V v « r a oi dar b rtnišk m ar Izhaj aj o vsako sređopo celi poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr pošiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol 2 gld. 20 kr., začetrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den » Ljubljani v sredo decembra 1868. (Hospodářské stvari. přejel od gosp Trp in v kterem se předšed Véliki zbor kmetijske družbe v Ljubljani 24. novembra t. 1. ništvu, ktero je 20 let vodil, odpoveduje zarad starosti, ki si počitka želi, ktera pa mu ne bode na poti, da bi tako koristne družbe ne podpiral z vso svojo udanostjo kakor dozdaj. — Predsednik obžaluje to odpoved, vendar nima upanj a y da bi jo gosp. Trp preklical ker že Po kratkih črticah, s kterimi smo v poslednjem laoi bi bil rad odložil predsedstvo ; zato predlaga zboru danes bolj na naj veleva odboru, da mu v imenu zborovem razodene vspešno pri- listu opisali obravnave zborove, hočemo drobno govoriti o ijih Rekli smo že, da je zboru predsedoval dr. Etb hvalnost za tolikoletno trudlj Cost urjenostj ki z dobroznano svojo parlamentančno iz- nemu predsedniku adevanje, in zbor naj vsklikne: slava mnogozasluže Zbor vodil obravnave tako izvrstno, da se je zeló predlaga: naj zbor popoldne gla to stori. Konečno novega predsednika obširni program ob poli osmih zvečer dognal do konca Gosp. Dežman nasprotuje voliti že danes, ker ne stoji izvzemsi dve poročili udom. Zbor je predsednik kterem ki se boste v natisu m slovenskim), v poljedelske in gozdarske vrste^ razodel nad poddru na programu, češ, da bi to bilo zoper družbina pravila ogovorom (nemškim Vitez Gutmansthal tudi misli, naj se volitev odloži zbraně se teter, fe Je posebno za drugi véliki zbor, ker je stv in je treba lje se udje kaj več pomenijo o volitvi. Dr. Cost f đa (gosp. dekan Poljak iz Leskovca ^r zbor 8 predstojnikov sklada z ugovorom, da bi bila volitev protipravilna se ne gosp do popoldne je za pogovor dosti časa, vendar nima nič Dermel iz Boštajna, gosp. Ko tni k iz Vrhnike, gosp. zoper to, da se volitev odi S eit Juge iz Save, gosp. Hom iz Radolj Kranja, gosp. vitez Garzaroil Temu pritrdi tudi zbor do prihodnjega zbora s toj ne ? gosp Rudež iz Ribnice) dalj namesti blagajnika g. M. Prégl sten naznanil, da tudi danes so častite ; g°sP iz Po î rado trij ske gosp. S te ski, c. kr. rač. svetovalcu v pokoji, pregle GOSP. B------Wi«&»jum« o. i vgi-u«, po opravilih zadržanega, bere po družbinem pregledniku kmetijske družbe poslale svoje zastopnike v naš dani račun 1867. leta in proračun za 1868. leta zbor in sicer družba dunajska Trp > družba hodki 1867. leta D 9263 gold. 78 kr., s t r o š k štajarska gosp Schmidta, družba gornjeavstrijska 7908 gold. 73 kr., tedaj je čez stroške ostalo 1355 gld dr. H. Costa, družba hrvaško-slavonska, galiciška 9 česka, moravska, koroška in salcburŠka dr. Jan. BI kr d ohod k Prorač za 1868. leto je narej en tako da ~ v/ A V. V U Ai A WUUi XVsUVS J V/ Í-jI Ci JL V^J \JXX LCtat' y Ud utegnejo znesti 5331 gold'., stroški pa 4452 w dobo Naposled je naznanil, da zbrani udje danes gold. 30 kr., po takem se utegne prihraniti 879 gold popis tolet druž b 24. okt venski in nemški) 7 poduk (slo 30 kr Vseg ? kako živo mejo izreje Po tem jevati (slovenski in nemški) nemški spisal Fr. Schollmaj šnje in korist tie ; ) Pasteurseve sku dr. Wilhelmovo dr di Bleiw premoženja ima družba 37861 gold vé da v slovenskem jeziku) poroča o novi vredbi kmetijskih pod o bolezni svilnih črvičev, in spomenico o povzdigi planinskega gospodarst • • oboj seme hrastovih nemški poslano od si. ministerstva kmetijstva; podd blizo tako-le: Glavni odbor je z razpisom od poslal oklic po deželi, da se vsled j-—j ; ;—r —— v - - ~ f ^ ; T novih družbinih postav bodo na novo osnovale tudi junija Inih črvič ? poslano od sedanjih poddružnic v tem oklicu je povabil predstojnike Maha, seme avstralijske trave in tartarsk ûO ajde, v* A M-^vj aujvwjOlvc jJUUcVIJ c iu I UULUJUUC , ličtj L Devide iz razodenejo svoje misli, kako naj bi se na novo drug > ude poslal Trp y seme dig } poslal kmetijske gospodarj kmetijske družbe pa tudi doljube, naj družbi in Zagreba, m Gosp semena gozdnega drevj poddružn B ter je v tem oklicu na podlagi več- ? ^ůuucgtt uic vja. x i j/vuui uttuivoj ici je v icui utviiuu učí uuuiagi tajnikov adjunkt, je bral potem letnih skušinj svoje mnenje izrekel, da je tem bolj 11 *% 11* » "V v • 1 . • • 1 • 1 11 važnejša opravila glavnega odbora od poslednjega vélikega zbora do danes. Iz tega sporočila se je očitno razvidelo, kako nepotrebne bi bile tako imenovane „kme m vec se prav uje kmetijskih podd ? tedaj bilo, da se ustanovijo manjše podd nice kakor so dozdanj bile i OèlA V lUClUj rvaaw u^uui^uu^ ui uuv twivv iujvuvvwuv uviíuciuju i kterih je 21 bilo po šte- tijske zbornice", ker mnogo važnih obravnav je družba vilu c. kr. okrajnih (kantonskih) gospósk. Cem več je imela s c. kr ministerstvom in c. kr. deželno vlado, podd i ktere je odbor, če je treba bilo, s pomočjo podd nic temeljito rešil pomnožilo za 125 brez debate v vednost vzel. Število udov se je poslednji čas boru zeló olaj tem lože se shajajo udje vsake poddružn dotičnemu poddružničnemu od zbore, in delovanje je To IV UUVV jv> J^OA^VAJJ JA V/ICtJOUUU. — Na to pa je posebno gledat*, poročilo odborovo je zbor je delovanje poddružnic na korist domaćemu kmetijstvu da kajti podd Potem je predsednik dr. Costa zboru na znanje so to > kar so desna roka glavnemu odboru 9 one so veje dal pismo, ki ga je pred začetkom zborovim v zbornici venje dobiva in razvija drevesu, po kterih deblo svoj ži — 398 Odbor je na ta oklic iz dežele prejel veliko na- skušenj ; poddružnice so bile dozdaj prevelike »vetov, kako naj se poddružnice osnujejo podlagi nasvetuje slavnému zboru sledeče: in na tej b Čin ah, ki so stanovitno teio naj se po političnih ali sodniških razmerah edij za mesto ljubljansko naj tudi glavni odbor zagovarja novi nacrt, kteremu gla Gosp , ne pa po O zastopa poddružnico. Za o k o 1 i c o 1 j u b 1 j a n s k o in konec ta Je da se naši kmetje udeležujejo poddružničnega de naj se osnujejo poddružnice: 2. za faro St. Vid, za faro lovanja, a ne samo grajščaki in duhovščina Deželni Préska in faro Sora, Sostro, Dol in sv. Helena sv. Jakob in Smartno, Rudnik in Želimlje 3. za faro Marija Devica v Polji, gl za faro Ježića, Crnuče ) ) dr Wurzbach je zoper to, da se voli f ; y za faro Smarje, Lipoglav za faro Dobrava, sv. Ka- pravili aJ ben odsek, ker tak poseben odsek, ki bi delal zu- , se ne vjerna s parlamentaričnimi zbora in odbora ce tarina in Brezovica. Dalje naj se ustanovijo pod- upnih možéh družnice: 7. za faro Vrhnika, Borovnica, Preser in Ra- od svojega predloga, ki ga pa gosp kitna 7 za faro Horjulsko ; za sodniški okraj kamniŠki okraj brdski 7 sv. Jošt, Polhov gradée, 10. za sodniški 12. 