GRŠKI PRINC ANDREJ JE BIL IZGNAN Revolucij ona rni tribunal na Grškem poslal princa Andreja v 4'večno" izgnanstvo. — Intervencija prijateljev in sorodnikov ne bo nič pomagala. — Pri obravnavi je bilo navzočih le malo oseb. — Grški katoliki so prosili papeža za posredovanje. London, Anglija. ni. — Princ Andrej, brat prejv|ie«_ra kralja Konstantina* j«' bil danes stavljen pred vo j-i o sodi<«"e revolnei joname^a komiteja, obdolžen, da je ] risj>eval k jmrazu grške armade v Mali Aziji s tem. da je omalovaževal povelja, katera mu je poslal generalni j štab grške armade. T«i je prvi slučaj. da je bil članf~ " kraljeve družine stavljen pred kako vojno sodiš«"*. L e malo i d alee v je bil navzočih v poslaniki j zbornici, ko *e je pričela obrav-j na v a proti njemu danes zjutraj, j To pa ni bila posledica pomanjkanja zanimanja, temveč kratkega obvestila, vsled katerega sel je sodišče sestalo. _ _ ^ i Vojnemu sodišču je predsedoval general> Vlahopulos. Kakorhi-tro so zasedli člani tribunala svo*! je sedeže, so privedli noter prin-' ea Andreja. Nosil je civilno obleko in spremljal pa je nje po v za-povornik. Nikolaj Damaskinos. : 1 >ali so^jiui sedež pred predsedni-kom tribunala in polep njega je1 sedel njepov zagovornik. Polkovnika Kalojeras in Avram ' sta bila imenovana javnim obtoži-j teljem. Po običajnih formalnostih. vključno upotovljenje iden-; tienosti obtoženega, je preeital tajnih sodišča obtožbo in polltov-i n i k Kalojeras je formalno obdolžil prinea nepokorščine napram \ poveljem, danim na bojnem polju. Prva priča jp bil peneral Pa-1 pulos, prejšnji vrhovni poveljnik ;rršk»* armade. Ta peneral je sam jetnik ter čaka na obravnavo, ki se bo kmalu vršila proti njemu. Sodišče je sestavljeno iz dese- ! tih častnikov in obravnava je izključno vojaškega značaja, kajti vse priče, z izjemo enega prškepa j vojnega poročevalca, so vojaki. Princ Ajndrej, je odgovoril na številna vprašanja, kater« mu je stavil predsednik ter bil zelo pi-njen. Ni pa napravil možatega u-tisa. Skušal je opravičiti svoje akcije tekom vojne. Pariz, Francija, decembra. \*se moptee mednarodne vrvice se je napelo, da se n'si princa Anil reja, brata Konstantina, usode, ki je zadela prejšnje prške ministre. ("lani prškepa plemstva, vključno princa KriStoferja in nje NAJHUJŠI IRSKI PROBLEM - PIJAČA 'MIROVNA" KONFERENCA V LAUSANNE. General O'Duffy pravi, da ni bila dežela še nikdar tako piiana kot .ie danes. — Iz javil je nadalje, da je to sramota za Irsko. Dublin, Ir-ka. 1. decembra. — General O*I)ufl"y. prejšnji načel- , nik štaba, je (»tvoril trajno vež-bališče za civilno stražo, ko j» j dvipnil trobojnico nad ('ollins-town Camp. V svojem napovoru ' na vojaštvo je rekel peneral, da so bili prvi možje, katere se je izvežbalo, prideljeni lt>0 posta-jam preko cele dežele in da imajo i c tako d »ber rekord plede u-spešnosti iu uljudnosti pri opravljanju policijske službe, da mu pišejo ljudje *<>d vseh strani pi- , sma. v katerih ^e mu zahvaljujejo ter izjavlja ;o. i\n si je straža pridobila podporo v«eli razredov j vsled svojega dobrega obnaša-Dja. O'Duffy je r<-k<-3 «ia je eden najtežjih proldemov zlo pijače ter j dostavil: — Irska ni bili: nikdar bolj pijana kot je danes. To je naravnost sramota. Gostilne v Dubli-nu in po drugih mestih imajo svoja vrata odprta po celih, štiri in dvajset ur na dan in ljudje, Katerim je težko priti v mesta, izdelujejo svojo lastno pijačo. Veseli me čuti, da daje civilna straža dober vzgled tudi v tem ozi-ru. V nekaterih okrajih ni niti en član civilne straže stopil v gostilno v namenu,-da pije, odkar je pričela izvrševal i svoje dolžnosti pred tremi meseci. l lsterska poljedelska organizacija, slična irski poljedelski or-ganizaciij, je bila ustanovljena v jieifastu pod predsedništ vom lia-rolda Barbourja. Vsled razdelitve dežele ni mogla niti severna, niti južna vlada dajati prispevkov ir-poljedelski orpanizaciji, a ker „e poslovanje te organizacije bistvenega pomena, je bilo sklenje-.10 stvoriti posebno organizacijo v U 1stru. Namen te organizacije je usta-; noviti kooperativne mlekarne in sirarne in druge farmerske industrije ter nuditi s tem malim ; kmetom ugodnosti strojev, katere si morejo omisliti le veliki far-merji. Sir Plunkett, ustanovitelj j in predsednik prvotne organiza- ' rije, je poslal ulsterski organizaciji petdeset funtov. Eilen zadnjih preživelih dublin-skega oddelka papeških Zuavov iz leta 3859, Thomas MacKey, je umrl na svojem domu. MacKey je bil eden iz skupnega števila dveh tisoč Ircev, ki so kljub vladni prepovedi rekrutiranja pohi-!eli pod zastave papeža Pija IX., da ohranijo posvetno moč pape-štva v bjou proti Garibaldiju, ki je zavzemal za združeno Italijo. Po porazu papeških sil se je vrnil MacKey na Irsko ter postal dobrostoječ kontraktor. IZJALOVLJEN NAČRT TRŠKIH USTAŠEV. London, Anglija. 29. novembri. Razkrili so neko republikansko zaroto, koje namen je bil zajeti člane irskega parlamenta in prav posebno člane kabineta. Odrejeno je bilo vse potrebno, da se zavaruje osebno varnost- članov parlamenta in kabineta. Veliko število mož, posebno iz juga. je prišlo v zadnjih par dneh v Dublin, da izvedejo zajetje, a vlad i se je doseda j posrečilo pre- i prečiti njih nakane. 1 NORKIN POVEDAL, KAKO JE BECKER MORIL Prijatelj morilca pravi, da je gledal, ko je Becker vrgel truplo Svoje žene v jamo. Oba sta si medsebojno obljubila večno molčečnost. NEMŠKA KAMPANJA PROTI PROHIBICUI. Berlin, Nemčija, J. decembra. Več kot pet tisoč nasprotnikov prohibicije j«' sprejelo danes resolucije proti zakonodaji, katero baje pripravlja zvezno ekonomsko ministrstvo in koje namen je baje omejiti zavživanje opojnih pijač. To zborovanje je bil prvi orpanizirani javni poskus, da se prične z bojem proti suhaškemu gibanju v Nemčiji in jutri s.- bo vršila v Schoeiibergu pi* u anti-prohibicijska parada. Reoshieija izjavlja : — Soglasno z ofieijelnimi statistikami znaša sedanje zavživanje opojnih pijač 1- majhen d»*l tega, kar je popil nemški narod vsako leto preti vojno. Abstinenč-no gibanje skuša ne le nasprotovati zlorabi opojnih pijač, temveč tudi upladiti pot, da se napravi Nemčijo popolnoma suho. po ameriškem uzoreu. Soglasno z občinskim svetovalcem Neumaimoiii, ki je predsedoval zborovanju, bi pomenjala suha Nemčija izgubo dela za več kot dva miljona ljudi, izgubo šestdeset tisoč miljonov mark davka ter izgubo vrednosti vseh vinogradnikov v gričevju, kjer ni mogoče pridelovati ničesar drupepa. Nadaljni govornik, ki je zastopal pivovarnarje, je opozoril na razmere v Ameriki, kjer je le vprašanje denarja in obsega denarnice, če hoče človek dobiti pijačo. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN OZEMLJU m potom nato bank« isrriujejo lanaaljivo, hitro in po eanah. ZASEDENEM ▼feraj m bile Jn^ofluTija: Baapoillja na ndnje poflta In lxplafnje MKr. poStnl čekovni nrad tu -Jadranska banka" t LJubljani, Zagreba, Beograda. Kranja, Celja. Mariboru. Dubrovnitu. Splitu. Sarajevu ali drogod. kjer J« pač n hitro tspUCUo naj ugodne Ja. 300 kron ____ $ 1.30 1,000 kron ________$ 3.90 400 kron ---- $ 1.70 5,000 kron ________$19.00 500 kron ---- $ 2.10 10,000 kron ________$37.00 Italija in medeno ozemlje: BaapoBUja na aadnje poita ln Izplačuj« "Jadranska banka'* v Trsta, Opatiji ln Zadru. 50 lir ---- $ 3.00 500 lir____ $26.00 100 lir ---- $ 5.60 1000 lir ____ $51.00 300 lir ____ $15.90 Za paliljatve. Id rreaecaj« snMek^drajaKttao« kroa all pa MM Ur Tredsoat kračam, dinarjem ln Uram aedaj ni atalna. menja aa ve&nt ln nepričakovano; Is tega razloga nam nI mogoča podati natančna cene ▼naprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam doape poslani denar ▼ roka. Otoia laplaiU v wHMttt dalarjih glejte paaebep ogla« v tem M*a. Denar nam Je poalaU najbolje pa Domestic Money Order all pa Ne« Tor* Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 93 Oortlandt Street Hew York, N. T. Glavno zastopništvo Jadranske Banke. jj ____ Na sliki vidite može, ki imajo največjo besedo na konferenci v L usanne. Z leve na desno so: Lord Curzon, zastopnik Anglije; *Benito Mussolini, zastopnik Italije in francoski ministrski predsednik Poincare. .ii» '"J* * ■ ' NESPORAZUM NA KONFERENCI V ŠVICI Rusko-turški blok je izloči^ kapitulacije kot predmet posvetovanj na konferenci. — Ustraja pri tem, da se razveljavi star dogovor, kljub protestu zaveznikov. — Japonska delegacija je odločno na strani zaveznikov. —Turško vprašanje. Lausanne, KVi<-a, 2. decembra. — Le malo upanja je še ostalo, da l>i mo^la konferenca, ki se vrši tukaj, uravnati položaj na Bližnjem iztoku. Xadaljna ovira se je pokazala danes, ko so je piv i r ^razpravljalo ob takozvanih ka-]»ituUicijali in ko so se Turki ojaeili bolj kot kedaj poprej sled svojega stika z Jurijem Čičerinom, sovjetskim mi-uistrom za zunanje zadeve. Rusi so namreč objavili, da ne bodo trpeli kapitulacij uiti po imenu niti v kaki drugi obliki. Kot ponavadi po taki izjavi, je bila izročena cela za-rk v svoji zapriseženi izjavi. : i riačin je Abraham Becker svojo ženo Jennie, nani-• «la jo je udaril par';:- • z železno palico, nak-.r ..