Št. 18. V Gorici, dne 13. feivarja 1900. Izhaja trikrat na teden - Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanjo opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: v«» leto.......'13 K 20 h, ali gld. 6-60 P«l leta........6 , 60 , „ „ 3-30 četrt leta.......v3 , 40 „ . , 1-70 Tešamične Številke'stanejo ltJ vin. ".^ "" - - Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici »tv. 9 v Gorici v .Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ov nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na iihiočUii brez douoRlune naročnine m ne oziramo. MI'RIMOHEO izhaja neodvisno od «8oce» vsak petek in stane vso leto. 3 J{*2Q h ali^ld. 1 •««). cSoCa* in .Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohvars v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenCič na trga della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Tečaj XXX. SOČA (Večerno izdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič y Gorici. Trpisto in ototno Mm, v. Maša organizacija in naš — delavec. (Dalje). Takega delavskega vprašanja pri nas na Goriškem med Slovenci ni zato, ker nimamo velikih svojih narodnih podjetij s tvo r-n i š k i m obratovanjem, velikega kap i-t a I a. Koliko kapitalistov in podjetij pa imamo na Goriškem, ki imajo toliko in toliko delavcev?. Najbrže ne pridemo niti do številke 5. Pač imamo tvornic v rokah tujih kapitalistov, tujih podjetnikov, in v okolici goriški je nekaj stotin takih delavcev, ki spadajo' v pravi delavski stan. Ali tudi tu niso delavci tako potrebni samostojne organizacije, ker so z malimi izjemami večinoma domačini, bivajoči v okolici mesta in tvornic, iz družin, katere imajo same nekaj posestva, kateri torej niso vezani docela na dnino in mezdo, katero dobivajo od podjetnikov, marveč jim je še vedno dana prilika, da se vrnejo k prvotnemu svojemu kmetskemu stanu. In naše duhov« niltvo tudi res vedno vpliva, da bi se tvor-niški delavci in delavke iz Mirna, Sovodenj, Vrtojbe, Solkana, Podgore in Pevme vrnili k domačemu delu ter si ohranili tako svoje krepko telo ter kmetsko neizprijenost in samostojnost. Zaslužek v gotovem denarju mika mladino iz okoliških vasij, da se le ne dajo odgovoriti, in potegnjena tednina ali 11-dnevnina je mnogo bolj mamljiva in vabljiva nego negotovi dobiček težavnejšega poljskega dela doma na posestvu. Imamo konečno še eno središče delavstva, in to so kamnolomi v Repnu in v Nabrežini. Tudi ti delavci so še večinoma polukmetje aH pa poluobrtniki kamnoseki; vender jih je še precejšnja četa takih, ki so se odtujili poljedelstvu, in ki se niso izobraziliza obrtnika, marveč ostanejo de-lavci-dninarji. Pri obrtih zopet delajo izjemo one obrti, ki se bližajo podjetjem; to so tiskarne, stavbarstvo in opekarne. Tiskarski stavec, zidarski delavec in delavec v opekarni nima, če tudi je pri nas odvisen le od manjših podjetnikov, upanja postati samostojen, mar- MARCO VISOONTI ZUODOVTNSKI ROMAN 3talijanski napisal Commaso Grossl alje) Sokolar je skočil s konja in se je bližal gospodinji, da bi pomagal tudi nji doli stopiti. A tedaj so zagledali, kak6 se je med ljudmi z veliko težavo poganjal naprej neki debehih z rude-čimi lici. Ta je bil grajski oskrbnik, kateri, dospe vši do gospč, je namignil Ambrožu, naj se oddalji, in je še pravočasno prejel za stremen ter pomagal gospej, ko je stopala s konja. Ves za-sopljen je ostal za trenotek nem, toliko bolj se je pa trudil z rokama in se globoko uklanjal, hote* s tem skazati svojo udanost in svoje veselje. «Dobro došla*, je dejal naposled, ko je vlovil sapo, «dobro došla, svitla grajska gospa, med svoje zveste služabnike*. Na to dvignivši nekoliko glavo, katero je prej, iz spoštovanja Bog in iarod! se nahaja 7 Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče' govoriti vsaki dan' od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9, Dopisi noj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se. pošiljajo le ¦ iipravitlStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. --------- Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., -2-krat 7 kr.,.3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. „GorlSka TIskarna*4 A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se ^Slovansko knjižnico". katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. več stavec srna ostati stavec, zidar je le ma- jetnnc zgradeb. Delavstvo v naši deželi se torej omejuje na nekatere stotine, in to v mestu Gorica in okolici ter v Nabrežini, drugod so pa sejani le posamezni in po desetinah. Da bi domači kapital, domači podjetniki izko-riščevali delavca, tega se pri nas ne more trditi, kajti preblizo si stojita delavec in gospodar. Ako primerjamo velika delavska središča, kakor Pariz, London, Dunaj, Berlin i. dr., kjer je delavcev v eni tovarni na tisoče, kjer delavec celo svoje življenje ne dela drugega, kakor da eden maže stroje, drugi opravlja rezalnico, tretji spet lika itd., da en delavec brez drugega ne more nič; ko je cela tisočina delavcev odvisna drug od drugega kakor kolesca velikega stroja; ako vidimo proti tem tisočinam delavcev milijone in milijarde kapitala, kateri nima druge svrhe, kakor da se obdrži, pomno-žuje in vzdržuje svojo vlado, potem seveda se'moramo nasmehniti, kako to, da se baš nekateri duhovniki pri nas tako srčno brigajo za prospeh delavskega stanu v deželi, kjer pravzaprav pravega delavstva ni. Kljubu vsemu temu pa z ozirom na vse-obči razvoj delavskega vprašanja in z ozirom na bodočnost zavzemamo to stališče: Pravo delavstvo je ne le opravičeno k organizaciji, marveč vezano v svrho sebeohrane, in kjer stoji nasproti velikemu kapitalu, se mora sklicevati na svoje mase, na moč svoji lehtov, sme in mora postati revolucionarno. Opravičeno je stremljenje po materijalnem izboljšanju, po izobrazbi, po deležbi na političnem