7 za sodniški okraj loški 11. za sodniški okraj kranjski, pod svoj da od krilo treba, naj se odbor sam pomnoži po za- Na to odstopi vitez Gutmansthal Ko n š e k se čudi D e ž m vzame. ne vé Dr prof. 7 kar Bleiwv,i0 ou VAvxi, oklic glavnega odbora junija razložil, zakaj je nove vredbe treba 7 7 ski pec, ----J .--VI -7 # •• J - « 'J ~ r " ^ » ^ » l^UUV, HA^UC*, A 13. za sodniški okraj trži- da je motive pozabil, ki so bili ravnokar v „sporočilu in u 14. za občino Kranjsko goro, Rateče in Bela navedeni. Odbor v svojem náčrtu ni hotel nič oktroi , — 15. za občine Jesenice, Dovje in Koroška Bela, iau, uaicuu je pum^i uasvciuv, ».i jm je ot 16. za sodniški okraj radoliški brez bohinske do- izvedenih mož iz dežele dobil, in kterih nasvete spo * M« A «-v • A m » flk a A /-v. « A A A _ A «A » A A A ^ ___ _ __^L rati naredil ga je na podlagi nasvetov ki jih od line, Vas 17. za faro Bohinska Bistrica in faro Srednja 7 18. za sodniški okraj višnjegorski 7 19. s tuj Okolico ljubljansko pa je razdelil v več pod za sodniški okraj litijski družnic zato, ker prav okolica ljubljanska je bila skor 7 7 21. za sodniški okraj 20. za sodniški okraj treban- mrtva dozdaj, ker ena poddru ski sodniški okraj mokronoški žužemberški, — 22. za 7 občino Studenec in občino Dvor toliko kot nic. Sicer pa dr. Bleiw 23. za občino Boštajn in predlogu Dimičevemu. Glasovanj 7 7 24. za občino Rateče, občino sv. Križ 25. za občino Krško in občino Cirklje m predlog, Dežm veliko okrožj i s ne nasprotuje sprejelo (Dalje prihodnjič.) in Konšekov pa pade 26. za občino Raka in občino Bučka, 27. za ob- v Čino Kostanjevica in občino sv. Križ pri Kostanjevici 7 občino Catež in Dolina ; 28. za občino št. Jernej Sest tednov na Dunaji * 29. za sodniški okraj novomeški 30. za sodniški okraj ribniški 7 32. za sodniški okraj kočevski okraj metliški in črnomeljski, faro Hotederšice in faro Rovte Unec in Studeno in Grahovo , 31. za sodniški okraj Vélike Lašče 7 ali gospodarsko-kmetijska sola za učitelje. Napisal Ivan Tomaić. (Dalje.) 34. za faro Logatec, 10. dne kimovca je bil kazalni nauk, ki je obse- 35. za faro Planina, gal razno kopalno kmetijsko orodje, napravo gno- 33. za sodniški 36. za faro Cerknica, faro Beg u nje jišča in sesalk (pump) za gnojnico. Kot najbolje 37. za sodniški okraj Lož sodniški okraj postonjski do Razdrtega Razdrto, Senožeče in Vrem 7 38. za 39. za faro gnojišče priporočalo se je gnojišČe Schattenmann-ovo, ki si je tudi na Angleškem mnogo zaslug pridobilo. Pri notranje Bistrice, Crnega Vrha, Crni Vrh. 1 l^ga y - Ul/t U€Aà laiu JL Ol J V-» um UiUV^V LJtiOlU^ J/liVAVUilV« JL 11 i v a vjjLiA, — 40. za sodniški okraj tem kazalnem poduku nam so bili zopet mnogi modeli 41. za sodniški okraj vipavskibrez izpostavljeni, izmed kterih so bili najvažniši: Hohen-42. za sodniški okraj idrijski z občino heimski gnojni sodec in gnojni voz; Horskyjev Šestredni plug; plug za iz kop a vanj e koruna; To je razdelitev poddružnic na podlagi prejetih na- plug za izkopavanje sladkorne repe; različne ko- svetov; nasveti glavnega odbora zadevajo posebno palné vile z močnimi in širokimi roglji ; različne razdelitev okolice ljubljanske, ki je dozdaj zeló na- lopate in lopatice, motike, krampi itd. — Sti-pačna bila zato, ker ste okolica ljubljanska in Vrhnika rivogelne motike, kakor sem je tu videl, so neki bili združeni, obseg njen tedej prevelik in vsacemu veliko bolje in za delo pripravniše, nego trivogelne. poddružničnemu predstojniku veliko prevelik. Od prosá in sirka se je le kaj malo omenilo a Po tem govoru je dr. Bleiweis v imenu glav- toliko več je bilo govorjenja o lanu in konoplji 7 nega odbora predlagal: Naj si. zbor : kteri rastlini se na Badenskem, v Elsassu in Belgiji z naj- po prevdarku te osnove vsled večo marljivostjo obdelujejo. 31. družbenih pravil ustanovi število in meje prihod- Tudi o přidělo vanji tobaka se je mimogredé ne- njih poddružnic 7 glavnemu odboru se daje naloga, koliko povedalo, ter želja izrekla, da ne bi bilo na- da izpelje novo osnovo poddružnic. opcijo UUVU UOUUVU puuui UlilllU. pacno , cnivu ui SJ\J HUW1 JJXA AAC«o V uuvgutoutu UUUVJMU; Gosp. L. Dimic želi, da bi se ta vredba danes posebno zdaj, ko ogerski tobak nima več tolike važne sklenila, ker je stvar važna, ter nasvetuje, naj glavni nosti in veljave kot njega dni, skušalo s to rastlino kaj odbor ta načrt razpošlje udom v pretres, potem naj pridobiti, izložba različnega tobaka v Hicingu biia nam odbor nasvete, ki jih od udov prejme, še enkrat pre- je v pojašnjenje, kako se tobak prideljuje in kako se ž ako bi se tudi pri nas v neogerskih deželah ravná, da .Ie na- vdari in poroča občnemu zboru, ki se skliče nalašč v njim od najmanje do najveće rastline ta namen. — Vitez Gutmansthal podpira ta predlog posled pripraven za napravo smodek in različnega dru- z dostavkom, naj zbor izvoli poseben odsek, ki poroča zega tobaka. Tu smo imeli tudi kaj lepo priložnost vi- perja različne smodke (ci- ki deti, kako se iz tobakovega prihodnjemu zboru o vredbi prihodnjih poddružnic, *wa «^a, ^ »riJH «^v^v, naj bi se vsepoobčinah ustanovile. Gosp. Dežmanu gare) napravljajo; bilo je namreč mnogo mladih in prav ni jasno, zakaj je odbor odstopil od prejšnjih poddružnic; on ne vidi prave podlage novemu nacrtu; pogreša doslednosti v novi složbi; okolica ljubljanska je na več ličnih žensk, ki so delale smodke tako urno človek kar zavzeti moral. 