the oldest, and most
popular slovenian newspaper in united states of, america.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V. AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
LIST y. ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 127.
CSICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 13, 1925.
LETNIK XXXIV.
Delovanje boljsevikov na Kitajskem.
RUSKA BOLJŠEVIŠKA PROPAGANDA AKTIVNA NA KITAJSKEM, NJIH GLAVNI CILJ JE ZATRETI VSO DELOVANJE MISIJONARJEV.
BOGATAŠ, GOSTITELJ SVOJIH SORODNIKOV.
Peitai-Ho Beach, Kitajsko. InpTDPAVft 7 K
- Ameriški-kanadski in ari-; r mi uA ¥ A. ZA
SPREJEM PRINCA.
gleški misijonarji izjavljajo,
da večje število katoliških šol
na Kitajskem ostane drugo uč-	_
no leto zaprto, kajti ruski bo- . „ . ..	...
• „ .. - u i.-. ! Južna Amerika se skrbno pri
£j se viki so po svojih agentih za-	w
sejali seme sovraštva nad vse-' mu, kar je katoliškega.
Bolj-
ševikl šo si izmislili za svojo propagando proti misijonarjem laž, ki silno učinkuje na zatirano, bedno ljudstvo na Kitajskem, namreč, da so katoliške šole "orodje kapitalizma.''
V Ji on an provinci je središče največje revolte, kjer vež-bajo ruski boljševiki
pravlja, da dostojno sprejme valeškega princa v svojo sredo. — Hoteli so vsi prenapolnjeni.
Buenos Aires, Argentina. —
Tuk ajšni hoteli so vsi prenapolnjeni gostov, ki pričakujejo dne, ko bo prišel valeški princ J v mesto. Samo ob sebi je u-, . . mevno, da je med tujci največ
Tnm . , Kitajske petičnih Amerikancev, kajti I čete. Tam je pod orožjem	»ji
230,000 mož.
Dijaki kanadsko-episkopal-nih, babtistovskih in katoliških šol so organizirali unijo, izjavili so, da nočejo^odpirati šol, ki so pod nadzorstvom ino
Iz Jugoslavije.
(KAKO V JUGOSLAVIJI POSTOPAJO NAPRAM AMERIŠKIM SLOVENCEM. — JUGOSLAVANSKI OROŽNIK PREPOVEDAL MR. ANTONU GRDINATU VSAKO BESEDO NA ŽALOSTNI GORI PRI PRESERJU.
naveličani vsakdajnega življe n j a v domovini, hitijo kjerkoli se jim nudi kakšna sprememba.
Da pa z gosti naraščajo tudi cene po hotelih je običajno, kajti tudi Argentincem je znan pregovor, da se krava molze
Slika nam kaže bogataša, (prva vrsta, drugi od leve) Charles G. Rodes iz Ft. Lauderdale, Fla., kateri je postal večkratni milijonar s prodajanjem zemljišč v Floridi in njegove sorodnike, ki žive raztreseni po Zjed. Drž. Rodes se pa je pokazal dobrodušnega sorodnikom in jim preskrbel posebni vlak, za potovanje po Floridi. Na vlaku so imeli sorodniki, 50 po številu vse udobnosti, kakor tudi svojega zdravnika. Potovanje je veljalo Rodesa $40,000.
KRIŽEM SYET*
zemcev, poleg tega tudi izjav- £££T'	™v
ljajo, da verski pouk demora- e k° ,ma mle.ko' v
lizira dijake	™ pnnC S SVOJO družbo bo
<ii!0f ;vK;t' , . prebival v veliki palači, ime-bkot white odlaša z otvori-	• -d h i -
„ • -.-v ,	novani, Basualbo, ki stoji na
tvjjo ene največjih srednjih šol L„n - , , . „
v Honan, kajti dijaštvo ahte, ^!" " T*"" °"e
va. da se šola katoličanom od- °d PnnCOVe drUZbe' ZS kat6re
vzame in se jo da pod kontrolo
kitajskih principalov. Tako zvana dvorana Sv. Marije, kjer se poučuje deklice ostane zaprta.
Gibanje proti tujcem na Kitajskem je naperjeno v prvi vrsti proti katoličanstvu sploh. \reka izjava, katero je podalo prosvetno društvo v Chekiang provinci se glasi, da pouk misijonarjev je kakor strup na
iie bo tam prostora, bojo pa našli svoj kotiček v Plaza hotelu, kjer stanujejo tudi drugi diplomati. Eno celo nadstropje pa je pripravljeno za mahara- j jaha Kapurthala, ki dospe v mesto dne 18, avg. Kaj bo ra-1 bil ves ta prostor, poročilo ne pove.
Kar je v tukajšnem mestu angleških državljanov, se vsi pripravljajo, da bodo sprejeli svojega predstolonaslednika,
STRAŠANSKI TORNADO —
2000 LJUDI BREZ STREHE V BORCULU.	j	-
Amsterdam, Holandsko. — — Detroit, Mich. — Največ-Od tukaj poročajo o groznem ji železniški stroj na svetu je tornadu, kije divjal nad vshod- pripravljen za prvo poiskušnjo no pokrajino Ilolandske, v bli- ,v tovarni Ford Motor kompa-žini nemške meje. Tornado je nije. Stroj je dolg 117 čevljev trajal le nekaj minut, a te in bo v stanu vleči vlak, dolg minute so bile grozne, kajti eno miljo in pol. Gonila ga bo mesto Borculo, ki šteje 5000 moč elektrike. Henry Ford je duš, je malodane celo poruše- dejal, da se bliža čas, ko bo e-no. 2000 ljudi je, ki nima kam lektrika nadomestovala parno bi položilo svojo glavo. Štiri o- moč pri železniških strojih, sebe so mrtve, večje število pa — Dublin, Irsko. — Bedno ranjenih. Neurje je nastalo ne- stališče v Clonmel, Irsko, kjer nadoma. Zalotilo je tudi neko je umrlo več otrok vsled lako-
potniško letalo, ki je treščilo v
te se boljša, vendar je vsaka
dijake in svetuje naj ne zaha- T •• t,reastoIonaslean^a' jajo v katoliške šole Mnenje J« n-JUajnejfa. Glavne ulice,.
tukajšnih misijonarjev je da ^	PnnC*' b°d°
J	je, vse v električnih lučkah, za kar
bo meseca septembra izbruhnila velika protišolska revolta, za katero dolžijo največ bolj-ševiške agente.
je že vlada izdala $250,000 za napravo.
Po sedanjem načrtu, bo prišel princ dne 16. avg. v Monte-Tako torej se boljševiško pe- video, kjer pa ostane le malo klo zaklinja proti katoliški časa, tam se bo vkrcal na kri-I cerkvi. Čudno je, zakaj bol j-j žarko Curlew, katera ga pope-ševiki ne gredo v Afriko in dru- lje v Buenos Aires, ge dele sveta med divjake širi-; Argentisko brodovje bo priti svoje kulture. Podirati je šlo princu naproti petindvajset lahko, le zakaj ne skušajo zi- milj od mesta. Tam bodo stre-dati svojo kulturo in spleli bi si Ijali v pozdrav in predsednik lahko venec nesmrtne slave,1 Argentinije, Mr. Alvear bo1 ako je njih rdeča kultura res princa sprejel, pri sprejemu bo tako dobra in priporočava, navzočih tudi več drugih di-Trocky in drugi boljševiki, kijplomatov. i so dali pomoriti na tisoče in ti-' Bojna ladja Repulse, s ka-soče Rusov se vendar niso ta- tero se princ vozi na svojem kega početja naučili od kato- potovanju bo nadaljevala pot
vihte na Holandskem.
ARETACIJA NAČELNIKA POLICIJE.
liške vere. Kn'stan, Zafrknik in e~tuti quantti, ki so slovenske delavce oskubili za. 60 tisočakov se menda tega dejanja tudi niso naučili od katoliške cerkve in ne od vere I Pa pravijo, da je cerkev kapitalistična, kar je naravno laž in podlo obrekovanje. In ravno to čvekanje rdečkarje proti katoliški cerkvi pokazuje, da katol. cerkve prav nič ne poznajo, če jo pa, pa tako govore so pa prve vrste kapitalni Jažnjivci!
-o-
SPOPAD MED KLANI IN NASPROTNIKI. •
Framingham, Mass. — Poročajo, da so se proti domu vra-Čujoci Klani od njih seje, 50 po številu spopadli na ulici z nasprotniki tajne organizacije, pri čemer je prišlo tudi do streljanja, pet oseb je bilo težko in več lahko ranjenih. Policija je napravila red.
-of——
^ ŠIRITE AM. SLOVENCA.
v La Plata Lake, kjer bo počakala princa, ki se povrne iz Chile začetkom meseca septembra.
neko poslopje, trije potniki so pomoč dobrodošla. Je še več bili na mestu mrtvi. Nikoli v drugih mest, ki so ravno tako zgodo\ini še ni bilo take ne- prizadeta kakor Clonmel. Veliko število je brezposelnih, kar je glavni vzrok pomanjkanja.
— Columbus, Ga. — Tukaj so se sprli munšajnarji, nastal je boj z revolverji, v katerem je padel smrtno zadet James ... ,	. • (H. Howard, star 39 let, dva
Veliko razkritje tihotapenja u- 1	, ,	, V1
x	-i • •• i druga sta pa zadobila težke
spavalnega praska in opija,	,,
. . .	| poškodbe.
v zvezi s tihotapci tudi na-	„ . A , , , ..
~ , ,. ..	I — Praha, Cehoslovakija. —
celnik policije.	__ , .	__ „,
_0__V Nagykian, na Slovaškem je
Chicago, 111. — Col. Will Pfs]° do sP0?ada med kmeti Gray Beach, ki je pred štirimi obor°ze™ z "lanu in orožniki leti nastopil službo kot načel- * Puska™' v ^tereniistapnsli nik zveznih agentov v državi d.ye.osfbI1 °b fiMjenje m pet
Illinois in trije njegovi uradni-lJlh	° tezk° ranjenih. Do
i • t j i- . j ^. spopada je prišlo, ker sta dva ki so obdolzeni, da so ščitili tr-	J K '
govce in tihotapce uspavalnega praška in opija, kakor tudi, da so tržili z opijem, ali jemali v zameno ukradene predmete od banditov.
Beach, kakor tudi nje£bvi u- , . , , radniki so suspendirani in pod otroKcma dala ^upeni pra-
PADEL IZ TRETJEGA NADSTROPJA, OSTAL NEPOŠKODOVAN.
