List Slovenskih delavcev v cAmeriki

The first SBormic Daily* in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.
4
rELEFOX PISARNE: 137» RECTOR.
Entered aa Second-Claas Matter. September XL 1903. at th» Pmit OCfee at Hew York, N. Y„ under tbe Act ef Congreea of March S 187»
TELEFON PISARNE: 187» RECTOS.
NO. §7. — ŠTEV. 67.
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 21, 1907. — V ČETRTEK, 21. 8UŠCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIX XV,
Iz delavskih krogov.
Strajk na železnicah? •
vslcžbe3cci železnic zapad-no od chicaga najbr-ie ne bodo šli
na Strajk.
Starostna meja pri Reading železnici spremen j «Uk
poč ivan ju v seattle.
Cleveland, Ohio.. 20. marca. Unija iele*«iških rsmžbencev naznanja, da je ponujeno povečanje plače za vs u-žibence na železnicah zapadno »>d Chi-ca^a zavrnila, da pa kljub temu naj-brže ne pride do štrajka. O tem se bode določilo Je le prihodnji torek. Najbrže se bode zadeva poravnala mirnim potom.
Philadelphia. Pa., 21. marca. Predsednik Reading železnice je dofoil od ramate jev pooblastilo določiti m^jo za »prejem v službo tako, da bode t nadalje vsakdo lahko sprejet, ke-dor še ni prekoračil 43. leto. Dose-daj ni bilo več mogoče dobiti službe, kodor je bil že več. nego .15 let star. K.-vno tako je ukrenila tudi Pennsylvania železnica.
SeatUe. Wash., 21. marca. Gradnja novih poslopij v tukajšnjem mestu I m v | m i noma pačiva, ker so stavbeniki '►d^lovili vse delavce vsled vedno večjih zahtev njihove unije.
Velikanski izdatki za pacifikacijo Gube.
IZREDNI IZDATKI ZA EKSPEDI-CIJO NA CUBO ZNAŠAJO
$2,500,000.
DRAG IZLET. -o-
Washington, 21. marca. Izredni izdatki Zjedinjenih držav za [>ošiljatev paeilikaeijske vojske na Cubo, znašajo glasom proračuna vojnega oddelka #2,500,000. Mornarica ni imela iz-vanredni list roškopač pa morna-ri«v-rie čete, kterih so poslali na Cubo celo briirado. Kedaj b; de Cui»«. novr-tiila te stro-ke, naravno se nihče ne ve. Kongres .j«' dovoli! od Cube vzeti toliko denarja, kolikor ga morejo tam pogrešati. To bode seveda naj vojni tajnik Taft določil.
POROKA V SPREMSTVU REVOLVERJA.
Milijonarjev sin se je poročil s predmestno plebejko.
Philadelphia, Pa.. 20. marca. V tukajšnje j 11 bol j<ej družbi*' je zavladala velika senzacija, ker se je Theodor Harrison Jr., mladini in v klubih znan pod imenom "Pinkey", oženil s hčerko navadnega poprav-ljalca avtomobilov v Rosemontu (predmestje v Phlladelphiji). Njegro-vej i/voljenki je ime llerta Plush.
Harrison je jedini sin kralja sladkorja istega imena in dedič mnogih milijonov. Mnogo najlepših mladih dam mu je bilo vedno za petami, da bi tra vjete v zanjke kot moža — sedaj je pa oklenil s "plebejko" mešal ijanco. Njegovi stariši so storili vse, da bi poroko razveljavili, toda to se ne more zgoditi.
Sedaj se zatrjuje, da je Harrison sklenil oženiti se šele potem, ko mu je oče imenovane Berte držal svoj revolver pod nos. Ko je prišel milijonar zadnjič obiskati Plushove, priča^ koval ga je Bertin oče pri vratih in ga prosil, naj vstopi, ker ga v sobi pričakuje lepo " iznenadenjeTu je ogledal, da ga. Be rt a pričakuje v par-lorju oblečena v — poročno obleko in oa je bila tam tudi mati in dnhoven. Ostalo je kratko. Oče je milijonarju aapretil, da vrne njegovej hčeri ča»t m Pinkeyn ni ostalo drugo, nego u-grizti v kislo jabolko. S svojo ženo aieer n« iivi skupaj, vendar je pa za-tako veljaven, da bode Pin ken moral šteti sedaj lep« tisočake in rr-
Žrtve povodnji
ob reki Ohio.
oškodovani prebivalci potrebujejo podporo, katero dobe od vlade.
Zvezina vlada je dala prebivalstva na razpolago šotore in živila.
povodenj v californiji. -o-
Columbus Ohio, 20. marca. Vsled priprošnje ohijiega govemerja Har-risa, kteri je predsednik- ohijskega odseka družbe rudeČega križa, je imenovana družba pričela nabirati sredstva v svrho pomoči ljudem v preplavljenih okrajih juine Ohio. Go-verner je naznanil družbenim uradnikom, da take povodnji v Ohio še ni bilo, dasiravno voda ni dosegla one višine, kakor prejšnja leta. Radi tega preseda tudi sedanja škoda vse prejšnje.
Washington, 20. maroa. Pomožni tajnik Ot.iver je danes dopoludne dobil od vojnega tajniika dovoljenje, naj pomaga jvrebivaLstvu preplavljenih pokrajin v West Virginiji. Vojni odtle.ek bode radi tega prebivalstvu posodil šotore in skrbel tudi j>o možnosti za hrano.
Pittsburg, Pa., 20. marea. V za-padnih krajih Pennsvlvanije že dva dni neprestano dežuje, tako da je voda ponovno pričela naraščati. Iz južnih krajev se poroča, da so tamkaj vse reke izdatno narastle in bati se je obnovitve povodnji. Nižave so zopet preplavljene in prebiva, ei se že pripravljajo na beg.
Cincinnati, Ohio, 20. marca. Voda reke Ohio je dosegla danes dopoludne 01 Čevljev višine, vendar je pa pričakovati, da bode pričela kmalo upadati.
Wheeling, W. Ya.. 20. marca. — Vsled deževja je ob Wheeling Creeku nastala že v drugič povodenj. Mestece Klm O rove je že v drugič pod vodo in prebivalstvo je moralo v drugič »bežat i.
San Frane i.sco, CaL, 20. marca. Od soijote napir<3 v Californiji neprestano "dežuje in na severu so vale d tega že izstopile reke. Mesteci Oreville in Marvsville sta ]>od vodo in včeraj zvečer je voda odnes a most. ki vodi preuo American Riverja na Mormon Island. V Sacramentu se ni ničesar bati, ker je tamošnji jez v dobrem stanu. Nevarnost pa preti Stock-tonu.
Reno, Nev., 20. marca. Trunkee River, ki je zelo na rasti a, je pričela upadati.
STOKRATNI DOBIČEK.
Pri gradnji pennsylvanskega kapi-tola so metali denar skozi okna.
Ilarrisburg, Pa., 20. marca. Odsek za preiskovanje gradnje kapitola države Pennsvlvanije, marljivo preiskuje račune, ktere je morala država plačati za imenovano gradnjo. Priče so izpovedale, da je tvrdka John H. Sanderson & Co. v Philadelphiji, ki je nabavila pohištvo za kapitol, računala za govorniške tribune v senatu in zbornici $90,748, ktero svoto je tudi dobila. Podjetniki so pa zaslišani kot priče dokazali, da so te tribune veljale le $2060. Sanderson je pri vsem delu v kapitolu dobil 126 tisoč 645 dolarjev dobička, dočim ni izdal niti $6000.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za | 20.45 ............ 100 kron.
ca $ 40.80 ............ 200 kron,
ca $ 203.60 ............ 1000 kron,
za $1017.50 ............ 5000 kron.
Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se' nakazane vsote popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naše denarne poiiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini t priporočenem ali registrovanem pismu, večje sneeke po Domestic Postal Money Order aH pa Heir York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York. 6104 St Clair Ave. mL, COmiaad,
Obravnava preti milijonarja Tbawu.
ZASLIŠEVANJE PRIČ PROTI H. THAWU JE SEDAJ KONČANO.
Senzacijonelno preinačemje. — Sedaj bode imenovana komisija, da proglasi Harry Thaw a slaboumnim.
GLEASONO V PORAZ.