življenju in politični moči, in po humaniteti že je pravo delavsko gibanje simpatično vsakemu izobraženemu človeku. Ostaja pa znak prave delavske organizacije očitno revolucionarno gibanje, ker gre proti hije-rarhiji, birokraciji in plutokraciji. Teh moči j se zlepa ne od reši. Opravičeno je delavstvo, družiti se in pri svojem združenju naglašati moč milijonerih svojih rok. S i m pati z u jem o tudi mi s temi vojščaki splošne volilne pravice, splošne izobrazbe, brezplačne šole, brezplačne pravodaje itd. sklonjeno držal, ter vprši svoje oči v obraz tisti, katero je nagovarjal, je ves osupnil, in je nekaj potihoma zase rekel. Potem pa je prašal glasno: «Nemara mati naše svitle gospodinje ?» «Da>, je odgovorila Ermelinda. Tedaj si je oskrbnik jel prizadevati, da bi spravil ljudi v stran in tak<5 napravil pot gospej in baronu. Peljal ju je v pritlično bogato opravljeno sobo, kjer sta nova gosta našla deklice, dvorja-niče in služabnike, pripravljene na j njihova povelja. I Ermelinda se je bila vsedla ter ', je ž njej prirojeno prijaznostjo spre j e-j mala neke deklice, ki so se ji klanjale. Grof pa je mej tem šel okolo po dvorani, in drže* roke na hrbtu, se je sedaj pa sedaj vstavljal ter gledal neke podobe, ki so visele na steni. j «Ali ni to Pieova slika ?»je vprašal 1 oskrbnika, ki mu je stal vedno na ! strani. ! «Da, slika Pica Viscontija, očeta mojega plemenitega gospoda», je odgovoril oskrbnik z globokim po-klonom. In kjer se dviga pravi delavec v naši-deda"** udeležit? ^»P^1 .lU^ revolucionarnega gibanja za izboljšanje svojega položaja. Zaraditega smo za organizacijo delavca tudi v splošnem pomenu, kakor se ga rabi pri nas, t. j. vsakega človeka, ki si služi svoj kruh, in je odvisen od tujega gospodarja, naj si že bode obrtni pomočnik ali kmetski delavec ali kaj takega. Smoter pa, kateri moramo imeti pri organizaciji tega delavstva v širšem pomenu, ne temelji na onih velikih nagibih, ki dvigajo pravo delavstvo sveta proti velikemu kapitalu, marveč vodi nas načelo humauitete, marveč zboljšanje gmotnega in nravstvenega položaja tega delavstva v širšem pomenu. Da to doseže, mu priznavamo tudi lastno organizacijo. Ta splošna organizacija postaja važna za Gorico posebno iz razloga, ker se odvisen človek najprej potujči, in ker iz delavskega našega stanu tuji žl-velj dobiva največ vitalnih svojih močij. Kakor smo postavili goriški Slovenci v prvo vrsto potrebo organizacije trgovskega in obrtnega stanu, v drugo vrsto organizacijo veloposestnikov, tako stavimo na tretje mesto posebno nujno potrebno organizacijo delavstva v Gorici in drugod po deželi. (Dalje pride). Čemu so potrebovali »Gorico"? Kogar ni zaslepila strankarska strast, vidi čedalje jasneje, Čemu so potrebovali bivši »narodni voditelji* svoje posebno glasilo. Parola je bila in je Se vedno: »DoJ ž njim, kdor se predrzne imeti drugačno politiško prepričanje nego ga imamo mi — narodni voditelji!* Tako so terorizovali tudi poprej, dokler so se posluževali »Soče". Tudi takrat so v »Soči* nahrulili vsakogar, ki je kako drugače sodil njihovo »nezmotljivost in modrost*. Take hrulacije so pisali teroristi prav pogosto sami, toda vselej so vrgli kamen in skrili se za — Gabrščkov hrbet. Velikokrat pa so naščuvali Gabrščeka, ki je bil veliko prepošten za družbo, v katero je bil revež zalezel, on je verjel in napisal marsikaj, kar zdaj obžaluje, ko so se mu odprle oči. — Kaj pa je Ga- sili ta tukaj», je čez trenutek zopet vprašal grof, «je Maffeo, kaj ne da?» A tisti hip je neki dvorjanič potegnil debeluha za rokav in mu rekel: «Gosp& hoče govoriti z vami». «Da, Maffeo, gospodarjev stric*, je odgovoril oskrbnik na grofovo vprašanje, in hitro na to je dejdl še: «če dovolite, grem na postrežbo vaše plemenite gospe, katera me kliče*. Tako rekši je stekel k Ermelindi, katera ga je vsa vesela vprašala: «Kje sta pa novoporočenca ? Ali jima niste še naznanili, da je došel gnf Del Balzo ?» «Novoporočenca?* je dejal vrli možak ne vede\ ali gospa resno vpraša, ali se le šali. «Da, kje sta ona dva?* je ponovila grofica s takim izrazom, ki je izključeval vsakoršen dvom. «Ali nista bila z vami?* «A, sedaj razumem. Šla sta nam n^)roti», je zopet poprijela Ermejinda z hasmehom, «pa glejte! nismo se srečat. Sta že morala iti po kaki drugi poti. Pošljite brž kakega sla, naj ju pdšče in pokliče nazaj*. brSček? Ali je državni in deželni poslanec, da se mu je bati za'kak man- u«i,r uk laivega 111, .uaivcc je Ull ves Cas najagilnejši narodov delavec, nikdar zase, a vselej za — druge. Poganjal se je po celi deželi za Gregorčiča, Coroninija, Rojca, Ber-buča, Grčo itd., katerih so se ljudje tu in tam ali na sploh branili. Kaj je imel on od vsega tega? Samo aamero na zamero! Ali mar menite, da je to koristilo njegovim podjetjem P Ali so bili vsi minoli boji zanj prijetna zabava? Kdo raje nego on bi se bil izognil vsaki osebnostni polemiki, vsaki hrulaciji zlasti veljavnejsih mož?! To je bilo v njegovem interesu — ne pa tisto udrihanje po polit, nasprotnikih, kakoršno so narokovali »narodni voditelji*! — In res jo bilo v »Soči« žo dokazano, da se je zahvalili prav GabrSCokovi previdnosti, ako »Soča« ni bili tako osebnostna, kakor so Cesto zahtevali »prvaki", Povedali smo tudi slučaj, ki se je dogodil par mesecev pred razkolom. Župan Pavlica je bil začel godrnjali proti abstinenci in je svojo mnenje tudi očitno povedal, Na to je došla GabrSčeku pisana »ordra": »Don Mann musscn Sle x e r f o 1z e n 1 " To se seveda ni zgodilo, marveč, vsa reč je bila boij na rahlo odpravljena; Pavlica ni bil niti imenovan. Seveda se je Gab. teroristom zamoril, kar je pozneje izvedel. Ker »S o C a* ni dovolj zvesto služila takim zahtevam vrlih »narodnih voditeljev", so potrebovali tako, prav tako glasilo, kakoršno je — »Gorica*. Kdo razsodnih ljudij ni že s studom odložil le hudičeve neveste iz rok? Saj v njej ves Cas ni drugega nego — po peklensko zlobni osebni napadi. Seveda je vsled tega tudi v »SoCi* primernih odgovorov, toda — mi smo v de-fenzivj, mi se branimol Kdo se ne bo branil na tolike lumparije?! Naj bo kdorkoli, vsakdo dobi brez pardona surovo brco, ako ne malikuje malih bogov: GregorCiC-Goronini in vredno ne časti njiju angeljev varuhov: Rojič, BerbuC, Grča..,., ven do svetnikov Gašperja Steklino-vičain Petra Križanegal Kaj je storil tako hudega župan G r i 1 a n c, da mu posvečujejo cele predale ? Kaj je zagrešil cel6 deželni poslanec Muha, ko so ga v juliju vendarle o sle parili, da «Kak6!» je dejal oskrbnik nemalo osupnjen, «nista bila z vami? Tu sem nista do.