7 da se je Posebno obširno so se omenjali travniki (seno-poddružnic razdeljena namesti da bi bila združena, Raz- žeti) ; za povzdigo njihovo se nam je mnogo skušenj in drto in Senožeče se ne sklada z Vremom UlkU 1JLI tJCUUiO^O QC UC Otviaua Cl » ICUlUUi J kjer OlOUOI/y» umyuuíu iu «uvil J/1»|/VIUVMIH J^ U.UUV.W pridelujejo; naposled nasvetuje, naj se ustanovi brez najnoveja knjiga, ki neki prav obširno popisuje odloga začasna vredba. — Vitez Gutmansthal odgo- bi se travniki z najboljim vspehom dali zboljšati tako, varja, da nova vredba je živa potreba vsled dozdanjih da bi zadostovali sedanjemu času in sedanjim potřebám. vino sredstev navedlo in tudi priporočala Dunkelberg-ova kako 309 Naposled so se cam se omenila vsa kmetijska poslopja, pri kterih napravah naj bi posnemali praktične Angleže, ki na svoja kmetijska poslopja nikoli toliko kapitala ne obrnejo, kakor je to žalibog pri nas navada, ki se po največ le na to gleda, da se zida prav drago in okusno, in vendar imajo Angleži pri vsem tem vsa svoja prihišna poslopja kmetijskim in gospodarstvenim potřebám veliko priležniša, nego mi. Ne dá se sicer tajiti, da ne bi bila trdna in vkusno napravljena poslopja tudi močna in trpežna, toda za našega kmeta so le vendar predraga. Kolodvori in fabrike so pri nas čestokrat cele palače, pri Angležih pa — proste hiše. [ ' Tudi o delavcih in plačilu, ki jim ga navadno dajemo, o raznih zaprekah in ovirah vspešnegakmetovanja, o kreditnih napravah in posojilnicah, u kapitalu, o zakupnih ali v najém (štant) danih zemljiščih, podučevalo se je marsikaj zanimivega in našemu kmetijstvu v obče jako potrebnega. Navedla so se nam pravila, po kterih naj bi se ravnalo, da bi zem-ljiški dohodki ostajali jednaki, in'se ne bi vsako leto zmanjševali, marvec kaj najbolj zdatno pomnoževali ; pravila o različnem ravnanji sè zrnjem, travo itd. Precej obširen je bil nauk, kako naj se s setvijo najvspešneje p rem i nj a, to je, da ne raste na isti njivi vsako leto ravno isti sad, in kako se je treba pri tem poslu ravnati, da nam polje kar največ mogoče dobička donaša. V ta namen se nam je nacrtalo mnogo in zeló različnih redov ali potov, po kterih se ravnajo dandanes najspretneji in izurjeni poljedelci. Kmetijski dnevnik, v kterega naj bi si vsaki pridni kmetovalec marljivo zapisaval, koliko in kaj mu vrže vsa-ktera njiva , kaj in koliko je na leto izkupil in izdal, koliko ima dobitka in koliko zgube, je sklepal nauk o kmetijstvu, iz kterega častiti bralci lahko sodijo, da je bil ta nauk zeló obširen in važen , in da se je v tem kratkem času vendar-le mnogo velevažnih gospodarsko-kmetijskih mrvic pretresovalo. B. Ras tlin o s lo vj e. Temu nauku so bile odmer-jene štiri ure na teden. Obsega! je prve in najpotrebniše pojme (zapopadke) o rastlinah, oziroma na poljske in domače rastline. Vsi poedini rastlinski deli, od korenine do vrha, so se nam prav natančno razkazovali in marsikterega učitelja je ta nauk jako zanimivaJ. Glavne točke tega nauka so bile: živež, ki ga zahtevajo rastline sploh, posebno pa poljske rastline ; — kakošen upliv ima zemlja, voda, zrak, gorkota, svitloba itd. do rastlin in njihovo rast; — v kakošni kemijski zvezi mora biti zemlja, da pospešuje rastlinsko rast; plevel (setaria) in mnoga druga škodljiva zelišča; najnavad-niše žitne bolezni, odkod izvirajo in kako se najlože odvrnejo. Precej obširno in prav natančno se nam je razkladalo navadno snetje (uredo segetum), in pa tako imenovano skrivno snetje (uredo sitophila), ki ae čestokrat pri žitu, a posebno pri pšenici nahaja. S plavim vitrijolom se neki obá lahko popolnoma pokončata, toda ta operacija je deloma predraga, deloma pa tudi težko izpeljavna. R j à, ki se pokaže, kadar žitna stebla in perje nekove rujave pike dobé, je zeló različna, in mnogo smo slišali od raznih plemen te bolezni, kakor tudi od različnih gob, ki napadajo rastline in je čestokrat popolnoma vničijo. Za kazalni nauk služile nam so razliČne rastline in razna semena mnogovrstnih poljskih pridelkov, ki so shranjena v botaničnem kabinetu c. k. politehnike. Imeli smo tudi demonstracije s povekšavnikom (mikroskopom) ; v ta namen nam je služil izvrstni Màrz-ov mikroskop , ki vsako stvar TOOkrat povekšuje in je v Monakovem (Mùnchen) izdelan. Skoz povekšavnik so nam se razkazovale: povrhna koža turšičinega perja (to je, od storža); različna snét ; povrhna čebulina koža ; krom-pirjev močic (Stàrkemehl) ; povrhna koža od navadnega bèzga; poprečna in podolgasta zaréz turšičinega stebla; poprečna in podolgasta zaréz laneue bilke. Močno smo obžalovali vsi, da je bil cas prekratek za izvrstne demonstracije z mikroskopom, kajti, dasiravno smo imeli dva mikroskopa in je nas za eno uro kakih 20 odio-čenih bilo, vendar se ni mogel nobeden zadostno nagledati krasnih in prečudnih podob, ki je s prostimi očmi nikakor videti ne moremo. Gosp. Haberlandt si je zaslužil občno pohvalo s svojimi govori, s kterimi nam ni le površno pot pokazal, po kterem naj se v rastlinstvu dalje izobražujemo, ampak njegovi govori so segali daleč in globoko v rastlinsko življenje, s čemur nam je hotel gotovo pokazati, da je treba obširnega in globokega znanja za spoznavo rastlinskega življenja in njegovih posamesnih delov. (Dal. prih.) Poduk, kako najboljo živo mejo zasaditi. (Dalje.) Opravila v cetrtem letu. V tem letu je treba tako ravnati, da se vsaj eni plot prihodnjič za trpež, lep in gost zaredi, ker ga boš odsihmal vsako leto tako prepletal, da bo ves popleteni plot 5 čevljev visok zrastel ; če bi bilo treba, utegne tudi še kaj viši biti. Predno ga plesti začneš, poruj količke, na kterih so pred to leto rastlike privezane bile. Zdaj prireži z oštrim nožem vse stranske nepotrebne šibice, ki so iz mladik pognale, od zemlje na kviško tako, da vsaki po 2, 3 do 4 očes ali popkov pustiš. Tako dobiš spodej košate, zgorej pagladke m ravno izraščene šibe. Potem zabij kolice v vrsto sadila po 5 čevljev visoko in po 3 čevlje narazen; na-nje priveži dolge ravne remeljce ali late po čevlju od tal; po teh ravnaj prvo pletenje naravnost, da plot zakrivljen ne bo. Pletenje opravljata dva delavca; eden pretika rastlike navskriž, pa mora usnjate rokovice imeti ; drugi jih z ličjem privezuje na križih in na late tako, da šiba ene sadike s šibo zravenske sadike na dve strani pripognjene, razpete, štirivoglata oknica naredite. Ce se rastlike na križih s podrezanimi ostanki ali z malimi vejicami trdno ne sprimejo, priveži jih čez križ z ličjem ohlapno; ko bi bile trdno privezane, bi se véz v rast zajedla, in male mladike bi se do škode potrgale. Le-to prepletanje mora delavec tako ravnati, da on šibo, ki mu je na desni, proti sebi, ki mu je pa na levi, zad za seboj naskriž potegne. Tako mora ople-tanje vsako leto skozi in skozi storjeno biti, dokler ni plot 5 čevljev visok, kakor mora biti. Tište rastlike, ki se v pletenju v križih ravno ne udajo, nategni na po-Čez narejene late, in priveži jih, tako se bojo udale. Kadar je zgornji križ sam za-se ali pa na lato privezan, prireži zopet vse vejice, ki so pred letom pognale, pusti pa moćnim po čevlju, šibkim po 6 do 10 palcev dolge rogovilice ali štremeljne; prireži jih pa nad popki, ki so ravno po plotovi vrsti obrnjeni, kjer bojo iz njih nove mladike za prihodnjo povikšanje plota zagnale. S tem je za leto in dan vse opravljeno. Na obéh stranéh podřezáni mladi plot je zdaj 16 do 20 palcev visok. Ne pozabi tudi v tem letu sadila čisto opleti in