•> kopal še živo v zgodn. ih njih urah dne 7. aprila tek<>če. :t leta. Truplo umorjene ži*m —• -kopali preteklo sredo iz ne' me na dvorišču - t 1 i • paraturne delavnice N* u k • 140. cesti in Southern Bonier 1: V priznanju Nork na, k'iter objavil okrajni pravdnik Glenn iz Bronia, se glasi, da je nastopil Norkin kot straža, dočim je pecker od zadaj napadel mater svojih štirih otrok, jo nato povlekel na razdaljo tridesetih čevljev ter jo .vrgel, še živo in stoka jočo v jamo, nakar je pričel metati nanjo kamenje in prst. Po opravljenem groznem delu -sta se oba ustavila pred grobom, se prijela za roki ter slovesno zaobljubila, da ne bosta nikdar izdala dfrug drugega. — Jaz nisem dobil za to nikdar nobenega denarja, kot prgvijo, — je izjavil Norkin soglasno z okr. pravdnikom Glennonom. — To sem storil le radi svojega prija-. teljstva z Becker jem. Okrajni pravdnik je nadalje izjavil, da s-ta Walter MeDonald, nočni strežaj v nekem lunčnem vozu par blokov od pozoriača u-mora ter Harry Terlev. neki gost, potrdila priznanje Norkina s svojimi izjavami. Norkin je rekel, da se je sestal Becker z njim v dotičnem vozu krog poldveh zjutraj, nakar ga je odpeljal na 139. cesto in Southern Boulevard, kjer ju je i pričakovala Mrs. Becker. Vzela sta Mrs, Becker s seboj in na naslednji cesti je zavil Norkin na dvorišče svoje delavnice pod pretvezo, da se mu je stroj pokvaril. Berker je izstopil ter dvignil pokrov motorja, kot da si hoče o-gledati carburator. Nato je rekel svoji ženi, naj 6i ga tudi ona o-gleda. Nič hudega sluteč je Mrs. Becker to tudi storila ter se sklo nila nad motor. V istem trenutku pa jo je Becker od zadaj udaril po glavi z osemnajst inčev dolgo železno palico. Avtopsija trupla je pokazala, da ji je udarec prebil črepinjo. j Ni pa je ubi^pa' mestu, soglasno z izjavo Norfnia, ki pravi, da je cul njene vzdihe in njeno hropc-nje, ko jo je prijel Becker za vrat ter jo odvlekel do jame pri seči iz izvitega železa, ki ločuje dvorišče od delavnice. Medtem ko je Becker zakopaval svojo ženo, je «tal Norkin na cesti ter pazil, da ; se ni nikdo približal. Norkiil je izjavil nadalje, da je koval Becker par tednov načrte, kako bi se' iznebil svoje žene in da sta pogosto razpravljala o tem, katera metoda bi bila boljša, potom zastrupljenja, zadavljenja ali utopljenja. Norkiiiu se je zde-•lo. da je utopljenje bedasto, ker pridejo trupla vedno na površje. Becker pa je rekel, da je toliko pameten, da bi obtežil truplo z veliko skalo. tudi prošnjo za dež ter bolj izdatno kurivo. Že več tednov ni dgievalo v dolenjem delu Cape May in položaj glede premoga je tak, da se je zdelo pastorju primerno moliti za boljšo dobavo premoga. Požari v gozdih so uničili dosti lesa za kurivo. Cena lesa znaša v številnih slučajih celih šestnajst dolarjev za klaftro. jsRSaJs" r S£ r iS fe^fl GLAS NARODA fcssEl Za New York celo leto - $7.00 H ^ ^ ^ | and le*al Holidays. | i Za inozemstvo celo leto $7.00 J M OOn P..J,,, K*____— .........41 List slovenskih delavcev v Ameriki. ■ J TELEFON: CORTLANDT 2876.___Entered a» Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at_New York, N Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFOlt: CORTLANDT 2876. _NO 233. — fiTEV. 283_NEW YORK, MONDAY. DECEMBER 4, 1922. — PONDELJEK, 4 DECEMBRA, 1922. ^ VOLUME XXX — LlTNIK XXX v ............ " ' ——^_______— ------------- {rove prijatelje, ki se mude tukaj, so he približali francoski vla-1
  • tu vojaško sodišče. Ob istem času pa je baje naprosil prejšnji kralj Konstantin ita-ljansko vlado, naj intervenira v prilog prinea Andreja, in slier ' prošnjo so poslali grški katoliki papežu. Najnovejša poročila, ki so pri-Ala v roke francoskih ofieijelnih krogov pa trdijo, da se ne bo vojaška klika, v koje rokah počivajo sedaj usode (Jrške, dosti brigala za proteste od zunaj, ker lio-' če na vsak način kaznovati vse, ki so bili le količkaj v stiku z grškim vojaškim porazom in uničenjem velikega sna. tikajočega se ustanovljenja mogočnega grškega imperija s Carigradom kot glavnim mestom. Največja skrb prevladuje tudi 1 varnosti sedanjega grškega kralja, vsprieo naglice, s katero je revolueijonami tribunal uve-, del postopanje proti princu Andreju. Tukajšnje grško poslaništvo trdi. da kralj Jurij ni v nevarnosti in da se pogosto posvetuje s svojimi ministri, a pomanjkanje vseh ofieijelnih ugotovil, z izjemo zanikanja, da so se traške čete uprle, je vzbudilo veliko skrb glede celega položaja. CLEMENCEAU V ST. LOUISUV St. Louis, Mo.. 1. decembra. — Znani prejšnji francoski ministrski predsednik Clemenceau je dospel v tukajšnje mesto in tisoč policistov so poslali v službo, da zavarujejo njegovo osebo. / ilitgnslnitanaka Ustanovljena 1. 1898 SvatflL Jlrimnta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. GRŠKI EXODUS Otrori Izraela s<> z veseljem sledili Mozesu, ko jih je izvedel iz Egipta. Bežali so ž njim iz dežele, o kateri >u tluiHJu vali, da jili drži v suženjskih sponah. Hrepeneli so ne 1<- po verski prostosti, temveč tudi i>o narodni neodvisnosti. i'o ,jt 1 »jI pravi izli<»«l ali exodus, kajti Izraele i so zapustili «'aj<» teh krajev z veseljem v srcu. Obotavljajo . 1 ajti jK^anjajo jih iz dežele, ki je bila last njil pv.-tdt !<>\ od pamtiveka. Iz »Jonije ter pokrajin krog I> i m 1 m ožin ih odhajajo v namenu, da se naptote v r.n\ . hljnbljt iio drželo. tem, — neglede na materijaliio »m i/.-< !j»*i ki. - t;<-i tragedija izgona, katero so zapo-«*•< ' T . . i i:. kult \<> je s«-daj odobrila konferenca v J^ivu- X. |.-'/i»a ^ • ■«"• v« rskih politienih izgonov, slič- ^ .,< iri'/'ni in sedaj oživljena Turčija. IV-i.' 11«• j*- .. . .. . s « je liliji note. Angleški lojalisti so /^.•u-nli '/ i ■ 11 že i h • države v velikem številu, ko je stvar r< i i- ij' / ii ual;:. ! tal»shuržani so iztrebljali protes-J'" ' ^ • v Avstriji. Španska je depoitirala ilitvt /i»l«'. Turki so stoletja in stoletja zatirali pod-reji-na jim kr<«*an>ka plemena. a še nikdar dosedaj se niso |i tili nalnue. b-C-iiie Splita v Dalmaciji prešla v slovanske roke. Ta pomembni ju-bile j se bn svečano proslavil. Juspslov. torpedovke v Splitu. Splitsko časopisje porot-:'.. da so priplule v taniosnjo luko 'J jnsosl. torpedovke a v kratkem jih dospe šc nekaj. V Splitu ostanejo par dni. nato pa otkplujejo na nadaljnjo križarenje po Jadranu. Kongres jug oslov, invalidov, V Lieoiiradu se ie vršil kongres invalidov iz cele države. Kongresu je predsedoval precli»edmk. udru-ženja vojnih invalidov Drasrodjul: !li<:. poikovnik-invalid. Predsed nik je k liinljivimi besedami pozdravil vse svoje nekdanje bojevnike, s katerimi se je bojeval ra-•no ob rami, nakar s;» sledil i poročila upravnega in ni-d/ornegi'. od bi-ra ler poročilo anketne komisije, ki je bila konstituirana v ta namen, da preišče zlorabe pred. sedhikn udrn/.enja Miloirajra Šte-fanoviča. Iz poročila te anketnf komisije, ki je bila sestavljena o<] članov glavne kontrole, /.-uitopni 1<«'V inintstrstva za soeijalno poli t i ko in ministrstva pravde, je razvidno. da je udružeiije vsled brezvestnega delovanja predsedniku utrpelo pol m ii Jona dinarjev e>ko-ile To jvse zb' rovalee T:ik<> raz L-u!'ilo da so mnogi hoteli Štefanovi«'« dejansko nnpnsti. Predsed nik ilič je komaj pomiril zboro valee in izjavil, da spada zadev«! pred sodišče. Ko s:> se zborovale; priAirili, s-., razni delegati pci mogla, da podpre invalide in jim pomore v njihovi belli. Določeni so bili Uidi posebni delegati, kateri bodo počakali v Beogradu, da skupščina definitiv no sprejme invalidski zakon. Iz Jugoslavije. Izmenjava profesorjev. ( eškrslovaška vlada je predložila. da se zaključi med Jugoslavijo in Češkoslovaško sporazum, po katerem bi vsako leto preda-i val pe eden češki profesor javno pravo na beograjski univerzi, po eden jugoslovanski profesor pa isti predmet na praški univerzi l\"t prvi čiški predavatelj na bet- grajski univerzi je s strani-pruške-«a v>eučill^"-a določeii profes«»r dr. Žiuave, ki j« tudi sekretar Ma-sarvkove Akademije. Profesor dr. Zmave je Slovenec. Proti podaljšanju odvetniške pri-pravljalne dobe. Ministrstvo pravde je izdelal-j zakonski načrt, ki med drugim določa, da more postati odvetnik oni pravnik, ki ima ali 7 !et sod nijske ali 10 let državnopravne ali pa lOIet odvetniške pripraviiali-e službe. Proti tej določbi se je pojavil velik odpor ne samo v krogih advokaturskih kandidatov, temveč tudi pri odvetniških zbornicah ter v sodnijskih krogih. T Za-irrebu se je vršila protestna skup-, ščina juristov dijakov, odvetniških kandidatov, odvetnikov m . -so.