šla. Moj gospodar mi je bil res poslal naznanilo, naj vse priredim za vsprejem že danes teden, toda ves ta čas ni bilo videti nobenega. Jaz sem mislil, dasta še vedno pri vaš v Milanu*. «Grof, grof!* je zaklicala Ermelinda, skočivši na noge ter hite* vsa preplašena proti svojemu možu, veste kaj? Ju ni tu!» «Koga ni?» t Biče in Ottorina. Mož pravi, da ju še videl ni». Tako" rekoč je, kazala oskrbnika, kateri je stal tam ves zbegan, videč gospd takč prestrašeno, ter ni vedel, kaj naj bi rekel ali storil. «Kaj ? kaj pravite, oskrbnik?* je jecljal grof, «da ju ni tu? da ju niste videli?* «Seveda ne; jaz sem mislil, da sta v Milanu*. «In nista došla v Oasteletto preteklo soboto?* «Oh, moj Bog! nista došla niti v soboto niti noben drugi dan*. «In niste dobili nikakoršnega poročila, nobenega sla, prav nič?..... «Nič, verujte mi, prav nič». ^mmm-a^m^š^šm jim je podpisal izjave škandaloznega spomina? Kaj takega je storiio 38 najveljav-nisih Kraševcev, da jih zmerjajo z otročaji in duševnimi siromaki? Kaj neki je zakrivil Konj edic ml., da ga hrulijo na irnperti-nenten način in z očitnim namenom, da bi mu škodovali? In kako je prišel cel6 na daleč spoštovani župan in večkratni veleposestnik Konjedic v Plaveh do te časti, da udri-' bajo po njem? Kdo se ne spominja, kako skrajno nepremišljeno v svoji strasti so napadli tik pred voiitvijo župana Pavlico v Rihembergu. Mož ni naša simpatija, je vedno naš nasprotnik, a mi smo ga pustili v miru, nismo mu rekli žal besede ne pred voiitvijo in ne po njej, dasi je volil obakrat proti nam in je spravil seboj še druge! — Na vsa ta vprašanja je odgovor lahek: Gospodom .prvakom' tam v tisti zloglasni »Go-ričanski* bandi je glavno orožje — terorizem, strahovlada jim je uzor!Kdor ne ukloni tilnika, mu je gorje! Ako se ukloni tudi proti prepričanju, iz strahu pred j njimi, jim Je u*u* ...-««. *>.. *»»«...-- -* radi imeli med seboj, ako bi le hotel; ako bi s«) jih bil brezpogojno oklenil, bi ga povzdignili v deveto nebo; ker toga noče, ga hrulijo in natocujejo, da je kar ostudno! Take razmere so nam prinesli v deželo bivši — »narodni voditelji". Slovenci pobijamo drag drugega, razkrivaje celo rodbinske tajnosti in čisto zasebne grehe, dočim smo na lahonskega moloha skoro pozabili! Nič čudo, ko nam dajejo »narodni voditelji" s svojimi večnimi Imitacijami zdaj tega zdaj zopet onega rodojuba toliko posla, da jim utegnemo dati zaslužen odgovor komaj na vsako deseto grdobijo! Saj je znano, da hudoben jezik izreče v jedni sapi to!»ko lažij, da jih poštenjak ne more dovoljno zavrniti v celem govoru ali v večjem članku I Koliko časa bodo še trajale v deželi take neznosne razmere, s katerimi sta nas osrečila voditelja Gregorčič-Goronini ? Kdor pričakuje od nas, da bi radi »ljubega miru* vrgli puško v koruzo, ta se vara; časi so preresni, črna tema preveč tlači našo-domovino, da bi se jej umaknili mi, ki edini jo utegnemo razgnati, — kajti čutimo se močne dovolj in naše vrste čudovito rastejo! Vsa mladina je z malimi izjemami naša — naša je torej bodočnosti Komur je torej do tega, da se čim prej vrnejo v deželo boljši, mirnejši časi, naj deluje na to, da se pomnože itak že mogočne vrste naših somišljenikov. Ko se to zgodi, bodo teroristi kmalu ukročeni in pohlevno se stisnejo vsak v svoj kotiček. Dotlej pa ne bodo mirovali, kajti nt jim mar j narod, vodi jih slepa strast, proti kateri ni leka. Hrvatska Bosna. (Članek iz državno-poslanskih krogov). Dne 13. pr. m. je zahteval slovenski delegat dr. Ferjančič v avstrijski delegaciji, da se priklopita Bosna in Hercegovina kraljevini Hrvatski, h kateri sta spadali že od predavnth časov do turške invazije. Dokazal je zgodovinsko opravičenost te hrvatske zahteve ter zavrnil krepko in jasno ogerskega delegata Ugrona, ki se je bil povspel v svoji madjarski predrznosti do smele trditve, da ima le Ogerska pravico reklamirati zase ta-kozvani »okupirani deželi". Koliko važnost je pripisavati temu odločnemu nastopu delegata Ferjančiča, so pokazali hrvatski listi, ki so vsi brez izjeme izražali slovenskemu poslancu v uvodnih člankih hvalo in priznanje... V delegacijah ni zastopal doslej nihče takd odločno hrvatskega državnopravnega stališča, kakor je to storil slovenski delegat Ferjančič v svojem imenitnem govoru. V oger-ski delegaciji sede res tudi Hrvatje, toda neki list je opomnil nedavno zeld primerno, da se čitajo njihova imena samd, kadar se naštevajo poslanci, ki so bili navzoči pri različnih dinejih. Jedini, ki se je časih oglasil in ki je govoril par besed tudi o bosenskih stvareh, je bil poslanec Gjurkovič. Ali ta je zašel v svojih izvajanjih na 6no pot, katere je bilo od hrvatskega delegata najmanj pričakovati, po kateri pa so hodili redno doslej tudi češki poslanci, kad«r se je govorilo v delegacijah o upravi Bosne in Hercegovine. Stališče, ki je odkazano v tej stvari vsem avstrijskim Slovanom — to je stališče hrvatskega državnega prava — ni imelo doslej v delegacijah ni jednega zastopnika. Da se ni oglasil dr. Ferjančič, bi se bila gibala kritika Kallaveve uprave tudi letos