rahlo ga okopati. Opravila v petem letu. Na spomlad ali še prej šnj o jesen začni v drugo prepletati ; priveži drugo vrsto ravnih palic ali lat 1 čevelj vrh prVih; prireži vse na novo pognane mladike # 400 do dveh, treh in štirih popkov ali očes tako, da po- rišem živež, otrokom dedšine ali parte, da mora dol slednje okó pri rezi podoígoma po palicah kaže; iztrebi gove plačevati itd., kakor je sploh znano. vse postranske nepotrebne rastlike; poglej in priveži jih r Čt V li U L Cl IV U , JVO.JVU1 JJACJOAJJC J.CIU. so zdaj že 28 do 32 palcev od tal visoka. ravno tako kakor prejšnje leto. Spletena oknica Toda ne morem hvaliti tacega početja. Molčimo od , posebno od obilnih procentov (ali de velicih stroškov setega denarja), ki deželo grozo vito razdevaj aj Jj\j & O uu drobit vse kme novem redu dedovanja med kmeti. y Sporočilo našim kmetiškim gospodarjem. ne ter s tem v nič spraviti domovino Kaj pa je storiti, če vendar kmet umrj ipusti veljavne oporoke? i n Spisal dr. Bučar. (Konec.) Da pa dosežemo zaželeni vspeh zapusti poslednjo voljo veljavno. 727. ~ poroke? Tedaj se morajo njegovi nasledniki med seboj treba složno porazumeti, da po njihovem dogovoru sodnija ali notár, pri kterem se obravnava zapuščine spisuje, spozná Že y da vsak celo kmetij o samo m dediču (za kterega bo menda gon omenjeni natorno najugodniše postaviti starej šega), drugim pa da obč. drž. zakonika kaže, da pri sporočevanju se odločijo primerne dedšine v denarji. Vsakemu y ki zadnje volje ni ravno malo puntov ali toček, na ktere ima pri obravnavi opraviti, vsacemu dediču, jerofu, vsa- mora sporočevalec paziti, ako hoče, da se mu testament cemu sodnijskemu uradniku in notarju pa je sveta dolž ali saj nekaj testamenta ne ovrže. Vrh tega pa imamo še nost toliko druzih postavnih razločkov, varstev, ukazov, na primer, zastran telesnih in dušnih zmožnosti sporoče-valca, zastran prie, lastnosti ustmenih ali pisanih testa-mentov, zastran pravic zakonskih itd., da se mora po da pripomore, kolikor je moc iiuoi, vici« ui. , avuaui jv sklene dobrovoljna pogodb y da se med dediči taka > da pride kme ta JLUVU V y XiMUUJL Uli 1 CAi V JLV £JLM LWJUtJlxlU X Vi KjL m y UUI UV UjI V JL W J/V JLJkAAV/ 1/1 U V J/ vx w MW w v* vsi pravici spoznati in reči, da nobeden si ne more biti je po sedanji postavi sodnik prisilj ranjcega enemu samemu dediču cela v last in plačuje dedšine vsem drugim. Ako bi se taka poravnava nikakor ne mogla doseči, da kmetijo raz- gotov, da je oporoko storii veljavno y ako je ni délai kositi m Tacih delitev pa nas Bog varuj po svetu člověka, pravde ali pravnih postav dobro u č e n e g a. y Zato, prijatelji! ne zaupajte vsacemu pi-gola pisarija ni druzega, ko delo dninarja ali saču žurnadnika; ne hodite deželnih zborov. kovačiču. temuč kovaču ! Se drugi pomoček imamo, s kterim gospodar zadevah naših obein Letošnji deželni zbor kranjski je vzel v prevdarek more opraviti, da se mu premoženje proti volji ne trga, tudi to: ali je bolje, da so občine (soseske) maj h namreč izročilno pismo, ki ga z.ivi uuc u<* »u omu <*n v ciiac, m ^. <%n uo «« ^^ — ali hčeri, ali zetu ali drugemu. V tacih pogodbah pre- na Kranjskem kakor tudi po nekterih druzih deželah iemniku nremoženia ukazm'fi nčfí. da mora daiati sta- bi se ustanovile še take v é li ke občine, ki obsegajo živi oče dá ali sinu m pa to bi kazalo, da tudi pri nas jemniku premoženja ukazuje oče, da mora dajati sta- bi se ustanovile še take vélik več občin to je občine celega okraja (kantona) manj imeti 3000 duš, in da v » u uuuiu, j? vuicj« manj imeu ouuu aus, in aa ie zavolio posel In se zatega del imenujejo okrajni zastopi. Kakor sme kaka občina manj duš šteti. Zarad voljo posebnih okolščin navadne občine zastopajo posamesne vasi, ki so zašto po v pa je dobil deželni odbor nalogo skupaj v eno občino združene, in kakor deželnizá- 1 * " stop (ali zbor) zastopa celo deželo, tako okrajni želnemu zboru kraj nih naj pre- t r * r j~ «««v»«* vMuvi ucmv^v , uaj pic vdari to stvar na vse strani in poroča prihodnjemu de za s top stoji vmes med občino in deželnim zborom je tedaj od zdolej gori druga stopinja. Deželni odbor je po dr. Gosti na podlagi svojih 2ietnih skušenj poročal deželnemu zboru v tej zadevi tako-le (slovenski) : Slavni zbor! Kar je občinska postava od 17. sve- 1866. 1. veljavna, slišijo se tožbe od mnozih strani, Drobtinice slovstvene. Ka da. ka tt j) cana » šemo „da Nekteri so zdaj začeli besedico pisati tam, kjer smo prej pisali in večina še pi- člověk, da po tem takem je in mislil da občine (soseske) svojih po tej postavi jim naloženih oni novi veznik namenjen izpodriniti povsem naš stari ako ne bi se ob enem velelo pisatelj em, delati dolžnosti ne spolnujejo tako, kakor bi imelo biti. Deželnemu odboru ta prikazek ni neznan ostal, in po preiskavi vzrokov je našel, da take pritožbe najbolj le mai hine občine zadevajo, kterim pomanjkuje mate- 1/ . t \ a 1 ^ • I mm m 1 1 • „da", 77---- 7 ---------- w v v ' ^iwuii/vijVixi y vivlMtUl. razloček med enim in drugim. Ali delaj ga, če ga ne Pravična utegne biti toraj želja, naj bi kak raz- znas! moči rijalnih (denarnih) in dušnih razvijale in zadostavale svojim dolžnostim temu nasproti tam kakor na Notranjskem, razveselilno kaže, da se občin- umnik to mnogim neznano kakavščino nekoliko razloži! da bi se postavno povedal, kje je ta ka prav domá, odkod izhaja, če ga ^UObaVJUU ~ 1 ----7 ,J ~ J -----VAVUJI^ , in da se kje se pravilno piše in ktero korist nam obeta kjer so se velike občine osnovale, sprejmemo v knjižno^ slovenščino. To da že prej bodi rečeno tukaj, kako je vsa podoba, da menda druzega sko življenje zmerom bolj samostalno razvija na podlagi samouprave, in da se občine ne samo popolnoma temveč tudi -----------J 7 -----J ~ ' , AAAVU^M» UI UUV^M dobička od tod ne bo, nego da se Slovenci še bolj od- ločimo od druzih, zlasti južnih Slovanov (komu ni poslužuieio svojega postavnega področja, temveč tudi zna?a razdružna moč ravno veznikov v slovanskih na- f>ranijo zoper vsako poskušnjo, ki jim ga hoče kratiti, rečjih!). Veznika ka namreč druga slovanska narečja - - - - ■ .... . . nimajo niti ga bodo sprejela od nas. Srbské narodne Ďa zanemarjenje občinskega področja javnemu bla- gru kvar delà, ni treba razlagati. Vsakdo se tega lahko P®s.rne ,res poznajo besedico ka', skrajšano iz kako prepriča, če bere v občinski postavi, koliko opravil spada v obcinsko samoupravo. Živa potreba je tedaj , da se osnujejo veče občine, in ker je skušnja pokazala, da poduk in dobri sveti v ta namen ne zadostujejo, treba