V obravnavi proti milijonarju H. K. Thawu se je včeraj vse spremenilo. Pokrajinski pravnik Jerome je včeraj odkrito izjavil, da je Thaw slaboumen in je naprosil sodnika Fitz gera.da, naj imenuje komisijo, ktera preišče Thawovo pamet. Jerome je označil Thawa^ 'da je s^ajboumen in je pri tem trdil, da so njegovi zagovorniki natančno vedeli, da je še danes slaboumen, da so pa kljub temu zahtevali, da se ga procesira na življenje in smrt. Ko je to povedal, je naznanil, da >bode protizakonito obnašanje zagovornikov izročil priziv-nemu oddelku višjega sodišča
Sodnik Fitzgerald je preložil nadaljevanje obravnave do petka, zajedno je pa Jeromu ukazal, naj do danes dopoludne prinese pismene argumente za imenovanje sodne komisije, ktera naj preišče Thawovo pamet. Istodobno bodo zagovorniki doprinesli affi-davite. s kterimi bodo skušali dokazati, da je Thaw danes popolnoma zdrav.
Jeromova senzaeijonelna izjava, da je Thaw slaboumen1, je sledila poskusu zagovoraištva zaslišati zveden-ca dr. AT.an McLane Hamiltona. Ker je bilo že davno znano, da je tega zdravnika odbra.o tudi pravništvo za svojega izvedenca, se je vsakdo čudil tko so Hamiltona pozvali kot zve-denca zagovorništva. Zagovornik Delmas je takoj naznanil, da želi z dr. Hamiltonom dokazati, da je bil Thaw dva dni po umoru Whiteja slaboumen.
je Delmas pričel zdravnika iz-praševati. se je zajedno tudi prepira z Jemmom. Ta prepir je postal tak. da je sodnik porotnike poslal v dru-go sobo, da bi prepir na nje ne upli-val.
Prepir je postajal vedno hujši.
Pii tem je odvetnik Gleason prosil, naj se dr. Hamilton zasliši in sodnik je v to privolil. Gleason je vprašal zdravnika, a.i misli, da Thaw ni sposoben za posvetovanje s svojimi odvetniki. In Ham i'ton je odgovoril, da Thaw v to ni sposoben.
Gleason ni pričakoval tacega odgovora.
Takoj nato je Jerome naprosil sodišče za imenovanje komisije.
HRVATSKI LOPOV.
Črkostavec Mirko Dabac je uničil češko rodbino.
Iz Chicaga, HI., se javlja, da je tamkaj Hrvat Mirko Dabac podivjal in uničil rodbino Čeha Myska.
Imenovani Čeh se je pred par leti
oženil z neko Srbkinjo na Dunaju in se potem z ženo in otrokom naselil v Chieagu, kjer je rodbina srečno živela.
Slučajno se je pri Myšku naselil vse preje nego inteligenten Hrvat, M. Dabac, ki je znan tudi v New Torku, in takoj pričel nadlegovati Myskovo ženo. Slednja je potem ušla možu z detetom, dočim je tudi lopov Dabac odšel iz stanovanja. Vsi posknsi Myska, naj Dabac vrne ženc^in dete, so bili zaman. Par mesecev za tem se je, dne 13. t. m., imenovani Čeh ustrelil.
K temu nimamo kaj pripomniti, obžalovati pa je, da se to ni zgodilo malo bolj južno od Hlinoisa, kjer ničvredne lopove linčajo.
Meyer, Haywood in Pettihone.
Caldwell, Idaho, 20. marca. Včeraj zvečer je sodnik Wood vložil »voj plaidoyer o predlogu, da ee obravnava proti Moyerjn, Haywoodu in Pet-tibonejn izroči kakemu dragemu dišžn. "Vložil je tudi affidavit« ▼ svrho podpiranja
Južne republike. Na pomoč Nicaragui.
REPUBLIKI ECUADOR IN VENEZUELA BODETA BAJE POMAGALI NICA-R A G U I.
Topničarka Marietta od mornarice Zed. držav je dospela v Puerto Cortes.
STRAH VSLED PLENITVE.
Managua, Nicaragua, 21. marca. Iz verodostojnih virov se poroča, da je hondurska vojska zopet doživela velik poraz, toda podrobnosti o tem boju še niso znane.
Senor Sanchez je odplul iz Nica-ragne in Ecuador s parnikom Tuca-pel. On je zaupni agent predsednika Zelaya in potuje v Ecuador, da pridobi predsednika Alf aro za pomoč v vojni Nicaragne proti Hondurasu. Iz Ecuadora odpotoval bode Sanchez v Venezuelo, da pridobi predsednika Castro za stvar.
Washington, 21. marca. Topničarka Zjed. drŽav Marietta je včeraj dospela v Puerto Ccrtez, Honduras. Mesto Puerto Cortez je v velikej nevarnosti pred vojsko Nicaragua. Poslanik Corea (Nicaragua) naznanja, da vest o dovoljeni plenitvi po hon-durskih mestih ni resnična.
Nicaragua j ci oblegajo mesta Cho-luteco in Ceiho.
Kasnejša brzojavka javlja, da je nicaraguajska vojska pri Namasigue porazila zjedinjeni vojski Hondurasa in Salvadorja, Bitka je trajala tri dni. —
New Orleans, La.. 21. marca. Tukajšnja trgovinska komora je naprosila washingtonsko vlado za varstvo koristi Zjed. držav v Honduras, kjer se je bati, da niearaguajski vojaki ne prično pleniti.
. .NAPAD NA KITAJSKO HIŠO.
Mock-Duckova posinovljenka v oblasti barbarov družbe za varstvo otrok.
Beli barbari newyorske družbe za varstvo otrok, so minoli torek napadli stanovanje znanega Kitajca Mock Dueka, 10 Dovers St. in odvedli seboj njegovo lOletno posinovljenko Clii-Oi. Člani imenovane družbe so dobili obvestilo, da ima Mock-Duck v svojem stanovanju belo deklico. Ne da bi stvar najpreje preiskali, so stanovanje napadli in vjeli mlado Kitajko, ktero so zimagozavestno odvedli seboj, toda sodišča to gotovo ne bodo odobrila.
Mock-Duek je slab Kitajec. On je glavar tolpe Hip-Singov in njegov revolver je v našem Chinatownu že večkrat govoril odločilno besedo. Navzlic temu je pa bil svojej malej varovanki vedno dober, kajti vsi Kitajci so napram otrokom dobri.
Chi-Oi je dete Chin-Manga iz San Francisca in bele Lizzie Smith. Ko je bila deklica stara dva tedna, jej je mati umrla in njen oče se je kasneje oženil s Kitajko Ti-Yn. Ko je potoval v domovino, je umrl. Njegova vdova je bila Mockova znanka in ko je zvedel, da je vdova in mati male hčerke, odpotoval je v San Francisco in se z njo oženil. Mater in hčer je potem dovedel v New York, kjer žive v miru. Toda kaj koristi vse to, ako pa ne ugaja belim barbarom? In o tem se je sedaj prepričala tudi gospodična Chi-Oi, kajti slediti je morala belim gospodam oblečena v širok rožnobarvni jopič in bele hlačice. Za proteste njene matere se barbari niso zmenili. Toda Mock ni protestiral, ker ve, kje mu je tožiti za odškodnino. —

Jestvine za Kitajce.
Washington, 20. marea. Transportni parnik naše vojne mornarice, imenom Bufford, ibode nemudoma ukrtal 5000 ton živil, ktere bode peljal na Kitajsko v pomoč strada jočem a ljudstvu. Parnik se bavi sedaj z ukrca-njem blaga v San Franeiscn. Na potu na Kitajsko se bode ustavil t Ho-' nolulm, Hawaii, fcvila poilje na Ki-
kri-
Preganjanje čifntov na Rumunskem.
VLADA JE POSLALA VEČ POLKOV VOJAŠTVA V KRAJE, KJER SO ČIFUTI V STISKAH.
Nemiri so nastali vsled slabih agrarnih razmer.
RUSKA AGITACIJA?
Bukarešt, Rumunska» 20. marca. — Brigadni general Teli, pove. jniik 8. divizije v Potočanih, prevzel je povelje 4. kora v J assy ju in dobil pooblastilo, vsled kterega zamore v slučaju . potrebe icmetske nemire s pomočjo vojaštva zatreti. V Jassy so poslali vojaštvo iz Bukarešta, Fio-ješta in Teknem.
Vzroki sedanjim nemirom so stare pritožbe romunskih kttnertov proti odsotnim veleposestnikom. Kmetje so sedaj obrnLi na-se pozornost z napadi na čifutske izkoriščevalce. Vodja opozicije je vlado v tem inter-peliral. Ministerski predsednik Can-taeuzene je odgovoril v imenu vlade ter pozval vse politične stranfee, naj mu pomagajo pri pravičnem reševanju nastalih potežkoe. Pred vsem je treba nastopiti proti "farmerskemu trustu", kteri izkorišča kmete, da potem v obupu prirejajo nemire. Prva dolžnost viade je pa skrbeti za mir za mir in red, kar bode tudi storila z vsemi dovoljenimi sredstvi.