v isti smeri kakor prejšnja leta. V jedni prvih sej avstrijske delegse ] je nastopil to smer mladočeški delegat \ Kramar, sledil mu je zadnji čas v ogeti delegaciji .Hrvat" Gjurkovič.... Glavni pr-met te vrste kritike je takozvano srbs-pravoslavno gibanje, kateremu se pripisuje i različnih stranij važnost in pomembnost, \-korSne na noben način nima. To gibanje? povsem interna stvar jednega dela prav-slavnega prebivalstva v Bosni in Hercegovi, — sam6 jednega dela, kajti večina prav-slavnega naroda se za to gibanje ne zanini in ga niti ne razume. Čudno je, kak6 3 mogla ta sama na sebi malenkostna zadea vzbuditi toliko zanimanja in razburjenja cei tostran bosenskih mej, in kak6 je moglo p<-nesrečeno delovanje nekaterih agitatorjev d»-biti toliko in tako gorečih zagovornikov ce6 v avstrijski delegaciji. Vse to gibanje m bio in ni nič drugega kot razpor med prav<-slavno hierarhijo in nekaterimi lajiki, in kakor kažejo pogajanja, ki so se vršila pred kratkim v Sarajevu med metropol«^ %«\tqfinjki No, sumilo se je pač, in morda ne povsem neopravičeno, da skrivajo voditelji in inspi-ratorji tega gibanja za svojim delovanjem, ki se tiče na zunanje samč cerkveno-šoiskih slvarij, politične težnje in smotre, s katerimi za zdaj še nočejo jasno na dan, katerim pa bi morali avstrijski Slovani v svojem interesu z vso odločnostjo nasprotovati. Te težnje so v dijametralnem nasprotju s pravičnimi in opravičeninii zahtevami hrvatskega državnega prava in nimajo v pravoslavnem prebivalstvu Bosne in Hercegovine nifcakih korenik; uvažajo in propagirajo jih inozemski agitatorji. Delegat Gjurkovič se je zavzel z vso iskrenostjo za te agitacije ; če bi se bil boljše informiral, bi tega najbrž ne storil. Zavzel se je ob jednern za nekatere nezadovoljne mo-harnedane iz Mostara in mostarske okolice, kt po poslali nedavno deputacijo k cesarju, da mu izrazijo svoje nezadovoljstvo s Kalla-yevo upravo. Kaj je dosegla ta deputacija, ni znano. Znano pa je, da je tudi to »mo-hamedansko gibanje* sam6 narejeno, in' da ni vredno prahu, ki ga je vzbudilo. Mostar je središče ponesrečene pravoslavne agitacije, >n v Mostaru se je rodilo to »mohamedansko gibanje" 5 najbrž se ne motijo oni, ki slutijo, da stojč za vsem tem jedni in isti agitatorji in jedne in iste težnje, ki imajo z veroizpovedanji jako malo opraviti, in stremijo, kakor smo omenili, za čisto drugimi, političnimi smotri. Te različne agitacije so absorbirale doslej vso pažnjo in so bili skoro izključni predmet bosenskim debatam v delegacijah. Na hrvatske zahteve in težnje, ki so za nas neprimerno večjega pomena, in ki nam morajo biti na skrbi že v lastnem interesu,. se ni oziral doslej skoro nihče.... Bosno in Hercegovino Hrvatom! To je zaklical Ferjančič v. avstrijski delegaciji in upamo, da ta klic ne ostane osamljen in brezvspešen. Zdi se nam vsaj, da opažamo ugodna znamenja na obzorju. Ferjančič, prvi poslanec, ki je zahteval z vso jasnostjo združenje Bosne in Hercegovine s Hrvatsko, je bil i/.voljen brez ugovora poročevalcem o bosenskem proračunu. S to izvolitvijo se je priznalo, da se tičeta Bosna in Hercegovina v prvi vrsti Jugoslovanov, — priznala se je ob jednern molče opravičenost hrvatskih državnopravnih aspl-racij na okupirane dežele. Od tega priznan;a do konečne ugodne rešitve bosenskega vpra-i Sanja je gotovo še daleč; ali da se naposled, četudi morda šele v daljni prihodnosti, uresničijo težnje Jugoslovanov tudi glede Bosne in Hercegovine, o tem nikakor ne dvomimo. O antisemitizmu (Govor Anatola Leroj-Beaulieua po češkem prevodu priredil D. Lončar). (Konec). Ali jim zaraditega prepovemo obiskovanje šole ali izbrišemo njih imena iz svo.ih zapisnikov? Cul sem matere, ko so se pritoževale, da veliko število zidov naredi izpitu. Na Ruskem in Nemškem ravno taco kakor na Francoskem se je mnogokrat opozarjalo na njih vspeho pri izpitih. Ali ,ih moramo torej izobčiti, in bode-ii to rešiho sredstvo, da povzdignemo intelektualno stoprjo svojega naroda? Vem, kaj mi odgovore njih nasprotnki. Očitajo jim njih inteligenco, njih zgodio zrelost, njih čilost. Nekateri si upajo trd ti. da Arijci ne morejo tekmovati s Semiti. Priznavam za svojo osebo, da se moj ponos protivi podobnemu naziranju. Rad priznava«, da je Slovan ali Rumunec tako skromen, ia se proglasa za nesposobnega v tekmovanju s Semiti. Jaz nisem tako ponižen. Ne smatram se za podrejenega zidom; domišljam st o sebi in svojih rojakih, da smo zmožni, postaviti se mu iz oči v oči; in da si ubranimo baš proti zidom kakor nasproti drugim plemenom svoje mesto na svetu, ne zahtevam od zakonov nič drugega nego eno: enakost za vse! (Ploskanje). . Preostaja nam Se, da preiščemo, kam vodi antisemitizem na socijalnem polju ? 10 ie oddelek, kjer prosim cele vaše pozornosti. Čeprav bi se vam zdel antisemitizem vsestransko še tako opravičen, predno se udaste njegovemu vodstvu, si stavite vprašanje, kam vas pripelje? Veste, kam vas pripelje? K temu; kar se imenuje z nejasnim imenom protikapitalizem. Odtod izvirajo njegovi govori proti denarju in denarstvu, proti kapitalu in kapitalistom. In ako vam ne pove protikepitalizem dovolj, potrebujete-li jasnejših besed, vam pravim, da antisemitizem preide prej ali slej v socijalizem. To jenajivni socijalizem teh, ki ne vedo, kam jih vodijo ideje, ki so stepi za to, da jih logika potegne proti njih volji tja. kamor bi morebiti ne bili hoteli priti. Še več, ne pomišljam trditi, nizem';"airi,^li&e^i ji!1« nara»«M>sl v a..ar-mitski tisek poživljal h konfiskacijam, k plenjenju, k javnemu nasilju nasproti zidom, katere je postavil izven zakona? Več glasov: — Imenujte te novine? Leroy-Beaulieu: — Poznate jih bolje nejto jaz; ne dvomim, da ste njih bralci. Bili smo priče, kako so antisemiski listi ščuvali mase k besnosti in jim naznanjali hiše Židov. (Kakor n. pr. Češki »Narodni Listi* dijakom stanovanje prof. Masarvka! Op. prel.). No, za svojo osebo smatram to za škodljivo, ako izzivamo k plenjenju, a čeprav nasprotnikov... Ne verujem, da bi doinoljub, da bi kristijan podkuril splošno gibanje proti bogatinom, in čeprav bi bili to Žid je. Nisem tako preprostega mišljenja, da bi veroval, da bi ta dan, ko bi se vzdignil v Parizu anarhistični upor, ko bi antisemitski agitatorji vodili mase proti poslopjem židovskih bankirjev, da bi krščanskim buržoazijcem zadoščalo. Tako pa vem, kolikor poznam parižko ljudstvo, da bi se ono ne ustavilo pred toni, kakor se je dobro rusko ljudstvo pred svetimi podobami. Povzamem torej: ne odobravam niti naukov niti metode niti načina boja antise-mitskega. Nauke, metode in način boja smatram za nevarne Franciji, prinašajoče pogubo socijalnemu mira. Ker jih imam za pogubne Franciji in francozki družbi, zato sem se jih upal pobijati pred vami. In ko sem to storil, sem zadovoljen s seboj, kajti antisemitizem in socijalizem se hote ali ne hote tako dotikata, da si naposled na nesrečo podasta roke. Tu je nevarnost za Francijo, nevarnost socijalna in nevarnost politična. In jaz, ki stojim nad tem grdim potegovanjem za mandate in nečem imeti druge skrbi nego skrb za napredek družbe in francoske domovine, imam pravico konštatirati, da se nagiblje antisemitizem v tej obliki, v kakršni se kaže pri nas na Francoskem, k socijalizmu sui generis (svoje posebne vrste), socijalizmu desnice,*) ako hočete, k socijalizmu, ki se skriva za nejasnimi oblaki krščanstva, toda ki nima krščanskega nič razven maske in ki hote ali ne hote deluje v prid dru--gemu socijalizmu, socijalizmu ateističnemu, socializmu revolučnemu. *) Socijalizem desnice, desno krilo sne je po njegovem antisemitizem, levo krilo je anarhizem, revolucija. ____________ Domače in razne novice. Osebne vesti. — Poštnim praktikan-tom so imenovani: Evg. Maurich in Gr. An-golini za Trst, Aut, Bataia za Pulj in Vek. Recelj za Ljubljano. — Prizivna sodnija v Trstu je imenovala avskultantorn: Ant. Ko-zuliča, Ferd. Černeta in Vinc. Botterija. »Prini. List" burkež ali prfsmodež?! — »Gor." je imenovala enkrat dr. Pavlico burkeža. Ker nočemo stikati po osebah, pravimo mi, da burkež ali prismodež je vele-pobožni „P„ L.", ki nam je odgovoril na naše »zafrkacijo* o društvu katol. učiteljic Liko-le: »Ti presneta kanalja ti! Kako je mogoče, da že vendar nekoliko star dedec, kakor je Gabršček, ki je bil že uduvec, ki se je že drugič poročil — še vedno tako nesramno in ostudno govori ali pa dovoljuje, da drugi v »Soči" govore? Kdaj se bo ta dedec poboljšal ? Star je že — pa bi še rad plesal. Andrejec, Andrejec, bodi pameten !* Ta Andrejec je res nepoboljšljiv dedec 1 že 35 let ima, pa še bi rad plesal, morda celo s katoliškimi učiteljicami! Taka je polemika na »katoliški podlagi". Dr. Stanič ni le brezverce, marveč celo framason. — Tako je pripovedoval na Tolminskem neki vikar in Coroninijev agitator. Ta vestni katoliški duhovnik je ljudem svojo trditev tudi — »dokazal"! Gujte! Kazal je ljudem »Sočo", v kateri je bil neki članek o dr. Staniču ločen v več delov z zvezdicami „,%. Te zvezdice je kazal po štenjakovič priprostim ljudem in rekal: »Glejte, to pomeni, da dr. Stanič je brezverec, framason". (Framasoni imajo namreč znak .-., t. j. točke, katere stavljajo poleg svojega imena ali drugače). — Kaj naj rečemo taki brezvestnosti katoliškega duhovnika?! Ali je možna še večja predrznost? — Pa se bode čudili, ako se vzbuja vedno večji odpor proti podobni zlorabi cerkve in du-hovske službe! V Eoelnju na Kanalskem — poroča mpt l.« _. so ustanovili 1. in 2. t. m. Marijino družbo za dekleta. Ker se jih je vpisalo že 40, jim domača duhovnika več ne zadoščata ; na pomoč je moral prihiteli tudi preč. g. dr. Jos. Pavlica iz Gorice! Iz Bolca se je oglasil kaplan Abram v »Prim. Listu", da bi zagovarjal svoje so-čijstlne bedarije, katere hoče vtihotapiti med Bolčane. Kako se ta možic že domačega in mogočnega čuti v Bolcu po par mesecih, kaže ta-le udriharija po našem dopisniku, čeS, da on: »kaže neko samozavest, ošabnost, , . • . v-.K.i:.„t„, k| sp nR foijza |o sme-šnosti, ampak je do cela smešen". — Da mož svojo moč precenjuje, mu Bolčani sami dajo razumeti. Naj se raje bolje peča s svojo službo, bo bolje zanj, za cerkev in Bolčane! Dopis v »Gorici" je pa naravnost nesramen. Ali ima tudi tu kaplan svoje prste vmes ? Ako on ne, je gotovo (udi tu * zopet kak njegov tovariš, ki tako lepo izpol-nuje Kristove nauke o dolžnostih do bližnjega! Tem novodobnim apostolom pa je g'avno delovanje le : setev jeze, razpora, sovraštva med ljudstvom. Nikar naj se ne čudijo, ako dobivajo edino pravi odgovor iz ljudstva samega! Teorija In praksa pri klerikalcih. — V zadnjem »P. L.* čitamo med drugim! »V boju, ki se bije zdaj v naši ožji domovini, je še mnogo osebnosti. V osebne boje se pa katol iški list ne more spuščati*.,.. Tako teorija na prvi strani. Praksa na tretji strani \m dokazuje, da so uredniki klerikalnega lističa silovito osebni in ne obregajo celo ob zasebne rodbinske razmere moža, o katerem slutijo, da bi bil utegnil napisali notico v »Soči" o društvu katol. učiteljic. Ni jim zadoščal odgovor .Soči", treba je bilo poiskali tudi osebo, da streljajo v njo. in taki so vedno ti katoliški, moralisti. Eno uče, drugo delajo l Županska zveza. — Z velikim veseljem smo pozdravili shod slovenskih Županov v Ljubljani I. 1898., ker smo si obetali in si še obetamo prav mnogo koristi od take zveze. Na shodu je bil naprošen ljubljanski župan Iv. Hribar, da pripravi vse, kar treba, za ustanovitev »zveze slov. Županov*. Mož je tudi res to storil, in posrečilo se mu je po mnogem trudu, doseči polrjenje predloženih pravil. Ista so potrjena, kakor znano našim čitateljem, ker smo jih