je postave, po kteri se zapové se občine osnovati morajo (glej Vukov „ Rječnik" : „Evo ima tri godine dana Ka' je Janko tame dopadnuo a To da, če je slovenski ka istega izvira, čemu ne } uc aauuistujcju , iiigua # %--#---/ — j -------------- - do ktere velikosti bi pisali v nevezani besedi polnega kako? * Zaželka ž u ž e 1 k a. Kako je prav za Druga stvar, ktere dozdaj še manjka v soseskinem prav z besedo zaželka, ktero smo v učene knjige telesu, so okrajni zastopi njih so se že vec- deželni zbori, in eden izmed krat posvetovali poprejšnji njih jih je celó zavrgel. Skušnj e, ktere so od takrat druge dežele doživele, v kterih so okrajni zastopi vpe- vpeljali za „Insekt"? Ravnikar je pisal v tem pomenu zaževka, in po njem je prešla ta beseda tudi v slo- Ali kako tolmačiti si jo? Staroslovenščina ima slov. žuželka ali ži- varje za „insectum" žuželica (torej priporočajo pa vpeijavo teh zastopov. Razen teh želka) in enaki koren živí tudi v zdanjih slovanskih tudi obstoječe, celim okra- Ijani skušenj govoré za-nje pri nas jem skupne potrebe, kterim se zadostovati mora. Skrb za izpeljavo in zdržavanje okrajnih cest imajo zdaj posebni odbori; to pa bi veliko bolje opravljali okrajni zástopi. Okrajni ranocelniki in okrajne babice dobi- jezikih. Ni tu kaka neugodna pomota L. * Hratkočasoo berilo za zimske večere. Stara pomoč zoper to, da ljudje v cerkvi vajo plačo iz okrajnih blagajnic (kantonskih kas). Znano n® 8 P * J ° Po » Volksfr." je na Dánskem kralj Kri- je iz sporočila deželnega odbora hati okrajne blagajnice že konec 1867. leta prošnjo deželnega odbora, ktero je tudi deželna vlada da bi bile imele ne- stijan VIII. z odpisom od 17. maja 1846. m na stan Aarhnus ukazal to-le: „Ker smo slišali, na samo-da ljudje podpirala, je c. k. ministerstvo z dopisom 17. avgusta 1867. leta dovolilo, da okrajne blagajnice ostanejo do konca 1868. leta. Njih nehanje se po tem takem ne bo dalo dalje odložiti. Ker je pa okrajnih ranocelnikov za javno zdravje in ravno tako tudi okrajnih babic ne- čedalje raji dremljejo v cerkvi, tedaj premilostljivo ukazujemo, da v vsaki soseski se postavijo nekteri možje, kteri v cerkvi okoli hodijo in z dolgo loputo vsekajo vsacega po glavi, kdor spi, da se tako odpravi grda navada. dremati v cerkvi." * Zimski prerok, gosp. Zajček v Pragi ) obhodno VUUVUUU potreba, IH »VI wv 4X*V* VJ v AV VMUIAOiU^ J IJU * vv f * • v »VMV«« Jf * VMVMVW VJ^^^J*9/ ostane plača iz okrajnih blagajnic, je treba, da jih vza- prihodnjega leta bode zima bolj mokra kakor snežena. ker se morejo le obdržati če jim prerokuje zimi to-le vreme: Do konca prosenca (januarja) mejo okrajni skupni organi pod svoja krila namreč bili okrajni zastopi. y m bi Deželni odbor nasvetuje tedaj slavnému zboru da 17. 20. in 21. prosenca bo veliko dežja in voden sneg po vsi Evropi, in celó povodinj bode do konca prosenca. Prvo črtrt svečana bo brila oštra burja pa ledů ne bo bi se v posvet vzelo a) kako bi se zapovedalo skladanje debelega. Se brez groma in bliska ne bode to zimo. premajhnih občin v veče do neke gotove, najmanjše ^ velikosti ? ali ljati okrajne zástope?" --- — O ? J J ne bi bilo potrebno tudi pri nas vpe- Ce to res bilo, bil bi narobe svet! Deželni zbor * Nekaj za zimo. Najhuja burja sè snegom, kar svet pomni, je razsajala 1627. leta v kirgiških stepah > --t M T V u ^UUiUI , VI J. V.UWWJ V.1V» » • T Uli ^ .UU.U UVV^UIU spoznavsi, da so sedanje občine še Sibirije na Rusovskem. Poginilo je en milijon ovác, zmiraj večidel premajhne, čeravno imamo zdaj 347 285.000 kónj, 33.000 goved in 10.000 kamel. Na občin, 1854. leta pa jih je bilo 500 (pod Francozom in Angleškem je 1814. 1. v 48 urah toliko snega padlo, pozneje je bilo le 124 velikih županij), je na ta predlog da ga je bilo na več krajih po 20 do 24 čevljev na v 21. seji letošnjega deželnega zbora sklenil, naj se od debelo. do 4. prenaredi občinska postava od 17. sve- _ dana 1866. leta tako, da vsaka velika občina mora naj- 402 Dopisi. Iz Dunaja 28. nov. * kterih je ravno zdaj največ besedi. Dve zadevi ste Ena besedah, ki v „rdeči knjigi" zadevajo Slezvik-Hoî To, kar Beust piše o tej zadevi, in to, s čem y o taj ga zavračajo pruski časniki, zeló diši po y smodniku je sprava s po nekem francoskem časniku je šlezvik-holstajnsko Cehi, druga pa rđeča knjiga. Vmes léta sicer tudi vprašanje eno tistih čveterih primerljejev, zarad kterih sprava s Poljaki; al dokler Poljaki sami ne vejo, stopite avstrijska in francoska vlada v zvezo, ako čas kaj da bi hoteli (domá so drugačni, na Dunaji pa spet pride do drugaČni), kdo more o njih kaj več govoriti? — . »iflui ; rw* , ou ,,iucuo uui^vc • sama čuti, da nova ustava nima příhodnosti, dokler so prijazne, in „liberalni" Časniki ukajo tej prijaznosti sedeži Ceh o v prazni v državnem zboru. Treba je tedaj Rusiji nič ne govorijo. Temveč pa od preganjanih skusiti poravnavo (spravo) ž njimi. Nedavno je počil valaških jud Vlada vladi ki tega, da je se to vprašanje reši. Spanjsk podila kralj so ,,rdeče bukve" zeló O glas ponosno povdarja baron Beust J/V4 Ml T liW f V ^U^/AM T V / éLM â-»J v/vfcv« f m v J w J^ ^ ¥ J V» VI V ¥ } J/ V/liVUliU ^/V V UU1JU LfUl \J jLJ. 4-1 U O U y (1 ci da ta in uni minister skuša porazumeti se s če- poročnikom svojim na srce privezal, da pod krilo svoje gicio y vac* ta iu uui uliiiiiu tv;i uuugw j^/vt uiuvtixivvt ^ ^^ ^vi vvtiiauui o v uj i au aj a 01 skimi prvaki; imenoval se je enkrat minister Berger, vzamejo jude v Rumunij Sicer u jv juuu » «uuiuuij.. ui^^i pa je „rdeča knjiga drugikrat minister Giskra, in da mešetarji so dr. Fisch- res najbolj grenjka o Rumunij i; Beust je sicer tukaj hof (znan iz 1848. leta), Kutschker in drugi. Kar pri- ne imenuje „orožnice" (arsenal), kakor jo je na drugem y nese vladna „W. Abendpost ti novico da vse to ni res. mestu imenoval ; tudi ne besedice ne pravi ucoc viauua „ tt . xiucuu^uot uuyiw j u» y ov \>\j ui i v«. uitotu im^uu vaa , tuui uc u< Se vé, da tega preklica nihče ne verjame, kdor vé, ko- munijo stojita Prus in Rus y da za Ru y i • " v Ks y UCIi luga J/I V/ttAlVW U1UW liv i v&juuiWj ▼ v; UI WJLI1J V OVUjllU A. 1 UO AAA AliUO y Ck A Clili S G IZ VSG^â y Učí likrat se je „Abendpost" že zlagala. Ko pa so različne Beust vidi nevarnost, ki od te Turčiji bližne straní __1 • \ i „ 1 __ XT T înfrrU „„.i.' ______• I__ . • Q 1 1 1 1 . I da no- preti opejskem miru Sploh, kakor sem gori rekel pravlice sèm ter tje švigale, so přinesli „N. Listy vico, da za gotovo vejo, da cesar sam je v ministerském zboru, v kterem se je govorilo o preklicu