-Inikt'V. ki je soirlasno zavrgbi določbo te.ara projekta V T^jublia-ini so zborovali odvetniški kandi-,'liiti, ki so sklenili oster protest proti socijalno krivičnemu zvišanja pripravnih l«'t. A' debati se ie .1 p.o več let prakse, ki jih jim nikdo ni? šteje. Pravično t>i ! i i 1 o znižanja pripravnike ' Iz mnogih pokrajinskih mest s»-.poroča, da je mod ruskimi be*nui-!ci, ki bivajo v Jugoslaviji, nastal pokret z-i povratek v domovino, med njimi prevladuje naziranje. da bi več mogli koristiti domovini sedaj, nego p«>tem. ko se razmere že konsolidirajo. Kakšen rezultat bo imel ta pokret. l>o poka j zala bližnja bodočnost. P Denar govori! Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vase prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivO sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vase prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account" TJ ver j eni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank .. ^^^JS'TTt;™^ 82 Cortlandt Street New York jadranske banke __ I i Po zborovanju skupščine Društva narodov ima v Ženevi svoje seje Četrta mednarodna konferen ca dela, im kateri je od 5(i elanov Mednarodnega urada za delo zastopanih satno ;i0 držav l Dnevni red te konference sestoji v glavnem u, dveh vprašanj, ki se imata na njej rešiti: izpre-memba statuta Mednarodnega u-rada dela v zvezi z volitvijo novih članov upravnega sveta in vprašanje o statistiki delavske e-migracije in imigracije. Razen te- j ga se bodo delegati konference pečali 7. generalnim poročilom ravnatelja upravnega sveta o delu v preteklem letu. Ob otvoritvi konference je pred sednik upravnega »veta nag lasi 1 nekako značilnih vspehov. ki jih je Mednarodni urad u delo do- segel tekom minolega leta med temi posebno o vprašanju poljskih delavcev. O tem vprašanju se je bila lani na tretji konferenci M. U. D. vsled francoske opozicije razvila živahna debata, da to vprašanje je tvorilo središče vseh razprav. — : sio je za kompetenco M. U. D. i v &vareh. tičočih se poljskih de-lavcev. Spričo francoske opozicije se vprašanje na konferenci sa-t mi ni dalo rešiti ter se je preko ' sveta Društva narodov odkazalo ' v končno vel javno rešitev Mednarodnemu sodišču v Haagu. Mednarodno sodišče je odločilo, da je i Medn. urad za delo kompetenten, da se briga za izboljšanje socialnih razmer poljskih delavcev ravno tako, kakor se od svojega po- smrtna, kosa. 1'mrl je v Ljubljani Fro tejčki bolezni umrl v 25. letu svoje starosti Adolf Vojska, državni puškarski mojster v Nišu. Poskusen samomor. Zaradi nesrečnih družinskih razmer si je v Spodrji Šiški v bara-.iah stanujoči Jurij Mohiir, delovodja pri stavbeniku Matku Curku.. prerezal na prsih žiio odvodnico Prepeljan je bil sicer takoj v bolnico, a je toliko izkrvavel, da je malo upanja na okrevanje. Nesrečen padec. Matija Jenko iz Tomaeevega je pri nakladanju stelje padla sna tla na veje tako nesrečno, da se ji je ena zadrla globoko v trebuh. .Prepeljali so jo težko ranjeno v ljubljansko bolnišnico. Poškodovan na obeh očesih. Leopold Hrušovar, ključavničar v ljubljanski bolnici, je preiskoval pločevinasto kroglo, ki je Iz puščala plin. Da dožene luknjico, ie napolnil kroglo s plinom in prižgal vžigalico. Krogla je eksplodirala in so drobci poškodovali Hruševarjs na obeh oieesih. S sabljo nad sovražnike- Aleš Konc iz Tržiča je že dolj*o iskal priložnosti, da bi mogel stre-sti svojo jezo nad Rudolfom, in Franeoin Škrjancem iz Seničnega. Končno se mu je nudila prilika. Konca je spremljal neki vojak. Ko je sreče je takoj vnel stari prepir. Konc si je v prepira izposodil od vojaka sab I je- in ii.ičel udrihati ž njo po Škr-janeih. Uudolf je dobil težak udarce p«- glavi, Frane pa po životu. Oba .s*a bila prepeljana v bolnico. S'irov kopališki sluga V mestni ljudski kopeli v l jub-ljani jc nastavljen kot .sluga in blagajnik star mož, hi zaradi svojega nevljudnega ravnanja s kopalnici gosti vedno izziva konflikte. Te dni je naletel slučajno na odp"ir, pa tudi dotičnemu gostu se ni dobro godilo Pozivajo mestni iUH«i>trat, da napravi red. Mestna plinarna v Celju. Dne 26. oktobra se je nova na prava mestne plinarne tudi ofieiel-no izročila javnosti. Ker so vec-tedenske preizkušnje pe inženjer-ju tovarne, hi je inštalirala novi motor, dognale, da je obratovanje jcdaj popolnoma v redu, je povabilo županstvo mestne občine člane gospodarskega odseka .'n odreka za mestna podjetja v mestno plinarne, da si ogledajo celo napravo. Dvoplinski sistem profesorja Sirachcja intenzivnejše izko riiea delovne moči in premog ter s tem prStedi mnogo nepotrebnih izdatkov. Kakor v Maribora, je Pfioti tudi ▼ Osti*, 4« bo obratQ- vanie eksiiktno in da bo plinarna v stanu zadovoljiti vsestranske poircbe po plinu, ker se ga bo pro-lueiralo iz domaČega premoga mn^cu več. a bo tekom časa sko raj za polovico cenejši, ako sa bo nuilo dovolj odjemalcev. Eventualni Ticdostatki, ki se mogoče za enkrat pojavijo, ker je celo plino-vo omrežje prilagodeno staremu 5-istemn. je treba javiti vodstvu plinarne, ki jih bo odstranilo. Sladkan je letošnjega mošta. Zaradi slabega vremena je letošnji mošt šibkejši Zato je dovolila pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo, vinskim producen-tom prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih moštov v celi Sloveniji, in sicer z 2 do -1 odst. (2 do 4 kg na 100 litrov mošta > sladkorja kristalnega ali v kockah. iSladkajo naj se le mošti navadnih vrst, ki imajo izpod 17 odstotkov ^ladk>>rja. Sladkor mora biti čist brez primesi. Rjavi (ameriški) sladkor se ne sme rabiti. Sladkor se lahko doda še kipečemu moštu. Ogromen izvoz lesa iz Slovenije. Po obvestilu trgovinskega mini-fstr^tva se je letos do konca septembra i.£vozilo iz drŽave do 50o j tisoč vagonov stavbnega lesa In za i kurjavo. Od tega odpade samo na Sit venijo okoli 300,000 vagonov. Velikodušen dar. j O priliki proslave eeškoslova-jškega narodnega praznika (28. kktobra štiriletnica) je daroval če-i škonlovanski generalni konzul v i 1 .j ubij ani dr. Otokar K^neš Ju go -Slovanski Matici znesek 10.000 K. Nikdar ni prav. • Jutro" piše: Ko je naša valu ta padala, se je vse vznemirjalo in nekateri listi so v zlobni škodoželjnosti padec naznanjali kar z debelimi črkami. Sedaj, ko se je naša valuta znatno popravila, pa ravno isti ljudje zopet nergajo. Iz Maribora nam celo poročajo, da se i je vršil tamkaj pred nekaj dnevi sestanek nekaterih denarnih mogotcev, na katerem se je silno udrihalo radi dviganja naše valute. Refren je bil seveda: naša izguba. Koliko pa so ti mogotci zaslužili pri boljši konjunktrri. tega seveda nočejo slišati. Zanimiva proslava. Vojno ministrstvo je dovolilo mariborskemu pešpolku št. 45, da lahko obhaja wojo letno pukov-*ko slavo na dan 23. novembra. Tega dne so namreč vojaki 45. pešpolka pod poveljstvom generala Maistra čez noč razorožili nemr iko zeleno posadko v Mariboru. Proslava se je vršila letos posebno .sijajno. Mesto je bilo razsvetljeno in v drža v n. h zastavah, po inast je bila vojaška parada, v-Gotzovi dvorani koncert in ]>redavpnje. t Stanka briga za delavstvo v indu-; striji in trgovini. I jZa predsednika četrte konfe-' renee je bil iz\t>ljen lord Burn-ham. Povodom volitve treh. pod-' predsednikov so pa nastale ovire, ki še sedaj niso odstranjene, tako da to vprašanje še sedaj ni rešeno. Izmed treh skupin, ki imajo j pravico voliti vsaka svojega podpredsednika. sta delodajalska in delavska skupina volili kandidata. ki sta oba iz Francije. Po pra-i vilih je pa izključeno, da bi smela ena in ista država zavzeti dve podpredsedniški mesti; zato bi mo rala ena ali druga skupina kandidata izpreineniti. Tega pa do danes ni hotela storiti nobena obeh skupin in tako je ostala podpredsedniško vprašanje do danes ne-rešen^! Ta incident žarko osvetljuje, kako malo resnično tl*»bre volje za resno dek> je nu konfe-' renei. • i Za proučavanje raznih vpra-. ' šanj in morebitnih predlogov so se ustanovile tri komisije: za pre-j dloge. za izšeljeništvo, revizijo statuta MUD in končno komisija za revizijo konvencij. V vseh teh komisijah je naša delegacija, ki ! je sed&j prvič polnoštevilna, odlično zastopana. V komisiji za iz-seljeništvo je g. dr. Čuvaj, za predloge g. V asa Jovanovič, za revizijo statuta pa g. Krekič. V tem, ko bodo komisije proučevale posamezna vprašanja, bo plenum razpravljal o generalnem poročilu navnatelja Si UD. To poročilo. ki je samo ob sebi vrlo zanimivo in veliko delo s pogledom na izvrševanje sklepov in konvencij, ki so bili sprejeti na prvih treh konferencah v Washingtonu, Genovi in Ženevi, ni ravno razveseljivo. Saj največje industrijske dežele z Anglijo na čelu še do danes niso ratificirale konvencij, ki so se bile v Washingtonu 1. 1919. (o osemurnem delavniku) soglasno sklenile! Sam ravnatelj MUD Albert Tomas zaključuje svoje 295 strani obsegajoče poročilo z naslednjo trpko rezignatijo: "Toda kaj pomaga, ako se sestavi zgolj soliden stroj z dobro preračunanim mehanizmom, ako mora ta stroj zastonj delati, če z njegovim delom ne pojde vštric napredno gibanje drugih naeij in ako ta stroj ne bo istočasno re-zultanta tega gibanja in njegov regulator. Nič ne bo koristilo u-st varjenje dragocene mednarodne ustanove, nič vse svečane konference, ako bodo ostajale resolucije, sprejete na teh istih konferencah brez vsake avtoritete!" Iz teh besed se lahko spozna, kako malo resno se je mislilo pri ustanavljanju te drage mednarodne istitucije na resnično izboljšanje socialnih razmer delavskega razreda. Saj ostajajo resolucije lastnih konferencah samo — mrtve črke na papirju! 0 NTAKODA. 4. DEC. 1922 Peter Zgaga j Največji ameriški dnevnik je objavil na prvi strani sliko nemškega mornarja, ki je oddal uso-depolni strel na Luzitanijo. Pri tisti priliki je izgubilo par|-sto Amerikancev življenje. In potop Luzitanije je bil va-1 da. ki je izvabila Amerikance v j vojno. * * * Pod sliko je zapisano, da je I dotičnik dospel v Združene države. Izkreal se je brez vsakih for-1 malnosti. Ce je bil pameten, je' vzel takoj svoj prvi papir in če bo pameten, bo lahko po petih letih dober ameriški državljan, i To je zdrava in pametna politika. Zakaj kaznovati izvrševalce ideje? "Idejo naj ubijejo. Misel na vojno naj ubijejo, pa ne bo ( nikogar, ki bi vojno pridigoval in vodil. • . * Ce bi Grki ne hoteli vojne, bi sedaj ne bilo treba streljati grških ministrov. * lz Texasa poročajo, da so ujeli tam divjo mačko ter jo poslali j v zverinjak. Uprava zverinjaka je mačko krstila z imenom Clemenceau. Kajti Clemenceau je sedaj v Ameriki ter bo v kratkem tudi Texas obiskal. • j Kot je iz vsega tega razvidno, -o v Texasu jako šaljivi ljudje. * -s * Clemenceau se prispodablja Abrahamu Lineolnu. Morda ima možak izvanredno bujno domišljijo? Morda jse mu možgani meh- [ čaj o ? * * * Prijatelj, morda poznaš ženo. i kateri je pred dvemi ali tremi leti umrl mož. In mogoče si cfpazil, da izza : njegove smrti še ni odložila črne ' i obleke ? Ali misliš, (la zato, ker žaluje, za svojim možem? . .i Ne, ne. motiš se. Črno obleko' nosi vsled tega. ker ji izborno pri-1 stoja. ♦ Onemu, ki je samemu sebi na poti. naj pomaga najbolj široka j in najlepša cesta. * Tako je pa v Jugoslaviji: Frakar gre h krojaču in mu o- j hlastno naroči: Obleka mora biti! do sobote narejena. .Do sobote, vam rečem, jfia račun se pa tako ne mudi. * Nič ni lažjega kot pritoževati i se nad težkimi časi. In nič ni težjega kot težke čase j lahko prenašati. * Celih deset let smo neumorno J in natančno proučevali vprašanjev tarifa in povsem naravna posledica vsega tega je, da ne vemo ničesar o njem. * ! Lovska sezija se je pričela, i Amaterski lovci, ki ne znajo raz- j ločiti krave od zajca in ki stre-; Ijajo na vse. kar se premika, od .kobilice do leva, so že ustrelili pet lovskih gonjaeev. ! "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) I__* O*.- to a na M), s eti Slovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK SAKSER, President LOUIS BENEDIK, Treasurer Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: «Ž CortUwdt Str—t. Borough of Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) _l«Mi«< Iver/ Day E»cept itm<«ys and Holidays._ Za celo leto velja IUt za Ameriko f Za New York za celo leto ................$7.00 in Ca nad o ....................................»6.00 za pol leta ....................................$3.50 Za pol lets .........................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ............»7.00 JtM trntrt ................................»1.50 za pol leta ....................................$330 _________ _ _____Subscription Yearly »».00___ _________Advertisement on Agreement. __ ______"Glas Narod«" a j a vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov.__ 1 >' pi - i tr»-* jxnlptsa in i»fl priobiTujejo. Denar naj se blagovoli po-A.Ij«4tl po Money Order iTi si.reniembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi iir«>jAiiJt» blVMJiS<"«» naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, Bcrough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 t GLAS XAT?ODA. 4. DEC. 192? Ramoncito se ženi. Piie Fr. Oklešen. (Konec. nenadoma kot teman oblak doli po njenem hrbtu. Stala je kot iz marmorja izd elan ana za nekaj trenutkov; potem se je bližala ok nu, neodločno obstala, in se zopet oddaljila. Kakor da bi se zavedala svoje krasote, se je občudovala pred ogledalom v vsej svoji raz-košnosti; povzdijjnila je svoje roke, držala jih visoko nad glavo; potem je pogladila svoje obilne lase in jih zavila v veliko gubo na glavi. "Telo mi je gorelo in sam vrag rae je pehal proti prepadu. Ne da bi se zavedal svojih stopinj, sem šel v hišo. Brleča luč v hodniku mi je kazala pot. Približal sem n« njenim durim, odprl jih tiho kot ponočni tat. in vstopil. '"Kaj pa delaš tu Ramon", me je vprašala na tiho, dasiravno ves prestrašen. "Brez tebe ne morem živetL Lukrecija, duša moja!" "Ha-ha-ha! Dobro te je ujela v pa.st, Ramoncito, prav dobro!" *' Ni ka kov a past! Ali nisem bil nesramen predrznež ko sem stopil v njeno spalnico? Pa vendar sem stopil. Lukrecija me je profili« jokaj«* da naj bi j<» pustil — pa vendar sem ostal. Prej bi si bil dal glavo odrezati kot da bi sel od nje." Te besede mojega prijatelja me niso iznenadile, ker vsi smo ga poznali kot najbc.lj trdovratnega •loveka v Havani. 4'In seveda si pri njej ostal T" "Da: Sedel sem poleg nje, in bil sem srečen." "Ali si zapahnil vrata t" me je tiho vprašala ko sem jo objel :>krog vrata. Da. zares, pozabil >em bil na vrata. Takoj sem vstal, zavrtel ključ dvakrat, ugasnil uč, da bi me nikdo ne zapazil ■rez okno, in povrnil sem se k Lukreciji. Pa komaj sem se zopet sedel ko so se vrata odprla n ustopila je sestra Anita. Hitro ,em zlezel pod postelj in se skril «<* predno je Anita prižgala luč •a pozabil sem popolnoma na voj slamnik na mizi sredi sobe. "Ali Imaš kaj za glavobol, Lu ireeijaT Tako me glava boli da le morem spati." "Ne vem če je kaj; le pogle; am v omari", je odgovorila Lukrecija s čisto mirnim glasom. *'Xe najdem nič; bom pa ma er vprašala. Lahko noč, 6estra." Ko sem izlezel iz svojega skrivališča — uf. kaka nesreča, da 'i jo vrag — je začela Lukrecija .iokaft na ves glas. "Moj Bog ■ iamon, gotovo te je videla. Kaj naj zdaj počnem t A j de mi! Juri bo ves svet o tem vedel, in L»om teko osramočena! Zakaj pa vendar nisi zaprl duri T Saj bom norela!" In tako je tarnala na ves glas. Približal sem se vratom in si • gledal ključavnico. Bil sem gotov da sem bil ključ zavrtel dva krat. Sedaj sem ga zopet zavrtel, in zopet, in zopet — pa ni zaprl. "Za vraga, Lukrecija, saj je ključ zlomljen!" "Seveda, s«j zato sem ti rekla la bi zapahnil duri.