priobčili, in sedaj je čas, da se gre na de!», da župani pristopijo zvezi. Tega se je zbal ljubljanski »Slovenec" ter se zaletel s kolom na »katoliški podlagi* v ljubljanskega župana, češ, da nikdo izmed trg. županov ne sme pristopiti taki zvezi, ker Hribar je liberalec, in mu ni nič do drugega nego do tega, da bi širil preko slovenske domovine liberalne misli, da bi si krepil na vse strani svoj upliv, itd. Vse tisto besedičenje', je brez podlage; predobro poznamo ljubljanskega „SIovenca" in zato vemo, da se prO.tivi zvezi edino le iz tega vzroka, ker stoji v dotiki ž njo župan Hribar. Za »Slovencem-" so zalajali tudi drugi klerikalni kužki, in »Primorski list" je zacvilil; »zveza slov. in hrvatskih županov* je mrtvorojeno dete g,- župana Hribarja v Ljubljani. Zato opozarjamo primorske župane, da pustijo mrtvim' mrliče pokopavali. Nihče naj se ne upiše, fcer je trud in denar popolnoma zavržen." Kako samooblastno piše ta .Prim. list" m kako »pametno'!?! Svetopisemski dohtar/,i pišejo take neumnosti o »pokopa-vanju rnrličev", in kar nihče naj se ne upiše, ker de.nar je zavržen. — Mi smo povsem nasprotnega mnenja. L. 18ty8. dne 26. avg. smo pisali med drugim: LZveza bi združila župane vseh slovenskim pokrajin v jedno celolo, dajala bi priliko,) da bi se zastopniki slovenskih občinskih 111 prav sešli večkrat na razgovore o splošnim naših potrebah, ona bi držala tesno vkupe vez vsega Slovenstva.* Dotaknili smo se še raosebej naših primorskih razmer ter pokazale, kako ponekod skušajo uplivati na naše žjtupane v škodo našemu narodu ter mm rekli: /Takazveza bi naše župane postavljala trdnejše na lastne noge, samozavest in odločnost bi rastla in občinske uprave bi postale neovržna zaslomba naši narodnosti, zlasti ob mejah, tako, da bi si ohranili marsikatero obmejno postojanko, katero nam drugače sovražniki hote kar čez noč iztrgati iz rok". — :* Na županskem'shochT je"*tfdvortt tudP| odlični župan iz Soške doline, g. M. Zega v Kanalu. V svojem govoru o Qrganizaciji je rekel: .Združujejo se vsi stanovi, samo slovenski župani so si bili doslej tujci. Odslej bodi drugače. Vsak »župan mor«-k temu pri* pomoči, a ker glas posamičnika ne izda dosti, zato naj se slovenski župani združijo. Potem se bo njihov glas drugače upošteval in veljal bo za glas vsega slovenskega naroda*. Na to je predlagat, da naj se za celo Slovenijo ustanovi .Zveza slov. županov". Tako je govoril župan iz nase dežele, in njegova beseda zaleže gotovo več kakor ona .Slovenca" in njegove spiicp „Pr. I." — Za ustanovitev županske zveze so se potegovali zelo tudi goriški rodoljubi, zato upamo, d» se lepa ideja tudi uresniči, kakor tiče. — .Slovenec' bi priporočal na vse kriplje tako zavezo, ako bi bila barvana strogo klerikalno ter bi jo imel tako v rokah, kakor ima, žal, .Nado Stražo" — ker pa ni barvana z nikako barvo ter zvpza hoče biti le zveza županov, mu to ni po godu. Zato se zaletava vanjo, in pa, ker sluti, da hi'utegnil župan ljubljanski biti voljni načelnikom zveze. Glede na to rečemo, da mesto načeinikovo pritiče tudi edino le ljubljanskemu županu, in fte bolj, ker se isti piše: Ivan Hribar. V najkritienejših in najtežavnejših časdi za časa potresa in po potresu stoji na čelu Ljubljani ter modro izvršuje svoj posel. Do takega moža pač morajo pg. župani imeti zaupanje, in da njega izvole načelnikom, je le umevno in naravno. JI i apelujemo danes na naše gg. župane, o' leta 8. Uredništvo se nahaja v Trstu, Via Cologna 21. Dobili smo na pogled 1. zvezek. Obsega : Na zdar I Koračnica; Silvestrova noč in Bo-gomilovo slovo. List bo dobro došel posebno tamburaškim društvom. Oceno prepuščamo glasbenikom. Narodno gospodarstvo. Zaloga soli. — Glasom razpisa c. kr. finančnega ministerstva z dne 17. januvarja leta 1900 št. 3489 se bodo v svrho preskrb-Ijevanja južne Štajerske in Kranjske s soljo si. marcem leta 1900 v Celju in Ljubljani ustanovile c. kr. zaloge za oddajo soli. V teh c. kr. zalogah za oddajo soli oddajala se bo bela istrska,morska sol.jm*am&M* K 80 h in sol za živino' za postavno ceno 10 K za. 100 kg. brez zavoja na tehtnici skladišča. Od omenjenega roka nadalje zniža se cena za jedilno sol pri c. kr; oddajnem uradu za sol v Trstu od 19 kron 30 h na 18 K 80 h. Razpečavanje morske soli iz zalog v Ljubljani in Celju ter iz oddajnega urada za sol v Trstu dovoljeno je samo v okolišu Istrije, Trsta, Gorice in Gra- . diske, Kranjske in južne Štajerske vstevši politične okraje Slovenji Gradec, Maribor in Ljutomer. Razpečavanje morske soli iz teh treh zalog v druge . nego navedene okoliše je torej prepovedano in podvrženo doho-darstveni kazni po določilih §§ 319 do vstevši 322 doh. kaz. zak. Poročil« ravnateljstva »Trgovsko.obrtne zadruge" v Gorici z neomejenim Jamstvom za poravllnl meseo januvar 1900. 1. Število zadružnikov dne 1. jan. 1990.....1433 Naraslo tekom meseca za ....... . 45 Padlo tekom meseca.......... . 8 Štev. zadružnikov dne 31. jan. 1900. je znašalo 1476 2. Število deležev dne 1. jan.........2790 D„u*.io a.io*«,, satom mesena ,..... 103 Odpadlo , . . ...... 7 Število deležev dne 81. jan. znaSalo je . 2886 Kron 3. Svota vplačanih deležev do 1. jan. . . 222880*08 , „ „ tekom meseca . 18068*66 , izplačanih „ „ „ . 216*— Svota vplačanih deležev dne 1. jan. . . 235720*74 Svota podpisanih deležev po 800 kron dne 31. mn.............."M 4. Predujmov je bilo izplačanih do 1. jaa. _________ Priraslo tekom meseca........29346*46 Odplačalo , , ........ 9659*88 Stanje predujmov dne 81. jan.....806169.16 5. Dopolnilni zaklad je znašal 1. jan, . . 47468*21 Tekom meseca se je doplačalo . . . . .8559*14 Stanje dopolnilnega zaklada dne 31. jan.. 51027*85 6. Do konec meseca prosilo je 1423 prositeljev za predujme v znesku......1,096.005*08 Dovolilo se je v zneBku.......883942*44 Izplačalo ¦ , « .......783912*24 7. Hranilne vloga bo znašale dne 1. jan. . 26187226 Vložilo se je tekom meseca..... 25398*18 Izplačalo „ , , ..... 17847*13 Stanje hranilnih vtog dno 81. jan. • ¦ 269423*31 v — knjižicah povprek po — kr. — vin, 8. Gotovine dne 1, jan......... 8851*68 Svota prejemkov tekom meseca .... 75680*88 , izdatkov » . ... . 75892*94 Saldo dne 31. jan. in pri poltni hran. 8639*47 9. Denarnega prometa blagajnico od dne 1. dec. do 81. dec. ...... 161678*82 Hranilno vloge se obrestujejo po 4ViJfc. —Predujmi so vračajo v onem ali veetedensklb obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas m menjico se obrestujejo po dogovoru. — Seja ravnatelj-je vsak ponedeljek ob Sesti uri zvečer. Uradne, ure so cd 9. do 12. dopoldne in od 8 do 4. popoldne Vsaki dan. Anketa o vinski klavzuli. (Dalje). Dr. Henrik Turna, deželni poslanec in odbornik v Gorici: Po mojem mnenju so dali povod vinski klavzuli Madjari, ki so pri vsem v Avstro-Ogerski odločilen Činitelj. Na Ogerskem je pred 10 leti uničila trtna uš vinograde; trebali so vina, in — klavzula jim je prišla prav kakor nalašč. Sedaj si je pa Ogerska že tako opomogla, da italijanskih vin ne potrebuje. Zato sedaj akcija proti klavzuli. Ce so bile planinske dežele pred 8 leti za klavzulo, je skoro umevno iz prej navedenih razlogov. Planinske dežele so bogate le lesa. Dalmacija in Primorsko pa tega — posebno prva —- v izobilju nimata; in uničeni bodeta po ti klavzuli, Če je ne odpravijo. Prav je storilo »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", da je začelo akcijo glede klavzule ter sklicalo kot početek današnje posvetovanje. Dejal sem, da se je Ogerska opomogla; v kratkem pa bo že toliko vina producirala, da bo preplavila celo Avstrijo. In naše vinorodne dežele v Avstriji morajo vsled tega energično nastopiti proti klavzuli, ki se mora odpraviti. Sem zato, da se naloži tolikšna carina italijanskim vinom, da — kakor je dobro rekel gosp. župan Muha — jih več sem ne bo. Če se tako naredi, potem bomo saj imeli enega konkurenta manj, ker bode Ogerska že takč v velikansko konkurenco našem vinu. Bodočnost naša pa obstoji v tem, da začnemo vino izvažati. ' Glede na trditev gosp. Iv. Sauniga o pomoči vlade moram reči, da bi vlada! Že pomagala, samo, če bi jo mi znali prijeti. Trebamo ustanovljati »vinarske zadruge z neomejenim jamstvom". In baš v tem bi tičala ena velikih zadač, katero ima .Društvo veleposestnikov na Goriškem". Istotako naj se združijo v društva mali kmetje in mali posestniki po okrajih ter si snujejo ^vinarske zadruge". In takim „vinarskim zadrugam" bi dala vlada isto toliko podpore kot je sedaj daje deželnim zborom* Gosp. Ze«ga Mihael iz Kanala govori o početku klavzule. Je proti klavzuli že radi tega,, če bi že ne bilo drugih vzrokov, ' ker italijansko vino ne prihaja sem ravno najboljše. Na meji je .preiskovanje" vina ne«ki36avno. Pripoveduje o znani aferi glede grškeg* vina, ki je romalo skozi Italijo v Avstrijo. Klavzula koristi z veČine samo Italiji, ki jo pa zlorablja. NaSa poslanca bi imela tu prav mnogo dela. Upa pa, da ob pravem času porefieta vladi: naj vendar pomisli, Jcaj dela? hoče-li res popolnoma uničiti naše vinogradništvo? — Mesto petijoti-ziranja ;nnj se raje naši ljudje uče umnega kletarstva. Naroča, da naj .Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" strogo pazi na pelijdtiziranje. Gospodična F. priimek? — uzor pridnosti. Anton Pečenko Hlapec vajen živine in vsemu domačemu delu vdobi dobro službo v Gorici. Št 5)87/St A. V Gorici, dne 11. febrovarja 190(>, Razglas. Opozorijo se vsi osehnej dohoda-rini podvrženi, da dne 15, februvarja t, leta izteče rok za vložitev napovedi zadevajočih se tega davlc.i. Oni, ki niso še tepa storili, naj vložijo omenjene napovedi še pred pretekom roka pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici V. Teatro št. 5, da se izognejo neljubim posledicam. Od c. kr. ©krojnega glavarstva. Odd& se v najem hiša z vrtom v Dolenji Vrtojbi. Hiša jo služila doslej kot duhov-sko stanovanje. Natančneje poizvedbe pri lastniku gosp. 7H. Saunigu, veleposestniku v Biljah. Podpisani dovoljujem si naznanja- gg. gostilničarjem, odjemalcem piva, ter slanemu občinstvu iz mesta in dežele sploh, da otorim s i. marcorn t. 1. dve podružni zalogi piva in sicer: v Biricl n jhnra m taci ulice tacali štev.25 (v hiši gostilničarja J. Ciuffarina) pod vodstvom gospoda Ferdinanda Žagir-ja in: na Goričici pri „Rebkn" pod vodstvom go^p. Franca Furlan-a, gostilničarja in posestnika. V upanju, da s tem vstrežem Čast. gg. odjemalcem iz hribov ter onim iz gornje vi- [ pavske doline, ter z ozirom, da vsled pove- j Canja in prenovljenja vrhniške pivovarne, ista izdeluje povspm izborno in dobro pivo — xa kar jo bila tvrdka v teku tega meseca odlikovana z častno diplomo In zlato svetinjo na rimski in bruseljski razstavi - se za blagohotna naročila toplo priporočam Jocip Rovon, glavni zastopnik in zalngatelj prve kranjske eksporlne pivovarne na par T. Frčhlich Vrhnika Gorica, Rabatlsce št. 18. Via Gianlino 8 Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na doni in n»zi»»3ilja p» žclezuici na vse kraje avfctro - fgerske monarhije v sodih od nfi itrov naprej.'Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Postrežba poštena. V^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorlel na Kornu št. 3. hipomea vsakovrstno pecivo, kolače za birm nee, lorlo i. I. H. Priporoča st; slavnemu občinstvu za innogobnijua naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. T i Zaiiitn« inamka: SIDRO. LIIIEHT. GAPSIGI COMPOS. iz Rlchterjav« lekarna v Pragi pri]ioznnnn kot. Izvrstno bol nbhižujoče mazilo; za reno 40 kr.. 70 kr. in ! plil. ff dobi po v-tli 1 "kariKih. Naj si'zabli>va t<> splošno prtljnbljtMiii doma-e zdra-vilno sredstvo \n'.n > I" v orisr. steklenicah z našo za>ri'po zn-in !v • s ,.M-MtOM" nanuv, h l\l\;\\"iY.