izjem- dovanju; vojske ne bojo vnele, mirú pa tudi ne vkore so „rdeče bukve" le bolj predmet Časnikarskemu bese > nega stanu na Českem, omenil potrebe, da iz Cehov in ninile Nemcev sestavljena komisija zaupnih mož skuša napotiti besede kažej pa y da je Beust mojster diplomatične spravo s Cehi. Ali je popolnoma resnična ta novica ali Se eno novíco vam imam naznaniti in ta da ne > svet tega vam ne vem povedati, a to je gotovo, da ves tudi na Dunaji bodemo obhajali godovnico Fra n ce ta kteremu je za Avstrijo mar, ćuti živo potrebo, Preširn a. 2. decembra napravijo namreč slovensk o v , a iv^i guju jv> ^»c* ^ » J ; u* t v «.A^^iiut«. uvvv/tu um ua^iavijy uctui i cu OiUVUUoai da se Čehom dá, kar jim gré po zgodovinskem in hrvaški študentje dunajskega vseučilišča v dvorani pravu. Ce se je zavolj O gr o v prenaredila februarska „zum grunen Thor" v spomin ^ kî n nnTTAlí C^ A U A TT n A n»» An H >^A f] 1 I O H AAA m _ O A/S AU ^A ní AAM Î v^ ustava, zakaj bi se zavolj Cehov ne prenaredila decem-berska? Prav jasno brošurica: „Die bôhmische Frage; ein Juniusbrief an Freiherrn v. Beust" razlaga stališče Ogrov in Cehov. Po smrti poslednjega Jagelona, Lu- devika, pri Mohaču 1526. leta je habsburški Ferdinand po svobodni volitvi bil sprejet za kralja bohem- skega (českega); Bohemija je z vsemi drugimi deželami Preširnu slovesno „be To sicer ni novica politične vrste, vendar je da Slovan ne zabi sedo vesela vsacemu Slovanu, ker kaže, slavnih svojih mož, in da vzájemnost lepo združuje Ju-goslovane v isti cilj. Slava! Iz Ljutomera. (Zmaga národna.) Zibali so se nemškutarji naši v sladki nadi, da pri volitvi šolsko- kvenega odb stopila v osçbno zvezo (Personal-Union) po kralju na vse kriplj Al gotovo zmagajo, kajti delali so podletelo jim padli so „mit svojem, in Cehom nesrečna bitka na Beli gori je Trompeten und Pauken"! Izvoljeni so bili gospod]e pravo krone češke tako malo vničila, kakor pravo oger- Kukovec, Polanič, Mohorič, Kšela in Špind ske krone ni vničila nesrečna bitka puntarskih Ogrov pri Villagos-i. Centralistični časniki sicer v eno sapo vsi vrli možaki, kterim srce bije za mili narod nas trdijo , Ud» V/CU1 UUUctJU ^guuuvmoivcg« f1"»«) <*A aa, že niso trdili ti kolovodji, ki se še za to brigali niso da Cehi nimajo zgodo vinskega prava al kaj kovec: Slava in na čelu zborovem stoji izvrstni gosp Ku Iz Trsta in okolice • V CàXJ IllOU Li Li 111 ti V UUJ1 y IVI OU OW £J aÍ i Ir AHA 1 n TT r? A VI TT O A W> ■ O fř K I O ff _ A ťV\ t C 1 V* 1 A ff A / ^ O 4" IVI \ A A A 1A CS r\ T A A I A TT A n v\ A A/l i^w! a X « i ^ Primorec" sledeče „N. fr. Presse", tudi ljubljanskemu, x«»^«, « ^v,^* v^^^ * «vuvu » „x. iw^u kakor je le mogoče listu, ki klečí pred zlatim teletom Tržaško mestno starešinstvo je podalo energičen pro ktera je vzor vsem „Tagblatt-om in pa njega (22. t. m.). Ta dan se je slovesno odprla čital ravná s Cehi tako nesramno, nica v Rokoli v palači „Ferdinandeum" pri lovcu da v tej nemškega gospodstva. Ona imenuje česko zgodovinsko test deželnemu poglavarju zoper to pravo „predpotopno (antidiluviansko) pravo", psuje Čehe, lači izbrala čitalnica narodni svej dom in da se ima fevdalce, ultramontance in narodnjake, s kterimi poraz- slovesná ustanovitev obhajati v velikej in krasnej dvo umljenje ni mogoče itd. itd. ravno takimi psovkami so pitali nedavno dunajski listi Ogre, ko od državnega rani. brani y zbora dunajskega niso hoteli nič vedeti, in zdaj zdaj klečijo pred dvalizmom in ga molijo! Pošteni Avstrijan ne zarad 100 mesarskih Deželni poglavar pa je rekel: „Postava jim ne tedaj jim^tudi jaz ne morem", in tako prote* je strašno jezil stante zavrnil Časnik „Cittadino" se mora želeti sprave s Cehi in to kmalu, da bi ne bilo prepozno. Gorjé Avstriji ako jej bili taki listi vo- Julij v ravno tej dvorani gostili hlapcev, kteri so se meseca y k ditelji ! yy Druga stvar, okoli ktere se suče zdaj beseda tako imenovane „rdeče so Gambero zastonj ampak zato, da ne oskrunij te krasne dvorane. Časnik Je Okoli 2000 pal, pa si polomil ščipala. Vse je bilo govori dve tisoč slovenskih ro bukve", to so bukve, rdeče doljubov se je tukaj sešlo včeraj, donele so navdušeno grl in s tretj t vezane, v ktere je državni kancelar in minister vnanjih slovenske pesmi z dveh galerij in oprav baron Beust zapisal, kako se je poslednji čas galerije slovanska godba. Odmevali so slovenski govori vedel s tujimi vnanjimi vladami. Te debele bukve od stene do stene Jn našli odmev in pravo mesto v ro- kako obsegajo 139 pišem. Novega se v teh bukvah nič ne doljubnih srcih. Čudili smo se kmetu starcu bere, zakaj naše ministerstvo ima toliko pereš v svoji iz dna svojega srca in svojih skušenj govoril; strměli je službi, da se brž zvé, kar delà vlada. Saj ima za to še smo y kako je prosti mládenec govornik, kakor bi svojega ministra. Zato toliko veš, ako te bukve bereš, ga bil Bog nalašč zato vstvaril — navdušil vso mno kakor si vedel poprej. Nek francosk časnik sodi te žico. >y bukve tako-le grenjka za Rumunca in sladko-grenjka za papeža. Dosti! 22. dan meseca novembra je godo Rdeča knjiga je sladka za Prusa, vinski dan: mi nismo še videli lepšega dneva; tržaški a Ta sodba vendar po vse ni prava, kajti pruski (prajzovski) ^ioc jjiiimuxct . un ov. x v an u oc je líxj časniki in zlasti „Kreuzzeitg." strašno vdrihajo po tistih dne t. m. slovesno odprla. Sešlo se je okoli 1000 ljudi okoličani so med Slovenci piše prvi rodoljubi." — Dalj Primorec" : „Čitalnica pri sv. Ivanu se je 25 403 «5e tudi je bilo vreme zeló neprijetno. Iz okolice so se vdeležile vse čitalnice, njihovi pevski zbori so prišli s prapori v sv. Ivan. Razun govorov in petja igrali so kmečki fantje Vilharjevo igro „Slep ni lep" prav dobro. — Iz „Primorca" pozvedamo dalje, da je bilo po nekterih ulicah v Trstu přetekle dni „Morte a Nabrgoj", to je, ,,smrt Nabrgoju" nabito. Poznamo junake, ki rabijo tako orožje, aii vedite, da se Slovan tacega orožja ne boji, ampak zaničuje ga. Ce nimate boljšega orožja, pojte rakom žvižgat vi, strahljivi vojaki!" — Dr. Toman přejme od okolice tržaške zahvalno pismo, da je psovanje Conti-a v državnem zboru dunajském spodobno zavrnil. Iz okolice tržaške — piše „Domovina" to-le: ,,Kako je ta napredek slovenski ljubeznjivi mestni gosposki po volji, posname se iz tega, da je te dni poslanců in županu Primožiču vsilila nek uradni italijanski dopis, kterega je bil poprej nazaj poslal. Trije izvrševalci imeli so povelje, mu ga izročiti, in, ko bi se ga branil, pa na vrata pribiti, češ, da magistratni uradni jezik je italijanski in da