Chicago, 111. — Pasti iz tretjega nadstropja in pri tem o-stati nepoškodovan se sliši nekam čudno, toda je resnični dogodek. Brownie Price, star tri leta, se je igral pri oknu v tretjem nadstropju na 2152 W. Adams ceste. Dete je zgubilo ravnotežje in padlo skozi okno na kameniti tlak. Mati to vi-devši si ni upala blizu, misleč, da je otrok mrtev, ko pa le pride k detetu ga hitro dvigne Sin nese v bližnjo bolnišnico, kjer pa zdravniki niso pri naj-skrbnejši preiskavi mogli dobiti poškodbe, razen malenkostne praske na licu in glavi.
LETOŠNJI PRIDELEK ŽITA
kmeta pridelovala tobak, kar je proti vladni naredbi.
— Lore City, O. — Mrs. Mary Onko, stara 24" let, je zavži-la strup. Predno so ji pa mogli zabraniti je tudi svojima dve-
DELAVSKO STANJE V ILLINOIS SE BOLJŠA.
i
Iz urada illinojškega delavskega oddelka poročajo, da so v državi vidni znaki zbolšanja delavski razmer.
Stališče premogovnikov v državi je na potu zboljšanja, odprlo se bo več jam, kjer bode zopet dobilo delo večje število rudarjev, veliko od njih je že dolgo časa brez dela. Tudi druga industrijska podjetja poročajo o prosperiteti, tako tudi stavbensko podjetje napreduje, zlasti,v Chicago in okoli.
-o—
WASSON PREMOGOVNIK OBRATUJE.
Takozvani Wasson premogovnik, Stv. 1., ki je bil zaprt šest tednov, je zopet začel o-bratovati.
ključem, deloma so dejanje že priznali.
Med tem ko so oblasti imele opravka z nepoštemi uradniki, je pa nad 100 policistov pomagalo agentom državne davčne oblasti, čistiti po "Chinatown" in drugih sumljivih prostorih po južnem delu mesta. Vdrli so v nad 20 lokalov, kjer so se zbirali ljubitelji opija in enakih omamljivih praškov.
Poleg Beacha in njegovih treh uradnikov, imajo na sumu še nadalnje tri agente, katere bodo tudi aretirali.
-o-
— New York, i— Bombe so bile položene v poslopja dveh trgovin, na 420 in 422 E. 13. ceste, ki so pognale 34 družin na ulico. Poslopja so zelo poškodovana, ranjen je bil le en moški.	t
ŠIRITE AM. SLOVENCA.
šek in na vse grlo vpila, da hoče umreti s svojima otrokoma. Sosedje so vse tri odpravili v bolnišnico, kjer nimajo upanja, da bi okrevali.
— Gowanda, N. Y. — Na križišču je proti Buffalo vozeči osebni vlak zadel v avto v katerim je bilo pet oseb, ki so bili na mestu mrtvi. Žrtve so bili delavci na državni cesti, ki so se od dela vračali domu. -o-
16,000 AKROV GOZDA V PLAMENIH.
Spokane, Wash. — Največji gozdni požar v šestih letih, grozi uničiti) 16,000 akrov gozda, gašenje je zvezano z velikimi težkočami. Goreti je začelo v pondeljek v Kootenai gozdu v bližini Libby, Mont. Že sedaj je pokončanega več milijonov čevljev lesa, škoda je ogromna. 250 mož je zaposlenih pri gašenju, kar seveda ne zadošča za tako velik obseg.
, Letošnji pridelek bo farmarjem prinesel štiri in pol bli-jona dolarjev za njih trud na žitnem polju.
Glasom poročila poljedelskega oddelka posnemamo, da bo letošnje leto prineslo ameriškim farmarjem za njih trud na žitnem polju $4,500,000,000. Velika svota je to za slišati in tudi marsikateri se bo mastil nad to svoto — le tisti, ki je trpel in delal, da se je sploh kaj pridelalo, ne bo dobil poplačan svoj trud. Kapitalistični listi pišejo z velikimi črkami koliko je farmar pridelal, a tega ne pišejo, koliko bo farmar za svoj trud tudi prejel.
Poročilo pravi, da se bo pšenice pridelalo kakšnih 679,-000,000 bušlov in koruze skoro tri bilijone bušlov. Poročajo tudi, da bo ozimna pšenica prinesla veliko boljo žetev.
Kansas, Nebraska in Oklahoma skupno imajo 121,735,-000 bušlov pšenice, kar znači, da so letos omenjene države pridelale manj kakor pa lansko leto.
FRANCOSKI AVIJATIKI V AKCIJI.
Fez. — Francoski letalci so spuščali bombe na Rifijance, v beg so pognali upornike iz 13. postajank, kjer so taborili. Tudi pešči in topničarji so bili aktivni, preprečili so večjemu oddelku Rifijancev, da niso prekoračili reke Loukkos.
Poročilo tudi pravi, da uporniki popuščajo svojega glavarja Krima in da je nastal v gotovih oddelkih nered in nezadovoljstvo. ^
Nezaslišano postopanje.
Po ljubljanskem "Slovencu" z dne 28. julija t. 1. posnemamo: "Dne 26. julija se je vršila na Žalostni gori pri Preser-ju običajna vsakoletna cerkvena slovesnost. Letos je vladalo zanjo med ljudstvom posebno zanimanje, ker je bilo znano, da se je udeleži tudi delegacija najodličnejših naših rojakov iz Amerike, ki je prinesla tukajšnjim sorodnikom in znancem tamošnjih izseljencev pozdrave, pisma in tudi znatne denarne pošiljatve. 2e med cerkvenimi obredi, ki jih je opravil naš ameriški rojak p. Kazimir Zakrajšek, je razdeljeval eden najuglednejših naših Amerikancev g. Grdina, predsednik 26,000 članov broječe K. S. K. Jednote prinešena pisma in denar. Okrog njega se je trlo ljudi .kajti vsak je hotel dobiti kakih vesti in pojasnil o svojih znacih, prijateljih in sorodnikih v Ameriki, ki jih je gospod Grdina tudi z največjo ljubeznivostjo in potrpljenjem dajal. Po službi božji je pozdravil odlične ameriške Slovence, naprošen od tamošnjega ljudstva, g. rač. svetnik Pire. Po tem pozdravu se je hotel zahvaliti v imenu vseh ameriških rojakov za prisrčen sprejem v domovini g. Grdina ter ob tej priliki podati še nekaj splošnih pojasnil o posameznih naših izseljencih, kajti nemogoče je bilo odgovarjati vsakemu posamezniku na stotera vprašanja.
Še preden je izpregovoril g. Grdina kako besedico, se pa pririne k njemu poveljnik ta-mošnje orožniške postaje, ki je privedel seboj veliko orož-niško asistenco, stopi z nasajenim bajonetom pred odličnega zastopnika velikega dela naših ameriških rojakov ter mu prepove vsako besedo, češ, da je to — političen shod. Med ljudstvom je zavladalo silno razburjenje in le pomirjevalnim-besedam presenečenih ameriških rojakov se je zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Zlasti g. Grdina se je kot gentleman trudil, da pomiri razjarjeno množico, med katero smo opazili tudi precej pristašev samostojne kmetijske stranke, ki so se škandalizirali nad tem nezaslišanim postopanjem organov političnega oblastva. Ko se je razburjenje nekoliko poleglo. je prosil g. Grdina orožniš-kega poveljnika, če se sme vsaj s par besedami ljudstvu zahvaliti za sprejem, mu ta v_milo rečeno — osornem tonu zavrne: "Ne!" Pripominjamo, v ilustracijo vsega dogodka še, da je imel g. Grdina pri sebi priporočilna pisma g. Lazare-viča, šefa oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu na najodličnejše osebnosti v državi. G. Rw. Oman, rojen v Ameriki, ki je sedaj prvič stopil na slovenska tla, je naravnost onemel vzpričo takega postopanja, ki ga svoj živ dan še ni doživel.
-o-
Strela je udarila
v četrtek dne 16. m. m. popoldne v gospodarsko poslopje, po domače "Pri Starcu" v Veliki Stari vasi pri .Grosupljem. Po-
slopje je pogorelo 'do tal. Na kraj nesreče je takoj prišla požarna bramba iz Grosupljega z dvema brizgalnicama, društvi Šmarje in Št. Jurij pa vsako z eno brizgalnico. Požarna bramba se je morala o-mejiti le na to, da je požar lo-kalizirala. Ogenj je bil ob 7. uri zvečer pogašen. Pogoreli so številni vozovi, razno orodje, mnogo sena in žita. Škoda je zelo velika, a zavarovalnina znaša le deset tisoč dinarjev.
-o-
Smrtna nesreča.
Kakor poročajo iz Poljčan, se je na cesti Konjice-Poljčane pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Maličev uslužbenec Ignacij Vodenik, ki je razvažal pivo gostilničarjem se je z vozom, natovorje-nim s praznimi sodi vračal iz Konjic v Poljčane. Mož je brez dvoma zaspal na vozu, ker na neki strmini ni zavrl voza; konji, ki niso mogli zadržati voza, so se spustili v polni tek navzdol: voz se je prevrnil in hlapec je obležal mrtev pod težkimi sodi. Pokopali so ga v Konjicah. V Maličevi službi je bil celih deset let.
Stoletni starček.
V Mariboru živi g. Karel Flu-her, hišni in vinogradni posestnik v Gregorčičevi ulici. Mož bo v letošnjem letu dosegel visoko starost 100 let. Starček je dobro ohranjen in vsak dan šeta po mariborskih ulicah in v okolici. Fluher je bil v svoji mladosti in v moški dobi zelo marljiv. Dolga leta je bil načelnik kmetijske podružnice za Maribor in okolico. Vodil jo je naravnost vzorno. V Melju ima g. Fluher lepe vinograde. Te dni sem se razgovarjal ž njim in mož mi je pravil, da pred 18 letom ni zavžival alkoholnih pijač, pač pa od tedaj naprej in pa do danes vsak dan zavžije svojo merico "ta boljšega". G. Fluher je danes najstarejši Mariborčan. -o-
Samec, kateri si zida gradove v oblake, stanuje navadno, ko se oženi v preprostem stanovanju.
DENARNE POŠILJATVE
v JUGOSLAVIJO. ITALIJO. avstrijo, itd.
Naia banka ima sroje lastne iTUi
s poŠto in zanesljivimi bankami 1 starem krajo in naSe nosil j stre stavljene prejemniku na dom aH., al zadnjo poito točno in brez mketf odbitka.
Naifl cene za poUIjke ▼ dinarjih ba S* rah bo bile včeraj sledeče: S topno s poitnino:
500 —	Din.....	
1,000 —	Din.....	____ $ 19.05
2,500 —	Din.....	.... $ 47.50
5.000 —		
10.000 —		
100 —	Lir ....	.... $ 4.45
200 —	Lir ____	
500 —	Lir ....	
1,000 —	Lir	
Pri pojiljatrah nad 10.000 Din. mM nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker te cena denarja čestokrat nja, dostikrat docela nrpririVnTa—. je absolutno nemo£oče določiti ecai ▼naprej. Zato ae pošiljatve nakaitj« po cenah ones« dne, ko ml sprejm#« mo denar.
dolarje pošiljamo MI tot1 v jugoslavijo in sicer posti kakor tudi brzojay* no.
Vse po&Ujatre naslov!.e VENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK 8t CEŠARKK i5$ W. 42nd ST., NEW YORK CITY
... „

«»,#«. J. , .j«" ^


"AMERIKANSKI SLOVENEC"
A lllilBIK AWtKI C|	angleščino z otroci. Kako naj ostane v takih družinah lepa
imJIlcAlllA&l	f JLJIEjV slovenska govoVica, ko jo niti tisti nočejo, ko so sami iz starega
. PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
U*t*novlj6n let« 1891. The first And the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday,	1	«
— PUBLISHED BY
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA: 2a Zedinjene države za celo leto..................$4.00
*4	Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
For United States per year .......................$4.00
For United States per half year...................$2.00
"	For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
*'	For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second class matter October 11th, 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd, 1679.
Prerokovana ameriško-japonska vojna.
Razni angleški strokovnjaki naprej in naprej prerokujejo bodoče ameriško-japonsko vojno. Angleški mornariški stro-
SUBSCRIPTION:
mentu v Washington, D. C.
Vojaštvo države Illinois je združeno v 33. divizijo in v mir-nem času šteje 12,000 mož. Med temi so vse moderne vojaške branče zastopane, od pehote do konjištva, od topni-
pol
kraja prišli.
Mi nikomur ničesar ne predbacivamo, ampak samo opominjamo in kažemo na dejstva, katera vedejo ameriške Slovence veliko prezgodaj in prehitro v tuje skupno morje. Poglejte Čehe in Poljake, že tretja generacija je tu, vzgojena y ameriškemu duhu, a med njimi živi domači narodni jezik češki in čarstva do medicinskega poljski, in kot kaže, zdržala se bosta še oba naroda precej ča- ka, od tankov do vojaške "po-sa. Mi smo pozneje prišli v to deželo, pa hočemo zginiti pred licije, od inženirjev do letalcev, onimi v tuje skupno morje. Jt{ to prav? Kaj pravijo k temu Pri pehoti je stotnik Mažir naša slovenska srca ?	edini Slovenec. Pri konjištvu
K temu odpomoČ je, slovenske otroke v slovenske šole!;služi slovenski fant iz Spring-Šola je glavni faktor pri vzgoji in kjerkoli je mogoče naj si ga fielda, Tony Sergei. Dečko je Slvenci poslužujejo. Ako se tega ne bomo, bomo ameriški Slo- še mlad, a je izvrsten jahač ter venci sami pokopali lepo slovensko besedo in to mnogo preje, fino izgleda v vojaški uniformi
na svojem brhkem- vrancu. Mlad naš dragonec je prideljen medicinskemu oddelku in ima lepo bodočnost. Chicaskih polkih najdemo vse slovanske narodnosti zastopane, osobito je I mnogo Poljakov, Čehov in Slovakov. Precejšno število teh je častnikov. Poročevalec.
kakor bi bilo treba.
Springfield, 111. lu. Rekel je, da je katoliška OTVORITEV NOVE DVO-J cerkev mnogo stoletij bila ne-RANE,
ljek, dne 2. in 3. avgusta sta in to iz dobrega in utemeljene bila dneva veselja in radosti za ga vzroka v prvih časih krist-
TO IN ONO.
bodo še odvisni od raznih darov, ki prihajajo vsaki dan. Da bi vi vedli, koliko frančiškani delajo in pretrpijo vsaki dan,
vi bi se čudili. Ko sem jaz bil na farmi koj od začetka, je bilo vse še nedodelano. Gradbeni stavbitelj jim- je postavil samo ogrodje zunanje stene in streho. Sobe, ki jih 24 so morali sami narediti. Marsikaka kalpjica znoja je tekla po licu in mnogi žulji so se napravili na rokah, predno so naredili to, kar je danes. Jaz ne verjamem, da bLkak red toliko storil s svojimi rokami, kot so slovenski frančiškani naredili v Le-montu. Ker imajo izvrstnega dobrega, delavnega in marljivega hišnega Očeta Fathra Johna, gre na vse plati delo od rok in danes, ako pridete na farmo, vidite samostansko poslopje s cerkvico lepo vrejeno, vidite na obe plati lepo speljano cesto, lep prostor pred celo stavbo. Vidite lepe stopnjice in
Rev. John Miklavčič. Jdva stebra, ki kažeta, kje ima
.. , . j , ,	.i . i Frančiškanska farma je 26 Marija svoj dom. In ta lepa
o t	J ^M"1,?,™ "!	od Chicago. Kako je kaj cerkvica, kaj ne, kako je pri-
na farmi, bi eden ali drugi jazna, ljubka in mila. Kako te-jvprašal. Jaz sem bil na farmi be romarja prijazno gleda Ma-
lahko kaj rija kakor bi ti hotela reči: Le pomagaj po svoji moči mojim
vse lepo
kovnjak Hector Bywater je izdal'celo posebno knjigo, v kateri naše župljane.-Otvorili srno na- janstva so se rimski cesarji in 14 dni in zato vam , govori o ameriško-japonski vojni, ki se bo po njegovem preroko- šo kras™ novo dvorano Slove- mogočneži v svoji morani pro- povenK Farma je veH
______- nJin V nf>rt«l in Hrtlin Ulfln nh inlncfi L-i-oH-nroci i i r.	. .
elika in ako
vanju začela leta 1931. V tej knjigi slika že vojne spopade, No!" V nedeljo dopoldan ob palosti kratkočasili in razvese- bi čč. 00 frančiškani hoteli častilcem, da bodo
enako' na tleh. Konec vojske bo pospešil ljudski pritisk japon-	oo»pou Kap.au vu^av pai našega sKoia L.rmena, ki so ,br0f ako da gospodar farmo v gel, položil boš dar na altar in
skega ljudstva, ki bo prisiiiL^Tdo, da bo sklenila premirje. Plank Je sIuZ!l sv- maso in *;*edaj na romanju v Rim. Tudi najem, da bo vsak najemnik tako boš pripomogel, da bodo Taka prerokovanja kaj pogosto prihajajo v javnost od zuPnik Mazir je imel slovensko on je g. župniku in župljanom farmo izkoriščal kolikor bo frančiškani vse dodelali,
strani Angležev. Malo ima pomena taka literatura, če se jo izdaja samo tjavendan. A Angleži te literature ne izdajajo tja
in angleško pridigo. Zvečer ob sedmih so že ljudji
čestital na tem novem znaku mogel. In mislim, da sedanji je nase skrbi za vzgojo in dobro- najemnik ne dela izjeme. Na
kar imajo v načrtu. Če bi pa vsi Slovenci trino skupaj stopi-
V en dan. Njih namen je pihati v iskro, ki tli med Ameriko in zaceh Pohajati k prvi gledališ- bit naše mladine.	]farmi je pa v obče dobra zem- i« pomagali v obilni moči, bi
Japonsko in to bodo pihali dokler jo ne bode razpihali. Kdo kl l*n m ob Po1 osmih bllaj Bl!o J"c že Po1 ednajstih, ko ija in zato se ne more v par de-|se čez pai let že dvigal zidan se ne spominja, kaka podpihovanja so prihajala pred zadnjo dvorana polna občinstva. Za se je vspored dovršil. Vsak se'setih letih vse ugonobiti. Dru-ik°le*U z prelepo Marijno cer-svetovno vojno iz Londona. Vedno se je podžigalo Slovane in duhovščino, prominentne goste< je vračal domov zadovoljen in go leto marca bo ta najemnik ' kviJo na hriOQ^orej Slovenci Germane enega proti drugemu. Pihalo se je iskro tako dolgo, in tovornike so bili posebni se-j pen hvale.	šel s farme in tedaj pride vse 111 Slovenke podpirajte, kolikor
deži rezervirani v ospredju. G. Najsrečnejši med vsemi je posestvo v oblast frančiškanov, največ morete te frančiškanske župnik Mažir je predsedoval bil naš župnik Mažir, ker je isti Treba bo na farmi delati in iz v^vode. Kdor je bogat, naj da ter pozdravil goste in domači- dan ob enem obhajal šest in zemlje toliko pridobiti, da bo obilno, kdor je bolj reven, naj
da se jo je razpihalo, da je iz nje zagorel plamen, ki je pozne je objel skoro celi svet.
Združene države so bogate in imajo vsega v izobilju. To pa
ni povolji evropskim narodom, ki dolgujejo neizmerne svote ne s srčnim "Welcome Home9' dvajset letnico prve svoje sv. zadosti za prehrano samostan- da P? svoji moči. Vi lahko pri-
--"Dobro Došli*'.	maše. V duhu se jV pomaknil <?ke družine. Ta družina pa ni I pravite krasen dom Mariji in
___	____________Otvorna točka je bila "Starjnazaj v mile Slovenske Gorice majhna. Danes šteje že 17|to bo Vaš ponos in ponos cele-
gatejšain Vajmočnejša država na svetu in to jim ni po volji, Spangled Banner", ameriška na zelenem Štajerskem, kjer je članov. •	ga slovenskega naroda. Vi lah-
pa magari Angleži še tako pobožno drže svoj obraz. Zato tre- ,^nina, katero je pevski zbor prvo nedeljo avgusta 1809 ob-1 To v€gfce y. dobro da 1? mo_ ko pomagate, da se bo čim pre-
Združenim državam. Drugič Anglija ne vidi rada poleg sebe, da bi bil kdo močnejši kot je o;ia na svetu. Amerika je najbo-
ba podpihovati in to pridno podpihujej Hector Bywater bo šla tudi na Japonsk bo nalezel mislij, da vojna je neiz in dvigalo sovraštvo med obema narodoma.
ihujejo. Knjiga, ki jo je izdal mojstersko zapel. Med petjem ha,al svojo pnm.e.jo, obdan od! . „ekIj noral>i in'č< bi hTni aponsko in kdor jo bo bral se J«	električna pahljača tristo veselih Kostov. NjeKov	T„hn „
izogibn. in to bo ostalo v srcu ribal«. kakor v vetru ameriško oče in mati sta že pred tremi '"i žjvjl. kupovati ^e nemo
Posledice bodo zastavo- obsevano s čarobno tri- leti obhajala zlato poroko v
strašne priprave in oboroževanje in ob prvem- konfliktu bo spopad. In kdo bo kriv? Tisti, ki podpihuje.
Slovenske otroke v slovenske šole!
Šolske počitnice grejo h koncu. Otroci, ki imajo počitnice in rajajo polni življenja bodo kmalu zopet morali v šolo. Gotovo je, da vsaki oče in vsaka mati mislite te dni, kam in v katero šolo bosta poslala svoje otroke. To vprašanje je važno tako za stariše kot otroke.
Naselbine, ki imajo svoje župnije in svoje slovenske so srečne. Slovenci v takih naselbinah so dolžni narodno versko, da pošiljajo svoje otroke v slovenske farne šole.
Naselbina, ki ima slovenske učiteljice in se v njih župnijski šoli poučuje\tudi mili slovenski jezik, je dvakrat srečna. V ta- ' kih naselbinah se bo cula lepa slovenska beseda mnogo dalje,
barvno luč j o. Nato je pričel rojstnem kraju in se še danes Voudville De Luxe, v katerem veselita dobrega zdravja so igrala glavne uloge naša slo- sreče, venska dekleta. V odmorih so
nastopili govorniki. Prvi je po-j petek, dne 14. t. m. odrine naš zdravil springfieldske ce Mr. G.
sednik tukajšnjega Chamber ske vaje v Camp of Commerce. Z globokim Rockford, 111.
Kupovati, je nemo goče, da bi shajali od dohodkov, ki redno prihajajo. Ker 111 denar darovan za kolegij se ne
KOROŽNIM VAJAM. -V oT^'l" ™ f™" in HwJj;! donite za kolegij sv. Fran-
J Ostanejo gospodom samo vsak , iiška bote si kupjH nebesa fa
je začel zidati kolegij na hribu.
Prav za prav, zakaj Vam je pa Bog dal denar? Zato, da sami sebe preživite in kar ostane, da pa daste v dobre namene. Seboj menda ne bote nič nesli. Z darovi pa, ki jih pošiljate ali
o. i - .. „ „ , , ... dan ji darovi za maše in kar ~ - , , Sloven- g. župnik Mazir kot vojni ku- dobijo denarja za svečke. Dva|« imate enkrat nebesa, imate
E. Weaver, pred- rat 130. pespolka na divizijon- ^ospoda mašujeta in s tem pri-f5*'
Grant pri de povprečno na dan $3.00, za
Sedaj pojdimo z farme v So.
.	. ... ,	P""""!™"	, I svečke se dobi povprečno na I Chicago pogledat farovški vrt.
yuvstvom je sestital našemu Stotnik Mazir je pndeljan pol- dan $2.00 in vi si lahko mislite Prekrasen in vsak milijonar bi župniku in župniji na tem| kovnemu štabu 130. pespolka,! da z petimi doIarji preživoti ga lahko prišel pogledat. Jaz
mana- podporo samostana ali frančiš- Chicagi. Tam pozvonite
__________________ iTr	TBuedoJ' predsenik od že "Officers Mess". Kot taki! kanov. Mi moramo podpirati prijazni Fr. Candid vam bo od-
kot v onih, ki nimajo slovenskih učiteljic in slovenskega pouka. |ba6t blde improvement Leauge, mora nakupiti m nadzorovati katoliška podietja, a kaj po- fPrl vrata, g. župnik vas bo pri-Zato bi morale naselbine v tem oziru mnogo misliti na to e°™nl v isti smeri. Mr. Ar- jedila ter kuhanje jedil za de-imaga, če podjetje napreduje bazno sprejel. Ako izrazite že-
" "	'	^Ur„1IS°ren' s"Perintendent of vetdeset častnikov 130. polka a oni, ki vodijo podjetje palUo videti vrt Vas bodo Father
the I layground and Recreation -a cas orožnih vaj. To je znak stradnin Toln favmn —	YVinkW	____
vprašanje.
Ameriški Slovenci se zgubljamo v morju amerikanizma. j Zgubljamo se tako hitro, kakor sami hočemo. Odvisno je od jCommission, je govoril o po-nas samih. Po nekaterih slovenskih družinah, ki so stariši pri- ltrebl P°čitka in PO dokon-
stradajo. Cele farme gg. fran- VVrinkler, Fr. Candid in orga-čiškani ne bodo mogli ob del o- nist Košec spremili in razkaza-
izrednega zaupanja, ki ga vži-va naš slovenski rojak pri svo- vati, je preobširna. Naredili bo-IK vse umetnosti vrta. Čudili
VABILO na katoliški shod	(
ki bode 20. septembra 1925 v So. Chicagi«
Na zemlji ni mogoče resnična blaginja brez vere v Boga. Kakšno bo nase življenje brez Boga, kakšen bo rod brez strahu božjega, kakšna bo družba, kakšni bodo narodi, kakšne države, kakšne vlade brez ve-brez vere v božjo pravico ? re v Boga.? Kje bo poštenje v politiki, kje pravica v socijal-nih razmerah, kje dejanska ljubezen v stiskah?
V silnem vnahjem delu narodi radi pozabijo na to, da je vera življenje našega življenja, da bo le veren narod nravno zdrav, zares vesel Bvojega dela in resnično srečen. Zato pa je treba od časa do časa to zas-vest poživiti in okrepiti Ta bla-gonosni namen imajo ravno ravno katoliški shodi. Zato je ravno primerno, da se mi zbe-|remo na veliki katoliški shod 20. septembra,
2.) Ki naj iznova okrepi v nas vseh versko zavest, ki naj nas opozori na nove nevarnosti, ,ki naj zbere vse kile vsemu nI-predku notranjo moč in pravo I smer. Da bo katoliški shod v So. Chicago povoljno izpadel, je treba dobre priprave, so potrebne večkratne seje, kjer se podrobnosti razgovorimo, dela natančno rzadelimt), treba je pomoči in sodelovanja vseh tako mož kot žena, tako fantov kot dekleti. Prijazno vas vabi
Pripravljalni odbor.
- - ■ •
napraviti vešča roka. Takega vrta ne dobite nikjer daleč na ^okoli Chicage. Rekel bo eden ali drugi: Pretirava. Le počasi, ne prehitro. Jaz sem že oblezel
i večina vso Chicago in tudi o-kolico, v chicaskem paradižu. Elmhurstu sem skoro vsako nedeljo, a nisem videl še nikjer tako lepo vrejenega vrta kot je farovški v So. Chicagi. Prav za
,prav pa nobeden izmed vas v Chicagi ne more vrta imeti, ker hiša spred, hiša zadaj ostane ti pri hiši samo toliko praznega prostora, da se otroci tvoji lahko na glavo postavljajo, če jih
je pa malo več, kot po navadi,
se morajo pa vrstiti drug za drugim. Dabi mogli "bolo" igrati je nemogoče.
Kdor pa nima avtomobila naj se usede kje na 22. cesti na
cestno karo, pelje se do Wa-
bash in nekaj korakov naprej je cesta Indiana, tam čaka na karo 5 in ko se pripelješ z njo do 92. ceste v So. Chicagi iz-
stopiš, nekaj časa počakaš, pa te kara Ewing pripelje prav
pred farovž. Vsa ta rajža te
stane samo 7 centov, vžitek, ki
ga boš imel na vrtu je pa vre-
den 100 krat 7 centov.
• Obgledal sem vrt, ga pohva-
lil ter odšel dalje svojo pot.
šliiz starega kraja morda komaj pred 10 leti tolčejo že samo čanem dnevnem naporu in de- jem polku in pri vojnem depart- do po svoji moči in kljub temu ^b<>te, ko bote videli, kaj
se zna
ŠIRITE AM. SLOVENCA.
Odkod je prišlo ime -- kava?
Objavlja slovenski farmar. .
Ostanki od umorjenega generala Gordo-na počivajo v Saint Poulski katedrali v Londonu in nad njegovo grobnico se blišči eden najlepših nagrobnih napisov kar jih je še kedaj pisatelj teh vrstic v svojem življenju vidil, slišal ali čital. En odlomek ali stavek od tega nagrobnega napisa se glasi tako-le: "Tu leži en mož, ki je vsakčas in vsepovsod dal svojo moč onim, kateri so bili slabi, svojo simpatijo kateri so trpeli, svoje bogastvo revežem in svoje srce Bogu."	_ _
Sedanje mesto Khartunu ima obliko kot naš Washington, D. C. Od tega časa ko je general Gordon preminul, M'ahdists, kateri ga je umoril, je prišel do moči in mesto je bilo do malega razdejano in Mah-diat si je izbral kot vladni sedež v Omdur-man, katero se nahaja na drugi strani re-i
■ ■ i. • i i ___

ke Nil le za nekoliko milj vstran od Khar-tuma . Omdurman mesto je potem rastlo zelo rapidno in je imelo že enkrat en mi-ljon prebiv&cev in potem nazadovalo. Ko se je pa britiški vodja lord Kitchener po-vspel zopet iio svoje moči, mesto Khartum je bilo zopet povzdignjeno. Mahdi je arabsko ime in praktično pomeni — "Mesija." Kolikor nam znano o Mohamedanski tradiciji, ki pravi in zatrduje, da v veliki zaupnosti in časti se bode narodil Mahdi, ali pa eden, kateri je že določen ali izbran vodnikom. Mohamed Ahmed toraj veruje, da je bil to ta mož, ki je vreden posnemanja in je dobil Moslemane na svojo stran, da so mu verjeli kot resnico, a name-, sto resnice pa je bil to prav slab človek. On je ustanovil Omdurman in je naredil iz njega veliko vojaško središče. Takisto se je govorilo, da ta takozvani "mohamedanski mesija*' je^ imel palaeo zgrajeno v sredini šestdesetih akrov zemlje, z visokem zidom okrog in okrog, kateri je imel štiri sto žen v svojemu haremu.
Ta Mahdi in njegov vodja sta živela v pijanosti in nemoralnosti ter brezsrčnosti. Medtem ko koran prepoveduje kadenje in opojno pijačo, sta kljub temu ta ostudna
dva voditelja, katera sta si prisvojala in verovala v "onega," ki je "izbran" vodja in tako diskriditirala skrivnostno knjigo njihove vere in prestopila mejo v useh stvareh in njenih žapovedih. Poleg vsega tega pa sta še hodila ta dva moža lepo oblečena v zbranih oblekah, ki so bile napojene z najboljšimi perfumi in spremljana od nežnega kakor tudi moškega spola iz vrst "višjih" razredov.
Ker sem se zamudil že tako dolgo o podrobnostih Abesinije, vam- hočem ob tej priliki, dragi Citatelji A. Slov., podati precej natančen popis — "tomb" ali grobnic nekdanjih kraljev, sosebno pa o kralju Tutankhamena, kateri je vzbujal toliko pozornost zadnjih par let. Da predem do tja pa moram preskočiti več sto milj skoraj naravnost proti severu od Ivhartuma v Luxor, ki leži dom»lega pet sto milj južno od Cairo-e. Toraj pojasniti vam hočem svoj občudovanja vreden dan, katerega sem preživel v "tombi'' kralja Tut. in njeni prijazni okolici pred par meseci. Medtem ko se Luxor nahaja na izhodni strani Nil reke, se nahajajo "tombe" ali grobnice prefninulih kraljev v dokaj/ razdejani dolini približno dvanajst milj za-
hodno od reke Nil. Vstal sem prav zgodaj v jutro in se prepeljal preko reke Nil v majhnemu čolnu. Tu pa sem ž£ našel majhno "kompanijo" okrog dvajset glav brojččo in šest kolesnov, ki so čakali na potnike. Pot se je vila za kratko razdaljo ob reki Nil, ob kateri so se vidila krasna vrtnarstva na vseh straneh. Kmalo smo prišli do uhoda v dolino .in našli hišo v kateri je stanoval gospod Howard Carter, kateremu se mora pripoznati, da je on edini, ki je našel grobnico kralja Tutankhamana. Zapustili smo hišo in odšli po dokaj slabem potu proti vetru skozi razrito, razkopani ali razdejani dolini, več milj daleč.
V tej dolini ni popreje padlo niti ene kapljice dežja v pet in sedemdeset letih, a uprav takrat je pričelo rositi. Belo pokrita pota kot z apnom posuta na eno celo debelo in več, se dviga v debelih plasteh oblakom podobnim prah ko voz p^lje skozi in to "steno'* moraš prodreti ako hočeš priti skozi. In roj nadležnih in strupenih muh se ne moreš ubraniti drugači, da jih naravnost rečeno pobiješ. Brez vsake sapice, in termometer ti kaže okrog 120 stopinj v senci, tako, da je v resnici pravo in več kot delo iti k grobnici kralja Tutankhamana


v poletnem času.
V starih časih je bila navada in moderno, da se je pokopalo z mrtvim kraljem bogatim pohištvom, okraskom in z vsemi drugimi udobnostmi, katere je mrtvi užival v svojem življenju. To. pa zato, ker verujejo, da duh smrti se bode povrnil nazaj v telo in to tudi provzroča, da Egipčani posvečajo vso znanost in vedo kako ohraniti s balzamiranjem mrtvo telo bolj kot vsi drugi narodi na svetu. Oni toraj verujejo nadalje če je grobnica in muma razdejana, da nje smrtni duh kralja se počuti kot brez-domovinski. In ko so se pričele njih grobnice in piramide odpirati in ropati, so pričeli te ščititi in pripravljati skrivnostna grobišča za njihove kralje.
Povest o teh prvo iznajdenih "tomb" je tako zanimiva, da jo je vredno opisati. Bilo je v letu 1871. En Arab-(nekateri trdijo, da sta bila dva od teh, ki sta podala letnico 1874) da sta po nakljnčbi našla grobnico v kamnitem podnožju enega hriba v tej dolini. Ta tomfca je biia napolnjena z denarjem in drugimi vrednostnimi stvarmi kakor tudi z mumami od preminulih kraljev kraljevske družine.
(Konec jutri.)
"AMEMKANSKI SLOVENiBC
Rev. John Trobec - srebrnomašnik.
V SOBOTO, DNE 15TEGA AUGUSTA BO PEL SLOVESNO SREBRNO SV. MAŠO V CERKVI SV. ŠTEFANA V BROCKWAY, MINN. KJER DELUJE ŽE NAD 24 LET KOT DUŠNI PASTIR.	/
Elk River, Minn. (Izvirno) Jakob Trobec. Študiral je v — Zopet objema enega izmed Ljubljani in v St. Paulu, Minm enih slovenskih sinov, ki služi- Posvečen v mašnika je bil po jo in delajo v vinogradu Go-jsvojem stricu premil. g. škofu spodovem srebrna zarja. Pet- Jakob Trobecu, dne 15. augu-indvajset let poteka, kar je naš sta 1900, v St. Cloudu, Minn, slavijenec srebrnomašnik Rev. kjer je škofoval njegov stric.
Še malo ž&vbe za Saksarjeve zgaga rje.
Napisal Martin Kremesec, gl. porotnik KSKJ.
V nrojih prejšnjih člankih bodel njen napredek.
John Trobec bil posvečen v duhovnika, dne 15. augusta 1900 po svojem stricu premil. g. škofu Jakob Trobcu.
Doba 25 let je navidez kratka, a dolga v življenju. Koliko je treba v dobi 25 let pretrpeti navadnemu človeku, a koliko
Prvo novo sveto mašo je pel v Polhovem gradcu na Gorenjskem 11. septembra 1900. Slavnostni govor ob ob tej priliki je imel tudi premil. g. škof Trobec ob ogromni udeležbi ljudstva in duhovnov. Srebrnomaš-nik deluje sedaj že nad 24 let
sem navedel že marsikaj o newyorskih /liberalcih, kateri so bili in so največja nesreča slovenskega naroda v Ameriki. Druge ljudi, ki jih ne poznajo od njegovega začetka, lahko farbajo in jim mečejo pesek v oči, a mene rie bodo, predobro jih poznam, kaki neznačajni ljudje so to, in zato se čutim v dolžnost, da pojas-nem slovenskemu narodu po Ameriki, kako se je treba čuvati teh zgrabljivih zapeljivih liberalnih hinavcev, ki se og-
ko nasprotnem listu ponujajo še celo molitvenike. Torej vse za dolar! To zgleda, kakor bi' sam Belcebub imel štant pred
In ko smt> začeli delati za|pek,om in bi tam prodajal nabožne stvari. Takih ivigaivag, kakor ®o zapiti falirani zmedeni Saksarjevi hlapci na svetu n!!!
Zatrta*, Velek in fc Zgaga v nebesih!?
povzdigo našega katoliškega časopisja, kako hinavsko in lainjivo je lagal liberalni new-y0rški dnevnik Narobe Glas Čez naš tisk. Se ne spominjate, še pred par meseci je nas nazi-vljal delničarje katoliškega
PROLOG:
Kakor hitro jim kdo stopi na prste in pove odločno, da se z njihovo umazano škodoželj-
rinjajo v ovčja oblačila, a na ti, je poizkusil proti tej katoli-
tiskovnega podjetja Edinost,	na politiko ne strinja, tedaj se
da smo Koretzi, da hočemo	hitro poslužijo, kakih osebno-
goljufati, itd. Utikal .zraven	stij, češ, s tem mu bomo zama-
osebe, ki nimajo z našim podT	šili usta. Toda, duševni revčki
jetjem sedaj nič več opraviti,	j okrog Narobe Glasa, kdo ima
Vse, kar se more pač najhu-	več masla na glavi v dobnejse človeško srce zamisli- stvareh kot Vi sami?
takih
več še voditelju naroda v žup- v Brockway na fari sv. Štefaniji t. j. katoliškemu duhovni- na, katera naselbina je najsta-ku. Duhovnik je pred Bogom rejša slovenska naselbina v odgovoren za njemu poverje- Ameriki, ki datira iz leta 1866. ne duše, zato njegova skrb ni Tu je sezidal krasno cerkev, mala. Kako duhovnik skrbi katere arhitekt je bil Slovenec, za svoje farane, da živijo v le- Mr. John Jager. Krasno slika-pem redu, kakor oče svoje otro- nje ravno te cerkve izgotovil
ški akciji, samo, da bi uničil	| VaS »osPodai% že sivi star-
naš katoliški tisk. In ko je vi-	ček' račun bo treba kmalu del, da je vse njegovp sovraž- sk,eniti ~ in kakšen je njegov no pisanje brezuspešno, da na- zakon? ln t[ neumna zapita
ša akcija gre naprej, raste in	Pok%'eka P- zSa£a> kakšno je procvita, sami pa lezejo in se Tvo-»e zasebno življenje? Ti potapljajo v lastnem blatu, je ?obezda6 meni očitaš, zakaj se
ke jih uči ljubezni, spoštovati in ljubiti eden drugega, ker vsi
je letos slovenski umetnik g. Gosar. Mati srebrnomašnika še
drugi strani grizejo, kakor strupena golazen. Njih škodoželjnost in zavist sti tako veliki, da že ne vedo, kaj bi počeli še, da bi krog svojih pristašev še obdržali skupaj, kateri čezda-
lje bolj razpada, kajti noben	_	__
količkaj pošten in dostojen zagnal zopet na drugem mestu nepogledaž Bam"v °K,edaI<> inl človek se ne mara družiti, ne	—•—I videl
ničesar imeti s takimi hinavci, kot so Sakserjevi hlapci.
gonjo proti našim rimskim ro-fvluei D0S naJvečji izmeček, ki marjem. Koliko hinavščine laži ga Je mo^če dobiti med ljud-in podlega obrekovanja je ■ Ml je vse znano! Ali naj
Zafrknik, Volek ino Zgaga Sklenili so zletet v nebesa, Naj jim še sveti raj pomaga Nabrat resnic za njih peresa. So vso resnico že opleli. Pomije z godljo skupaj zmleli In to na mizo vse so deli; Najbrž so pujski vse pojeli. Nekoč jim zmanjka le jedi Ne. zmanjka jim pa besedi. So Volek, Zgaga in Zafrknik Popotni deli si nahrbtnik, Ki naj tolažnik bo telesa In hajd, z žarki v nebesa.	1
Na pragu Peter že stoji, Se došlecem prav nasmeji, ^fmtma njih pobara, Uljudno jih pokara: Še take videl ni ljudi, Ko se jim tak hudo mudi, Zafrknik skoči brž v besedo Pokazat hoče svojo vedo Šopirilo Petru izusti: "Predvsem, povej nam, kdo si ti V*
spravil tu med svet. Blatil in
smo otroci božji in vsi nosimo živi v Sloveniji na starem dona sebi podobo božjo in neumr- mu, kjer se je rodil premil g. jočo dušo. Umevno je, da du- škof Jakob Trobec. Njegov hovnikova skrb ni majhna, če oče Blaž Trobec, nekdaj pravi pomislimo na vse to. Zato tudi, 1 organist in pevec je umrl na koliko duhovnikov leže v grob Lbgu pred tremi leti. Log pri že predno mu zašije srebrni Polhovem gradcu je nvajhna odsev njegovega duhovniškega vas in vendar je izšel iz ene stanu to je 25-letnice. Skrbi same družine en škof in dva za župnijo in drugo mu spod- duhovnika. Take družine so go-koplje zdravje 111 gre. Ce po- tovo slovenskemu narodu v mislimo na vse to, tedaj še le čast in ponos, vidimo, kaj je duhovski stan v
je
nadaljujem ?!
naj SV. PETER:
Ker ni miru in ker vedno naprej in naprej iščejo prilike i
Kako veliki sovražniki so ti ,, , liberalni prodano vsakega k-K,o° STu " PredSedniku
toliškega pokreta. Naj našli- h^Vrnu^vodju " r!ev'""i dj" Saksarjevi hlapci, kako bi uda-
kam zopet samo nekatere slu-	. .	, J.	rili do nas katoličanih <?pm r»n
čaie Ko ie že nred leti z ičela °manu ni Pnzanesel. Blatil vse nU P° »atolicamh, aein po-caje. ko je ze piea leti zaceia 3jtupaj ^akor n0l5	novno fotografiral slovenski
naša katoliška jednota napre- jteki^iganTcTalaVZ^a^Re* Javnosti te Prodane liberalne dovati in ko je začelo ljudstvo	... ' ..." V Kt.* oe~ švigašvage. Katoličani pa, Vi
Na pokopališču pri sv. Šte-
duhovnik voditi fanu'Mkjer je letošnji rebrno-masmk župnik, počiva nepo-
zabljeni premil. g. škof Trobec, zraven njega pa njegova sestra Mary Trobec.
Preč. g. jubilant je tudi ve-
je začelo ljudstv pristopati na debelo pod njeno okrilje, kaj so storili Sakserjevi'liberalci. Saksar je igral tedaj politiko dvoreznega noža. Hitro je zanesel med delegate nekak nesporazum in posledica je bila, da je prišlo do razkola.
vsem bistvu, kako težak posel, ki ga mora med svojim ljudstvom, ki je njemu poverjeno, da ga obvar-je, disciplinira v duhu prave br atske krščanske liubezni in povede na pot, ki vodi v srečno
pljuje v lastno skledo!
--0-
ŽELEZNIŠKA NESREČA, 2 MRTVA, VEČ RANJENIH.
večnost, odločeno za one, ki l"Mrfjatclj katoI^kega časo-verujejo, kakor uče, služabniki f.,Sja* Posebn° mu J* priljub-
Gospoda radu
v Njegovem vinog-
ljen najstarejši slovenski katol. list Amerikanski Slovenec. Za In čez to težko dobo 25 let	že veliko žrtvoval in
je prikorakal naš slavljenec ]nar*dll v	župniji. Zato v
s rebrno masni k John Trobec še ZAnak hvaležnosti, danes tudi čil in zdrav, Gorenjski sin. A™rikanski Slovenec prisrčno Srebrnomašnik bod' nam po- ?estlta h nje*ovi ZRa™eniti 25-zdravljen! Tako bodo v so-'1!1"1" ma5ništva'	Bog
boto prepevali in klicali do- °hram vrhm farano™ sv. Šte-mači fiirani sv. Štefana v , , se mno*° let' da bi doča-Brockway, Minn. Tako bodo!kaI med njimi še zarJ'e zIate in klicali tudi v duhu vsi, ki po-|demantTie maše! znajoblagega gospoda srebrno-
mašnika Iiev. John Trobeča. Spominjaj se ga tu vsa ameriška Slovenija prihodnjo nedeljo, kiliči mu: Srebrnomašnik bod' pozdravljen, Gospoda pa
PES IZGRAL ZA KINO, POD TRI LETNO POGODBO.
New York. — Muro, je ime psu, kateri bo igral za Univerza! kino podjetje, kot "pes de
prosi, da ga še dolgo pusti med	tektiv.'' Podjetje je z lastnikom
nami, da bo pel še zlato in de-	psa napravilo triletno pogodbo,
mantno mašo naš — sin slo-	Muro je izvanredno dresiran,
venske zemlje!	011 izsledi tatu in če ga vjame
Kakor čujemo, ne bo poseb-'na vozu £a P°tegne iz voza in ne slavnosti navdan njegove'«a razoroži. Pole^r te*a mu Jo srebrne maše, ke> preč. g. ju-jtud' P"P°znan rekord za skok liilant ni hotel, da bi kaj dru-!da,Jav«>- La^nik tega psa je gače slavil ta dan, kakor na-jnekl Henry ChiessaI-vadno na ta velik praznik Vnebovzetja Matere Božje. Praznovala pa bo ta dan slovesno v duhu 25-1 etnico mašništva vrlega slovenskega sina jubilanta Rev. John Trobeča vsa ameriška Slovenija.
Rev. John Trobec se je na-rodil dne 7. septembra 1875 na Logu pri Polhovem gradcu ter je nečak pokojnega škofa
t^ ŠIRITE AM. SLOVENCA.
R. PAWL0SKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
719 No. Chicago SL
JOLIET, ILL.
nediče in njih liberalna kom-,
panija zahrbtnih hinavcev Šli pa' ce imate šo kaj mozato8ti-so celo tako daleč, da so začeli izpolnujte to' kar Vam veleva zlorabljati proti nam navadne resoluciJa- ki * ^reje\ gl. pri proste dopisnike.	odbor KSKJ. na svoji polletni
1 seji v Jolietu. Tak tisk, ki In, ko je prispel nam na po- ruje proti katolUki je<1noti, pro-
moč zadnje čase naš vrli so- tJ katoliikim duhovnikom, ni
Tega nesramnega in slovenske, trudnik pisatelj Rev. J. Trunk, vreden< da ga kdo izmed kato. mu narodu škodljivemu dela je jel napadati še njega. Sedaj Ivanov naroča. Kdor ga, ta je bil vzrok liberalec Saksar. njega blati in sramoti. Zakaj ? In pozneje, ko sem jih opazo- Zato, ker je katoliški duhovnik val, kako grdo in umazano so in se ne boji nastopati proti ti ljudje pri liberalnemu Sak- takim licemercem, kakor so sarjevemu listu napadali in za- pri liberalnemu dnevniku. Na-letavali se v naše duhovnike, padati je začel Rev. SrroieyaJ ™ton. — Vlak Nelson Kako grdo so blatili našega ^ Piše lepe zanimive pridige Constructive kompanije je pa-najuglednejšega katoliškega za katoliški list. Zakaj ? del v PrePad, se je podrl bojevnika ki je vodil tedaj v Zato, ker dela za katoliško most' čez katerega vozil. Vseh Amer. Slovencu boj proti tem časopisje in odpira ljudstvu vozov Je b,I° 75- Vzrok, da se narodnim odpadnikom, sedaj oči. Zato to blatenje, ker ti jc most podrl je bUo močno de" dekan Ver>- Rev. M. Šavsu. i ljudje vse kar je katoliškega. Ravno taka umazana gonja, jkar P° veri zaničujejo in kakor je n. pr. danes proti Rev. g**do gledajo. Ce bi mogli, bi Zakrajšeku. Pozneje proti dru-	uničili vse katoliške du-
gim duhovnikom.
In zadnje leta, kar oči od- Ivanov. V to jih vede njih odprite, ko se je začelo zopet brezmejna hudobnost in škodo-delati s polno paro za našo željnost. Iz njih pisave lahko K. S. K. J., ko je začel naš po- jvidi vsak» da so kar penasti sa-^ žrtvovalni in delavni gl. pred- me Jeze» ker m» napredujemo, sednik Mr. Grdina sklicevati ia satni sramotno ir. žalostno katoliške shode, kako so libe- 'Propadajo.
ralni prodani gobezdači začeli Na drugi strani so pa to švJ bruhati iz sebe ogenj in žveplo gašvage, ki ne poznajo nobe-1 na naso jednoto in kako jih je nega sramu, nobene logike v
— jobnašanju in nobene meje. Na eni strani taka huronska grda gonja proti vsemu, kar
je katoliškega, na drugi ^»i Izvr8tni s|ado|ed _ mize za
VOLEK:
SV. PETER:
VOLEK:
ževje, po katerem je voda iz-podjedla temelj in ga oslabila.! Mrtva sta dva železniška u-' službenca in več delavcev je
hovnike in vse k?r je nas kato- ra»Jenih. Potnikov na vlaku ni
bilo.
Sem sveti Peter jaz iz Rima, Ki vse rajske ključe ima; Odpiram dušam sveti raj. Odprem ga tudi vam sedaj, Če vsak izkaže svoja dela; Da se odpre mu sveti raj Besedo sodba bo imela. A predno peljem vas na sodbo, Poslušat morarp vašo zgodbo, Kako ste prišli zdaj v nebesa, Ko se vam duša grozno stresa?
Ker drugega ni blo vozila In suša vzela nam trobila, Pripregli smo naš žarkomeli Z njim skupno frknili v nebesa; Skoz meg in led bil naš polet, Da nas še zdaj hud mraz pretresa.
Vidim, vidim, da brez glave Leteli ste skoz sneg in led Seboj bi vzeli žarke prave, Ne pa ta nori žarkomet.
Moj žarkomet, presneta stvar, že vse je videl in obhodil Pa meni vedno samo v kvar; že vse pomije je oblodil. Zares velika je bolest, Ko človek pride sili v pest Se za pomoč okol ozre; Še vrag nam v sili muhe žre.
ŠIRITE AM, SLOVENCA. ZAFRKNIK:

^HKI
Phone: CANAL 5087
Res. SEELEY 3629
Zobozdravnik z X žarki
DR. G. E. FINCH
vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi.
PREPRIČAJTE SE
CENE NIZKE
DELO PRVOVRSTNO
O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih.
V poslopju Illington gledališča — 2118 W. Ž2nd St. • CHICAGO. ILL.
Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8.
The
Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne de-' name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $500,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamene 1758 W. 21 st Street m Wood CHICAGO. ILL.
SV. PETER:
pa pridejo z licemerskem obrazom med ljudstvo pa jim v kolonah veri in duhovnikom ta-
goste.
LED!
LED!
LEt>!
SLOVENSKIM ROMARJAM V CAREY, OHIO.
Naznanjamo, da bo letos zopet Slovenski duhovnik na razpolago Very Rev. P. Hugo Bren, O. F. M. iz Lemont, 111.j bo v Carey 15. augusta. Ker vlaki iz Clevelanda dospejo bolj pozno Je predstojništvo romarske cerkve v Carey do-voljilo, da bo sv. maša s pridigo pozneje, kot drnga leta. Natančen čas bo oznanjen v cerkvi.
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa,
i. t. d.
Chicaške sldvenske gospodinje kn-pujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na tele-, fon: Canal 2686 in v prašajte ra:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
Postala & združenjem K a s p a r State Bank in American State Bank.
VSESTRANSKO PRIZNANA
kakor tudi zanesljiva in konzervativna banka
KASPAR AMERICAN STATE BANK
" " •	' 1	^
1900 BLUE ISLAND AVENUE, VOGAL 19. ULICE
CHICAGO,
ILLINOIS.

PREMOŽENJE DVAJSET MILIJONOV DOLARJEV.
Ja3 sem Zafrknik, vnet prosvetar, Mednarodni sem narodnjak, Sem svinjski nekdaj bil mešetar — In ajzenponarski veljak.
Ko sem še jaz po svetu hodil, En človek strašno je zablodil Bil vaše vrste je pajdaš; Z njim lahko roko si podaš! Obračal vedno dvojne barve, Po vetru si je stavil barve; To bil ničvredni idijot Imenom Juda Iškarijot. Zveličarja je on izdal, LTčitelja vsih učenikov, Za trideset je srebrnikov Tako sramotno on prodal. In zdaj si prišel ti v nebesa, Ko ajzenponarska kolesa Ne vozijo prav nič navzgor, Pač pa le vedno v kak predor!
Pravijo meni, da sem volek, Čeprav sem čista jaz modrost, Pripravlja cesto glavobolek Mi žarkometina norost. Resnica zija iz žarkometa Ljudje verjamejo zares, Da v zimi je Ivanov kres, ln da ob kresu sneg pometa.
Ko gledal sem tvo^' žarkomet Sem videl, da le gnoj in smet J£ vse kar tam se bere; Vsak svoje blato pere!
PETER ZGAGA:
Jaz sem učeni Peter Zgaga In trobil sem svoj bas narobe, Se v njem nabrala je nesnaga, Ker mešal v njega sem otrobe.
VOLEK:
SV. PETER:
SV. PETER:
Rako ste čudni vi zemljani Vaš narod če pravilen glas, A vi objestnosti pijani
Mu štulite narobe bas.
'AMBRIKANski slovenbc"
Gladiatorji
Zgodovinski roman is leta 70. po Kristus«. —— Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
In iznova jo je nekaj svarilo, da je šla predaleč, —. In v naglih in pretrganih stavkih je pripovedovala o nevarnosti, če bi ju kdo zasledoval, in da morata takoj domov in se skriti. Strastno, hitro je govorila, kakor pijana, in komaj je^vedela, kaj pravi.
Končno ji je segel v besedo in jo odločno, skoraj resno vprašal:
"In tribun —? Kaj je z njim? Kako si me, gospa, mogla iztrgati iz njegovih rok ? — Povem ti, imel sem njegovo življenje v svojih rokah, kakor če bi stal v amfiteatru z nogo na njegovem tilniku. Za nobeno ceno bi me ne bil dal od sebe, to dobro vem!"
Zopet jo je zalila rdečica in hlastno je rekla:
"Za nobeno ceno! Verjemi mi, za nobeno ccno, ki bi jo bil ponudil kdorkoli, moški ali ženska! Eska ne misli slabše o meni, nego zaslužim!"
"Kako je torej mogoče, da grem s teboj, svobodno in neovirano V9 je vprašal in pogled mu je bil mehek. "Rad bi vedel za skrivnost, kako je znala Valerija očarati; človeka, kakršen je Placid!"
Prebledela je.
"Tribun te ne bo nikdar več zahteval na-zaj ! Poravnala sem račun z njim — za večno!"
Ni je razumel, toda spustil je njeno roko in stopal za korak oddaljen od nje po ulici.
Čutila je, da se že začenja kazen za njen zločin. Trd in hladen je bil njen glas in prav nič prejšnji Valeriji podoben, ko je rekla:
"Prišel mi je čez pot, Eska, in zadela ga je usoda vseh onih, ki so tako nepremišljeni, da nasprotujejo Valeriji! Usmiljenje, ljubezen, čast — kaj vse to pomaga pri Človeku, kakršen je Plaeid ! Kedaj je še ta človek odstopil le za las od svojega cilja, če je šlo za njegovo lastno osebo? Poznala sem ga, ah, le predobro ! Le eno, nepremagljivo sredstvo je pomagalo pri tribunu, in to sem porabila! Umorila sem ga, umorila v njegovi lastni sobi, — pa u-morila, da — rešim tebe
Morebiti je* čutil, da je nehvaležen. Morebiti se je silil k prepričanju, da on vsaj nima pravice, je trdo soditi, da bi jo moral soditi prizanesljivo, ker je toliko žrtvovala zaradi njega —. Pa ni mogel premagati grozote in strahu pred to lepo, brezobzirno in brezsrčno žensko.
Boril se je s svojimi čuvstvi in jih skušal skriti pod krinko vdanosti in hvaležnosti. Pa spregledala ga je, —4 ljubezen ima bistre oči — in slutila je, kaj se godi v njegovi duši, in trpela je, kakor trpi le tisti, ki je vrgel od sebe čast, čednost, vest in vse in si končno priboril zavest, da so bile vse njegove sramotne žrtve — zastonj.
In sklenila je, da bo naredila konec svojim dušnim mukam.
Dospela sta v ulico, odkoder se je prišlo skozi skrita vrata v njeno hišo.
Kolikrat je sanjala Valerija o tem trenut-k»|Tsanjala po dnevi in po noči, in njene sanje so se ji zdele nemogoče in neverjetne, da bi se kedaj uresničile, ker so bile prelepe_. Sanjala je, kako ga bo rešila iz velike nevarnosti za ceno, ki je bil on vreden, kako ga bo odvedla seboj, kako bodeta hitela po samotnih ulicah ob čarobnem solnčnem zapadu, kako ga bo pripeljala domov, v svoj lastni dom, in kako se bodo zanjo začeli dnevi polni jasne in solnčne sreče —.
In danes so se njene sanje uresničile, — pa so prinesle seboj temno, bolestno čuvstvo, ki je bilo hujše ko vsaka bolečina.
Valerija je bila srčna ženska, to je bila ded-ščina njenega rodu. Noben potomec tega rodu se ni ustrašil, ni zatrepetal ne pred dušnimi in ne pred telesnimi bolečinami. Med ki-
pi njenih prednikov, ki, so krasili njene sobe in hodnike, je stal tudi kip Mucija Scevole, tistega ponosnega Rimljana, ki je z mirnim obrazom položil svojo roko v ogenj in hlado-krvno gledal, kako mu je zgorela. Njegovi potomci s podedovali ta neupogljivi značaj in sam Mucij Scevola, njen praded ni posedal v večji meri tiste neklonljive pogumnosti, ki se celo usodi postavi po robu, nego se je je skrivalo pod mehko belo kožo, pod ljubkim smehljajem in pod razkošno lepoto ponosne Valerije.
Ponosnejša in lepša ko kedaj je bila, ko se je ustavila pred vrtnimi vrati in se obrnila k Britancu:
"Rešen si in prost," mu je rekla, "lahko greš, kamur hočeš!"
Vneto ji je poljubil roko, radost se mu je zasvetila na licu in v prekipevajoči hvaležnosti se je globoko priklonil pred njo, — toda njej se je zdelo, kot da bi jo z bodalom sunil v srce —.	\
S ponarejeno malomarnostjo, pa s trepetajočimi ustnicami je nadaljevala:
"Morebiti imaš prijatelje, ki bi jih rad videl, prijatelje, ki so si v skrbeh za tebe, — četudi," je zbadljivo pridjala, "so se malo brigali, da bi te rešili iz nevarnosti!"
Eska je bil vedno odkritosrčen in pošten. Morebiti ga je — poleg njegovih zlatorume-nih kodrov in širokih pleč — zaradi te njegove značajne lastnosti tako strastno vzljubila Valerija. Ni bila vajena v Rimu takih mož.
"Nimam prijateljev," je odgovoril skoraj otožno. "Nikogar v celem velikem- mestu — izvzemši tebe, ki bi se brigal zame, ali sem živ ali mrtev. Pa sporočilo imam za nekoga in če mi dovoliš, da ga smem izročiti, ti bom bolj hvaležen ko za svoje življenje. Jutri bi utegnilo biti že prepozno!"
Z naporom je izustila tele besede — niso bile toliko vprašanje, ko nadaljevanje njegovega pripovedovanja —:	*
"Tvoje sporočilo se tiče tistega — tistega črnookega dekleta —. Eska, ne boj se mi povedati resnico!"
Lahna rdečica se je prikradla mlademu možu na lice. Stala sta pri vrtnih vratih na mehki trati, ki se je vzpenjala proti poslopju. Jasno in razločno so se dvigale temne cedre proti čistemu, modremu večernemu nebu, par zvezdic se je bliščalo, nobena sapica ni genila molčečih hrastov, ki so dremali v polumraku, in cvetličnih grmov, ki so se priklanjali pod težo svojega duhtečega vonja. — Cas in kraj sta bila kakor izbrana za izpoved ljubezni_.
In kakor bridka, okrutna šala se je zdelo Valeriji, ko ji je z zardelim licem in negotovim glasom izpovedal svojo skrivnost.
"Rešiti jo moram,je pravil, "še to noč jo moram rešiti, naj se zgodi kar hoče. Najsi bo tribun živ ali mrtev, črez prag njegove hiše ne smem stopiti, dokler morem zagrabiti za meč in prijeti svojega sovražnika za vrat. — Gospa, vedno hvaležnost sem ti dolžan večno ti bom služil, — pa daruj mi le še to eno noč, jutri se vrnem in bom tvoj najponiž-nejsi suženj vse dni svojega življenja!"
"In — ne bodeta se več — videla_je
vprašala, v grlu jo je tiščalo in1 solze so ji silile v oči.
"In ne bova se več videla!" je ponavljal zotozmm in vdanim glasom, — z glasom možate, nesebične, brezupne ljubezni '
Valerija je dvignila roko k očem, — zastonj je skušala govoriti.
Končno je s trdim, hripavim glasom spravila iz sebe:
"Torej jo tako zelo ljubiš_?" *
CLEVELANDCAN JE!
kadar potrebujete po^rebnika si spomnite redno na prvi »terenski pogrebni zavod
ORDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primi te za bližnji telefon in pokličite :
Randolph 1881 ali 4550
LOP STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripo Ijam na dom. Prevažam polu stvc ob času selitev in vse kar spada t to stroko. Pokličite me po telefonu I
20^8 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
ŽENO NAMLATIL, KER TO
JE NJEGOVO VESELJE.
Chicago, 111. — E. Sehwarz, star 48 let, 1300 N. Halsted st., je bil pripeljan pred sodnika, ker je bil obdolžen, da pretepa svojo ženo. Po izpovedi sina, kateri je edini, ki preživlja mater inj očeta s svojo pičlo plačo posnemamo, da je oče večkrat pijan in noče delati in pretepa mater. Ko je sodnik Schwarza, zakaj je pretepal ženo, je odgovoril, da je to nje-
govo največje veselje. V soboto je našel sin mater nezavestno od udarcev, katere ji je prizad-jal "ljubeznivi soprog."
Sodišče je obsodilo Schwarza na $200 kazni in povračilo sodni jskih stroškov.	^
— Chicago, 111. — William Morgan, star 32 let, 3007 W. Polk st. je bil zadet od stroja
vprašal na tiru Northwestern železnice, dobil je tako hude poškodbe, da je eno uro po temu izdihnil, ne da bi se zavedel.
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec

% PISANO POLJE
fr__J. M. Trunin -
i-«
Načete zaloge.
Vsa oblačila iz naše načete zaloge obstoječa iz najfinejših na roko izgotovljenih
Moških in dečjih oblek
smo znižali do skrajno nizkih cen, in sicer po
$22.50, $29.00, $33.00 $37.50
Sedaj vam dana lepa prilika, da pridete do najboljše obleke — barve in oblike po vaši želji za 25 do odst. cenejše, kakor preje.
M. H. JELINEK, lastnik Vogal Blue Island ave. in 18. ulica. Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
Established 1857
ate Vi
Denar v Evropo
Pošilji
Vse se razvija, pravi žarko-met, samo srednji vek se ne razvija. Kjer "razvijači" posežejo v to orožarno, spravijo na dan vediTD eno in isto staro šaro, ki bi bila prav potrebna kakega razvitka, saj morajo tudi takim, ki zelo radi poslušajo o grmandah, sčasoma vse presedati. Razvijte se vendar malo, n. pr. v Rusijo, stvar bo bolj
modema in zanimiva.
* * *
Zopet sem povišan! Pa bi človek ne bil ponosen. Postal sem "vitez", dasi le klativitez, morda je pa to še kaka višja šarža vitezov. Klativitez je tak vitez, ki se klati okoli, ali pa morda tudi tak, ki klati. Kdo naj ve ? Nespovedan grešnik iz Chicaga naj pa bo brez skrbi za mene. Mene nihče ni najel, se tudi nikoli ne bom kesal, če se še on ne bo nikoli, potem ne vem, kako bo za njega izpadlo.
Se ga bo grizel podpis.
* * #
Svobodomislec, Waukegan, misli v Prosveti, naj se gresta biblija in evolucija solit in peč mazat. Jaz mu lahko povem, da tudi on ne bo prišel preko prepira, odkod in kako so prišli ljudje na svet, in naj se vsem ljudem na svetu dobro godi, naj od plača svojo hišo, prejme večjo mezdo in si kupi Fordovo šajtrgo...... in še marsikaj.
Žival se ne zmeni za ničesar, ko je sita in se dobro počuti, človek naj pa se še tako poriva j na živalsko stališče, ne bo umoril in zamoril klicanja duha po i resnici. Kjer je duh, tam je tudi duševna borba. Svobodomiselni in naprednjaški časopisi so najboljši dokaz, da je tako,
in bo tako še zanaprej. ♦ * *
Hinavcev, licemercev včasih
po Prosoveti kar dežuje. V dog. št. 124 pa se hinavščina, prava nameravana hinavščina, povzdiguje do tretjih nebes, ijseve ker pač farji dobijo eno. In napredni gospodje so kar pri rokah s frazo, da je krščansko načelo, katerega se pa poslužujejo v polni meri sami, in edinole sami, da namreč nanren posvečuje sredstva. Tu se špe-
glaj rdeča duša.
* *
Del. Slovenija je končno vendarle skončala svojo "temno zgodovino.*' V novejših časih smo mnogokaj že sami doživeli in videli, kako prav peklensko so delale sile karbonar-jev proti papeštvu. Vsi ti peklenščki so angelčki, papeži pa sami reakcijonarji. Škoda za vsako besedo. Krono je posadil zgodovinar svoji temni zgodovini s tem, da je sežgal Galilea na — grmadi. Po napred-njaških glavah so v zadnjem času grmade kar švigale, ni čuda toraj, da je Del. Slov. tudi Galilea sežgala na grmadi. Zgodovino zanikuje celo resničnost reka: "Eppur se mu-ove", a naj bo, ker svet se bo gibal najrej kljub
mo korajžo.
Dogodek št. 125 iz Majšper-ga bo tudi malo šepal, dasi ga nočem naravnost zanikati, saj se g. Molek pridušuje, da je vse resnično doposlano. Črna postava jih je dobila po hrbtu, prihodnjo nedeljo pa je župnik strašno zabavljal na prižnici
nad ponočnjaki......hm1, hm......
Ko bi se meni kaj takega pripetilo, bi bil jaz tiho kot miš. Ako je zabavljanje resnično, potem ima vsa stvar drugo lice, in je ta oblika zrastla samole v
domišljiji Milwaučana.
* * *
Peter Zgaga meni, da jaz preganjam vsako jutro mačka po "Pisanem polju". Kako že pravi pregovor? "Kakšen je lump, tako sodi o drugih". Na drugem mestu kvasi, da on sploh A. S. ne prebira. Ako toraj maček mijavka, mora biti
nekje drugje.
* * »
Joe Rogelj, Culahy, Wise., ima v Prosveti št. 167 dolg dopis. Zabavlja čez katoliške duhovnike, bolnišnice, pokopališča, šole in še čez ducat drugih stvari. Bolnišnice so predrage, pokopališča tudi. Saj vas nihče ne sili vanje. Če prinesejo kakega mrtveca, ki prej ni videl cerkve od znotraj, in duhovnik ga pokoplje, potem pravijo, da za denar se vse stori. Ako pa duhovnik koga "spuca", mu Mr. Rogelj sicer da prav, a pri drugih to tudi ni prav. Edini pametni stavek je ta-le: "Če ljudje ne hodijo v cerkev poprej, ko so zdravi, čemu nositi mrtveca v cerkev, da se duhoven spakuje?? nad njim in se ob takih prilikah še norca brije iz mrliča"?
Spakovanje in norca briti je seve samo v domišljiji pisatelja. Ako se ravna po zgorajšnjem načelu, ne v cerkev, ko je zdrav,, niti ne ko je mrtev, potem ne bo treba kvasiti o tem, da slovenski duhovniki hočejo bojkotirati člane S. N. P. J. Nedoslednost ne bo na strani duhovnikov, temveč na strani nekaterih članov, ki prej čez cerkev samo zabavljajo, ko so mrtvi, pa silijo v cerkev. Vse drugo je prazna frazerija.
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Premoženje te trnke mit $13,000,000.00
GROZDJE.
V državi New York bo letos grozdje zaradi zelo toplega vremena zgodaj zrelo in zato bo izredno lepo in sladko. Mi bom d kakor že zadnjih pet let tudi letos razpošiljali grozdje na debelo. Vsi oni, ki namera-vseh "tem-1 vaJ° naročiti to grozdje, naj nih" zgodovin. Grmade, grma- nam preJ PižeJ° P° podrob-de in srednji vek, o tem se bo pojasnila, a naši stari odje-še mazalo in pisalo, lepo pa se ma®c*' nai nam sporoče, koliko
bo molčalo ^ o samokresih m puškinih kopitih v Rusiji. Saj
se razumemo.
* * *
Mr. MOLEK se pritožuje, da
vagonov grozdja nameravajo rabiti. Zaradi pičlosti pridelka, naj se vsakdo čim prej preskrbi, sicer utegne biti razočaran. New-yorško grozdje je našemu
mu jaz žugam s peklensko 'ukusu najPr»jetnejše in zato je
kaznijo", dasi sem pristavil "ne žugam, samo opominjam'\ Pogubljenje ni moja stvar, o tem bo imel besedo nekdo drugi. Seve, ako kdo misli, da je zločin samo posledica okolno-nosti, temperamenta, vzgoje, slučajnosti, človeške sodbe, po-tema£ari njU govotf in bese-diči, "da bo mirno spal in mirno umrl", uprašanje je samo, če bodo ti "flajšterčki" za mirnost tudi zadostovali. Stavim, da njegova vest nikakor ni ta-
ko mirna niti zdaj. Dela si sa-
povpraševanje ^>o njem od leta do leta večje. Mi smo lansko leto razposlali blizu pedeset vagonov grozdja po raznih naselbinah. V vašo korist je, da nam poverite nakupi grozdja to leto in uverjeni ste lahko, da bode-
te dobili najboljši pridelek__
Za vsa nadaljna pojasnila se o-bmite na
JUGOSLAV AMERICAN CORP.
(Prej Jos. Vogrič) 455 W. 42nd Street, New York, N. Y,j