvom. Ali skrajšano: Danes, Iskri mehanografija ni potrebna!
Nehote se nam vsiljuje vprašanje: kdaj pa bo gospodarstvo funkcioniralo bolj urejeno in kdo bo to uredil? Sauno po sebi to ne bo prišlo. Poleg tega, dokler bodo posamezne organe gospodarstva razjedale notranje bolezni, dokler bodo v gospodarskih organizacijah obstajali »nerešljivi« poslovni problemi, dokler bo znotraj gospodarskih organizacij vladal nered in zmešnjave, dokler ne bodo • vzpostavljeni solidni poslovni odnosi do partnerjev in dokler bodo te organizacije čakale na rešitev od drugod, tako dolgo gospodarstvo ne bo urejeno funkcioniralo.
Koristno in za celotno gospodarstvo pomembno pa bi bilo, če bi 'se vsaka gospodarska organizacija, z vsemi službami j oddelki in drugimi organi, kakor tudi vsi poe-dinci zavedali, da je trebi najprej pomesti pred svojim pragom, da je treba napraviti najprej red v svoji hiši! Ce bi se te naloge resno oprijeli, bi s tem dali svoj najvažnejši prispevek k urejenejšemu funkcioniranju gospodarstva kot celote.
V ISKRI, kot enem izmed pomembnih členov gospodarstva, bi se morali te naloge zlasti dobro zavedati. Ni prav, da zakrivamo oči pred resnico, da ljubosumno skrivamo svoje slabosti in previdno molčimo o subjektivnih težavah & bojazni, da ne bi zanje, zvedeli drugi. Po
drugi strani pa istočasno vsa Ljubljana, ves Kranj, pol Slovenije — skratka: vsi razen nas! — razpravljajo o naši problematiki in jo »rešujejo«. Zavedajmo se, da tudi naši partnerji ocenjujejo naše vir-, line po solidnosti poslovanja z njimi, podobno kot‘mi njihove.
Morali'bi najprej spoznati, nato odkrito priznati svoje slabosti, prekiniti z dosedanjo prakso,, opustiti upanje na pomoč od zunaj ter se resno lotiti konkretnega dela. Na ta način bi v zelo kratkem času dognali, da nam je mehanografija lahko v izredno pomoč, večina pa bi verjetno spoznala, da je mehanografija celo eden od najbolj odločujočih faktorjev pri reševanju sedanjih težav.
Glede poslovanja z inozemstvom, zlasti v pogledu izvoza moramo biti na čistem, da bomo lahko uspešno izvažali samo takrat, ko bomo proizvajali in poslovali pod enakimi ali vsaj podobnimi pogoji, kot inozemska konkurenčna podjetja. V tej zvezi sodijo mehanografska sredstva med tiste odločujoče poslovne faktorje, ki bistveno vplivajo na poslovni uspeh.
Čeprav je dejstev, ki prepričevalno dokazujejo, da je Iskri že danes mehanografija potrebna — nešteto, ni moč zanikati, da ni ničesar, kar bi to prepričanje moglo omajati. Zgrešeno in neopravičeno bi bilo seveda, če bi take razloge iskali izven podjetja, morda v »neurejenosti gospodarstva«. Iskati jih moramo doma, v nas samih, zlasti pa v naši miselnosti, ki — priznajmo — še ni dozorela!
Če- rezultatov, ki jih visoko produktivna mehanografska sredstva nudijo, ne bomo znali pravilno uporabiti in zadostno izkoristili, če se vodstva vseh rangov ne bodo •zavedala, da gre pri mehano-grafiji. za nujno potrebno in nepogrešljivo orodje, ki preko točnih poročil ' «mogoča uspešnejše poslovno odloča-
nje, potem je upravičenost, nabave dragih naprav res lahko sporna.
Res je nazadnje, da bo me-banografija odigrala svojo pravo vlogo šele takrat, ko bodo razmere urejene tudi drugod. Žal pa mi takrat me-hanografije ne bomo imeb, če bpmo vztrajali pri sedanjih konceptih. Zavedajmo se, da si mehanizacija in avtomatizacija na področju poslovanja teže-utira- pot kot v proizvodnji. Tu so možnosti izkoriščanja tirjih izkušenj. neznatne, kopiranja ni, licenc ni, prepuščeni smo samim sebi, zavisni od lastnih organi zacijskih rešitev in prijemov. Prav zaradi tega j« potreben dolgotrajen razvoj, dolgotrajen tembolj, čimbolj ga zavira splošen odpor, ki mu botruje stara miselnost. To nas sib, da čim prej napravimo
-prvi korak, in, to na nivoju (sorazmerno nizkem), ki je za naše sedanje razmere še realen.
Čeprav .poteka, ta diskusija o mebanograf i ji na nizki ravni, Iskri ne bo v sramoto, če bo privedla, do pozitivnih, za podjetje koristnih rezultatom. |
Ker je okrog mehanografi-■ je še dosti zamotanih vprašanj, je prav, da 'nanje odgovarjamo postopno. Odgovori morajo biti jasni, ne pa dvoumni, zamegljeni in, polovičarski. Naš' cilj naj bo, doseči enotno mišljenje. Pri tem ne moremo mimo dej-stva, da je mišljenje- vodilnih delavcev posebno važno, ker imajo neposreden vpliv na raznovrstne odločitve, kakor tudi na sklepe samoupravnih organov.
Vprašanje, če’je Iskri danes mehanografija potrebna, je prvo v tej seriji, ki čaka na odgovbr s kratkim in jasnim Da oziroma NE!
Janez Murovec
Konferenca ZK v Železnikih
Prejšnje dni je bila v tovarni konferenca osnovne organizacije ZK v Železnikih, ki ji je prisostvoval tudi član občinskega komiteja iz škofje Loke. Konferenca je obravnavala predvsem nekaj zaključkov VIII. kongresa in tekoča idejno politična in gospodarska vprašanja sedanjega časa. Ker je bil sekretar Tone Rakovec delegat na kongresu, je v poročilih posredoval mnoge, misli kongresa, da bi tako v tovarni prišli od besed k dejanju.
Ugotovljeno je bilo, da na Sejah družbeno političnih organizacij zanimanje delavcev upada in da komunisti premalo odkrito'sklepajo in sodelujejo pri odločitvah. Organizacija mora tudi pogosteje sklicevati .'sestanke, ker bodo člani organizacije tako bolje seznanjeni s postaranjem tovarne, prav tako pa naj tudi interni tovami-
ški bilten dbprinaša svoj delež k dobremu obveščanju.
Organizacija ZK je bila v razpravi podrobno seznanjena z izpolnitvijo plana tovarne, ki naj se čim bolj prilagaja zahtevam statuta. Nekaj sektorjev v tovarni je v glavnem organizacijsko urejenih, težava pa je v gospodarskem sektorju, ki nima vodje. Pristojne službe v tovarni že leto dni iščejo primernega delavca, 'vendar, na razpise ni nikoli ustreznih ponudb.
Precej se je razpravljalo tudi o mladini in pomladitvi organizacije, ki skorajda nima mladega člana. Ob za-, ključku So bili izvoljeni trije delegati za občinsko konferenco ZK v Škofji Loki, hkrati pa je bilo med drugim sklenjeno, da motajo komunisti organizirati primemo obliko študija o VIII. kongresu ZKJ.
-ar
Prvenstvo Iskre v smučanju
Smučišča na Joštu so bila sta nastopila v tekmovalnem v soboto, 9. januarja, v zna- razredu in dosegla najboljša tneriju smučarskih borb v časa tekmovanja. Takoj po veleslalomu, ki ga je organi- razglasitvi rezultatov pa sta ziral sindikat tovarne v Kra- odhitela še v Železnike na ' liju za svoje člane. Na start- nočni slalom v počastitev nem mestu se je za tekmo- obletnice dražgoške bitke, vanje prijavilo kar 44 tek- Smučarji so se Hrabro spu-tnovalcev, žal pa med njimi ščali po izredno strmi in ni bilo nobene smučarke, dokaj zahtevni progi in me-Progo, ki jo je postavil tov. rili svoje sposobnosti. Za Bajželj, in je bila dolga okoli veselje je poskrbel tov. Fran-600 metrov s 23 vratci, so tar, ki je zaradi svoje »vitke«-nastopajoči prevozili le en- postave moral »počivati« krat, kajti ob koncu prve skoraj pri vsakih vratčih in serije spustov je pričel pa- demonstriral nastopajočim dati sneg, ki je organizator- in gledalcem, kako se je jem zmešal štrene, da so treba ob nenadnem napadu morali tekmovanje predčas- vkopati v sneg: Tega so bili no zaključiti.	veseli posebno. pripadniki
Ob žrebanju startnih šte- kranjskega garnizona — te-vilk so se tekmovalci razde- lefonisti —, ki so poskrbeli lili v dve skupini, v mlade in za dobro obveščanje med »malo starejše«, meja med startom in ciljem, in so se njimi pa je bila pri 30 letih, ob njegovih akrobacijah prav Omeniti moramo tudi dva od srca nasmejali. Progo je člana našega kolektiva, tov. kljub težavam srečno zvozil. Tako je izgledalo na startu letošnjega veleslaloma kranjskih Iskrašev na -Joštu Jamnika in tov. Rakoviča, ki čeprav s »fantastičnim« časom 2,11. Njemu, so sledili REZULTATI:
Humana še nekateri smučarji, vendar člani pod 30 let: 1. Jože - manj prizadevno, 'tako da Rozman 0,55, 2. Jože Blažič ZAHVALA	mu je ob koncu znan šport- 0,58, 3. Ivo Trilar 0,59. 4.
nik tov. Šparovec lahko iz- Janez Tušek 0,63, 5. Rajko
Letna skupščina ZB NOV ...
Celotnemu kolektivu šolskega centra »ISKRA« . se iskreno zahvaljujem za prejeta darila, ki sem jih bil deležen ob priliki moje upokojitve. Obenem mu želim še obilo delovnih uspehov pri njegovem nadaljnjem delu.
Jože Turšič
(Nadaljevanje s 5. strani) dal tole: »Pri nais obstaja ... . v - •	|	. v širše področje je bil kasneje aktiv ZB šele nekaj inesecev
rocil za častno prvo mesto z Križnar 0,64, 6. Marjan Le- osvojen od republiškega od- in zato ne moremo prikazati zadnjega konca posebno na- bar 0,65, 7. Stane- Bregar bora rr. z remibliškim 'za- takih rAniiltaiyw k/v+ tih iah_ grado v obliki suhe kranjske 0,66, 8. Brane Jaklič- 0,67, 9. klobase s črnim kruhom in Peter Brezar 0,67, 10. Milan limono,za osvežitev. || Hrovat 0,68.
Ob razglasitvi rezultatov je člani nad 30 let: 1. ŠtefkcS
predsednik sindikata tov. Vili Vidic 0,66, 2. Ciril Omahen Planinšek pozdravil vse pri- 0,72, 3. Franc Šilar 0,74; 4
bora RB. Z republiškim zakonom- od 1. 8. 1954 dobivajo vsi aktivni udeleženci NOV (do 9. 9.-.1963) po vsej Sloveniji poseben dodatek v primeru, če zaslužijo manj kot 46.500 din na mesec, V
šotne in najboljšim smučar- Stane Golob 0,82.^ 5. Franc kranjski tovarni prejema tre-
jem razdelil nagrade in po- Brezar 0,84, 6. hvale.	2,11.
Jože Frantar B.M.
nutno ta dodatek 44 članov
takih rezultatov,- kot jih lahko prikažete vi. Za navodila, smo se na tem mestu najlepše zahvaljujem in želim, da bi naše sodelovanje tudi v bodoče potekalo v resnično prijateljskem vzdušju.« -Na splošno so govorniki poudarjali Zasluge,- M jih
(Nadaljevanje s 4. strani)
ZB. Komisija se je sicer tru- imajo komisije v zadnjem ler dila, naj bi se ta, datum pre- tu, trdili so celo, da bi bili makru! ha kasneje, vendar stanovanjski problemi že dav-kakšnih posebnih uspehov še no rešeni, če bi v prejšnjih ni bilo, zato upajo, da se bo letih tako revolucionarno po-I	. v	_	ta problem morda v dogled- segali v življenje in delo ko-
venstvo za mladince v Selcih, carski skakalci v Kropi, pio- nem času rešil v podjetju sa- lektiva. Nekaj govornikov je
Po stezah partizanske Jelovice
precejšnji udeležbi so se san- nost naših partizanov v času na zahvala zastopnika iz To- letni konferenci sprejete skle-
F. M. mosa, ju je v razpravi pove- pe bomo objavili- prihodnjič.
Letos so se športniki pome- Težka, toda dobro priprav- nirji pa v -teku in skokih na mem. rili v naslednjih disciplinah: ljena proga je zahtevala dosti Lancovem.	Kakor je razprava pokaza-
V soboto:	znanja in drznosti.	Športno tekmovanje pod la je komisija aktiva ZB ria-
biatlon ___ remibližko Dr- • ^ nedeljo je bil v patrulj- imenom »Po stezah partizan- vezala prijateljske stike tudi
venstvo v tei disciDlini ki	nem teku na 15 km v Železni-	ske Jelovice« je s številnimi	z aktivi ZB	sorodnih tovarn
_ri rm s» ni dn«ti L,n'»na	Mh med športnimi "organiza-	udeleženci, med katerimi je	kot so	TAM	Maribor, Tomos
Tn ie komhinariia teka na ciiami SK Triglav v po- bilo tudi lepo število članov Koper in IMV Novo mesto. 15 km in streljanja. Tekmo-	g§É Seljak- GrašifK°r'	'>Iskre.<tp tudi ,Ietos dostoj-	Da je	bilo	to sodelovanje
valci so menili da je bila	dez ~ s ¿asom ISP5“1 Ob	no oživilo spomin na borbe-	plodno	je dokaz prepričeval
proga vsekakor pretežka. ,	_ ... iBU-.c
Zmagovalec: Roman Seljak ka« PomerlJl v SeIclh> smu' N0B (Triglav) — član kolektiva ISKRA servisa; (12631) nočni slalom v organizaciji TVD »Partizan« iz Železnikov, je bil nedvomno največja atrakcija prireditve. Na terenih Strmice se je zbralo okrog 100 tekmovalcev, med njimi vsi naši lanskoletni olimpijci. V svetlobi živosre-brnih svetilk so tekmovalci morali prevoziti dve zahtevni progi. Eno je trasiral član našega kolektiva Tone Lotrič, drugo pa bivši reprezentant .
Matevž Lukane. Rezultati: člani: 1. Pustoslemšek (JLA)
80,3; mladinci: 1. Ponikvar (Jesenice) 87,5; mladinke: 1.
Kleindinst (Jesenice); sankanje— republiško pr-
trdilo, da je premalo članov ZB v samoupravnih organih. Ker so se o tem mnenja križala je prav, da o tem spregovorimo kdaj drugič, predvsem pa je treba statistično dokazati kaj., je fes in kaj je samo domneva.
Izvleček iz razprave in na
ZAHVALA
Ob nenadni in prerani izgubi naše drage mame IVANE RIBIČ
se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, vence in cvetje sodelavcem v II- delavnici produkcije, obrata »Kontaktor« in sekretariatu uprave podjetja. Prisrčna zahvala vsem, ki so našo nepozabno mamo spremili na njeni zadnji poti.
Sin Jernej in hčerki Slavka in Ivanka
ZAHVALA
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikadje elektroniko ar avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovoru" orednik: Igor Slavec — izha ja tedensko — Tisk in klišeji: »ČE Gorenjski tisk« Kranj
Tov. Janez Tadina, pravi veteran v kranjski tovarni je odšel v zasluženi pokoj. Sodelavci iz prve delavnice produkcije so se mu za vestno delo in vzorno tovarištvo oddolžili z lepim darilom in mu zaželeli še mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva _________....._______§§
Ob izgubi mojega očeta.
ANTONA AŽMANA se prisrčno zahvaljujem vsem za izkazano pozornost, prispevke za venec in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Barbka Mihelič, obrat Lipnica