okoličani znajo sploh italijanski. Meseca julija so hoteli ti slovenski siroveži meščane pobiti, in zdaj jim že mestna gosposka sama spričevalo daja, da so olikani Italijani! Pred 5 meseci prepovedano v mesto priti, zdaj se mestno stare-šinstvo uradno ponaša s protestom Trebičanov, zoper ločitev od mesta. Popred tožbe na tožbe, koliko stroškov da okolica mestu prizadeva, zdaj starešinstvo samo od sebe organiste po okolici postavlja, ker vidi, da novi učitelji orglati ne znajo. Pač ponosni smejo okoličani biti, da se mesto zdaj za-nje toliko prizadeva in poganja! — Njih Veličanstvo je imenovalo za častne kanonike tržaške gg. Antona Ukmarja, dekana tomaj-skega; mestna fajmoštra dr. Iv. Glavino in Ant. Hro-vatina, in kateheta na drž. gimnazjji Ferd. Staudaherja. Iz Selske doline 26. nov. S-n I-n. — Dovolite drage ,,Novice" majhen prostorček v svojem listu mojemu dopisu, ki naj bralcem Vašim pové o rodovitni letini naše doline, za ktero Boga hvalimo, pa še o neki drugi rodovitnosti, zarad ktere jih miloščine prosimo. 23. dne t. m. je Jera Jelenec, prav revna kmetica Bu-kovške lokalije, trojčike ženskega spola porodila; vsi tri punčike so dosti trdne in zdrave. Ta resnično uboga mati ima zraven teh trojčkov še 5 starejih otročičev. Revna družinica mora v vsem velikega pomanjkanja trpeti, posebno pa mati v sedanjih okoliščinah. Krist-janska dolžnost me tedaj sili, da v imenu te sirote po „Novicah" na duri dobrotnikov potrkam, in jih milih darov poprosim. Za ljubo bode sprejela vsaki mili dar, ki ga jej usmiljena roka podeliti hoče in ki naj si jej pošlje pod napisom: „Lokalija Bukovšica", Post restant v Kranj (Krainburg). *) Y 5 _ . A J n [ [ Iz Ljubljane. V poslednjem našem listu je bilo povedano, da v velikem zboru kmetijske družbe 24. dne t. m. je bil minister za kmetijske zadeve grof Po-tocki izvoljen za častnega uda naše družbe in da je zbora predsedniku dr. Costi bilo naroceno , naj gospodu ministru to imenovanje brž po telegrafu naznani. Že drugi dan (25. novembra) je gospod doktor prejel iz Dunaja sledeče preprijazno pismo ministrovo: „Blagorodni gospodi Za sporočilo, ki ste mi ga dali po telegrafu, da me je c. k. kmetijska družba kranjska iz-volila za častnega uda svojega, se Vam srčno zahva-lujem. Sprejmite zagotovilo, da me ta volitev, ki mi je ob enem slavno priznanje mojega resnega prizadevanja za blagor kmetijstva, navdaja z radostnim ponosom. Blagovolite blagorodni gospod ! to mojo zahvalo na *) Naj blagovolijo tuđi druga vredništva slov. časnikov zgoraj omenjeno siroto dobrodušnim ljudem priporociti. Pis. znanje dati vsem druzbenikom, in bodite uverjeni posebnega spostovanja Vam popolnoma udanega Po to ckega." — Po naročilu velikega zbora družbe kmetijske se je v nedeljo podala deputacija družbenega odbora k gospodu Fid. Trpincu, da mu žalovanje razodene za to, da družbi ne bode več predsednik, ob enem pa tudi srčno zahvalo izreče za velike zasluge, ki se jih je za kmetijstvo in obrtnijstvo domovine naše pridobil skozi več kot 20 let. Blagi gospod je živo ginjen sprejel deputacijo in jej obljubil, da, če tudi ne predsednik, ostane družbi in domovini to, kar jej je bil ves čas svojega življenja, in to prav iz srca. Razveselil je deputacijo s fotografijami svoje osebe. — V pogovoru je beseda prišla tudi na neko nesramno korespondencijo v stari „Pressi", ktera prepoštenemu našemu rodoljubu podtika, da je z odpovedjó namestništva deželnega po-glavarja in predsedništva družbenega slovó dal národni strani, kteri je po besedah „Pressejnega" dopisnika le „Aushángeschild" bil. Z očitno nevoljo je tako žaljenje njegove časti zavrnil mož , komur je ves čas njegovega življenja srce bilo za domovino in narod naš, in ki je to, kar je bil, bil iz živega prepričanja, in to tudi ostane. Smehljaje je dostavil, da ne le ladije imamo dandanes okovane sè železom — „Panzer-schiffe", ampak da vsak, kdor delà pred svetom, mora dandanes biti okovan z železnim oklepom, na kterem se odbijajo laži in natolcevanja. — Res pač oslovská je pisarija taka, ktera bi rada za nemškutarja naredila možá, ki je svetá obhodil toliko, kakor málokdo, pa je povsod, na Nemškem ravno tako, kakor na Laškem, Angleškem in drugod sam videl, da narodov jezik veljá v šoli, uradnijah in javnem življenji, in nikjer se ne gojé take ciganske ideje kakor jih gojé protivniki naroda našega pri nas! — Drugi dan po velikem zboru družbe kmetijske se je zbrala večina kranjskih gozdarjev v dvorani magistratni. Sklenili so gospodje v tej skupŠČini, o kteri drugi pot vec povemo, da 1) sedanja gozdarska postava ne zadostuje v vseh razdelkih deželi naši, da pa na podlagi §. 22. točke 2. gozdi potrebujejo nad-zorstva; — izvoljen je bil odsek, ki naj po razlogih vtrjeno resolucijo izroči c. kr. ministerstvu kmetijstva. 2) Ker nikakoršnega ni upanja, da bi se moglo zdržati samostojno gozdarsko društvo na Kranj -skem, je bil voljen odsek, ki naj družbi kmetijski izroči pismo, v kterem se želja izreka, da bi v odboru kmetijske družbe gozdarski odsek dobil obširnejše področje. — Deželni odbor kranjski je službo koncipista podělil gosp. Matevžu KreČu, bivšemu kr. financ-nemu koncipistu na Ogerskem, zdaj zač. c. k. davkar-skemu referentu v Planini, — službo računskega ofi-cijala pa gosp. Alb. Peternelu. Gosp. Jož. Pod-kraj šek je sprejet za priseženega praktikanta. — C. k. deželna vlada je z odpisom 18. dne t. m. dovolilo društvo lj u ds ki h učitelj e v na Kranjskem. Ostalih zadev, za ktere je prosil 1. učiteljski zbor ljudskih učiteljev, ni še rešila. — Gosp. Matija Majar piše Matici, da ima zbra-nega ne malo narodnega slovstvenega blaga, da svoj spis neprestano dopolnuje in ureduje ter da utegne blizo v enem letu dogotoviti ga, a potem, da se ž njim oglasi pri Matici. — V istem pismu dalje naznanja, da v za-puščini Vrazovi je njegova zbirka*) zraven Cafove najveća in najbogatej sa, ter vpraša, ali misli Matica to knjigo izdati za učene ljudi ali za priprosto ljudstvo? *) Matica še ni přejela rokopisa Vrazove zapuščine iz Zagreba, zato do sedaj niti v odborovih sejah, niti po „Novicah" ni mogla omenjena biti ta stvar. Vred, 404 edeljo se je zbralo več gospodov v mestni ne bode dvorani, da so se posvetovali o ustanovljenji „katoli- n^vi g. uuuauci , ua misu, ua nei skega društva." Po vvodnem govoru g. grofa Wurm- reprezentira slovensko deželo kranjsko naš kakor šlj 7 kajt Schaffer, da kdor tako malo pozná naroci misli brand Je sklenilo da nemška k tak izvoliti odbor deveterih t da izdelajo pravila Novicah" in „Trigl 2) vsa oznanila priobčiti