\UV.\?. lekarno in vzame ko! m fcin.ilni izdelek le tako sit klenim, ki je previdrna s lo zaščitno znamko, Riehterjeva lekarna ..pri zlatem levu" w v pic.ua. i' j\r\tor\ Jortolotti kamnosek v Gorici aa Franc- Jožefovi cesti štv. 33. zaloga imierobnlh spominkov vseli slogov po ugodnih c<-Mith 0»» o.l H .to 200 p 1.1. -¦*¦ Franc Obrdank, dosedanji poslovodja sodovke g. Josipa Hrovatina na GoriMn. naznanja gg. odjemalcem, da je prevzel to tovarno v svoje področje. iageBgggssj1^^ gj Izšel je za leto 1900. $ | Sj * ftiii-tv» v ulici Vilmini, glavni vliml v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironcolljeve. \V *»* ef V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za v-aki slan. Irihišlvo je j.o iiajiuodcrnpjili slogih, pnsobno spalne jedilne ju posetne :-olte so po Nemškem hIoiui odlikovanih frnlffojevili delnriilc v ulici Ponte nuovo iti »ia Leoni, katere so lepSe in ukusneje *A izdelane in reiioju od Duiiiijskili in JJudapeSlanskili $/% tovarn. 0>lalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Spre,oma se naročilu iu izdeluje po izberi »^ obrisa, najceneje in v najkrajSem času. linpn a zalojra jiodob na platno in Sipo z razliCnimi okvirji. Belgijska bruSena ogledala vsafce vebkosli lSazlii*no pohištvo, kukor: taololne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stoliee ,z li-ja iu celidojda, posebno za jcd.lne sobe. Hlaziue iz strune, afriške travi). /. žiiiitlinl iu platnom na izbero ler razne tapecarije. Krči, katere se. no nahajajo v !.idogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. I>aje se tudi na obroke, bodisi tedenske tili\ »nese"ne. fosilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. ¦@"&K^^ .«*>- <& *e\ o^ S>' Dobi p o v s o d pripo znano najbolje sredstvo za čiščenje zob. i.eta 1881. v 6orici ustanovljena lvrdka L. Biessner, y Nunski niici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča piv v diifi-':ni svojo las'no ia-.' .\ 't;, o r vrstna cerkvene po'(--b^. :n nili ve".cjv. za nv^r.-." t«1 vse p" zu.cmi 11 i. • Sv. \q:'\\» .n solidno. :. o a S. cl) ti-karu . črk i i občinsMu j : za vsako- ! li >vojc. (P. C. Kuštrin Anton j trgovec j z jedilnim blagom! Gosposka ulica St 23. j Priporoča svojo zalogo jestvin in j kolonijalij po jako nizkih cenah. | Ima zalogo vsakovrstnega olja, na j vadnega in najfineje vrste . ; Eazpošilja naročeno blago tudi na ' deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljnbnje točno in hitro postrežbo. SAnOEEEVA VGviei- Kuuska ulica 14-16 —V Gorici Prodajal niča edina mehanična popravljalalca šivalnih strojev Broz konkurence I V zalogi se na haja na^ 100 šivalnih strojev"h. pr. /a čevljarje, krojaCe in Šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške tiskarna ustanovljena leta 1803., j& oskrbljena z najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižnica" „51ovanska Knjižnica". „ty\jižnica za mladino". »Primorec". ,.S0ČA". .^ažipot". ¦ Goriška Tiskarna A. GABRŠČEK, zaloga vsakovrstnih izgotovljenik tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in droge urade v Gosposki ulici štev. g. v Gorici, sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi škatljicami. Gskovine po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeč« tiskovine ima tiskarna izgotovli«ne v zalogi: Ztt županstva: Spisek za voliice, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, -blagajničrii dnevnik (z glavo), sklep • računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom iu brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Ztt cerkvene urade: Liber bapt., Libef def, Liber matr., Status anim , Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult. Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za šote so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in ifal, jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako naroSilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgotovi v teku M ur. i zalogi Jonsko tiskarne" & Gabršcck so izSle knjige ^materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon (irejromč ml. Ona s poštnino 70 kr. jjZgodov. ertiee iz poknezene grofije goriške in gradiške". Spisal Kitnon Rutar. Cena s poštnino .m kr. ftDenee slovanskih povesti"', črtiee iz ruskega, poljskega, slovaške ga in hrvaškega življenja. I. Cona s poštnino r>5 kr. Simon Cregoreieeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji .'JO kr. jtnt. funtka izbrane pesmi. Cena lični izdaji oO kr. Pagliaruzzi-Kritanooe poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 00 kr. dnten Klodieev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. „Cpizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. MaruSič. Cena s poštnino i-2 kr. „Slovanska knjižniea". Izhaja 15. dan v meseeu. Do konca leta 1898. je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. 1-80. „Knjizniea za mladino", izšlo je U snopičev. — Cena vsakemu snopiču je •_',"> kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — „Salonska knjižniea", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan gld. 1*10, vezan gld. 1"60. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine. „Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 stiani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld, 1*30. „8ele noei". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Ben-Hur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. 1 30. „Kako je ravnati z mlekom ?" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis 15 kr., lo iztisov gld. 1. Trdo vezan gld. 1-90. Pomoti Mehko vezan gld. 1-60. PFCCKO-ClOBIIHCElli ClOBAPB (Ročni Rusko - Slovenski Slovar) IN Kratka slovnica ruskega jezika (KpuTKan TpaMMdTUKa PyccKaro H3MKa) V kratkem izide „Slovensko-rnski slovir" in „rusko-slovenska slovnica"