*' "In zakaj mi nisi povedala da e bil ključ zlomljen t" "Zopet je začela britko jokati. '4 Moj Bog. kaka srajnota! Saj sem zgubljena! In kaj bodo rekli moji stariši? Saj vem da te je Anita videla! In kaj bodo rekli v Havani — še s prstom bodo za menoj kazali." "Mogoče je da'je Anita videla moj slamnik, mene pa vendar ni." poskušal sem potolažiti Lukreci-jo z poljubi, toda vse zastonj. "Anita ima oči kot mačka t" in Lukrecija je še vedno jokala. "Že dobro, že dobro, nič ne de če me je videla; se bova pa poročila, in tedaj ne bo nikdo govoril o tem." "Takoj me je objela in poljubila, in me vprašala če jo jako ljubim. Kaj naj bi ji odgovorili Saj sem jo zares ljubil v tistem momentu! Kdo bi je ne. saj je bila čudovita, in njene oči se napolnjene z solzami, so se lesketala kot dva velika dijamanta." "In jaz tudi -- vedno sem t« ljubila!" "Nato mi je podala slamnik govoreč: "Sed^j pa pojdi. ljub: moj. Kadar le fc)češ, naj bo ženi Potem ko sva izpila je nadaljeval svojo povest, z napol zaprtimi očmi : "Zagledal sem se v Lukrecijo. .Jahal sem ž njo po poljih; imela je močne roke in kot amazona j* bila čudovita. Zares, začelo me je resno zanimati to dekle. "Prestal sem neizmerne muke na konju, in konj je bil tudi po- i milovanja vreden. Toraj ni bilo čudno, da *e je žival mene utrudila nekega jutra in me kar meni nič tebi nič otresla na trdo stezo. Kakor veš, nikdar nisem bil dober jahač. Lukrecija seje sme- , jala na ves glas; kazala je svoje bele, slono-ko&čene zobe ki so se | mi zdeli tako močni da bi me lahko na kosce raztrgali; zobj»-mlade levin je, ki sem jih občudoval kot v sanjah, ne da bi se mogel dvigniti iz moje trde postelje. Tod* hipoma se je nehala s»v-jati in me je vprašala vsa prestre š«-na : "Za Bopra. kaj pa je, Ramon 7 Ali ste se poškodovali?" "Nikamor ne; poljub matere zemlje, drugega nič!" sem ji odgovoril. Poskušal sem smej.iti se. toda v hrbtu me je tako bolelo da bi bil rajši jokal. "Ajde mi! Vi ste ranjeni, ubožec moj. Povejte mi, kje vas bo li?" "Saj ni prav nič; takoj bom po koncu.'* Približala se mi je in pokleknila poleg mene. "Moj Bog, glavo imate krvavo!" Za vraga, nisem vedel, da sem se bil udaril na glavo. Lukrecija, je takoj ustala. pomočila svoj robec z vodo iz torbe .na sedlu in mi je začela glavo izmivati. , "Ze ni več krvi", je rekla čez nekaj časa. Moja plava je še vedno počivala na njenih kolenih. — Pozabil sein vse bolečine: počutil sem se tako prijetno da bi bil rad Jako /a,vedno počival. Povzdignil' fem roke, objel ji glavo in jo poljubil na usta. Saj sem bil blazen." " Rarafbha, kako pretkano; pa vendar, zaradi ent*ga poljuba se ne ženiš." "Pa to je bil polJLb vseh poljubov gi mi ga je ona povrnila; in kako nebeško zna poljubiti Lukrecija____!" "Z njeno pomočjo sem zopet za jahal konja in knuilu sv* se povrnila na O-ntral. Potem sva se mnogokrat poljubila, in srečen «u> je brzo potrkal. Pa prišla je ura ločitve; prihodni dan sem se imel^ povrniti v me* t o. Pozno zvečer sem se poslovil od Lukrecije pred durmi njene spalnice, z dolgim, ne/.ni m poljubom hvaležnosti, za dober ras in zabavo. Jntri bom že v Havani. sem si mislil, in sladke ure na Oentralu bodo ostale prijetne v spominu — drugega nič." "I)a, da. drugače nič. Pa na-i daljuj vendar; že s i blizu konca,1 in občinstvo je tydi že nestrplji-1 vo in se želi vrniti domov." "Kakšno občinstvo? Ce ne obljubiš. d vseh podpisanih držav, izvzem-i Združenih držav. Prvotni člani Društva so podpisane države in v praksi so od takrat vsi narodi pri-stopiil kontraktu. Letos, pri tret-em zasedanju Društva, je bila tudi Madžarska pripuščena kot član dazen Združenih držav manika Društvu- še Nemčija in Rusija. Pripomniti je namreč, tla je treba za pristop kvalifikacijo, ki se zahteva od vseh narodov, da ima namreč dotična dežela stalno vlado, ki je splošno priznana. Tako dandanes Mehiko ne more biti .prejeta. Kar se pa tiče bivših sovražnih držav, je pogoj za sprejem ta, da so kolikor je najbolj možno izpolnile pogoje, ki jih jim ;e naložila mirovna pogodba. Občinstvu v splošnem ni preža populariziranje Društva. Navadno zamenja Društvo narodov ki je oficijelna korporaeija. z U-nijo Društva narodov (League of Nations Union), ki je izborno organizirana privatna asocijacija za popularigiranje Društva. Na- prinesla odločitev v vprašanju re paracij. Položaj v Nemčiji je tak, da zahteva takoj rešitve. Do bruseljske konference je še dolgo časa Do takrat se bo kritično stanje v Nemčiji še gotovo poostrilo. C\ t e bo na bruseljski konferenci te vprašanje rešilo za Nemčijo u-;Todno, še tudi ni gotovo. Franco .~i bodo mogoče do takrat postal ividevnejši. ker se je zadnje dn izkazala skupnost usode marke ir franka, ki je obenem z mark« znatno padel. Katastrofa Nemči je bi bila tudi za Evropo nesreča — pred tem dejstvom si ne sme mo zakrivati oči. dalje marsikdo ne razumeva natančne razlike med zasedanjem, svetom in tajništvom (fr. Secretariat. angl. Secretariat) in meni. da je tajništvo Društvo samo. To pa je. če tudi je njegovo delovanje važno, samo tajništvo in nič več. Oni ki se zanimajo za Društvo. se dele večinoma v dve skupini. njega navdušene pristase in njega istotako navdušene nasprot nike. Omeniti je treba, tla v sedanjem stanju, v katerem se nahaja Društvo, mu oni. ki priča-kujejo preveč od njega, delajo \ivno tako slabo uslugo, kot oni,, ki se na ves glas izražajo, da pričakujejo od njega le malo ali pa ničesar. To so oni. ki smatrajo Društvo za ideal, toda so prepričani. da je to ideal, ki se praktično ne da izvesti. Široko občin--tvo je umevno nepotrpežljivo in hoče videti takojšnje uspehe. —-'tlede samo na velike izide, a se ne zanima za podrobno, dolgotrajno delo. ki je z njimi zvezano, 'asopisi v mnogih deželah so odgovorni za a pat i jo. s katero se žleda na Društvo v marsikaterih krajih. V resnici ga mnogi organi javnega mnenja gledajo kot i"eč ali manj strankarsko vprašanje. V Združenih državah se je gotovo to zgodilo, in opozicija je oila dovolj močna,- da niso pristopile Društvu. Dejstvo je. da je želja po razburjenju in senzacijah danes ravno tako močna kot je vedno bila. V Društvu pa ni ničesar senzačnega — pogled na število starejših gospodov, ki sedijo okoli mize. ne vzbuja groze v gledalcu, razen če si ne predstavlja gole resnice, da so ti starejši gospodje čuvarji civilizacije. Dejstva kažejo, da Društvo počasi, a trdno koraka navzgor, in če se nep ripeti kaj izrednega, se bo samo ustalilo kot živeč organizem, ki je človeštvu v dobro. — Vpliv Društva je že večji kot vpliv kateregakoli njegovih mo-gočnih članov. "Ce kaka država podpira kako splošno nepriljubljeno zadevo ali pa se pri zasedanju Društva upira kaki popularni odredbi, se spravi sama v moralno izolacijo." je pisal Mr. Temperlv. "Nihče ni mogel pomagati Askenazvju.*" ko je čisto sam podpiral poljske zahteve pri zasedanju in nihče se ni čudil. | ko je Francija glede trgovine s sužnji napravila resjie koncesije napram navdušenju vseh prisotnih. Enako se je pri prvem zasedanju Velika Britanija, ki se je v komiteju najprvo upirala pristopu Albanije, uklonila in umaknila svoj predlog pred dvetretjin-sko večino. Taki slučaji se lahko ponovijo, njih pomen je pa izvan-roden. Ena država se lahko prepi-i ra z drugo, toda ni je države, ki Velika Blaznikova Pratika (s treni mialiči.)} Cena s poštnino ... 20c 25 pratik ......$3.75 50 pratik ________ 6.50 100 pratik ......12.00 Shmnic Publishing Co. 82 Cortlaiit Street New York \ • * \ Nekaj o Društvu narodov. - i bi se mogla boriti z mednarodnim j vplivom in pritiskom. Taki vplivi so tihi, fini, moralni, rastejo j : stopnjevito in se večajo in nazad- : nje se jim ne more zoperstavlja- j ti." j. Statuti nalagajo Društvu važ- ' ne naloge. Zahteva se od njega, da napravi načrte za zmanjšanje narodnega oboroženja na najnižjo 1 točko, ki se še sklada z narodno ' varnostjo. Tudi so se mu dodelili mandati nad kolonijami in terito-! riji. ki so zaradi posledic zadnje vojne prenehali biti pod vlado držav, katere so jih formalno obvladale (Nemčije) in v katerih prebivajo narodi, ki še niso sposobni se sami vladati pod delovnimi pogoji modernega sveta. Nada-' lje so vsi mednarodni biroji, ki so' bili že ustanovljeni na podlagi splošnih pogodb, če so člani takih pogodb s tem zadovoljni, po stavljeni pod vodstvo Društva. Po čle-j nti 23. bodo člani Društva: a) udejstvili in podpirali poštenje in človeške delovne pogoje za mo-1 ške. ženske in otroke v svojih lastnih deželah in v vseh deželah, v katere se raztezajo njih trgovske, in industrijske zveze, in v ta na- I men se ustanove in vzdržujejo po trebne mednarodne organizacije, b > podvzeli upostavitev pravičnega ravnanja z domačini teritorijev, ki so pod njegovo kontrolo, c Društvu je tudi poverjeno splošno i nadzorstvo nad izvrševanjem po-' godb. ki se tičejo trgovine z de-( kleti in otroci, kakor tudi trgovine z opijem in drugimi uspavalnimi sredstvi, d) Društvu je jo-; verjeno splošno nadzorstvo nad kupčijo z orožjem in municijo z deželami, v katerih je kontrola te kupčije potrebna v splošnem inte-1 resu. e poleg tega bo podpiralo in vzdrževalo svobodo komunikacij in tranzita in enakega ravnanja za tgovino vseh svojih članov, f; bo skušalo napraviti korake) v zadevi mednarodne omejitve in kontrole bolezni. Tak program je dovolj visoko, stavljen, da zadovolji tudi najstrožjega, posebno če se pomisli. • tla Društvo .deluje tudi knt najvišje odločilno sodišče med narodi, njegova prvotna, in samoobsebij umljivo. najpoglavitnejša funkcija. Odločitve Društva v vpraša-1 njih. ki so mu bila predložena, zadeve Gornje šlezije. Aalandskih otokov. Albanije in drugih mednarodnih problemov, je časopisje neštetokrat omenjalo. Kar je pa sicer malo znano, a ne more 1 biti dovolj poudarjeno, je pa to. da je v drugih zadevah, ki niso izrecno politične, Društvo napravilo zelo velik napredek v kratkem času svojega obstoja. Kakor določajo statuti, je Društvo ustanovilo med druffim razne tehnič- . I ne organizacije: začasni ekon^n- ski in finančni komite, tehnični komite za komunikacije in tran- , zit, kakor tudi zdravstveno orga-! nizaeijo. Slednja je imela posebno velike uspehe pri izboljšanju. zdravst venega stanja vzhodne Evrope. Konferenca te organizacije se je vršila letos marca meseca ( v Varšavi in pripomniti je treba.' da so se je udeležili tudi Nemčija., Madžarska in Rusija, ki takrat še ( niso bile člani Društva. f Društvo stoji gotovo na prav- , solidni podlagi. Skušnje bodo mor da pokazale, da se bodo morali njegovi statuti po gotovih smer-j nicah spremeniti, toda principi, po katerih so delani, mofajo ostati za vodno Društvo r»e more. posebno v svojem sedanjem stanju,' ^zadržati vojne — žalibog ni ne-! gotovo, da bodo prej ali slej nove vojne — venda#pa more vzgajati i javno mnenje v tem smislu, na: nastopi zoper ureditev prepirov | z oboroženo silo. kajti zadeva sel da urediti ravpo tako dobro in še z mnogo večjim profitom na kaki! konferenci ali pa s tem, da se sprejme arbitraža. Danes je Dru-i štvo zbirališče sil in spravlja vodilne može vseh narodov v osebni stik, kar je ogromno važnosti. Morda se bo na ta način posrečilo odstraniti oni občutek sumniče-nja, ki da v vsakem ministrstvu za zunanje zadeve proti drugemu in kar največkrat po pravici — s tem, da se vsako zunanje ministrstvo takorekoč vede ven v jav- Inost. Letošnji september je bil ža Društvo narodov čas intenzivne L delavnosti, vršilo se je tretje za- sedanje. dvajseta seja sveta in mnogo ki)inisijNkili sej. Zasedanje se je vršilo od 4. do vštevši ilO. septembra. 45 držav je bilo navzočih od 51. ki so člani Društva. Edino Argent ini ja. Bolivija. Honduras. Nicaragua, Peru in Salvador niso poslali zastopnikov. Med zasedanem je bil pripuščen en nov član Madžarska. Sledeče države so bile navzoče: Južna Afrika Albanija Avstrilija. Avstrija. Belgija. Brazilija. Bolgarija. Canada. Čile, Kitajska. Colombia, Costa-Rica. Danska. Španija. E-stonska. Finska. Francija. Vel. Britanija. Grška. Guatemala. H;ii-ti. Madžarska. Italija. Indija. Japonska. Letonska. Liberija. L:t-vanska. Luenbourg. Norveška. Nova Zelandija. Panama, Para guav. Nizozemska, Perzija. Poljska. Pi >rtutralska. Romunija. Jugoslavija Siam. Švedska. Švica, Cehoslovaška. I'ruguay. Venezuela. Za predsednika zasedanja je bil izvoljen Cilenec Augu.stin Edwards z 42 glasovi. Podplati iz zaganja. Iz Ziomi v lllinoiv.il poročajo: — Ne vrzite svojih starih črevljcv na smetišče! Policist Tznk Parry iz Ziona. Illinois, je iznašel me' v do. s poničjo katere je mogoče obnoviti obrabljene podplate, da izgledajo kot novi. Tudi če so va ši podplati že popolnoma obra^ Ijeni in ee pričnejo srledati pr f skozf. jih zna Parry 4isfiksati' . Izumil je enostavno metodo, s pomočjo katere lahko služijo reviji človeku za vedno. Dokler drži sko paj gornje usnje, so črevlji dobri, makar deset let. Njegova formula je naslednja: — Kupite si za nikel drobueirn žaganja ter za deset centov lima. Namažite tekoči lim na podplat'* svojih črevljev ter pokrite lim z debelo plastjo žaganja. Nato p;; stite stati črevlje preko noč;. \i 'C lim posuši. Drugi dan jih lahko oblečete. Če kupite lim. katerem ti n«' škodil je voda. bodo držali cvv-Iji tudi na mokrem. Kadar se t: podplati obrabijo, ponovite proces. IŠČE SE PARTNERJE! Iv« e partnerje za uovo uvtoiuol i!-"** »Iružb«■. k;ti«-ri načel.uje hiož m^llut-rinJD«nr:i slovesa k.>t i/j;ajtroj- ii izvedene-- v avtotaeliilni industriji, s tem nudi | rilik<» nekaterim izbranim .U'>žeiu iz -V■ *w Y->rka iu «>koli«-e. tl:i >»• udeleže uj"^-i I c ••eiikil. zaslužkov. *• tožiti je tr.-!u -.iiuo sjo. |»i .Inost irajo i.ui. ki »j . : t . 11:1 avo.ino-• li»'. 1'oteill l>"«lo 7-l\ -s'llzU- V I1K» 'i:iiii«"ueiu. pi>arui>kein. Izvrievalneiu a!i e;» nturuein e~a tii>:i. ki ••l»*la tloseiH r«-kor»l«* v jv-'oiuoliilni industriji, rinite na 15>>x 4!^ Kea!ser\ i« e. l.~> Kast loili st. ALI HOČETE ŽRTVOVATI Š-AO. da se osebno prepričate o predb>-' i::i. ki itoint-ni srečo zn vas? « v h—-»-i'', i .šit.* na lJo\ 117 K«-alsor\ice. I-"* K. i« »t ll St, IŠČEMO ŠOFERJE | rjam/jiik*' in delavnišk«* preddelavee. da itvisajo svoj v«Hlaitji dohodek s tem, da I ;m»svete par ur svojega prostega ea-.-i isik teden oglašanju novih avtomobi- t.iv. • »ni. ki so uspešni. l>-«lo položili 1 t« melj iKtdoeim dobi<'kanosniin zvezam ieno največjih avtoniohilnili naprav. (Kar jih je bilo kdaj. i*i>ite poKl AV. 11 o. St., Ap. 54. New fork (2-5—12^ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Ceujenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio namanja--no, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČl6, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za nas list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor nogor-e naklonjeni. Slovenic Publishing Co RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. 1Cena s poštnino $2.— SLOVENIO PUBLISHING CO* 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. vwwmmmm Vaši.sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo . ožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrje-I nega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 frane. frankov, to je protivred- nost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemljn pa iahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 po 50fS za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $T>0.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto. Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. RABIM 20 MOŽ za logsc rezati. Plača $3 00 do $;Vo0 na dan, hrana in stanovanje prosto, ali $2.00 od 1000 čevljev. Dobra angleška hrana — Hubert Millie Alexander. Upshur Co., W. Ya (1,4,6—12) OGLASI NAJ SE EG OX TKKfJLAN, doma iz Gorice Stanoval je na Jamaica iu Drew Ave, AVoodhaven, I, T. Išče ira se>tra Oulasi naj se pri uprav ni it vu Glas Naroda, S2 Cortlandt St.. New York. (i-4_i>) Za to ga je smatrala ter ni upoštevala velikih krivic, katere je pretrpel, obupnega položaja, v katerem se je nahajal po begu z Barbadosa in vsega oxtalega kar je napravilo iz njega to, kar je danes. Nobenega usmiljenja ni imela do njega, nobene popustljivosti. Spoznala ga je krivim ter obsodila z eno samo kratko frazo. V njenih očeh je bil tat in pirat, nič več in nič manj. Kaj je potem ona Kaj >o Ijndje, ki ne {M>znajo usmiljenosti T — je vpraševal zvezde. Označila ga je tatom in piratom. T#it in pirat bo odsedaj naprej. nič več in nič manj, br^z vesti, srea ali kesa. prav kot so bili oni drugi, ki so zaslužili to ime. Napravil bo konee temu idiotskemu boju. da napravi najboljše iz dv*»h svetov. Pokazala mu je jasno. t kateri svet spada on. Naj se zgodi po njeni volji. Ona je na krovu njegeve ladje, v njegovih rokah in on si je želi.. Zasmejal s<* je krčevito., ko se j«*"na>lonil na ograjo ter zrl v vodo. Naenkrat pa se je stresel in stok je končal oni prešerni izbruh veselja. Pokril si je lice z rokama ter čutil mrzel znoj na svojem čelu. Medtem pa j*' skušal lord Julian, ki je boljše poznal žensko >tran človeštva kot pa Peter Hlood, r«*šiti čudni problem, ki je tako popolnoma ub^žal Bloodu. Po mojem mnenju ga je dovedlo do tega lahko gibanje ljubosumnost i. Obnašanje Miss Bishop v nevarnosti. katerim sta bila izpostavljena, ga je konečno dovedlo do spoznanja, da lahko manjka ženski gracije razvajene svetovne dame, da pa je lahko tem bolj občudovanja vredna ravno radi tega pomanjkanja. Vprašal se je. kakšni so morali biti prvotni odnoša-ji te deklic** s kapitanom Bloodo/n in zavedal se je nekega nemira, ki ga je sedaj gnal, da preišče celo stvar. Kot N»'m že rekel, so imele sinje, sanjave oči njegovega lord-stva navado opazovati stvari in tudi njegov razum je bil prilično oster. » Opazil je napriiner, da se imenuje ladja Blooda Arabella in znano mu je bilo tudi. da je Arabella ime Miss Bishop. Spomnil se je tudi čudnih podrobnosti sestanka med kapitanom Bloodom ter Mis-. Bishop t»r opazil čudno izpremembo, katero je proizvedel ta sestanek v obeh. Arabella je bila naravnost ostudno surova napram kapitanu. To je bilo kaj bedasto stališče za žensko v njenih okoliščinah, zavzeto napram možu Bloodoveka kalibra. Lord Julian pa ni bil mnenja. da bi bila Miss Bishop normalno glupa. Kljub oni neotesanosti in kljub dejstvu, da je bila nečakinja moža. katerega je moral Blood smatrati svojim največjim sovražnikom, sta bila deležna Miss Bishop in lord vsega uvaževanja na krovu kapitana ladje. Vsak je dobil na razpolago svojo kabino. Smela sta se tudi prosto muditi v veliki kabini, kjer sta obedovala v družbi Pitta in \Vol-vt*rstona. ki ^ta bila skrajno dvorljiva. Kapitan Blood sam pa se jima je skrbno izogibal. Njegovo lordstvo je razmišjalo o vsem tem. Kakorhitro pa je lord izčrpal v*e vire svoje iznajdljivosti, je sklenil vprašati Miss Bishop za nadaljne informacije. Čakati je moral seveda, dokler nista Pitt in Wolverstone odšla. Ko je drignil Pitt, da sledi Wolverstonu, ki je že odšel, ga je zadržala Miss Bishop z naslednjim vprašanjem: — Mr. Pitt, — ga je vprašala. — ali niste bili vi eden onih, ki so pobegnili z Barbadosa s kapitanom Bloodom? — Da. Tudi jaz sem bil eden izmed sužnjev vašega strica. Ali stc bili od onega ča>a naprej vedno s kapitanom Bloodom 7 - Vedno sem bil njegov krmar, gospodična. Ona je pokimala z glavo. Bila je zelo mirna. Njegovo lordstvo pa je opjiuilo. da je bila neobičajno bleda, kar seveda ni bilo čudno vsprieo tega. kar je doživela onega dne. Ali ste se ^iea. Cabusac je bil Levast>etirjev poročnik, dokler ni umrl. — Dokler ni umrl T — Levasseur. Bil je ubit pred dvemi leti na ne.kem otoku. Nastal je premor. Nato pa je vprašala Miss Bishop s še bolj mirnim glasom: — Kdo ga jc ubil t Pitt je hitro odgovoril. Nobent^a povoda ni imel, da bi ne storil tega. čeprav ga je že pričelo jeziti to zaslišavanje. — Kapitan Blood ga je ubil. — Zakaj T Pitt se je obotavljal..To ni bila povest za ušesa deklice. — Skregala sta se, — je rekel na kratko. — Ali sta se skregala radi neke... ženske — ga je zasledovala Miss Bishop brez usmiljenja. — Lahko rečemo tudi tako. — Kako se je pisala ta ženska T Pitt je namršil obrvi, a kljub temu jc odgovoril: — Mis d'Ogeron. Bila je hčerka governerja s Tortuge. Pobegnila je > tem lopovom Cevasseurjem in . . . Peter je oprostil iz njegovih umazanih krempljev. Bil je umazan, podel lopov ter zaslužil. kar mu je poklonil Peter Blood. — Vidim. In kapitan Blood se vendar ni poročil z njo? — Ne še. — se je smejal Pitt, ki je vedel, kako brez podlage so govorice, krožeče na Tortu^i, da je gospodična d'Ogeron bodoča žena kapitana Blooda, Miss Bishop je molče prikimala in Jeremija Pitt se je obrnil, da odide, zadovoljen, da je tega izpraševanja konec. Pri vratih, pa *e je obrnil ter rekel: — Mogoče vam bo v tolažbo izvedeti, da je kapitan izpremenil našo smer vam v prid. Njegov namen je spravito vaju na breg na obali Jama ice. tako blizu Port Rova la kot si drznemo iti. Če bo ta veter vzdržal, boste kmalu zopet doma, gospodična. — Zelo uljuduo od njega. — je rekel lord Julan. ko je videl, da noče Mi« Bishop ničesar odgovoriti. Sedela je ter mrko zrla v praznino. — Da, to je res. — je rekel Pitt. — Prevzel je riziko kot bi ga malokdo na njegovem mestu. Seveda, on je vedno tak. (Dalje prihodajK.) Božič se približuje. Še je da Vaši v domovini dobijo denarno darilo koje ste jim namenili poslati, da se Vas na Sveti dan hvaležnih src spominjajo. Pošiljatve se kopičijo in tudi pošte so preobložene z delom, zato Vam priporočamo, da nam Vaše naročilo čimprej pošljete. Kajti, kdor prej pride, ta prej melje. Z našimi cenami in postrežbo boste gotovo zadovoljni FRANK SAKSFR STATE BARK 12 brlfutfl SL, Ntv York < JADRANSKITbANKE :- Rojaki, izrežite ta oglas! N A R O Č L O SLOVENtC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New Vork Priloženo dobite 50 centov, za katere ml poillite »lavni roman Berte pl. Suttnerjeve "STRAHOTE VOJNE". (Doli z oroijem). Ime Naslov Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima „ vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračun jeno, kakor tudi m Izračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : Hew York Slovenski vojni oškodovanci morajo plačevati iz lastnega Šepa uradnike na goriški sodniji. ' Obnova Gori«ke?' javlja: Kakor ho marsikateremu znano, je ustanovila Zveza slovenskih županstev meseca maja 1020 tevaj za [eeiiilee vojnih škod <*?dnega okraja goriškega, in sicer predvsem i vtled tega, da obvaruje vojne o-škofiovanee, ki so bili že tako hudo U*peni, pred izkoriščevanjem iu izseka van jem gotovih elementov, ki bi se radi redili iz naše krivi. Drugi plemeniti namen je b/L , p-»p»-iii sestavo cenitev vojnih l>k«id, da pride oškodovanec čim-i»reje do svoje zaloftite odškodnine. I*>peh tega tečaja je bil ve!i-(kauski. Takoj po dokončanem t-»-' čaju je kar deževalo dovršenih cenitev na sodni jo, ki bi imt-la, ka-; ivor pn-je omenjeno, nalog, da ee-jmtve pregleda in uda po ver jew Ipiepise. K. r je pa bilo cenitev o-gromno, uradništva pa tako pičlo število, da se je zamog-lo reševati le po par cenitev, so se sledn je take nagrmadile, da so jih i>ile pol ne omare in mize. Uradniki «0 tožili pri svojih višjih, naj se jim dodeli par pomožnih moči. ker sami ue roorcjo delati za štiri iu spotoma še .sprejemati stranke; ali kakor je bile videti, so naletele te umestne pritožbe na gluha ušesa. Mogoče delamo tudi višjim v tem ojeiru krivico, ker so najhrže do-bili od najvišjih mest nalog, šte-diti z denarjem, ker je isti zelo potreben a vzdrževanje raznih ponesrečenih konferenc. In tako so spale cenitve po omarah in mizah! ranke so pa romale dan za dnem v dotieui urad ter stokale in prosile, naj sc vendar rešijo njihove listine, ki jih radi izplačila vojne odškodnine nujno rabijo. Uradni Stvc je pač obljubilo, da se bodo 0 tudi goriški zasebni itiženjerji nastavili par nradiiic. V zapuščinskem oddelku, ki izdaja v zapuščinskih in varstvenih zadevah dedičem ali varuhom posebna pooblastila, nujno potrebna pri vlaganju prošenj za vojno odško*lni-jno, predujmov itd., so se pričenja-j le dogajati julija 1920 enake raz-in^re Da bi tudi tukaj ne nastal z.iMoj, ki bi imel za oškodovance težke posledice, so se oprijeli o-škod«'vanci tudi samopomoči ter so nastavili iz lastnih žepov nekaj moči. Za to plemenito nujno po-tifbno akcijo je imela Zveza slov. županstev nad 20.000 lir stroškov, ki so le delno kriti od prispevkov županstev in raznih zadrug vojuiL oŠUodc vancev. Neprite zneske je Zveza dolžua zasebnikom oziroma denarnim zavodom, ki so priskočili s posojilom na pomoč. Uradnike jc pač bilo treba plačati, ker tudi oni ne žive od zraka. Na ta način se ni Drihraaiilo vojnim o-škodovancem le obilo poti iu mno-l*c sitnosti, temveč,tudi sto in sto tisočakov, ki bi drugače ležali v listnicah mračnih eksistenc. Naše ljudstvo je prav gotovo iz srca hvaležno gospodom, ki so organi-Izirali to samrpomoe in jim poma-jgali priti do hitrejše vojne odškodnine, ki je pač le delna z ozi-rom 11a izgubo svoje, s trdim delom i:i trudom priborjene imovine. Pribiti pa moramo pred vso javnostjo, da je škandal vseh škandalov, da morajo zasebniki nastarv-ljati in plačevati iz'zasebnih žepov uradništvo na sodniji, ako hočejo, da se njihove zadeve »pravijo naprej. To more pač biti le tarn mogoče. ker državne oblasti nimajo nikalfega smisla za ljudske potrebe, posebno pa za potrebe naših vojnih oškodovancev.- Poslance pa prosimo, naj tudi ta slučaj primerno naslikajo v državnem zhorfi da bodo ti tam videli; da niso naše pritožbe iz trte zvite. j Naše Primorje v oblasti fašistov. Iz Trsta se poroča: Dne 2S okt j zjutraj se močni fašistovski od-jdelki s poslancem Giunto na čelu zasedli poslopje prefektnre. Orožniki so se nekoliko ustavljali potem pa popustili. Do apopada ni prišlo. Posl. Oiunta, ki je povelj nik faši«tovskih čet v Julijski Benečiji, jc šel nato k prefektu Cri-*po-MoneadL Jyklonil, zalit e vi fašistov, da zase«jo anrav-nc nrade, in javil posl; Oiiuiti v navzočnosti zbornega poveljnika generala Sanne, da je vsa oblast že ponoči prešla v roke vojaške; oblasti. Fašisti so skupno z orožniki ostali na straži v prefektur-, nem poslopju. Dopoldne so lepa'-:i; naznanjali da je gen. Sanna pre-vzi«! vodstvo javnega reda. Tekom dopoldneva so fašisti zajedli tudi poštne, brzojavne in telefonske u-j rade. Mesto se je proti poldnevu odelo v zastave in ob 1. pop. je bil Veliki trg skoraj poln fašistov^kih čet in t.bčinstva. Tu je govoril pr»sl. Ciiunta: Kocka je padla in nazaj ne gr*1 več. Treba pa je, da se ta revolucija v Julijski Krajini izvrši mirno, ker se ne sme poza-> biti. da je na meji na Julijskih Alpah in do Dubrovnika zbranih S0| tis-"č jugoslov. vojakov. CZvižgi!^| 'Ne smemo pozabiti, da imamo trt1 jr dalmatinsko cono in na vra , tih Reke vprašanje, ki sc imenuje •Sušak in ki ju j| treba braniti za j v^aks. ceno." Poudarjal jt», da ima pofno oblast nad življenjem in-sunijt "111 poživljal je na red in, mir V vtiakem smislu je govoril! tudi po »i Banelli. Nato se je razvil po mestu velikanski obhod fa-šistovttkih čel in strokovnih organizacij, ki »o se pot »mi mirne, raz šle. Mir se ni nikjer kalil In ni prišlo do nikakršnih incidentov. Dopoldne >0 fašisti, kakor poročai večerni 'Piccolo", trgali :n zažigali po ulicah komunistični 4'La voratore" in "Edinost". Popoldanski listi so iz^j; tupatam pobeljeni. zlasti komunistiški t4Lavo-ratore", ker je vojaška oblast u-vedla preventivno cenzuro. Iz Istre se poroča, da so v vs-?L mestih in večjih krajih vz?li fašisti oblast v svoje roke. Iz Gorice poročajo, da so fašisti zasedli poštne, brzojavne in tele Ionske urade. Enako tudi v Vidmu, Palma novi, Tržičjt. Čedadu in drugih mestih. Iz Trsta 30 oktobra se poroča: Poveljstvo vzhodnih iegij faši-itovske milice jc izdalo ta-le raz j; las: "Kašistovsko vojaško po veljstvo v Julijski Itenečiji opo zarja banke in trgovske kroge, naj za čas, dokler se ne uveljavijo normalne razmere, ne podvzamejo nobene neopravičene denarne ope-1 racije, ki bi mogle škodovati naši valuti. Kdor bo v tem oztru kršil j disciplino, katero zahteva te dne-, ve od ujega narodov dobrobit, bo i eksemplarično kaznovan.'* O položaju v Priniorju je dobilo "Jutro" sledeči dopis iz Trsta-Fašistovski prevratni val je objel { že vso Julijsko Krajino. Vse avtonomne oblasti so v rokah fašistov: tržaška prefektura, goriški in istrski deželni odbor. Naši bratje v Primorju so z ozirom na novi po-b-žai zavzeli takoj jasno .tališče: kakor so lojalno priznali izvršeno anck.oijo, tako priznavajo tudi novi položaj. Zahtevajo pa od nove vlade strogo pravičnost iu postav-nost. da se morejo ohraniti in razvijati v mirnem in prijateljskem sodelovanju s sodežtlani italjan-ske narodnosti. V \*sej Julijski Krajini vlada popoln mir in red. Tudi v Trstu ni prišlo vos dan 30. okt. do nobenega incidenta. Samo zjutraj so fašisti zopet trgali in zažigali po ulicah komunistični "Lavoratore'' in "Edinost". Popoldne so zasedli delavsko zborni-ro in izve.sili državno zastavo, ne da bi prišlo do kakih spopadov. "Piccolo" je izšc-1 v nedeljo kljub zakonu o nedeljskem počitku. V (.ioriei so zasedli fašisti z drugimi uradi vred tudi deležni odbor in je poveljnik goriških fašistov inž. lleiland izjavil deželnemu glavarju Pettariniju, da ostane dež. odbor suspendiran za nedoločen čas. Na zahtevo fašLstovskega poveljstva se jc 30. okt. pop. zglasila pri inž. Heilandu deputacija goriških Slovencev pod vodstvom posl. Šče-ka in nadučitelja Križmana, ki sta izjavila lojalnost Slovencev in prosila zaščite za slov. živclj v Primorju. ll^and je obljubil, da bodo fašisti respektirali pravice slovenskega elementa, nakar je deputacija odšla. Kako s? to fašisti predstavljajo; so najbolje pokazali v Postojni, kjer je moral ta-inošnji občinski odbor na njihovo zahteve odstopiti in je bil imenovan vladni komisar, kateremu je dodeljen sosvet, obstoječ iz treh Italjanov in dveh Slovencev. Izdali so povelje, da se takoj raz obesijo zastave; kdor ni takoj u-bogal, tega so prisilili. Na Reki se fašisti proglasili mobilizacijo legiji, nar je v in zasedli vso mejno črto napram Jugoslaviji. V gledališči« Feniee se je vršila povodom četrte obletnice proglasitve združenja Keke z Italije velika skupščina, l atere so s.* udeležili tudi za^top niki italjunske diplomacije, vojaških oblasti, občine in sedanje reške vlade. Glavni govornik dr. jilrossich je pozdravljal fašistcvski i prevrat v Italiji, zahteval razve-j i 1 javi jen je mirovne pogodbe in ! vseh konvencij z Jugoslavijo ter ; aneksi jo Keke s strani Italije. Po I zborovanju se je vršil obhod po ; iiie-stu. nakar je bila na Dantejevem trgu odkrita spominska plo-J jšča z besedilom proklamaeije z lne :0. okt. lf*18: s katero se je' ll.-ka pre«I 4. leH izrekla za zdru ! !že:i ie z Italijo. H) o'it. poj>. so fa-, zii'.'^ali l>*'liivs!;i dom na Ueki »ti polastili tioli občinske irpra-i ve Matuljah. Nameravali s«i za-j I sest i tudi Sušrik ir. zato čakal: 11:1 [ zado.vna ojačenja. Prisjieio p;! jo j-ani«; ^>00 in"žT d oči m jih je S00 j »i-itiivila redna vojska v Mfetnljah.! 'Zato s<» za enkrat opti^til; svojo 'nameni. V "Vedetti dTtalia** je * •••»javil nittnt 1 članek, v katerem • j:'atrjtije, da fašisti nikdar ne bo-, tlo pi Ia.—-lili v izpraznitev tretje Irone v Dalmaciji. Prazen sod, vreden ".00 lir. je hil ponoči ukra-d«-n Antonu Bernobiču. lastniku skladišča vina v uliei /Jel I^azza-retto v.-cehia št. 5 v Trstu. Usoda laških pastirjev. Od katerekoli strani se približa človek Rimu. v vsakem slučaju se mora voziti preko obsežnih .n osamljenih ozemelj, ki so znana kot Kampanja. Ta ozemlja se stezajo na vse strani kot morje ter obstajajo iz nizkih, valovitih gričev. Sempatam sc dviguje proti nebu kak starodavni stolp ali obok kakega velikega vodovoda, ki je zakladal starodavni cesarski Rim z vodo iz gora. To je ozemlje, po katerem so korakale rimske legi-j je in pozneje barbarske tolpe, ki so prihrule nad Rim. Sedaj pa je na Kampanji vse hitro in mirno. L.e majhni kosi zemlje krog na-|«laleč raztresenih farm so obdela-j : ni. Preko teh kosov pa se stezajo 1 ! obširni pašniki, kjer se pasejo ' i voli. bivoli, ovce in konji. Med temi živalmi jc ovca ona. ki se j najbolj oddalji od staje. Pase se ! tekom jeseni in zime v nižini, a spomladi odidejo črede ovac v j j griče, kjer je bolj hladno ter tra-I va bolj sveža. * i Kdor je šel kedaj preko Kam- j panje, je brez dvoma zapazil v senci kakega starodavnega stolpa 1 ali visoke pinije slikovito postavo pastirja v ovčjem kožuhu in velikim klobukom na glavi. Pogosto ga tudi lahko vidi človek opirajočega se na palico tako, da tvori trikot s palico in svojimi nogama. Na ta način počiva ter ob istem času tudi lahko nadzoruje svojo čredo. Ti pastirji vodijo kaj enostavno življenje, ki se je komaj moglo iz- X0 decam bra: SeydLUx. Breman. ,-r 21 dace m bra: Antonla. Cherbourg in Hamburg. J 23 decembra: J Ryndam. Boulogne. 22 decembra: Colombo. Genoa. 30 decembra: La. S&Tote. Havre: Olympic. Cherbourg. 2 januarja: Bereocvta. Cherbourg. ! 11 Januarja: Argentina. Trat. • decembra; i Torek. Bremen. Tuaca.nl*. Dubrovnik In Trat. • decembra: Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America. Genoa. 11 decembra: Rouaaillon. Havre. 12 decembra: - u Berengaria. Cherbourg. 13 decembra: Pari«. Havre. * 12 decembra: Majeetic. Cherbourg. 12 decembra: Mauritania. Cherbourg. V JUGOSLAVIJO v 9 dneh. Vsak terck ojplaje eJca iT.kik tcOimt. AQUITAN1A . . 45,647 ton MMJRETANIA . 30,704 ton BERENGARIA . 52,022 ton Razkošne kabine tretjega razreda z 2. 4. 6 posteljami. Krjjre obedmee. kadil-nije !n počivališča. Pokrit promenadnl krov. Isborna hrana. Domače udobnosti. Nobene sWrbi. Cileile kart indruKzh lruorrtiav ij vpruft*!-te a£vee ter zlije mleko naravnost v veliko posodo, visečo nad ognjem. Na ta način izdeluje dve vrsti i sira. radi katerih slovi Kampanja. namreč "pecorino" in 4*ri-cotta." Življenje pastirja v Kampanji je skrajno samotno, kajti poteče mu brez vsake človeške družbe, z izjemo par sosednih pastirjev, s katerimi se sestane.