v „Danici" napiva 7 kolikor mu dra 6 svojim prijatlom naj le 7 it 7) 77 Tagblatt-u" se je enogla dgovorilo, da katolično društvo med svoje nasprotnike spravi v „gehobene Stimmung"; dežel votel glas. da jih tak gla& d i šteje „protifcatolićane" in „brezverce." o zadevah, ki jih je prinesel „Slov. Nar." in za njim Danica" piše, da je unidan c. k. deželna sod- tudi naš list. Vmes med drugimi besedami, ki jih ne protikatoličane" in „brezverce Prof. Heinrich je poslal „Laib. Ztg." odgovor o zadevah, ki jih je prinesel „Slov. Nar m za njim nija tudi iz ljubljanske knezoškoíijske pisarnice po stor jenem protestu vzela nekaj pisem, ki zadevaj v zakonskih rečéh. sodbe razumemo, potrjuje sam, da izmišljeno, kar mu je „Zukunft" toži, da c. k. deželna vlada na Sta jarskem vsled interpelacije slovenskih štajarskih po- želnem slancev v deželnem zboru poprašuje c. kr. uradnike zlasti sodniške, ali bi se moglo kaj več v sloven-skem jeziku uradovati. Lahko si mislimo, kako bo odgovorila saj večina teh gospodov, kterim je pravilni slovenski jezik — španski jezik. Kdo bi verjel, da je le mogoče dandanes slišati takih besed „dobre kranj bilo po pravici očitano. Naj si tedaj deželni zbor ta zapomni dobro, da ob svojem času stori, kar mu je dolžnost. Take reči se morejo rešiti le po zastopu de- Novicar iz domačih in ptujih dežel. Zbornica gosposka je po dvednevni razpravi skor enoglasno sprejela novo vojaško postavo tako, kakor _____ ____________________________jo je sklenila zbornica poslancev. V razgovorih je grof ščine"7 kakor smo jih slišali unidan iz ust'nekega pred- Wickenburg malal črne oblake na politično nebo in sednika sodniške obravnave, na priliko: „švoh um", hvaAiV da so odobrili to postavo; Schmerling ga je zavračal in potrebo mirú povdarjal. Minister Giskra da ne bojo stroški tako silni, p o 1 n i 77 erschwerungsgrunti", „uržahi", „štrafeng il itd Ako bojo bode tak možj sodili zmožnost slovenskeg na sodni dan 19. državljanskih postav od smrti vstal še jezika ; je gospode tolažil kakor si jih mislijo ces ker vsi magazini so ze monture. Na to se oglasi vojni minister v Peštu ter Naše gospé in gospodičine prav pridno domá pravi, da rad pelje svojega častitega tovarša dr. Giskra in v čitalnici izdelujejo oblačila za uboge otroke po magazinih, da vidi da so magazini res polni, a Ako se dp še kaj dobrotljivih rok, utegne morebiti kakih 100 obdarovanih biti Magistrat je kaj čudno nalogo dal gospodom take monture od 1866. leta, ktera ni za nič. Pri tej priliki je minister Giskra v gosposki zbornici pove- j da 24 milijonov gold, znaša denar, s kterim sa mestnim okrajnikom, namreč to brej 7 naj mu naznamj Sa kobile v mestu in predmestjih. Morebiti Laib. Zeit." pohvali tudi za to; mi pa mislimo da da dal starsi svoje sinove odkupili vojaščine tudi To se po leta stare ljubljena bode „kapitalu je pač znamenje 7 kako pri a in inteligenciji" nova po- • i • . # V a „ijaiu. zjcii. puuvaii tuui tu, mi jj<* misimju, ua j —~ " — „a«ťit«iu „mioug^ krajnim predstojnikom ne pristaja taka služba in da stava, po kteri mora vsak vojak biti. — Ogerski prava pot bila bi ta, da se magistrat obrne do žebčar- z borje po težkem porodu enoglasno zavrgel postava bode izvedel gospodarje, ki so imeli zarad narodnosti, kakor jo je nasvetovala večina jeV V UOIU , aj^X UVUO 1ÛYUUVI ^vu^/vumjv , ivi ov kobile doli, in potem naj te popraša, kako in kaj v Selo dotičnega odseka; z 267 glasovi proti 24 pa je padel T Poslednja „Sokol ova veselica" pod vodstvom tudi predlog manjščine; sprejel se je z veliko večino je bila jako zanimiva. ^Obilni poslušalci predlog Deakov, ki med unim in tem hodi srednjo pok so navdušeno ploskali deklamaciji, pesmam, igri na ci- Ko je bila splošna razprava pri kraji, se vzdignejo srb-trah, glediščini igri, entuziazem je pa dospěl do vr- ski rumunski poslanci, rekši, da se ne vdeležijo ve6 hunca, ko je humoristični brencelj gg. ravu in Alešoveca med veselo skupščino brenčal >jjci uu vr- ----— -«.a—«**.*—,* ^v^^.uwj »v»«., v*«. «w uv . telia večera razprav. In zapustili so dvorano, ko je Mile ti č 1/ • . 1 I i 1 f • 11« 1 1 t že poprej te-le besede Magjarom zaklical: „Narodi se nik- Čitalnica v združbi z dramatičnim društvom na- dar bojo potrpežljivo dali tlačiti od tujčeve pête 7 m pravi prihodnj deli o slovesno besedo na čast ce jih sila přižene do zadnjega, se bojo raji potopili v 1/ _ # 1 • 1 ^ « t • 1 • 1 • 1 1 rojstnemu dnevu Franceta P besedi je: 1) „Molitev" — iz opere v od Rossini-a, za samospeve in zbor z glasovirom Program tej kak vélik narod, ki ima veliko prihodnost Mozes v Egiptu" Narodno cutje je tako živo in močno, da se narodi raji 77 pomin P 7 m pa „ Lahk < deklamacij za nekoliko časa vklonijo absolutizmu, kakor da bi žr- 77 Spomlad" to vali narodnost svojo. Temu priča so Nemci 1 1 • . • 1 * 1 » 1 1 1 • • T^l • 1 7 ki se virom, zložil dr ip samospeva za sopran z glaso edinosti nemški na ljubo vklanjajo Bismarkovemu re- prvikrat mlado gospodičino pevačico) rezza" (milosrčnost), kvintet za dve gosli loncello in glasovir od Mošeles (Slišali bomo pri tej priliki gimentu. Nikdar nikoli se narodi ogerske krone ne 77 t bodo dali pomagjariti!" Le še dober teden 7 in se- 7 violo 7 V10- 77 Pevč kl danji deželni zbor ogerski se razpusti, in volitve boja Delegaciji končate t a 7 balada za bariton z glasovirom od Esser nove. svoje To bode ravs in kavs! delo dne t. m. Izbrisale ste dokaj iz mini „S V OJ X O * V J X UI , «UVI vu JUL. besede je dramatično složen P ojim 7 zbor od Bendl Drugi del sterskega proračuna ; al ostanejo še zmiraj veliki stroški 77 Krst S v Gosp. Kromer je dobil službo svetovalca pri c. kr. deželni nadsodnij graški 77 Pressa" in če se ne motimo tudi „Tagblatt" z neko ostentacijo proglašata 7 Žitna cena v Ljubljani 28. novembra 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 50 na strah" narodni stranki ostane gosp. Kromer še vprihodnje deželni poslanec za Kranjsko. Ta fraza ,,o strahu" se banaske 5 fl. 20. turSice 3 fl. 20. sorsice 3 fl. 60. ržs 3 fl jeČmena 2 fl. 40 nam tako smešna zdi kakor je napit nedolžna, ki jo je nek mlad gospod bojè dr. Schaffer ovsa 1 fl. 70 Kr om p 1 fl prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 40. pri slovojemanju od gosp. Kromerj pii Kursi na Dunaji 1. decembra. manj šini" deželnega zbora, za ktero jej večina zborova nikakor 5% metaliki 58 fl. 70 kr. Narodno posojilo 64 fl. 55 kr. Ažijo srebra 116 fl. 40 kr Cekini 5 fl. 53 kr. Odgovorni vrednik: Janez fflnrnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubljani