Vottntna plačana v gotovini.
IOS kr.t
tfcfliala dvakrat tedensko, bi sicer tih ko sredo in vsako soboto. Uredništvo hi eprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, teleion 2326. Podružnice: Ljubljana VTfl, Zadružni dom.— Celje,- Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče n* sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Posamezna Steviikailiž^fttn.
ijiiiira/,
;cliq£>J sj »z hs.:< , ,•	'•	s«*b ' T	s»r'.*• ir'ffiiao* sjnKjivsadO
Ih'sinžljo ▼ tHjšrpdovanje^ in socijalne naniene delavstva ter nameščencev, 'stanc vsaka beseda & p^ral' — Malih oglasov .trur.v^kčga’ značaja, jtanc: beseda Din 1.—. V oglasnem defu stane petitna enosiolpiia' vrsta
f	'	’	'
Din 1.5,0. — Pri večjem Številu objav popust.,— Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 11.», za Inozemstvo mesečno Din IS.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 56.
Sobota, 15. Julija 1933.
Leto VIII.
Londonska konferenca reSena.
Na londonski gospodarski konferenci so se sprli pristaši zlate valute in deflacisti. Te vodijo Zedinjene države. Končno so se zedinili na francoski predlog, da se valutama vprašanja odgode, dokler ne bodo rešena druga vprašanja. Komisije sedaj nadaljujejo svoje delo.
Za delavstvo je najvažnejša gospodarsko komisija, ki bo razprav-pravljala o javnih delih v deželah z največjo nezaposlenostjo. V tej komisiji bo sodelovala tudi delegacija Mednarodnega urada dela, ki jo vodi s. Jauhaux in bo predložila komisiji obširen materija! z obširnim načrtom. kako naj se to vprašanje skuša rešiti v omiljenjem nezaposlenosti. Sovjetska ruska delegacija pa bo zagovarjala Litvinov gospodarski nenapadalni pakt ter podala smernice, kako naj bi se povečala izmenjava blaga med posameznimi deželami.
Svetovna gospodarska konferenca v Londonu
bo odgodena do jeseni. Londonska gospodarska konferenca je zopet pokazala, kako nesposoben ;e kapitalizem za ureditev gospodarstva. Kaos sebični teženj ne dopušča konkretnega sporazuma.
KakSna naj bo po* dunavska pogodba
Podunavska pogodba naj bi urejevala odnose med Ogrsko in Avstrijo na eni strani ter Malo antanto in nje zaveznicami na drugi sLani. Pogodba naj bi se sklenila po načelih, ki jo skleneta Francija in Italija.
Po tem načrtu pogodbe bi morale te države progresivno medsebojne carine zboljšati, ugodnostne pogodbe naj bi se opustile ter omejil stik le z drugimi državami, odstranile naj bi se devizne omejitve, opustili bi se kontingenti in izvršili bi se sklepi v Stresi glede olajšanja agrarnih kreditov.
O tem razpravljata predvsem Italija in Francija deloma sporazumno s prizadetimi državami.
Gospodarjka politika lakote.
Sporazumeli so se, da se zmanjša svetovni žitni pridelek.
Med žitnimi magnati štirih največjih držav pridelovalk žita, to je Kanade, Avstralije, Zjedinjenih držav ameriških in Argentinije (Rusija za nje menda ne obstoji), se je baje dosegel sporazum v tem smislu, da se površina zemlje, posejane z žitom, zmanjša, da bi se na ta način preprečil padec žitnih cen.
Mednarodna Sitna politika *• sopet giblje.
Še pred par tedni je svetovno časopisje vsevprek poročalo, da je žitna letina povsod zelo ugodna in se pričakuje obila žetev. Žitni farmarji so zato hiteli, da čimprej prodajo svoj pridelek, še ko je bil na njivi,
.er so se bali, da bodo vsled dobre *e*ve pozneje cene padle. Radi veli-*e ponudbe so cene v resnici začele Padati in žitni veleprekupčevalci so se poceni založili. Sedaj pa, ko je j-ito pokupljeno in je žetev v Ameri-1 in. Avstraliji opravljena, so se pa naen rat, kakor vsako leto, pojavile L ,SVe. °vnem časopisju vesti, da je bila žetev vseskozi izredno slaba. Posledica tega je, da cene žitu zopet
Komisijonelni ogled v revirjih
Vendar je prišlo do izpolnitve zahteve Zveze rudarjev in II. skupine rudarske zadruge, da oblastva na licu mesta ugotove dejanski stan bede, ki obstoja danes med rudarskim delavstvom Trboveljske premogokopne družbe.
Dne 10. julija je namreč prišla v revirje komisija, obstoječa iz zastopnikov ministrstva za socijalno politiko, banovine, rudarske oblasti, sreskega načelnika in zastopnika Delavske zbornice, z nalogo, da na licu mesta ugotovi dejanski položaj in potem poda svoje poročilo. Ne delamo si iluzij, da bo s to komisijo kai pomagano prizadetim rudarjem. Ali dve dobre strani pa lahko ima ta komisijonelni ogled in sicer: prvič, da se bodo zastopniki oblasti sami osebno prepričali o strašni lakoti, ki vlada med rudarskim delavstvom, da v bodoče ne bodo verjeli denuncijacijam, češ, da se beda rudarjev pretirava in drugič pa, da bodo mogli z vso svojo avtoriteto povedati navzgor, da je beda v revirjih dosegla višek in da se bodo morala najti tudi sredstva za odpo-moč.
Kaj |e komisija videla!
Da je v Zagorju in okolici 924 brezposelnih z 898 svojci. Vsi ti brezposelni, po večini rudarji, se preživljajo edino s tem, kar dobe na občini v obliki par kilogramov koruznega zdroba ali moke mesečno in pa s tem, kar si priberačijo po hribih med kmeti.
Nad 9 let sem delal pri družbi in maja meseca sem bil reduciran. Imam že štiri otroke in žena mi je nocoj rodila še petega, a nimamo prav ničesar v shrambi.
Vsa naia prehrana Je milo-Ulna dobrih ljudi.
Tako se je glasila izpoved brezposelnega rudarja. Pred komisijo so došli začasni upokojenci v starosti 30 do 40 let. Trinajst let sem delal pri družbi, reduciran sem bil; radi splošne onemoglosti sem začasno upokojen in dobivam mesečno pokojnino 263 dinarjev, od tega pa nas mora živeti 8 oseb. Kako naj živimo? Žalostni in pretresljivi so bili ti prizori; vendar najtežji pa je bil, ko so prišle pred komisijo matere-žene še zaposlenih rudarjev. Gospodje pomagajte, dajte nam živež ali pa našim možem delo;
•• 8. 10, da celo 12 otrok imamo, pa Jim nimamo nl-žesar za pod zobe dali.
Kako to mater boli! Naši možje tako malo zaslužijo! Na zadnjem plačilnem dnevu, ko je bil odtegljaj, mi je ostalo samo 60 dinarjev za prehrano desetih ljudi za 14 dni. Otroci naši ne vedo več kaj je kruh;
mleko in sladkor so izginili iz naših kuhinj. Danes smo desetega v mesecu in nimamo niti peščice koruznega zdroba za v lonec in še le petnajstega bomo lahko kaj dobile. Kaj bomo do takrat kuhale? Gospodje pomagajte! To je bila ena sama žalostna prošnja objokanih in od bede popolnoma izmučenih delavskih žen.
Opoldne je šel del komisije nepričakovano v razna rudarska stanovanja, da vidi kaj ti ljudje za kosilo uživajo.
Redek molnik iz koruznega zdroba, s Črno iitno kavo brez sladkorja in solata brez vsakega olja, to Je bilo kosilo.
S to hrano naj potem mati doji svojeiga dojenčka, s to hrano se naj potem otrok razvija in raste, s to hrano naj potem družinski poglavar-mož gre na šiht, da koplje premog, dviga težko oporno lesovje, in dviga storitev vedno višje, zato da dividende delničarjem rastejo!?
To je videla komisija. Videla je komisija in videla bo naša javnost slike okostenjakov nedolžnih otrok in izčrpanih mater, kot posledice tega strašnega gorja, katero se je že tem nedolžnim črvičkom zajedlo v kri in mozeg, že takorekoč na materinih prsih in katere bodo nosili v sebi skozi celo svoje življenje. Da, to so posledice krivičnosti gospodarskega reda današnje družbe. To so posledice humanosti in visoko hvalisane civilizacije 20. stoletja.
Isto sliko je dobila komisija tudi
v	Trbovljah in Hrastniku in istotako bo dobila povsod, kamor koli bo šla, pa četudi gre na rudnik Velenje ali pa na Leše.
Zveza rudarjev Jugoslavije
je v sporazumu z II. skupino rudarske zadruge stavila komisiji sledeče predloge:
1. Za brezposelne se naj nujno preskrbe zasilna dela, da se jim s tem omogoči samostojno preživljanje. Dokler pa to ni mogoče izvesti, se pa naj nemudoma preskrbe živila za njih preživljanje, da ne bodo trpeli lakote.
2. Primanjkljaji na zaslužku rudarjev, ki vsled praznovanja šihtov ne dosežejo potrebnega eksistenčnega minimuma, se naj krijejo iz državne pomoči v obliki živil.
3. Za ubožne otroke v starosti od 6 do 16 let se naj ustanovi pomožna kuhinja.
4. Trboveljska premogokopna družba naj sedaj izdani odlok v pogledu razporeda zaposlitve za časa praznovanja strogo upošteva.
5. Trboveljska premogokopna družba naj ne deložira svojih redu-cirancev, dokler si ne morejo preskrbeti stanovanj drugod.
Bolgariji vzhodni pakt ne dfši.
Bolgarsko oficiozno glasilo »Zna-nie« pravi v članku o vzodnem paktu, da ga Bolgarija ne more podpisati,
naraščajo in ga bodo magnati, ki so ga poceni kupili lahko drago prodajali. Ta pojav opažamo vsako leto in mednarodni svet to mirno gleda, medtem ko milijoni ginejo gladu.
ker skriva v definiciji napadalca klice nevarnosti za mir. Pakt lahko ve-lia, lahko se pa obrne tudi proti Bolgariji.
Bolgarija dokazuje se tem, Ja ne namerava urediti svojih političnih razmer in roparskih izpadov v tuja ozemlja.
Luka Pavičevič:
Formiranje politiinih strank.
Ali bodo socialisti obnovili svojo stranko? — Kakšna bo morala biti socialistična stranka. — Prvi pogoji za socialistično delovanje.
1.	Obnavljanje političnega delovanja.
Po 6. januarju 1929 so bile ukinjene vse politične stranke v naši države. Od takrat pa do danes so bile izvršene v državi mnoge reforme tako v upravni in sodni, kakor tudi v splošni politični zakonodaji. Poprejšnji naziv države je bil izme-njen; država Srbov, Hrvatov in Slovencev se sedaj imenuje Jugoslavija, katero ime označuje edinstvo *treh plemen enega in istega naroda, To ime smo mi socialisti v zedinjeni državi prvi počeli sugerirati in popularizirati, ker smo svem našim organizacijam takoj po svetovni vojni dali jugoslovanski pridevek. Tako se je med drugim imenovala: Socialistična stranka Jugoslavije, Glavna delavska zveza Jugoslavije, Zveza kovinarjev Jugoslavije, Zveza gradbenih delavcev Jugoslavije itd.
Z ukinjenjem ustave v naši drža-
vi	— kar bo mogla zgodovina najboljše pojasniti in mogoče tudi opravičiti — so bile ukinjene tudi vse politične stranke, med temi tudi socialistična. S tem je prenehalo pri nas vsako politično strankarsko življenje. Četudi so stranke kot take formalno ukinjene, so pa vendar ostale tendence politično strankarskega o-predeljenja. One so živele dalje v ljudeh, v grupah, da ne rečem v razredih in nastalo je neko pregrupira-nje poedinih prejšnjih strankarskih formacij. Z uveljavljenjem nove u-stave, pred nekako dvemi leti, je bila tudi formalno priznana pravica ustanavljanja političnih strank z eno edino omejitvijo: da stranke ne smejo biti plemenske, pokrajinske ali verske, ampak splošno ljudskega značaja, jugoslovanske. Na ta način so bile ustanovljenje nove stranke: Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija in Jugoslovanska narodna stranka. Že dalje časa pa se ustanavlja tudi Jugoslovanska radikalna socialistična stranka. Njeni ustanovitelji, dr. Dragotin Smiljanič, zdravnik in Pavel Todorovič, advokat, sta svojim prijataljem v privatnih dopisih sporočila razloge in glavne točke programa bodoče stranke. Četudi ta stranka formalno še ni ustanovljena, je pa vendar verjetno, sodeč po resnosti ljudi, ki vodijo pripravljalna dela, da ne bodo obstali na pol poti. Tako moremo torej reči, da imamo že tri buržoazne kapitalistične stranke. Ali in kdaj ter kako spremenjene se bodo obnovile prejšnje stranke, kakor: radikalna, demokratska in druge, bomo še le videli. Toda po trdovratnem zadržanju poznanih prvakov teh strank sodeč — ker ne pristopajo k novim strankam — se vsesplošno misli, da oni samo čakajo boljših pogojev, pa da bodo svoje stranke tudi javno obnovili. Pa tudi neglede na to, smemo po vsem tem kar danes obstoji, zaključiti, da je politično strankarsiko življenje v Jugoslaviji že obnovljeno.
To dejstvo, kakor tudi objektivno vpoštevanje interesov delavskega razreda v Jugoslaviji, je dalo pobudo tudi našima sodrugoma Josipu Pe-tejanu in dr. Živko Topaloviču, da sta postavila javnosti, kakor tudi svojim strankinim prijateljem vprašanje
obnovitve socialistične stranke v naši državi.
Tudi to je prav in to tembolje, ker sta ss. Petejan in Topalovič načela to vprašanje o pravem času.
2.	Obnavljanje socialistične stranke v Jugoslaviji.
Stara je želja vseh socialistov na celem svetu, da imajo tudi svojo lastno stranko. Ker samo stranke so tiste organizatorične formacije, v katerih se grupirajo vsi ljudje raznih položajev in poklicev, ki pa imajo enotno usmerjeno ideologijo. Socialistične stranke so v svoji osnovi delavske stranke, ali bolje rečeno, politične formacije delavskega razreda. Vendar to ne more ovirati nikogar, pa naj pripada kateremu koli družabnemu redu, ali zavzema kakor-šenkoli položaj, da ne bi pristopil v socialistično stranko in v njej aktivno deloval za njene ideale.
Kaj pa so ideali socialistične stranke? Današnjo družbo, ki je osnovana na privatnem bogastvu, v kate-fem se vrši izkoriščanje razreda po razredu, mora nadomestiti nova družba, v kateri bodo vsa družabna dobra skupna last; treba jo je zamenjati z družbo, v kateri ne bo izkoriščevalcev, niti izkoriščanih, z družbo v kateri ne bo brezposelnih, ne presitih, ker so bogati, ne gladnih, ker so nezaposleni in siromašni; treba jo bo zamenjati z družbo, v kateri bodo vsi njeni člani, ki delajo v korist družbe, dobili iz družbene skupnosti vse kar je za moralno in za družbo koristno življenje vsakega posameznika potrebno. Z eno besedo:	današnji kapitalistični družabni
red je treba zamenjati s socialističnimi To so ideali socializma in vsake prave socialistične stranke.
Za te ideale, ki so končni cilj socializma, se bore vse prave razredne delavske stranke socialistov celega sveta. Zanje $e mora boriti tudi socialistična stranka v Jugoslaviji. Kakor sem že poprej omenil, da mora biti delavski razred osnovni temelj, jedro, iz katerega mora vsaka resnična socialistična stranka postajati, pa so vendar še poleg najemnih delavcev in nameščencev tudi pripadniki drugih slojev, ki imajo na socialističnem družabnem redu svoj interes. Leti bi modi ne samo bolje plasirati svoje osebne intelektualne in moralne sposobnosti, ampak bi v taki družbi mogli tudi bolje uživati plodove svojih sposobnosti. Tu pridejo v poštev ne samo vsi mali posestniki, ki se danes težko bore za svoj gospodarski in moralni obstoj in ki v mnogih slučajih trpe vsled posledic revščine, kot najemni delavci, ampak tudi mnogi in mnogi intelektualni delavci, katerih intelekt je dandanes samo predmet in to predmet, katerega vrednost se svojevoljno ocenjuje in sebično plačuje. Baš zato, ker tudi drugi družabni krogi vidijo svoj interes v bodočem socialističnem družabnem redu, in ker vedo, da gospodarski razvoj kapitalizma nujno vodi k nastanku nove družbe, v kateri bo vladala pravica in skupnost, bodo mnogi, tudi iz teh vrst pripadali socialistični stranki.
V Jugoslaviji žive kapitalisti in delavski razred. V njej imamo socialno in ideološko si blizu stoječe elemente, zato je v Jugoslaviji tudi mesta za socialistično stranko.
(Dalje prihodnjič.)
Steklo so mešali v delavsko jed.
V Moskvi je bilo izmed 12 obtožencev 5 od njih obsojenih na smrt. Zaposleni so bili v tovarni ter so v tovarniški delavski kuhinji od po-četka leta 1932 primešavali jedi zdrobljeno steklo, pesek, lase, žeblje itd. To je dognala preiskav je^i, ker je bilo vedno več pritožb. Organizirali so to ljudje, ki so bili prej kmetje pod vodstvom bivšega carskega častnika Oškina-Stepanova, ki je bil zaradi požiga že kaznovan z zaporom na deset let, pa je ušel iz ječe._____________________________
Narodna skupščina. Narodna skupščina v Beogradu se sestane dne 24. t. m. na kratko zasedanje.
Strah ameriikeaa kapitalizma.
V	kapitalističnih vrstah Amerike je zavladal velik strah zaradi posledic politike novega predsednika Roosevelta. Severna Amerika je bila dežela, v kateri se je kapitalizem popolnoma svobodrio razvijal. Tega raz-vitka ni ovirala nikakršna fevdalna 2'iodovina ali stari razredi. Istotako se kapitalizem v Ameriki ni bal delavcev, ki so se omejevali v glavnem le na miroljubno strokovno gibanje. Velik razvitek industrije je omogočal relativno visoke mezde. Revolucionarnih gibanj med severoamerikan-skim delavstvom ni bilo. V tem novem svetu je mogel tedaj kapitalizem nemoteno razvijati vse svoje posebnosti.
Bogastva so ogromno grupirana, vsa industrija je v veliki meri podrejena oblasti kartelov in v lasti velikih bank. Prav zaradi tega, ker je bil kapitalizem popolnoma neodvisen, delavstvo pa brez vsakršne zavarovalne ustanove, je delavstvo zadela kriza hujše kakor kjerkoli na svetu. Število nezaposlenjh je tam prekoračilo 13 milijonov. Delavci in nameščenci so potrošili vse svoje prihranke ter zapadli v strašno bedo, obenem je pa ogromno število podjetij propadlo. Velekmetijstvo, ki dela izključno z dovršenimi in dragimi stroji, se ie zbalo grozečega popolnega propada. Cene produktov kmetijskega gospodarstva so tako padle, da na odplačevanja dolgov ni bilo več misliti. V tem stanju propadanja je bil izvoljen z veliko večino novi predsednik republike kot znak protesta proti bivšemu predsedniku, ki je bil velik kapitalistični magnat.
Ko so stvari v gospodarstvu dozorele, so se jele pojavljati socialistične rešitve kot edina možnost in so se jim jeli pridruževati ljudje, ki so sicer načelni nasprotniki socializma. V volitvah predsednika Roosevelta se je kandidat boril proti socialističnemu kandidatu. Sedaj pa je prisiljen, da vodi politiko, ki je za nmeriške kapitaliste pravi socializem. Roosevelt je opustil temeljni princip nedotakljivosti kapitalistične lastnine in svobode dela. Roosevelt je razglasil državno kontrolo nad celotnim gospodarstvom.
Vse panoge gospodarstva se morajo organizirati. Vsako podjetje mora imeti posebno dovoljenje, ki se mu da, če se podredi državni kontroli in spoštuje tarifne pogodbe. V vsaki industriji se mora izdelati kolektivna pogodba med organizacijo delavcev in organizacijo delodajalcev. Kolektivna pogodba bo vezana s posebnim odlokom, ki ga izda predsednik republike, in v katerem bodo določene minimalne plače in maksi-
malni delovni čas. Načelno določa, da delovni čas ne sme biti daljši kakor 40 ur tedensko, niti ne sme biti mezda nižja kakor 12 dolarjev na teden (okoli 700 dinarjev). Kolektivne pogodbe smejo torej določati samo še krajši delovni čas in višje mezde. Podjetje, ki bi kršilo kolektivno pogodbo, se mu odvzame dovoljenje za izvrševanje obrti.
Predsednikov program določa okoli 4 milijarde dolarjev (240 milijard dinarjev) za javna dela z namenom, da omili nezaposlenost.
V	svrho omiljenja dolgov, predvsem v poljedelstvu in zaradi zvišanja cen je predsednik pooblaščen, da zniža vrednost denarja za polovico. Toda ta ukrep zadeva tudi delavce in nameščence, ker s padanjem vrednosti denarja in skakanjem cen blaga padajo delavske mezde. Zato strokovne organizacije energično zahtevajo, ohranitev kupne moči mezde s tem, da se zvišajo sorazmerno z naraščanjem cen. V veljavi bo torej tudi določba o gibljivih mezdah, ki se bodo določevale z ozirom na gibanje cen blaga.
Strokovno gibanje v Ameriki sedaj ne zahteva samo uvedbo vseh vrst državnega zavarovanja, marveč tudi, da se bremena vseh teh zavarovanj naloži izključno državi, in glede delovnega časa zahteva ob popolni mezdi petdnevni delovni teden in po šest ur dnevnega dela.
Ta primer jasno dokazuje, da je za bodočnost socializma najvažnejša stvar razvoj gospodarstva. V nerazvitem gospodarstvu se socializem sploh ne da ustvarjati, toda v jako iazvitem kapitalističnem gospodarstvu bo mogoče naglo in lahko priti k socializmu. Naravno je, da si bo moral tudi amerikanski proletarijat sam ustvariti jasno socialistično na-ziranje, da ga bo v primernem trenutku mogel takoj neposredno uresničiti. Takozvanega maksimalnega programa tam že ni več, neki daljnji ideal, marveč je le ‘še predmet praktičnega dela. Tega se amerikaski kapitalisti dobro zavedajo, zato jih pa že sedaj obdaja velik strah. Vendar se usodi ne bodo mogli ogniti. Iz razvitega kapitalizma se pač ne more nič drugega razviti kakor socializem. Kapitalistična mašina se sčasom sama sebe zadavi. Zaradi monopola kapitalistične lastnine prenehajo stroji delati, milijone ljudi ostane brez dela, zavlada beda, propada ljudstvo in država. Tu ni drugega izhoda, kakor postopno uikinjenje monopola kapitalistične lastnine in postavitev proizvodnje pod kontrolo države.
(Po Rad. Nov., B.)
Doma In po svetu.
Dve sladkorni konferenci v Beogradu. Zadnjič smo poročali, kako drag je sladkor pri nas v primeri s ceno po drugih deželah. Sladkor se prideluje doma in par tisoč vagonov ga je v zalogi. Ena tovarna je zaslužila 53 odstotkov čistega dobička. Sladkorne tovarne gro^e kmetom, ki pridelujejo sladkorno repo, da repi znižajo kupno ceno, ki je že sedaj mnogo prenizka. Pridelovalci sladkorne repe so meli zaraditega v Beogradu konferenco. Istočasno so pa imeli tudi tvorničarji za sladkor konferenco, na kateri so sklenili, da poizkusijo ceno sladkorja dvigniti pri kilogramu še za dva dinarja.
Obletnica požara narodnega doma v Trstu. V torek, dne 13. julija 1920 so fašisti požgali tržaški narodni dom. Pri požaru je bilo mnogo oseb mrtvih. Fašisti so z revolverji v rokah zabranili gasiti požar.
Hinko Smrekar 50-letnik. Znani slikar, risar in grafik Hinko Smrekar je izpolnil te dni 50 let življenja. Smrekar delavstvu ni neznan: spominjamo se še na uspelo serijo revolucionarnih razglednic, ki jih je narisal ob prevratu in jih je leta 1919 izdala Socialna matica in na globoko občutne karikature Cankarja v nrvem koledarju Cankarjeve družbe. Nedosežen je Smrekar v karikaturi in satiri, v kateri hudomušno razgalja
borniranost naše družbe. Želimo mu še mnogo let.
Razstava del slavnega jugoslovanskega kiparja Ivana Meštrovica, ki
je bila v Pragi v belvederskem parku otvorjena 15. maja, bo te dni zaključena. Obiskalo jo je dosedaj že nad 40.000 obiskovalcev •
Dr. Ellenbogen Viljem — sedemdesetletnik. Dr. Viljem Ellenbogen, po poklicu zdravnik, spada gotovo med najpomembnejše delavce v avstrijski socialni demokraciji. Ellenbogen je Kil najožji sodelavec pokojnega dr. Viktorja Adlerja (tudi zdravnik) in prav ta dva imata v borbi za splošno in enako volilno pravico največ zaslug. Ellenbogen se je boril že kot mladenič za ljudske svoboščine z največjim idealizmom, ki ga je ohranil do danes. Njegovo in dr. Ad-lerjevo delo je v glavnem zbudilo v avstrijskem delavstvu politično zavest in izvojevalo svoboščine, ki jih ima danes delavstvo. Ellenbogen je bil vedno skromen človek. Odličnih političnih funkcij ni maral. Razvoj delavskega gibanja mu je bil v ponos. Obenem je bil Ellenbogen izvrsten govornik, ki je v parlamentu kakor tudi na shodih imponiral s svojimi logičnimi in retorično dovršenimi govori. Poleg tega je bil Ellenbolgen kot zdravnik velik človekoljub ter
Kdo je za2gal nemški parlament.
Ugotovitev mednarodne preiskovalne komisije.
Mednarodni preiskovalni odbor, ki pod predsedstvom profesorja Alberta Einsteina ob udeležbi haaške-ga mednarodnega sodnika Darzova (Zedinjene države) in angleškega tajnega svetnika Britta preiskuje, kako je nastal požar v nemškem državnem zboru, je zbral zadnje dni nov mate-rijal, iz katerega je razvidno, da je parlament zažgala skupina fašističnih napadalnih oddelkov, in sicer okoli 30 oseb. Iz Nemčije je pobegnil voditelj tega oddelka in je pod prisego izpovedal, da se je požara v nemškem parlamentu sam udeležil. Oddelek se je skril v predsedniških pisarnah. Na dano znamenje so fašisti po podzemeljskem zveznem rovu vdrli v parlament. V sejni dvorani so že prej nakupičili med klopmi gorljivi materijal, da je zaneteni ogenj takoj vzplamtel. Po hodnikih so bile fašistične straže, da ni požigalcev nihče motil pri njih delu. Ko se je v sejni dvorani požar razgorel, so napadalne čete zopet odšle po podzemnem hodniku. Prej so pa še zavlekli v poslopje bivšega komunista Van de Lubbeja, ga preskrbeli z dokumenti in ga pozneje dali aretirati kot požigalca. — Rezultat preiskave potrjuje torej prvotno javno mnenje, čeprav je bilo uradno zanikano.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinost!
ima tudi v tem oziru izredne zasluge. Dr. Ellenbogen je pred desetletji večkrat govoril na shodih in konferencah v Sloveniji. Zlasti se je udeleževal sodelovanja v železničarski organizaciji. — Pridružujemo se tudi mi s čestitkami našemu vzornemu sobojevniku.
Tudi Avstrija in Madžarska pristopita vzhodnoevropskemu sigur-nostnemu paktu? Na svojem povratku iz Pariza se bo sovjetski komisar za zunanjo politiko ustavil tudi na Dunaju, očividno z namenom, da tudi Avstrijo pridobi za pristop k vzhodnoevropskemu paktu, ki nudi odprta vrata vsem, ki se mu hočejo priključiti. Za Litvinovim namerva obiskati Dunaj tudi turški zunanji minister, Tewfik Ruždi Beg. Očividno pod doj-mom teh obiskov, je Dollfuss povabil na Dunaj madžarskega ministra zunanjih poslov Gombosa, ki je 9. julija tja prispel. Oficijelno se sičer na-glaša, da so povod Gombosevemu obisku samo reševanje gospodarskih vprašanj, vendar se izza kulis zamo-re zvedeti, da so tu tudi dalekosež-nejši politični momenti merodajni. Dunajski »Taig«, ki ima dobre zveze s praškimi oficijelnimi krogi, odkrito priznava, da je povod istočasnih obiskov tako visokih diplomatov na Dunaju ta, da se pritegne Avstrijo in Madžarsko v krog podpisnic vzhodnoevropskega pakta, kar bi korenito izpremenilo vse politično obiležje centralne Evrope in bi mnogo doprineslo k normalizaciji in osiguranju mednarodnega miru v Evropi.
Končno dobi Avstrija mednarodno posojilo 500 milijonov šilingoy, ki ji je bilo v Lausani obljubljeno. Porabila ga bo večinoma za odplačila kratkoročnih kreditov in za nabavo deviz.
Novo glasilo nemške socialnodemokratske emigracije je začelo izhajati v Slagelse na Danskem. Imenuje se »Neuer Vorwarts«, kakor ono, ki ga izdajajo v Karlovih varih na Češkem. Od tu se bo tajnim potom Drenašal v Nemčijo in tam razširjal. Emigracija ima v načrtu še ustanovitev več podobnih glasil z istim namenom v Švici, Alzaciji in drugod.
Nemška revolucija je končana, dopoveduje nemški minister za notranje posle, dr. Frick, svojim nezadovoljnim pristašem, ki nočejo priznati, da jim je sedaj že veliko bolje, kakor pod prejšnjim režimom. Minister ponovno roti svoje napadalce, naj nikar več ne vršijo samolastnih posegov v industrijska in druga pod-
LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE
• bodo posebno lepe. Med njimi bo tudi znamenita knjiga »Dialektični mate-rijalizem«.	—	Plačajte
članarino 20 Din že zdaj!
jeti a, in naj več ne postavljajo tja svojih komisarjev. Revolucija je sedaj nastopila pot evolucije in gradit-venega dela, ki mu samolastni posegi posameznih oddelkov le škodujejo. Razširjanje govoric, da revolucija še ni končana, ali da bo potrebna še druga revolucija, se bo smatralo za sabotažo in se bo najstrožje kaznova-
lo.	Že obstoječi komisarijati se imajo vsestransko proučiti v koliko so še -'jjotrebni, novi se pa ne smejo več pojavljati, izvzemši, da to stori državna vlada. Kdor bi na lastno pest posegel v kakršnekoli gospodarske ali upravne posle, se bo smatral kot prikrit pristaš marksizma in se bo kot s takim z njim postopalo. Kakor je videti, bi nacijonalni socijalisti sedaj radi zavrli gibanje, ki so ga sprožili. Ta posel pa je nevaren, lahko pridejo sami pod kolesa.
Ne morejo jih še zatreti. Zadnje dni zopet poročajo iz Nemčije o raznih akcijah proti komunistom. V Hamburgu so odkrili novo komunistično organizacijo s široko razpredenim propagandnim aparatom in tajno tiskarno. V Niirnbergu so komunisti ubili nekega Hitlerjevca. V berlinskem predmestju Britz so pri neki raciji v stanovanju nekega komunista našli veliko ročnih granat.
V	koloniji »Nova Moskva« so pri ta-mosnjih komunističnih in socialno-demokratičnih prebivalcih bile izvršene hišne preiskave, pri katerih se je našla velika množina propagandnih tiskovin in tudi orožja.
Katastrofalne poplave v Podkar-patski Rusiji. Iz Užkoroda poročajo, da je v občini Vykok porušilo naraslo ^Vodovje od 547 poslopij, kolikor jih šteje občina, 291 hiš in 182 gospodarskih poslopij. 2000 prebivalcev je brez strehe. Tudi v okraju Sevlhus je t. T^rtogo zgradb porušenih. Skupna ikoda, ki sta jo prizadjali zadnji dve Povodnji v Podkarpatski Rusiji, znaša 50 milijonov čehoslovaških kron.
Na Japonskem so odkrili terori-slično organizacijo »črnega zmaja«, ki si je nadela nalogo, pobiti vse japonske ministre.
Prekosaharska železnica bo predmet resnih razpravljanj na eni izmed prihodnjih sej francoskega parlamenta. Ta železnica naj bi omogočila neprekinjeno potovanje s francoske obale, severne Afrike v osrčje črnega kontinenta pri Segon ali Niamyu. Proračun za gradnjo predvideva približno tri miljarde frankov. Delalo bi 6 do 8 let najmanj 50.000 delavcev. Z gradnjo te železnice se soglašajo vse francoske stranke: gospodarstveniki, ker se bo z njo lahko izkoristilo 400.000 ton bombaža in drugih pro-"	k*	se pridelajo v osrednji
Afriki, vojni krogi, ker bodo lahko uporabili 20 milijonov črncev za bodočo »varnost« Francije in socijalisti, ker bodo v prihodnjih letih lahko ogromne mase brezposelnih našle zaposlitev. Če se še pozneje posreči uresničiti dolgotrajne sanje francoskih strategov in ekonomov (ki niso tehnično nemogoče) in zgraditi pod #braltarsko morsko ožino 30 km dolgi podmorski tunel, se bodo potniki lahko v Parizu vsedli v komfortni vagon in bodo lahko izstopili nekje v južni Afriki, ne da bi jim bilo treba presedati. — Italija pa te francoske načrte s skrbjo zasleduje, ker se boji, ! I? /rancoska podjetnost ne izpodrinila iz njenih afriških postojank.
Izum, ki ga kaže g. šteian Horvat, nezaposleni privatni uradinik iz Celja, ima ve-Wco praktično vrednost za vsako gospodi-nK>, za to se bo ta predmet našel s časom vsakem ognjišču. Vsaka gospodinja in ku-ariCa naj pomisli, kaka 'blagodat je ta iz-
knfc Zaka’’’ odsle' dal'e si 1><>do le še ene unance opekle roke in prste, ki tega ro-£a,a za premikanje vročih loncev in kase-^ na ognjišču ne 'bodo imele. Je to eno-ka«*™i r<>iai' s katerim primež lonec ali co	rOČ *a krcz skrbi povlečeš
ja k:	®°m ‘n l)a> ne da bi se poparil
I • j med premikanjem kaj polilo,
čajem	*	V‘Aino trt,n° Priiela z r0*
Ljubljana.
Izlet ».Prijatelja Prirode« na Be-gunščico. Podružnica »Prijatelja Prirode« v Ljubljani priredi za svoje člane in članice v nedeljo, 16. julija izlet na Begunščico. Zbirališče na glavnem kolodvoru v Ljubljani pred odhodom izletniškega vlaka na Gorenjsko. Peljemo se do Radovljice, povratek na Radovljico. Vožnja polovična. Vodja izleta s. Tone Prezelj. Vabljeni tudi nečlani! — Izletniški odsek.
Maribor.
Ne hodite iskat dela v Maribor!
Mestno načelstvo razglaša, da so netočna poročila listov, ki so razglasili, da bo tovarna Hutter rabila veliko število delavcev radi povečanja svojega obrata. Na podlagi teh poročil prihajajo v Maribor od vseh strani, celo iz najoddaljenejših krajev naše države, delavci (nekateri s svojimi družinami), da bi tukaj dobili zaslužek. Ker pa ne dobijo dela in so vsi brez sredstev, se obračajo radi najnujnejše pomoči za prehrano in prenočišče na socijalno - politični oddelek mestnega načelstva, ki je primoran, da jih odpravlja nazaj v njihove domovinske občine. Iz navedb vseh je razvidno, da bodo prišli v Maribor še drugi delavci, ker povsod prevladuje mnenje, da je v Mariboru dovolj dela na razpolago. Tvrdka Hutter bo rabila največ 200 mlajših delavk, da se izvežbajo v predilniški stroki.
, Sprejemale pa se bodo samo domačinke iz Maribora in morda iz najbližje okolice.
Tako se ne varuje občinska imo-vina. Na koncu Tomšičeve ulice stoji sredi Aleksandrove ceste občinski železni plug za paranje cestišča ob tlakovanju. Masiven železni stroj leži tam že tri mesece, izpostavljen vsakodnevnim nalivom in je začel že močno rjaveti. Vsak večer se prižiga na njem lučka, da se kako vozilo vanj ne zaleti, da se zdi kakor da predstavlja mariborski grob neznanega junaka. Če bi vsaj komu prišlo na misel, da bi ga s kako ponjavo pokril, dokler se ne bo zopet rabil.
Sigurne smrti v valovih Drave je minulo sredo rešil s. Karl Pečnik 14-letnega dijaka Adolfa Kaiserja, ki je hotel preplavati Dravo, je pa sredi reke omagal. Požrtvovalni sodrug Pečnik se je kopal na nasprotnem bregu Drave in ko je zaslišal klice na pomoč, je hitro plaval k potapljajočemu ter ga zadnji trenutek rešil sigurne smrti.
Izlet v Graz. Zadetkom septembra (2. in 3.) priredi' SK. »Svoboda« izlet v Graz, kjer bo nastopila proti tamošnjiim občinskim nastavljencem. Tega izleta se lahko u-deležijo tudi ostali sodrugi, ki hoaejo to priliko izkoristiti za ipotovanje v Gradec. Ker se bo potovalo z avtobusi in s skupnim ; potnim listom, bodo stroški m/nogo manjši kakor običajno. Prijavnina, potni list in vizum bodo znašali Din 48.—. Prijave se sprejmejo ,do 20. julija v društvenem tajništvu, Sodna ulica 9, II. nadstropje, kijer se dobijo tudi vse potrebne informacije.
Popis konj, vprežnih voz in biciklov od strani vojaike komisije mariborskega vojaškega okrožja se vrši dne 19. (za lastnike do črke M) in 20. (julija za ostale, vsakokrat od 15. do 19. ure in za zamudnike naslednji dam, ‘dne 21. juli/ja na ise>jmiškem prostoru mestne klavnice.
Delavci in nameščenci jedo —m«
v Javni kuhinji na Slomškovem trrfn
St. 6.
IUac tcAfa <z0- fusaatc, ku-v Upto/uti LiudsUt ti-skcttHC d. dSlomškov {&£ 6
O vojni.
Celje.
O vojni noče govoriti nihče več. Že nekaj let se to naglaša in kar naprej ponavlja.
Toda, dokler je v veljavi oni stari zakon, po katereim isti vzroki povzročajo in izzivajo iste posledice, ne smemo razpravljati o vojni kot o zgodovinski stvari, nego kot o današnjem ali bodočnostnem dogodku. V vsakem slučaju pa velja to pravilo za vzroke vojne.	Henri Barbusse.
še tudi teka večkrat semintja, a ne najde nik/er zaščite. Tisti, ki so imeli od njega karati, to je privatna trgovina, se ne brigajo zanj, ker to ni njih interes, v lastnih zadrugah pa si delavstvo ni ničesar ustvarilo vsled svoje nezavednosti. Leta 1919. je pristopilo k takratnemu konzumu 1600 članov. Če bi bili vsi, vkljub .protiagitaciji, vzdržali, kakšna močna ustanova in zaslomba celjskega delavstva bi lahko bila ustvarjena! Zato novo zadrugo in njeno vodstvo, ki nam jamči za solidnost in poštenost zadruge, toplo pozdravljamo in pravimo: Z združenimi močmi — naprej za dobrobit celjskega in vsega delavstva!
Trbovlje.
Z ozirom na govorice, da se tombola »Počitniškega doma« ne bo vršila v nedeljo, 16. t. m., ^poročamo sledeče:	Ker	smo dobili dovoljenje
od ministrstva že preje, se je nam dovolilo, da priredimo tombolo v nedeljo, 16. t. m. in se torej vrši nepreklicno ob 3. uri popoldne, na dvorišču Delavskega doma. Pred in po tomboli je koncert delavske godbe. Torej v nedeljo vsi na tombolo, da zgradimo čimpreje »Počitniški dom« na Mrzlici za našo deco.
Naši sodrugi so prevzeli ibivšo prodajalno Kodesa na Kralja Petra cesti 31 in obratuijeijo v novi zadrugi naprej. Kakor se je doslej pokazalo, je videti, 'da bo zadruga boljše uspevala kot prejšnja, ker si je že v tem kratkem času — od meseca maja — pridobila dosti novih odjemalcev. Celjsko delavstvo se pričenja polagoma zopet zavedati, da je zadružno gospodarstvo, ako gre v pravem tiru, zanj še najugodnejše. Zato smatra, da je posebno v teh hudih časih najbolj potrebno, da se oklene te edine svoje gosipo-darske ustanove in dela v nji vsporedno s strokovnimi organizacijami. Želimo, da bi ne bilo sodruga in sodružice, delavca in delavke, ki bi se ne priključila tej zadrugi. Celjani imamo v zadružništvu precej izkušenj, ki so nas izmodrile. Glavna napaka pri vsem prejšnjem delu je bila pač ta, d'a se delavstvo ni zavedalo, kam spada. Zato pa danes
Jesenice.
Akcija v pomoč brezposelnim trboveljskim rudarjem. Jeseničani se prav dobro zavedajo kako težko je njih rudarskim sotrpinom, ki gladujejo in stradajo v črni trboveljski kotlini. Prav zaradi tega je tudi akcija v pomoč trboveljskim rudarjem naletela na Jesenicah na tako razumevanje in tako velik odziv. Prvi, ki je začel z akcijo, je vbil — dasi se to povsod pozablja — Sa-V«z metaskih radnika, in z njim seveda tudi Zveza delavskih žena in deklet. Takoj se je videlo, dia jeseniški sodrugi razumejo »itua-cljo in doslej ije bilo treba naročiti bloke že trikrat. Poleg tega je Savez zastavil tudi ves svoj vpliv v jeseniški .Bratovski skladnici in dosegel, da se je ponovno ipoklonilo za brezposelne rudarje Din 10.000, kakor se je že pred nekaf meseci poklonilo Din 15.000. Ta dar, skupno Din 25.000 igre iz breaposelnega sklada, ki ga zbirajo kovinarji sami, in zasluži vse priznanje in posnemanje. Potem je začela akcijo že občina, ki ije ‘poklonila svoji akciji Din 2000, kovinarski pa še poleg tega Din 200 in budi druga društva* Kakor vse kaže, bodo trboveljski rudarji od svojih jeseniških sotrpinov doibili lepo pomoč kot znak delavske solidarnosti in videti je, da je akcija, ki jo ije začela Strokovna komisija in njej pridružene svobodne strokovne organizacije, uspela prav tako kakor v drugih kraijih izredno dobro t/udi na Jesenicah.
Kopališče na Jesenicah. Zgodovina jeseniškega javnega kopališča ije precej znana. Prvi načrt za ,javno letno kopališče je imela v letu 1927 napravljen in predviden naša Stavbena in gostilniška zadruga »Delavski dom« na Savi-Jesenicah za sedanjim »Delavskim domom«. Vendar ta načrt ni prišel do realizacije, ker ga ,je v glavnem spodbila jeseniška občina, češ, da bo (gradila lastno kopališče. Tako je ostalo samo pri spod-bitju zadružnega kopališča in pri obljubi, občina pa ni zgradila ničesar. Lani smo poročali, da bo zgradil tako 'kopališče privatnik g. Andrej Čuier, veletrgovec in 'bivši župan na Jesenicah, To javno kopališče zdaj stoji. Na zunaj kakor na znotraj je to kopališče lično in lepo, samo zdi se nam, da je večina Jeseničanov nad nijim razočarana. Ima dve bistveni hibi: vodi se me greje in ker se črpa iz Save ima toploto Save, v kolikor je ne ograje solnce. Zaradi tega je voda razmeroma mrzla in ie v zadnjih vročih dneh dosegla komaj 20° Celzija, kar je tudi za Jeseničane, dasi imajo mrzlo kri, precej hladno. Druga napaka pa je to, da voda ne bo niti najmanj tekla skozi kopališče, nego bo stala v kopaliišču po vseoibčih zatrdilih cel teden dni. Nam se to vidi malo predolgo, dasi je pri vstopu v kopališče preskrbljeno za vse naprave za čiščenie. tako kopel za noge kakor tudi ,prhe. Kljub vsemu pa voda ne bo mogla ostati teden dni snažna in kopališče — če ne rr*rei — bo vsaj v drugi polovici vsakega tedna vse prej kakor — ko-nališče. Povd'ariamo Se enkrat: kopališče ie lično fln lepo, samo ti dve 'bistveni napaki tfa za enkrat kvarita in sta innogo Jeseničanov razočarali. To "sporočamo kot jeseniški kronisti', zlasti omenjajoč, kako je zaradi nasprotovanja tfotovih krogov prišlo namesto do zadružnega kopališča do kopališča, ki je last enega samega človeka. O ostalih stvareh bomo o potrebi še poročali.
Proslava zodružnetfa dne na Jesenicah. Proslava zadružnega dne se vrši na Jesenicah v nedeljo, dne 23. julija t. 1. 7 zadružnim zborovanjem v dvorani Delavskega doma na Savi ob 10. uri dopoldne. To ziboro-varre se vr5; za vsa odlagališča jeseniškega rev»rm Splošne .Gospodarske in konzumne zadruge za Gorenisko, za Splošno hranilnico In frv«otilrn-lo 70 Jesenice in okolico r. z. z o. 7.. »n v»e strokovno in delavske ortfaniza-ci'e. Vse soproge vabimo, da se zborovanja udeleže v največjem številu.
m
Henko Henkel-Jeva soda za pranje in čiščenja je za namakanje porila n »obhodno potrebna. Henko raztopi umazanino ter Vam prihrani vso ostalo pred pran je. Pazite vedno na naziv in omot z znakom leva.
12. delavski teiaj — v Rogaški Slatini.
V nedeljo, dne 16. julija, priredi mariborska Strokovna komisija zopet socialni tečaj za delavstvo okrog Rogaške Slatine, ki bo ie dvanajsti socialni tečaj iz zadnjih mesecev, ne vštevši 'Maribora samega. Ti tečaji so se izkazali kot skrajno potrebni za oživljerije našega strokovnega pokreta, za utrditev strokovnih organizacij in delavskega časopisja.
Tečaj v Rogaški Slatini bo začel ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne »Takalce« in bodo predavali o socialni zakonodaji, strokovnih organizacijah in delavskem časopisju urednika Eržen Viktor in Jelen Adoll ter dr. Avg. Reisman.
Ob priliki tega tečaja bo prišlo iz Maribora tudi več drugih sodrugov, da obiščejo zavedno delavstvo med Rogaško Slatino in Rogatcem.
Medtem smo dobili že tudi iz več drugih krajev poročila, da ibi se vršili tudi tam socialni tečaji. Po možnosti bomo željam ustregli in prosimo, da nam sodrugi pravočasno sporočijo, kedaj in kje si želijo tečaje. Morajo pa- seve skrbeti, da bo udeležba delavstva polnoštevilna.
Ptuj.
S. Anton Podlaha — 60-letnik.
Dne 12. junija je tiho obhajal svoj 60. rojstni dan naš Antone, stari zadru-gar, strokovničar in borec za delavske pravice. Vrlemu sodrugu, možu kremenitega značaja, iskreno čestitamo in želimo, da bi poleg svoje nesebične in požrtvovalne družice dočakal še mnogo let!
Helena pri Črni.
Konec majniških večerov. Gospod J[. Sa-blatnik nas prosi, da naj priobčimo pojasnilo k notici, ki je izšla v našem listu pod gornjim naslovom. Pravi, da njegovo stanova-aje ni veliko in da so se majniške pobožnosti vršile samo v eni so4i, da torej on ni kriv pomianjkamja stanovanj in pa da morajo delavci stanovanja drago plačevati. Pobožnosti je vodila k njegova žena, ki ije pa samo ob zaključku, 31. maja, razdelila kekse med otroke. — (Ker nimamo nič proti temu, da se čuje tudi drugia plat zvona, smo gornje objavili; obenem ,pa 'priporočamo vsakomur, da zigornjo izjavo g. S. primenja z notico v št. 49. »Del. pol«, iz dne 21. junija. Op. ur.).
Če gre »Fiihrer« incognito v kino .. . Božanstveni Hitler je šel nekega dne brez spremstva in nepoznan v nek berlinski kino. Dvorana je bila skoraj prazna, par zaljubljenih parčkov je sedelo v temni loži in ducat križem kljukastih napadalcev je stalo na hodniku kot »varnostna« straža. Ko je med zvoki Horst-Wesel-himne pokazal tednik Ufe Hitlerjevo sliko, so vsi navzoči kakor na povelje vsta-
li,	samo Hitler je v svoji skromnosti obsedel. Tedaj pa ga je nekdo od zadaj dregnil v rebra in iz teme je zaslišal šepet: »Idiot, vstani vendar! Če te napadalci vidijo sedeti, te ubijejo! Se res ne izplača radi tega trapastega Adolfa!«
ALI SI ŽE ČIJAL
lepo povest Ivana Vuka: V Znamenju Halleyeve repatice? Piši m upravo »Delavca« v	Ljubljani,
poštni predal 290, da Ti jo pošljejo! / Broširana stane 16 Din. vezana pa 25 Din. Knjiga je zelo lepa.
Stran 4
A 'fjT.UO«! / 4- •' ‘DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 56.
“ priredi svojo I. tombolo v Trbovljah
16. julija ft. I. na dvoriiiu Delavskega doma
'G J f ■
■*S>W
Mihevc Nace: ■
Zlet v
iP^rai^li! Sanjo portali! Na vsak
naap j.® hotel, da bi Šla ž njim v hotel .Bristbl’, veš, da sem' se ga komaj otresla. Vse mogoče mi je obljubljal.«
»Oh, kaj ti pa more dati, ta siromak!? Saj niti pet milijonov ne premore!«
»Neglede na to! Pubi, saj veš. da sem samo tvoja,« reče Trudi in se mu privije.
Na dvorišče hotela tiho pridrsa elegantna limuzina, iz nje izstopi Oiftler z elegantno damo. Vida se ozre in zakliče: »Bravo! Oiftek je tu, vrnil se je.«
»Nisi odpotoval v Berlin?« ga vpraša Niedcringer.
»Ne, sestal sem se z Renejem, delegatom, saj ga poznate? Stopet-deset galonov fosfogena sem mu naprtil — dosti je dela za danes. Otroci. sedaj pa tisto presenečenje, ki
šem va‘m ga obljubil. Napravili borno izlet., Luf šiflo pa že povsod bili. predlagam, Ha napravimo zlet v.Pe-kel. Kaj pravite, ali ne bo zanimivo?«
»Hura! Bravo, Giftek — ajdmo v pekel izvrstna ideja, toda treba nam več okrepčila,« so kričali ysi vprek.
Po lepi vijugasti cesti, posuti s snežnobelim peskom, so se pripeljali do velikih železnih vrat. Nad vratmi se je vil iz dveh zlatih posod, tajin-stven zelenkast plamen. Niederinger izstopi in pritisne na velik diamant v vratih. Bliskoma se prikaže v žarki luči čudna postava, ki s piskajočim glasom vpraša, kaj želi.
»Prišli smo, da si ogledamo, kako je kaj pri vas tu doli, povzame besedo najpogumnejši Niederinger.
»Koga smem javiti,« vpraša čudak.
Vsi štirje sežejo v listnice in mu izroče vsak svojo vizitko, ki jih vratar odnese tajniku pekla, da jih prečita. Takoj ga je sama prijaznost in
z neštetimi pokloni.,vodi družbo po peklu.
Tajniku pekla so ae oči svetlikale enkrat agnjenoraeče, pa zeleno in zopet belo; s finimi maniranim in elegantnimi kretnjami je vodil družbo po peklu in jim razkazoval muke duš v peklu. Hodili so od oddelka do oddelka. V prvem oddelku so bile nad velikanskimi svinčenimi kasona-mi napete mreže. Na teh mrežah so počivale vse one duše marijinih družb, katere so grešile v svoji organizaciji. Od stropa je nanje kapljala žveplena kislina, ‘grozovito so se zvijale v bolečinah. Elza, Truda in Lili so z rokami zakrile obraze. V grozi so se jele tresti kakor šiba na vodi. V drugem oddelku so bili mali tatovi žemelj, srajc, čevljev in sličnih drobnarij. Tam je bila velika steklena soba, v kateri je mrgolelo na milijarde moskitov, ki so grešnike neprestano pikali in jim sesali kri.
»Grozno, kako tu ljudje trpe!« pravi Lili.
Vis'.1".	.	-..■■•ilU.'
Generalni ravnatelj Giftler se
skloni vmes in pripomni: *—~—
»Kaj' hočeš, dušica, nepošteni so bili, kakor one v prvem oddelku, ki niso ihorale spoštovale.«'
»Mene kar duši!« Niederinger jo potrepta po rami in ji veli:
»Saj taki angeli kakor si ti, ne pridejo tu sem!«
In šli so dalje. Videli strašne prizore, končno pa so prišli v neskončno dolgo kurilnico. Vsem se je zablišča-lo, in jim vid jemalo. Hudobci pa so plesali krog velikih kotlov po kurilnici in se smejali. Truda vpraša tajnika:
»Kdo pa pride tu sem?«
»Tu so pa sami nepokomeži, puntarji in slični,« ji hudobec prijazno odgovori.
»In tako morajo trpeti ti siromaki,« pristavi Lili.
»Saj to tudi zaslužijo, k temu jih nikdo ni silil,« pristavi Giftler. »Tako je!« pritrdi Jeftinovič vmes.
(Konec prihodnjič.)
ZAHVALA.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih preje* povodom težke izgube našega nad vse ljubljenega sina
MILANA MAJHENIČA
mahanlkarja,
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo
Posebno zahvalo smo dolžni I. delavskemu kolesarskemu društvu in njenim članom za spremstvo, kakor tudi društveni godbi in tajniku s. Perkotu za nagrobni govor, dalje pevskemu društvu .Zarja* za prednašane žalostinke tvrdki J. Gustinčič za podporo in končno vsem prijateljem in znancem ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Pobrežje pri Mariboru, dne 11. julija 1933.
talujoii starii, sestra in ostali sorodniki.
RAČUNSKI ZAKLJUČEK
Konzumnoga drultva za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani
s« poslovno lolo od 1. januarja 1932 do 20. docombra 1932.
Aktiva:
1. Gotovina .... 'Din 76.163.74
2. Blago......................Din	3,507.841.60
3. Dolžniki...................Din	3,239.670.86
4. Efekta in	naložbe	.	.	Din	48.656.17
5. Nepremičnine .	.	.	Din 3,179.624.05
6. Inventar	. . .	,	.	Din	608.563.55
7. Izguba	.....	Din	740.547.11
Din 11,401.067.08
Pasiva:
1. Deleža ....
2. Hranilne vloge . .
3. Dobavitelji . . .
4. Hipoteke.....................Din
5. Skladi:
Din 1,343.787.46 Din 5,634.212.67 Din 1,865.284.85 2,130.613.22
rezervni .... garanc. uslužbencev posmrtminski ,	.
Din
Din
Din
200.835.95
174.618.42
51.714.51
Din 11,401.067.08
Račun izgube in prebitka:
izguba:
1. Upravna	stroški	.	.	Din	511.022.57
2. Plače.................Dm	898.996.73
3. Socijalno	zavarovanje	Din	135.342.70
4. Najemnine . .	,	.	Din	95.274.—-
5. Davščine iin takse	.	.	Din	138.639.23
6. Obresti	.............Din	544.544.54
7. Od/pisi...............Din	38.179.02
8. Zavarovalnine .	.	.	Din	12.415.—
9. Razno ....	_._Din i 53.405.95
Din 2,427.819.74
prebitek:
1. iKosmati prebitek:
Ljubljana	....	Din	802.596.81
Maribor	....	Din	138.716.44
Prevalje	....	Din	686.876.30
2. Razno.....................Din	59.083.08
Iz'guba....................Din	740,547.11
Din 2,427.819.74
Izkaz članov: stanje 31. decembra 1931 pristopilo ... izstopilo....................................
stanje 20. decembra 1932
15.918 članov. 75	.
387	.
15.636 članov
NMte svoje prihranke v Štajerski hranilnici!
ZA DELAVNIKE
NA VASI IN V MESTU POTREBUJETE POCENI OBLEKO
Izgotovili smo takšno za vas. Oglejte si v naših prodajalnah
obleke SELO**
po Din 140 -, 150--, 160--,
za celo obleko. (Suknja, telovnik, hlače). Din 50*—, 55*—, 60’ , stanejo same hlače.
Javnosti postrežemo
z nizkimi cenami, dobrim bla gom in veliko izbiro.
v;
TIVARH OBLEKE
Štajerska hranilnica In posojilnica, r. z. z o. z. v Mariboru
vabi na
IV.REDNI OBČNI ZBOR
ki se vrši v soboto, dne 29 julija 1933 v Delavski zbornici v Mariboru Sodna ulica 9,11, ob 17. uri s sledečim dnevnim redom:
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. ’
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev letnega zaključka za 1. 1932.
5. Volitev novega načelstva.
6. Razno.	NaCalatvo.
-DRAVA
zavarovalnica Maribor,zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte. Sprejemamo zastopnike.
PRISTOPAJTE K ZADRUGI
91
DELAVSKI DOM
Maribor, Frankopanova uHca 1.
i«
Godba I. Delav. kolesarskega osrednjega društva za Dravsko banovino v Mariboru.
VABILO NA
USTANOVNO VESELICO
katera se vrši dne 16. julija 1933 pri Relbenschuhu na Pobrežju. — Začetek ob 15. url. Vstop prost. — Spored: Ples, šaljiva pošta, zvonec sreče itd. — Sodeluje tudi lastni šramel.oikester.
Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih še manjkajočih instrumentov, vljudno prosimo za obilen ob sk. Odbor. — V slučaju neugodnega vremena se vrši prireditev naslednjo nedeljo, dne 23. julija 1933.
Tjaka; Lfadaka tiakarsa, J. d. v Maribora, predstavita!) Josip OAak v Maribora. — Zs k oazo ret) izdala ia arahile Viktor Ertaa v Mariboru.