Nemire v Moldavi so baje provzro-či.i agitatorji iz Rusije, kteri so kmete podučili, da morajo zahtevati razdelitev vseh zemljišč, ktera so last čifutskih posestnikov.
Dunaj, 20. marca. Avstrijska vlada je potrraožila orožni Št v o na rumun-skej meji, da prepreči eventuelne nemire v avstrijskih rumunskih pokrajinah.
Bukarešt, 21. marca. Kmatski nemiri so se že razširi! i po vsej gore-njej Moldavi, in sicer po okrajih Po-točani, Dorogoj, Jassy. Njemcu. Tu-tolija in Roman. Kmetje nameravajo pregnati vse čil'utske najemnike zemljišč in si slednja prisvojiti. Oni trdijo, da so žrtve splošnega izkori-ščevanja.
Vse gibanje je odločno protičifut-siko. Dijaki tukajšnjega vseučilišča so priredili veliko demonstracijo v znafi sočustvovanja s kmeti.
Položaj vlade je zelo kritičen. Včeraj se je kabinet sešel pod predsedstvom kralja, da se dogovori o korakih, iktere mu je storiti proti sedanjemu sistemu njemanja zeml jišč po čifutih.
Dne 19. marca so kmetje zopet prišli v Potoeane, kjer so v čifutskem delu mesta pričeli požigati. Vojaštvo je streljalo in več kmetov je ubitih.
ZDRAVILO ZA VSE BOLEZNI.
Antitoxin se imenuje to sredstvo. To zdravilo bodo dobavali kaznjenci
Baltimore, Md., 20. marca. Dr. B. H. Stevenson, bivši predsednik medicinske družbe za county Baltimore, je mnenja, da bodemo kmalo imeli na svetu le še dva smrtna vzroka: visoko starost in nesrečo. Vse druge bolezni bode pa mogoče ozdraviti s pomočjo antitoxina. Zdravnik izjavlja: "Zdravilo 20. stoletja bode vsako bolezen ozdravilo. Antitoxine se pa ne bode smelo jemati iz živali, temveč iz ljudi. V to svrho naj bi se rabili kaznjenci. Zakon, kteri bi zločincem stavil alternativo, naj li ostanejo za daljšo dobo v ječah ali pa naj si puste vcepiti razne bolezni, bi ta problem «a večne ease rešil."
Sneg ▼ New Yorku.
Včeraj je v New Yorku zopet snežilo, vendar pa sneg ni obležal. Vla-din vremenski prorok se ni upal prerokovati snega in se je zadovoljil a pro rokovanjem a dežju.
eUeaUk
Chicago, EL, 19. marea. Predsednik Roosevelt je odklonil povabil?, s kteria je porabljen k razstavi, kodo m prireiHI taknflnjl meearft in
Iz Avstro-Ogrske. Izjalovljene obravnave.
VSI POSKUSI SKLENITI MED AVSTRIJO IN OGRSKO NA-•GODBO, SO BILI ZAMAN.
Spor med ministerskim predsednikom Wekerlem in trgovinskim ministrom F. Košutom.
PRED KRIZO.
Budimpešta, 2L tmatrca. Nagod-bene obravnave, Iktere se vrše med Avstrijo in Ogrsko že več tednov, so se zopet izjalovili in z nagodbo ne 'bode nikdar nič. Vsi poskusi skleniti pogodibo do leta 1917 glede trgovinskih pogodb z inozemstvom, so bili zaman.
Ministerski predsednik dr. A:eks. Wekerle in "trgovinski minister Fran Košut sta se zelo skregala in časopisje koalicije poživlja Wekerleja, naj odstopi, ako ni mogoče doseči samostojne carine in samostojno nacijo-nalno banlko.
MARVINOV SINČEK
Policija je prepričana, da je štiriletni sin dr. Marvina v Erie, Pennsylvania.
Erie, Pa., 20. marca. Tukajšnje policijske oblasti priznavajo, da se u-kradeni 4!etni deček dr. Marvina nahaja v tukajšnjem mestu.ali pa v o-koliei, vendar pa nečejo povedati podrobnosti.
Nek zasebni detekti%% kteri je zaposlen z Marvinovim slučajem, je izjavil, da je on na pravem sledu kraja, kjer se nahaja ukradeni deček in da bode morda že jutri dobil dečka v svoje roke. On je zatrdil, da se nahaja deček v Erie ali pa v okolici tukajšnjega mesta. Nek tukajšnji odvetnik, kteri je o zadevi natančno orijentiran, neče o tem ničesar govoriti, vendar je pa obljubil, da bode vso stvar pojasnil, ko pride danes dr. Marvin semkaj.
Glasom zadnjih poročil je deček skrit v nekej samotnej hiši v okolici mesta Erie.
Nezgoda na Hudsonu.
Vlačni parnik Robert H. Savre od Lehigh Valley železnice je včeraj dopoludne na Hudsonu pri dolenjem New Yorku zavozil v vlačni parnik Walter Riee, ki je last Rice Towing Company. Moštvo je še pravočasno poskakalo na pomol, kapitan John Daley je pa moral skočiti v mrzlo vodo, iz ktere so ga rešili gasilci gasilnega parnika MeCIellan. Parnik je popolnoma pod vodo, le vrh dimnika gleda še iz vode. Vlačni parnik Sayre je vlekel plav, na kterem je bilo osem železniških vagonov, kterih jeden je pal v vodo.
Vojni tajnik Taft potaiie v Zapadno Indijo.
Washington, 20. marca. Vojni tajnik Taft bode v kratkem idpotoval na inšpekcijsko potovanje v Panamo, Cubo in Puerto Rico. Potoval bede z vojno yachto Mayflower.
Odslovi j eni barvarji.
Newburgh, N. Y., 19. marca. Tukajšnji barvarji v kolikor so člani u-nije, so morali delo ostaviti, ker so jih delodajalci odslovili. Dosedaj so dobivali po $3 na dan, toda zahtevali so po $3.50 na dan, v kar pa zveza delodajalcev ni privolila.
Razstrelba v cerkvi,
Lancaster, Pa., 20. marca. V Wash-ingtonu se je v tamošnjej eeTkvi razletela acetilenova plinarna. Ves notranji prostor cerkve je razdejan in več osob je bilo ranjenih. Vsa okna so zdrobljena. Škoda znaša le $2000.
ali pa v Ameriko vzeti* l voine cene na: FRANK St, New York, N« tu bodeS najpoSteneje in najbolje ' " k. Fr. Sakser je priznani castop* bnsitsib parobrodnib dn»
^^^-^MtUuri^ rtfiiil^ri
Razne novosti
iz inozemstva.
NA SEVERNEM MORJU SE JE POTOPIL NEMŠKI PARNIK HORN; 21 MORNARJEV UTONILO.
Poštna vreča na francoskem pazniku ukradena; $400,000 zfinolo.
"ROŽA ČISTOSTI. "
-o-
Luebeck, Nemčija, 20. marca. Nemški parnik Horn se je na Severnem morju potopil; 21 mornarjev je utonilo.
Pariz, 21. marca. Tukaj je zginola vreča ameriške pošte z vsebino 400 tisoč dolarjev. Vreča je zginola na francoskem parniku "La I'rovence", ki je odplul iz New Yorka dne 28. februarja in dospel v ITavre dne fi. t.m. Tukaj so zaprli neeega mo/a imenom Butless. Pri njem so našli £42.000 ameriških vrednostnih listin. Tukaj se sodi, da je njemu kaj znaneira o tatvini. Poštne oblasti so izročile zadevo detektivom šele sedaj, dasiravno se je tatvina izvršila že pred štir-najstimi dnevi.
Rim. 21. marca. Uradoma se naznanja, da je španski kralj povabil papeža Sarta za botra njegovemu bodočemu otroku ali otrokoma (pričakovati je dvojčke). Papež je sklenil kraljici tim povodom podariti zlato rožo za njeno —• "čistost". Te rože so prišle v modo baje že 1. 1049.
Johannesburg, Transvaal, 21. marca. Uslužbenci nacijonalne banke na Harrison St. so odbili včeraj roparski napad na banko. Dva zakrinkana roparja. oborožena z revolverji, .-ta prišla v banko in pozvala uradnike, naj jima izroče dena". Uradniki so pa takoj pričeli na roparje streljati. Jeden roparjev je smrtno ranjen, dru-zega so pa vjeli.
Petrograd, 2G. marca. Ne da bi se duma nadalje zmenila za govor mini-sterskega predsednika Stolvpina, je sklenila preiti na dnevni red in sicer kljub protestu socijalnih demokratov
Krava jo je nabodla.
Middletown, N. Y., 19. marca. Gospa George S. White, žena premožnega farmerja v Collaberju je včeraj krmila krave. Pri tem jo je pa jedna krava nataknila na roge in vrgla v zrak. Položaj TVhitejeve je kritičen.
^v'5 ''iTAT"---
■ji
kretanje parnikov.
Dospeli so:
Kronprinz Wilhelm 19. marca iz Bremena (že poročano) s 1124 potniki.
Oceanic 20. marca iz Liverpoola s
1424 potniki. Bovie 20. marca iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Turkestan iz Hamburga. Californie iz Havre. Bosnia iz Hamburga. Main iz Bremena. Koeniirin Louise iz Genove. Tropic iz Hamburga. Pennsylvania iz Hamburga. Sofia Hohenberg iz Trsta. La Provence iz HavTe. Philadelphia iz Southamptona. Dtruria iz Liverpool a. Campania iz Neapolja. Wuerzsburg iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Astoria iz Glasgowa. Cretic iz Genove. Georgic iz Liverpoola. Californie iz Havre.
Odpluli so:
Amerika 21. marca v Hamburg. La Touraine 21. marea v Havre.
Odpluli
St. LooIb 23. marca v Southampton. Campania 23. marea v Liverpool. Finland 23. marea v Anrtwerpea.
33. marca v Genovo.
tu*
"GLAS NARODA"
list »fovea sirih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
RRANK SAK-E^, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Ea leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
tss:jed every day, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the •5LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za og!ase do deset vrstic se plača 30.
■cntov.
D«.brez podpisa in osobnosti se
le n.tisnejo.
Den.ir raj se blagovoli pošiljati po \tnnev < 'ider.
l' i sn-empmbi kraja naročnikov rr^siino. da s- nam tudi prejšnje bivali-£' ' 1 - t. ■ i da hitreje najdemo . aslov-t t:a. Dopisom in pošiljatvam nareiite »as lov:
"Glns Naroda"
COD Greenwich Street, New York City. Telefon 127'J Rector.
Svarilo pred jugom.
Ponovno uam prihajajo poročila, da je večje število južnih držav poslalo v Evropo svoje asrente, da do-vedo od tam na jug naseljence, za ktere bodo oni poravnali potne stroške. —
Kaka osoda pričakuje pogodbeno importirane naseljence, nam dokazujejo odkritja, ktcra je spraviL v javnost potom preiskave zvezini komisar Shield v New Yorku. Glasom teh odkritij sklenejo zvezo železniške družb©. Standard Oil Company, trgovci z lesom, Bog in država, samo da si na jugu dobe obilo belih sužnjev, kteri so pokornejsi nego zamorci. Na jugu se ne zavida le za-moree, temveč tudi bele, ako so slednji delavci. Zamorce na jugu ne sovražijo radi tega,, iker so zamorci, temveč vsled tega, ker so delavci in to .sovražtvo ima pričakovati tudi vsak be. delavec ("white trash"), s kteiim m.1 ta.m ravno tako brutalno postopa, kakor z zamorskimi de-laveL
Iia.^. radi t<*ra bi moralo sedaj de-lavsko čas<t.pisje Evrope tamošnji "Irash" ipusvariti pred vabi om državnih ameriških agentov, naseliti se v našuh južnih državah. Posebno naj pa se jugoslavjansko, italijansko in grško r-asopisje v Evropi svari pred temi agenti.
Z uvažanjem belih na jug se sedaj aie i»eea le South Carolina, temveč vse južne države, ktere iščejo delavce, da bi za malo pjaeo delali v tarnanjih predilnicah. Sedaj se iz I>oui-;iane poroča, da si tudi tam na-' ■mbravajo na jednatk, način nabaviti« belo da avstvo. Tam nameravajo vsej zamorske delavce nadomestiti z im-t portiranimi Evropejci in so v to svr-ho že ustanovili v New Qrleansu na-Kelniški urad. Država svetuje tudi lastnikom nasadov, naj si že v naprej zagotove bele delavce, ker to ni v protislovju z zakoni. V Louisiani so šli torej še da 'jo nego v South Canolini. kjer so majpreje prosili predsednika za dovoljenje pogodbenega naseljevanja.
.Jug sicer potrebuje naseljencev, toda ne v zgoraj navedene svrhe. Kdor hoče priti iz Evrope v Ameriko, naj pride na sever. Kdor pa ujpa, da bo potem ko se izkrca na jugu, lahko dosegel sever, se zelo moti. Krvni psi, bir-e in verige mu bodo dokazali, kaka je amerišil^a svoboda na jugu.
Predsedniška kandidatura.
Pri nas se splošno obsoja., ako skuša kak predsednik določati kandidate za državne in zvezine urade in že večkrat se je pripetilo, da voliici s takim predsednikom niso bili za dovoljni.
Še večja nezadovoljnost bi pa nasi a a, ako bi 'kak predsednik skušal javno določiti svojega naslednika. Iz teh vzrokov se tudi sedaj zameri našemu predsedniku Rooseveltu, ker je nedavno, ko so ga obiskali illinoiški governer, vojni tajnik Taft in Taftov brat, naprosil govemerja, naj svoj poetični vpliv v Illinoisu porabi v to, da postane vojni tajnik Taft republikanski predsedniški kandidat.
Vendar pa temu poročilu ne moremo verjeti. Predsednilk. Roosevelt gotovo ne bode tako neokretno pričel z reklamo za svojega naslednika, da-siravno sedaj governer Deaieen tozadevno poročilo tudi dementuje in to je storil tudi predsednikov zasebni tajnik Loeb. Tozadevna dementira-nja pa kljub temu dosedaj še nimajo zaželjenega uspeha, aasiravno sedaj tudi senator Hansbrough to vest še enkrat dementuje.
Predsednik Roosevelt naravno o-sobno ne more nastopiti in izjaviti, da niti ne misli na toi> da bi agitiral za Taftovo kandidaturo. Jedno kakor drugo bi Mr. Tat'tu škodovalo, to tem 'bo.j, ker je zuano, da bi bil Ta£i Rooseveltu najljubši ikandidat za predsedništvo.
Iz Srbije.
*i i os ta
., da ^jak , da
P. O. Box
POZIV.
'i' poživljam ALOJZIJA <1 rna nekje od Zužcrn-ni '.divgovoli naznaniti nje-i na-l iv. D 'In a fva tu-in Uer ni m*'gel dobiti luženi denar ol dveh te-i ;»1 -oni mu ga jaz iz svo-dtlfWDWt, da istega iz-ili-itwH*. ktera mi pa ne kler nimam njegovega no-potrdila Vsled tega ga mi to oskrbi in če kdo iz-o\ ve ip. njegov naslov, mi. blagovoli naznaniti. Jakob Terček, C07, Forest City, Pa. (21-27—3)
Išče se MIHAEL, BUTALA i* Tanče pore &L 52 pri Črnomlja. Pred tremi leti bival je na Calometu, Mich., ter odšel ne ve se kani. Tu zapušča neko svoto denarja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 8th St., Calumet, Mich. (19-3—10-4)	|
Demisija Pašičeva. — Srbsko-turški pogovor.
Vlada je predložila skupetini trgovinske pogodbe z Italijo, Francosko in Rumunsiko. Poleg teh vprašanj pa je inajbolj pereče vprašanje o carinskem dogovoru z Avstrijo, ki se mora definitivno rešiti. Iz najzanesljivejšega vira sem izvedel, da je srbska vlada pripravljena odstopiti, ako
bi avstrijska vlada 'to smatrala za sporazum za neobhodno potrebno. Na Dunaju smatrajo šefa sedanjega kabineta, Pašiča, za največjo oviro, da ne pride do sporazuma. Sicer je srbska vlada vest o demisiji Pašičevi dementirala, toda iz najboljšega vira vem, da ministerska kriza obstoji in da je njena rešitev odvisna od tega, kar ods?o\x»ri avstrijska vlada na zadnjo srbsko noto. Ako bode odgovor avstrijske vlade povoljen in se bode na njegovi [pod agi laluko sklenila trgovinska pogodba, je Pašič pripravljen odstopiti. Vodstvo kabineta bo v tem slučaju prevzel sedanji naučni minister Andra Niko.iČ, ki bode izvedel pogodbo z Avstrijo.
Seveda je vprašanje ako bode minister baron Aehrenthal znal izkoristiti to priliko, da se reši neprijetnega Pasiča. Na vsak način se mora to vprašanje rešiti Ikmalo.
Ako Avstrija na srbsko noto ne odgovori povolj.no in s tem onemogoči trgovinski sporazum, ostane E{a-šic na čelu vlade ter bode energično izvedel trgovinsko politiko z drugimi inozemskimi državami. Avstrija bo izgubi.a ves srbski .trg, doeim si bo Srbija zagotovila trge drugod v inozemstvu.
Drugo važno delo sedanjega kabineta je dogovor s Turčijo. Sicer so to dementirali v Be'gradu in v Carigradu, toda iz krogov, o kterih verodostojnosti ni nobenega suma, sem izvedel, da obstoji ta dogovor črno na belem. Ta dogovor prinaša Srbiji velike ekonomne koristi. Turčija je namreč privolila v to, da se zgradi t ransbalkan&a železnica, ki 'bode zvezala Srbijo z Barskim pristaniščem v Črni Gori. Tako bode Srbija svoje izdelke lahko izvažala v Italijo, Švico, Francosko in Angležko. Seveda je to stvar, ki bi utegnila dovesti do hudih komplikacij.
Da Srbija 'postopa koncilijantno, je dokaz tudi to., da neče železniških vagonov, ki jih misli sedaj nabaviti v velikem številu naročiti pri neki •elirij-ki itvnlki. ki je stavila najcc-.iojš:> ponudb k) amtpak hoče počakati preje odgovor avstrijske vlade na y.adnjo snbsko noto ter v slučaju sporazuma naročiti vagone pri avstrij-• kih tovarnah, ki so sicer najdražje.
Agrarni program v ade je že izgo-tovljen in bode prišel v skupštini kmalo na vrsto.	S—c.
DABOVI.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Sov. podp. društvo sv. Petra št. 50 -T S. K. Jednote v Brooklynu, N. Y., 50 kron. ktere smo nakazali na določeno mesto. Živeli darovalci! Upravtništvo 11 G"asa Naroda.".
Tri mesece kakor begunec na Ogrskem..
— Iz življenja ruskega Poljaka. —
Ko sem mino.e jeseni kakor begunec stopil na ogrska tla, imel sem v srcu trdno upanje: tukaj bodeš popolnoma varen! Straaika neodvisnosti je vendar na krmilu? Kossuth Ferencz, sin velikega bojevnika za svobodo, Kbssufch Lajosa, je vendar dal sedanji vladi svoje ime?
A le prekma o so poučili drugače. Mejna policija (nova institucija svobodne Ogrske!) žže me je sprejela "zela prijazno". Po vseh mogočih in nemogočih procedurah, ki so si jih dovolili tam z menoj, kterih opisati pa imi prepoveduje moj čut dostojnosti, so me slednjič milostno odpustili s takozvano "maršruto". V deželi svobode torej bodeš hodil uradno predpisano pot... !
Ko sem bil v Budimpešti tako predrzen, da sem sl^upno s tamošinjimi organiziranimi socij alno-demokratie-nimi stavbenimi delavci priredil predavanje v prilog od dela odpuščenim tesarjem, dobil sem od tamošnjih oblastij sila oster ukor in le to, da sem časnikar, me je rešilo, da me niso zaprli in izročili Rusiji.
Predno govorim nadalje o Ogrski, hočem pred vsem bližje osvetliti o-soibje ogrskega ministerstva, po svojem razumu in mišljenju. Dogaja se po navadi, da imajo nadarjeni očetje •potomce, ki jih po duhu in značaju ne dosegajo. Ta ljubi grof Andras-sy je sila človekoljuben, liberalen mož... V Trebišovu (madjanski Te-rebes), svojem rojstnem gradu, ima n. pr. sila razkošne, elegantne hleve za (konje-dirkačes. i Marmor, brono-vina. zrcala, gorke kopeli, j.n oves in specijalni '«konjski kruh'\ Toda, ah, kako marsikteri ulbog dninar na velikih pustah grofa Andrassyja bi želel svoji ženi in deci pob evnega kotička za čez zimo v hlevih teh aristokratskih konj in si pdketl svoj kruh iz odpadkov ovsa! Pse hrami jo tam s konjskim mesouy, a človeški suženj ne dobiva niti kostij teh (komj, zaklanih za pse.
To je grof Julij Andrassy II., minister za notranje stvari ogrskega kraljestva, ki je akor poslane« zmagal na volitvah samo, ker je mogel (kupovati volilcem več žganja, gulja-sa in klobasic.
Seveda: časopisom in njih uradnikom veJike subvencije (v obliki anons krajevskih ogrskih državnih železnic), da pojo thvalo; a vslužbenci fcralj. ogrskih državnih železnic pogi-njajo vsled prenapornega dela. Žene Lil otroci umirajo lakote in mraza.
Dr. Wekerle, ministerski predsednik, je na Dunaju črnorumen, v Budimpešti je nacijonalen. Mož za vse. Njegovo geslo: namen posvečuje sredst va.
Grof Apponvi, minister za uk in bogočastje, vodja ljudske stranke, je hotel vedno le .postati minister; v'dosego tega oil j a mu ni .bilo nobeno sredstvo preslabo.
Njegovo geslo je: Ne ministri 'ia-ljudstvo, ampak ljudstvo ^a ministre! Društva za izobraževanje delavcev je prepovedal, zato pa se imajo šantami in jame hiše ne samo dopuščati ampak tudi državno podpirati. Kolikor več alkohola, prostitucije, pokvarjenosti, tem lažje je krotiti zver, ki se jej pravi — ljudstvo !
To je ogrski "cuJtous"!
Justica ima sicer na vsem svetu zavezane oči, na Ogrskem pa jih jej niso le zavezali, » ampak iztaknili! Kdaj? V treraotkiu ko je bil izvoljen Geza Polonyi za ogrsko — krivo-sodje. Kdo je Geza Polonyi? Človek, ki je bivšo javno žensko zlorabljal kakor svoje orodje in jo pozneje, ko jej ni hotel pJačati obljubljene nagrade, z nasiljem skušal prisiliti, da bi mn izročila listine, ki mu utegnejo postati nevarne. — V vseh civi-lizovanih državah se sleherno nasilje kaznuje, samo na Ogrskem ne, kjer zastopa pravosodje krivosoden minister. To ministerstvo, ki je moralo sprejeti enecra Polonyija za člena je hote o ogrske narode — osrečiti!
Kossuth Feren-oz, dragega nič. nego samo sin velikega Kossuth a Lajosa. si je na Ogrskem kaj lepo postlal. Najprvo si je s svojim imenom zago-tovf! mastno mesto predsednika neke na me posebno reel ni podlagi delujoče zavarovalne družbe. Potem je postal predsednik takozvane stranke neodvisnosti, ki pa hoče dati svoboSo samo magnatom in ljudem, ki so dostopni korupciji. Vse druge narode, Slovake, urmunce, Srbe, Bolgare, Hrvate in Saksonce, pa se mora tla vse mogoče in nemogoče načine madjari-zirati, kalkor zahteva to — evropska civilizacija.
Kje sta IVAN in FRAN AVSEC? Obad v a sta doma iz Zaliloga pod Ljubljano. Za njun naslov bi rad zvedel: Vinko Klešnik, 617 Market. St., Waukegan, Hi	<
(21-23—3)
Najboljše zdravilo za putiko, trganje in revmatizem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dobiti ga je v lekarnah po 26e in po 50 oentov.
Mati.
Napisal Dra«o Komac.
Sojnce je padalo tja za vrhove. Rahla jesenska sapica je poljubljala že orumenelo listja. Tam gori za mestom na griču ustavil se je mladenič.
Uprl je pogled tja doli, kjer je bu-čalo življenja valov je. Nad mestom se je va.il dim. Dolge sence so padale na zemljo in tam gori v višavah vztrepetavale so zvezdice, druga za drugo.
Dolgo je zrl mladenič nepremično
tja v dolino___vzdihnil... in preho
ust mu je zdrčal smehljaj, poln bridke ironije.
"Pxtofcleto gnezdo — je zašepetal, — ki imaš njo v sredini, njo, kj mi je da/a živ. jen je — mater mojo! Ha, mati, mati! Še divja zver ljubi svojega mladiča, še ona ga brani, a ti človeška mati ? —r Ti nisi mati, slabša si nego zverina!
Preklinjaš mene, ker sem živ dokaz tvojih mladostnih grehov, bežiš pred menoj in me ne ume ješ, da sem tudi jaz človek — človek brez očeta in matere. Sean-li jaz kriv tvojega greha, da se sikrivaš pred menoj, da me pehaš od sebe, ne hoteč me poznati! Tvoja kri sem, tvoja ljubezen me je — rodila!
Daleč strani, v zabljene kraje si me oddala po poroduj med tujce. Nikdar nisem občutil materine ljubezni, nikdar spoznal sreče detinskih let. Povsodi sem bil pritepenec, sin nepoštenih st arišev imenovan. O mati, mati! Koliko gorja je bilo tedaj v moji otroški duši! In vendar sem te ljubil, čeravno si me zavrgla, ako tudi me nisi hotela poznati.
In ljubezen do tebe gnala me je, da sem zapustil one samotne hribove in sem se napotil iskat — tebe!
Koliko sem pretrpel, da sem ko-neeno našel tebe — svojo mater. In srečen, presrečen sem bil oni hip, ko sem te dobil. Mati, mati, otrok ljubi svoje roditelje, tudi jaz sem tebe ljubil, sanjal o svoji dobri mamici. A ■ti me nisi ljubila; ako bi me, ne bi me zavrgla, ne 'bi zavrgla na prvorojenca svojega.
In oni dan* iko sem stopil pred tebe, imenitno gospo, ko sem se hotel okleniti tvojega vratu, pritisniti svoje srce na materine grudi — pahnila si me preplašena od sebe ter razjarjena pokazala vrata: . "Pojdi, človek, jaz nisem tvoja — mati!"
Oni trenotek si globoko ranila mojo otroško ljubezen do tebe. Saj nisem prišel prosi-t miloščine — le mater, svojo mater sem hotel doibiti.
Mater, ženo svojega poroda sem našel, ne ljubezni skrbne matere!
Naseil sem v tvoji bližini, ker sem te ljubil, blazno ljubil. 'Srečen sem bil, ako sem te sreča val, ali vsaj videl od daleč.
In ti, mati imoja — bežala si pred ljubečim sinom kakor pred proklet-stvom.
Takrat, oni dan, iko sva se srečala v mestnem vrtu), vapjiamtela je moja otroška ljubezen do vrhunea, da sem padel pred teboj na kolena, pifc-seč:	v
"Mati -— spoznajte -#- ljubite svojega sina!"
Divje so se ti oči zaMiskale in približa jočenra Stražniku si rekla, da sem norec, blazneš, iki te vedno nadleguje.
Mati, ti si svojega sina, ki te je ljubil, proglasila Kaznim, — ti — rodna mati — si prisilila ljudi, da so tvojega krvnega sina tiraii v blaz-nico.
Koliko dušnega in telesnega trpljenja sem prestal v oni ozki celici, kjer so hoteli iz pametnega človeka ustvariti s silo blaznega.
Ali je bila tvoja duša mirna ono •leto, ko sem bil jaz v norišnici, tvoj sin, imenovan — norec!? Seveda rešila si se met si me imenovala — bedakom, ki si domišlja, da si ti njegova mati. Očistila si svojo čast, svoj ngled pred svetom, iaprala si s sebe ime — nezakonske matere!
•Sedaj, ko se je naselilo mesto otroške ljubezni do tebe v mojo dušo sovraštvo, — želim ti,- da bi prišla sama kedaj v norišnico — pametna — da bi skušala sama muke, ki jih je pretrpel tvoj sin, sad tvoje mladostne ljubezni!
Poslušala bi z grozo oni obupni krik po sosednih celicah, oni blazni smeh, ono razbijanje in divjanje nesrečneže v.
Zastonj bi pravila st reža jem, tla si pametna — smejali bi se 1i. Iz obupa bi zače a updti, da* nisi blazna. In z grozo bi spoznala, da pametni človek umeti pametnega. Polastila bi se tudi tebe blazna misel in bi po ee.ici razbijala in upila: jaz neumna? jaz blazna?! To vse rodi obupa za oni groznimi stenami.
Pred kratkim so me izpustili iz norišnice; zbolgšanega norca, s prist av-kom: ne popolnoma normalen.
Ha, ha, rodna mati — ne človeka; tnatfi zblaauelega sina! Saj ti si mi dala to ime, da me neče nobeden v delo, pod streho. Vbak se me boji! Odtrgla si mi kruh od ost, da &oram stradati — tod« n* dolgo vek
Ena krogla in — fconec bode življenju, ki si je ti prižgala. Svet bode jutri govoril: norec se je ustrelil, a tvoja vest n^j iti govori, če je
imaš še kaj!" ,
* * •
Mati, mati — protkleta bodi! Počil je strel, tam v daljavi se je oglasil njegov odmev. Na trati je ležalo truplo mladeniča. Parkrat je še vztrepeta /b in končano je bilo življenje. Iz majhne jamice na desni senci curljala je polagoma rudeča kri pomešana z možgani. Kapala je enakomerno ter se izgubljala med travo. —-
Na nebu so se igrale zvezdice. Doli v dolini je bučalo mestno življenje dalje, dalje tja globoko v noo. — Listje je šumljalo tam ob trati, mirna tiha noč zagrnila je plan in log.
V temnih nočeh prihajajo duhovi, duhovi v bele halje ograjeni — strašni! Tam po grobovih in cestah se izprehajajo ter trkajo na mnoge duri. Slabe vesti — podajajo si z duhovi prijateljsko roke ter hodijo skupno vasovat. Temne noči so vstajenja dan težkih vesti, duhov — strahov.
Kje je FRAN TRELC? Doma je iz Zagorja ob Savi, Kranjsko. Postave je srednje, škrofolozen na obeh straneh vrata ter nosi glavo malo postran. Pred tremi leti na 16. aprila izpe jal mi je soprogo in posinovljenca Andreja Brosmana, starega 7 let. Varujte se ga, rojaki, da še komu drugemu tako ne naredi. Kdor izmed rojakov mi naznani njegov naslov, dobi dobro .plačo. — Andrew Gorenc, Box 17, Henminie, Pa.	(21-23—3)
Slovensk j katoiišk
Os
podp. društvo
svete Barbare

SLOVENCEM V POGLED.
Cenjeni Dr. E. C. Collins, M. I.,
New York, N. Y.
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravil ter se Vam srčno zahvalim za Vaša zdravila, in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila za zdraviti rev-matizem. Jaz sem tbil hudo bolan na tej bolezni, a ko ste mi Vi poslali zdravila, sem hitro ozdravil.
Kteri od Tojakov ne verjame Vam, naj se do mene obrne in jaz mu bo-dem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik za vse bolezni.
To pisemce končam ter Vam ostanem hvaležni
John Treber, P. O. Box 196, Tercio, Colo.
Iščem FRANA KANKAH, doma nekje od Zagorja, Dolenjsko. Potoval je letos preko Havre z mojo materjo Uršulo Ziherl ter ji odnašal kovček (kufer). Dospeli so na parniku La Bretagne dne 5. marca na E lis Island, kjer je mati zaostala dva dni in omenjeni je, mislič, da gredo skupaj, odpotoval s kovčelkom nekam v Pittsburg, Pa. Pi-osim torej njega ali dru-zega, da mi naznani njegov naslov in povrnem mu z veseljem vse stroške. Anthony Zicherl, Camp 47. Ashtola, Pa.	(16-21—3)
SSIocfllnJene države Severne Amerika
Sedež: Forest City-, Pa.
3*» lanuarja 1903 -v driavt P«naiR^<t\stiU-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest €ity, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAR0L ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O Box 607 Forest City, Pa.	1
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
NAZNANILO.
Novoustanovljena postaja št. 39 v Unity Station, Pa., imena članov Tomaž Previč star 31 let, Matevž Home 28 let, Ivan Demšar 22 let Martin Kumar 31 let, Ivan Home 21 let, Anton Pintar 24 let. Ivan Katin 28 let, Andrej Bogataj 22 let,. Jurij Previč 26 let, Jatkob Višič 24 let. Simon Rihtaršič 19 let, Ivan Šifrar 28 let, Fran Jelovčan 29 let, Ivan Jereb 36 let, Matevž Peternel 32 let.
Novoustanovljena postaja št. 40 v Cumberlandu, Wvo., imena udov Ivan Pogan 29 let, Fran Klančar 30 let. Ivan Šifrar 30'let. Leopold Sto-p-ar 32 let, Ivan Sare 31 iet, Fran Rošč 32 let. Jurij Kukovica 21 let J^ sip Pogan 20 let, Josip Goličič 24 let. Alojzij Tlakar 23 let, Jakob Kramar 26 let, Bartol Eržen 31 let, Ivan Jamšek 32 let.
PRIST OPILL
K postaji št. 1 v Forest City, Pa., Lovrenc Mo.k 26 let.
K postaji št. 3 v Moon Runu, Pa., Martin Dolinar 19 let.
K postaji št. 5 v Denningu, Ark., Fran Matek 27 let.
K postaji št. 6 v Clevelandu, Ohio, Anton Kukar 19 let, Fran Zorko 22 let, Fran Gorjup 20 let, Albert Cigoj 19 let, Josip Aus 19 let, Josip Žagar 21 let,
K postaji št. 8 v Johnstownu, Pa., Fran Doležan 25 let.
K postaji št. 9 v Weir City, Kansas, Ljudevit Hajna 43 let, Ivan Ul-janc 36 let, Fran Tavčar 27 let.
_ IVAN TELBAN, glavni tajnik.
WIHHET0D,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa£za 75c. s pošto vred.
Upravnistvo "Glas Naroda"
109 Grenmich St., New Yerk.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških
harm o in i k.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80.
Kje je JOSIP VENIŠNTK? Doma je iz Rečice v Savin^ki dolini, Štajersko. Njegovi stariši in sestre že čez tri leta ne znajo, kje je. Preje je bival v Nuekols, W. Va.. in Old-town, Md. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani: Mary Sternat, Box 118, Kenton, Wash.
(9-23—3)	1
POZOR ROJAKI! 4 ~
Pred nekoliko leti ustanovilo se je Sltwensko-Hrvatsko zdra-višče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo Izkušenega zdravnika Dra. J. E. Tbompsona, vsled česar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, z notranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. ZastrupijeBje krvi - Sifilis - izzdravi se v naj krač jem času in popolnoma Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite'a'i pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško "pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku, ter pisma naslovite natanko tako:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče
DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street,	New York, N. Y.
Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 9 zjutraj do 5 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne.
Pozor Rojaki l
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor ieli poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem $e v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500.
Jakob Wahcic,
1229 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA.
Naznanilo,
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potnjejo Čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MDTN., kteri iai svoj
SALOON|
prav blizu kolodvora. V*afc rojak je pri njemn najbolje postrežen.
Pošilja denarja » staro domovine j najceneje in najhitreje po naiem po i ■redovanjo. Zastopa naš v vseh po j slih; torej penite, da se ne vnedetr j na lim laskavim besedam ničvredne lev, kterih t Doluthn tudi ne manjka i Spoštovanjem
AAXSBB OO.
PIRUHE
o
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj-vestneje in najceneje preskrbi v
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružrica z 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postrt-že ? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
s poštnino vred.	ifSS.____
a/ na "GUaa Nar
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY R I V O
ktero je vaijero iz najboljšega n-j-crtirancf a čtJVtj l J r «.1;. : « , . naj nikdore zumjidi j oski ^iti ga v svojo lasti.o korir-i, kakor tut.; \ \ ciit-t svoje družine, .-.vojih prijateljev *n drugih.
Lelyy pivo je uajbelj priljubltrc ter se Četi v v^cl Vc'.n gostilnah. Vsa podrobnosti zveste pri Geo. Tiovnikaf]« 6IC2 J*. Cli ir A»p. F-.E. kteri Vam dragevoljc vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
		1^^^^^^^	
Jugosli	ovanska		Katol, Jednota.
			
lnkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA.
ORADN.KT:
Predsednik: MIHAEL SFNlC, 421 /tli St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. bK. 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, III. IVAN PRIMOŽIČ. IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. HI. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZARI~KOVEC, predsednik porotnega odboru, 4824 Blackbenj St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, I1L porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, Ul.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SUSPENDIRAJTE.
Tz društva sv. Roka št. 63 v Denverju, Colo., 25. febr.: Alojzij Gregorčič eert. 5810 I. razred, Matevž Javornik eert. 6084 I. razred. Društvo šteje 17 udov.
Iz društva sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamondville, Wyo., 25. febr.: Ivan Peterne* cert. 4713 I. razred. Društvo šteje 30 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont.. 1. marca: Matija Štefanič cert. 3705 I. razred, Nikolaj Gregorčič cert. 3482 I. razred. Društvo šteje 10 udov.	'•- •
Iz društva v. Jožefa št. 26 v Imperialu, Pa., 2. marca: Fran Penca cert. 1925, Peter Zagrej cert. 3303. Oba v I. razredu.
Iz društva sv. Štefa na št. 26 v Pittsburgh, Pa., 2. marca: Anton Jenko cert. 1783 I. razred.
Iz društva sv. Alojzija št. 13 v Ba^galeyu, Pa.. 28. febr.: Josip Ki-Ikelj eert. 1081. Matija Mohorič cert. 4648, Fran Sternišek cert.. 6040. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 27 udov.
Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y-, 28. febr.: Josip Ma-jetič cert. 3418 II. razred. Društvo šteje 33 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., 28. feibr.: Josip Hlaj cert. 6323.. Josip Kopel cert. 4381, Josip Saimso cert. 43S4. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 111 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., Jakob Jože'j cert. 5063 I. razred.
Iz društva sv. Ciri a in Metoda št. 2 v Ely, Minn., 2. marca: Ivana Raudek cert. 117. Društvo šteje 129 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa.. 20. febr.: Amalija Zagrej cert. 3308.	J Wt Ja^^SE
Iz društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridg^. Pa., 20. febr.: Cecilija Rade«" cert. 3261.
Iz društva sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamondville. Wvo., 20. febr.: Marija Peternel cert. 4713.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
0RQBN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 5. marea se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljub-"
Ijani v Ameriko 200 Slovencev, 60 Macedoncev in 150 Hrvatov.
Bukev ga je ubila. Ko sta dva delavca 27. februarja v gozdu pri Kostanjevici podirala bukve in je ravno ena imela pasti, dala sta Ivanu. Ur-bancu znamenje, naj se umakne. Urbane se ni umaknil na pravo stran in bukev ga je zadela s tako silo na glavo, da je bil na mestu mrtev.
Državnozborske volitve v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski je dogotovil volilno listo za prihodnje državnozborske volitve. Vseh volil-eev je 6,990. V I. volilnem okraju (šolski del) voli 673 volilcev, v II. (št. jakobski del) 1092, v m. (dvorski del razen Krakovega in Trnovega) 1357, v IV. (Krakovo in Trnovo) 861, v V. (kolodvorski del vzhodno od Dunajske ceste) 1420, v VT. (kolodvorski del zahodno od Dunajske ceste) 638, v VII. (predkraji Havpt-manicca, Hradeekega vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlove ulice, Črna vas. Dolenjska cesta in Galjeviea) 390 in v VIII. (Udmat) 559 volilcev.
PRIMORSKE NOVICE.
Aretiran je bil v Trstu 351etni trgovski potnik Jožef Fonn iz Vidma, ker se je zopet povrnil v Trst, odkoder so «ra izgnali. Fonn je, kakor znano, pokradel veliko znamk na tržaški pošt i n dobil zato 18 mesecev ječe.
Zaradi izdajanja ponarejenega denarja sta bila v Trstu aretirana dva mlada človeka iz Italije.
S kamnom ubil divjo mačko. V Dolu na Goriškem je ondotni gozdar Ig. Velikonja ubil 1 meter dolgo divjo mačko ti kamnom, ker ni imel puške pri sebi. Sicer ima pa mož veliko srečo. Pred dvema letoma je ustrelil srnjaka s tremi r«!?ovilami. lani pa deset lis? it 6 srnjakov in 4 kune zlaitice.
ŠTAJERSKE KOVICE.
Vlak je povozil med Poljčanom in Slov. Bistrico dne 2. marca 221etnega
te-arja Jerneja Juga iz Žobleka. Bil je takoj mrtev.
Mariborsko porotno sodišče je o-
prostilo 641etnega fužinskega delavca Fr. Legana, ki je v Mnti ponaredil petkronski denar ter ga skušal oddati v gostilni. Izpovedal je, da je storil to, da bi prišel v zapor, ker ni imel službe. — Obsojena pa je bila brezposelna kuharica Marija Janko v triletno ječo, ker je zadavila svojega o-troka takoj po porodu.
Zaradi nravnostnega hndodelstva, učinjenega na 131etni deklici, je bil pred mariborskimi porotniki obsojen 231etni hlapec Matevž Voglen iz Maj-šperga na 15 mesecev težke ječe.
Nesreča v premogokopn. V premo-gokopu v Trbovljah se je ponesrečil nedavno rudar Martin Romih iz Viš-gorja pri Zagorju. Padel je v rov in bil na mestu mrtev. *
HRVATSKE NOVICE.
Za reformo cerkve v Rusiji. Iz Za-
dra poročajo, da je zaderski pravoslavni škof dr. Miloš pozvan na veliko cerkveno skupščino višjega pravoslavnega svečenstva, ki se bo v ne-lolgem času vršilo v Rusiji, da se posvetuje o reformi tamošnje cerkvene organizacije in o ustanovljenju ruskega patrijarhata.
Štrajk bo go s loncev v Djakovn. Iz Djakova poročajo, da je iz tamošnje-semenišča izstopilo deset bogo-slovcev prvecra in drugega tečaja. Bo-goslovci so pro>ili. da se odgodi izpit, ker da imajo preveč gradiva. Ker ravnateljstvo ni ugodilo tej prošnii. so bogoslovci izstopili iz semenišča, a ostali so v Djakovu. Nade je, da se spor poravna.
BALKANSKE NOVICE.
Albanci zahtevajo neodvisnost. Iz
Londona poročajo, da zahtevajo Albanci, naj se ustanovi za Albanijo poseben vilajet, ki bo neodvisen od Ma-cedonije.
S Krete. Kakor javljajo iz Kaneje, je dospel tjakaj francoski polkovpik De La Rue, ki je prevzel poveljstvo rad mednarodnimi četami.
Finandjelno stanje Maoedonije. Iz Soluna poročajo, da se je vsled de-
lavnosti maeedonske finaneijalne komisije znatno zboljšalo financijalno stanje v treh macedonskih vilajetih.
RAZNOTEROSTI
Prusko nasilstvo. "Kuryer L wow-ski" poroča, da je bilo nekoliko tisoč poljskih razglednic poslanih iz Galicije poslancu Korfantemu, zaplenjenih od carinskega urada v Ka-towicah.
Med igro omedlela je igralka Het-sey v dunajskem Raimund-gledišču med tretjim dejanjem, tako da nisQ mogli končati igre.
V konknrzn je dunajska tvrdka Stritzko & Co. Dolgov ima 300,000 kron. Lastniku tvrdke se je nedavno sprožil v cerkvi 6v. Štefana revolver.
Stavknjoči vikarji. V Stanislavu v Galiciji so pričeli stavkati 5. marea vikarji župnijskega urada. Zahtevajo druge predpise glede na njihovo poslovanje. Župnik si pomaga s penzi-jonisti in prostovoljci.
Eksplozija v cerkvi. V cerkvi sv. Magdalene v Lisaboni je eksplodiral med mašo plin. Duhovnik je hudo ranjen, mnogo vernikov je bilo na begu ranjenih, cerkev je porušena.
Obesili so v Tarnopoln zakonska
Salevricz, ki sta zastrupila moževe stariše, da bi prej dobila dedščino.
Nagodbena pogajanja. Budapešta 5. marca. Glasilo ministra Košuta, piše glede nagodbenih pogajanj, da so diference zelo velike. Ogrska stoji na stališču samostojne carine in da je z Avstrijo skleniti trgovinsko pogodbo in ne trgovinske zveze, dočim zahteva Avstrija skupno carinstvo in skupni carinski tarif. Glede kvote stoji Ogrska na stališču, da nima ta stvaT z nagodbo ničesar opraviti, te-muč jo mora urediti le kvotna depu tacija.
Dvanajst in pol milijonov dobljenih v 24 urah. Iz Liverpoola poroča jo, da je neka znana tamošnja speku laeijska tvrdka v Bombayu dobila v 24 urah dvanajst in pol (milijona frankov. Podrobnosti te ogromne kupčije niso še znane. Toliko se pa ve, da se je že več časa pripravljal načrt za ta srečen uspeh.
Velikanska tatvina. Avstrijskemu podaniku komisarju Ferd. Schiff v Niči je bilo nedavno ukradenih za mi lijon in pol frankov dragocenosti. Na brzojavnem uradu je Schiff pisal brzojavko in da bi imel svobodne roke, si je stavil med kolena torbico iz usnja, v kteri je bilo za milijon in pol dijamantov in biserov. Naenkrat ga je nekdo močno stresel. Neki tat mu je odnesel torbico. Schiff je letel za tatom, kteremu se je pa posrečilo z bogatim plenom pobegniti.
Vsled strahu onemela. V neki ogrski vasi se je splazil ponoči tat v stanovanje vdove Tutkovič, zvezal vdovo ter pobral vse, kar je imelo kaj vrednosti. Vdova je vsled strahu onemela ter ne more na nobeno vpraša nje odgovoriti. Ker tudi pisati ne zna. ni mogoče ničesar zvedeti o tatu.
Knjižnica zgorela. Knjižnico du-hovskega semenišča v Kostromi na ruskem Poljskem je zgorela. V knjižnici šo bili shranjeni stari rokopisi neprecenljive vrednostL
Kozje	je na jpri poroči ji ve je
redilno sredstvo, ker kravje mleko ni vedno varno uživati surovo, ker se je bati tuberkuloznih bacilov. Maščoba v kozjem mleku je tudi izdat neja, kakor v kravjem. Vrhu tega je ni živali, ki bi se lahko tako snažno držala in molzla, kakor je koza. Koso je tudi lahko rediti in ohraniti zdravo. Da pa ostane koza zdrava in neokužena, ne sme se zapirati skupaj z drugo živino.
Iz dežele lepih čednosti in strahu božjega. V Koelnu so zaprli 30 mladih deklet in žen iz boljših krogov, ker so si odstranjevale posledice spolnega občevanja.
Ruski kapital v Črni gori. Član ruske akademije umetnosti Žibarčie je prosil črnogorsko skupščino, da bi mu odstopila v Dulčinju kos zemlje. S pomočjo ruskega kapitala misli tam sezidati hotel s kopališčem, muzej in biblioteko. Tako se vlošl ruski kapital v Črno goro.
Žvepleni vrelci. Iz Kutjeva poročajo, da so odkrili v Breznici žveplen studenec. Napravili so že kopališče.
Iz Poznanja se poroča, da j» tam umrl vsled srčne kapi župr. k. Stan. Ander, ki je bil obsojen na en mesoc v ječo. ker je baje nasvetom! poljskim otrokom k šolski stavki. Po sodbi zdravnikov je ta obsodba župnika tako bolestno presenetila, da je njegova nagla smrt v zvezi s to obsodbo.
Smrt zdravnika. V Greifswaldu je up mrl ravnatelj klinike, prof. Grabler. Inficiral se je pri neki operaciji.
Vsled silne eksplozije plina je v Berolinu sedem hiš močno poškodovanih, več oseb je ranjenih.
Sam se je vjel. Posestnik Barga iz Ivepošvara je prodal "svoje vole za 960 K. Sosed njegov, Gal, je hotel ta denar ukrasti. Edina priča tatvine je bila šestletna hčerka Bargova. Radi tega jo je hotel Gal odstraniti. Na omrežje v oknu je privezal zanjko in rekel, šaleč se, naj utakne vanjo glavo. Ker ga deklica najbrže ni razumela, mu je rekla, naj sam preje poskusi. Gal je stopil na stol in utak-nil glavo v zanjko. Nepričakovano pa
se je prevrnil stoL Gal je zakričal, dekle pa je steklo na dvorišče. Četrt ure pozneje je bil Gal že mrtev.
Pozabljeni železniški Tlak. Nedavno se je pripeljal ob 10. uri 50 minut berolinski vlak v Werneuchen. Ob 11. uri 3 minute bi se bil moral vlak povrniti nazaj v Bero lin. Vse je bilo v redu. Nagajala je samo zadnja svetilka. Lokomotiva se je pravilno menjala. Ko so končno svetilko le uredili, je odrinila lokomotiva. Strojevodja je vozil, kakor hitro je le mogel, da dohiti po svetilki zamujeni čas. A ko ustavi na prvi postaji lokomotivo in se ozre po vlaku, zapazi, da voz ni. Ko so popravljali železniški uslužbenci svetilko, so pozabili, da bi priklopili vlak na lokomotivo. Strojevodji ni preostalo druzega, kakor da se je povrnil nazaj v Werneuchen, kjer so ga seveda že željno pričakovali.
Boj z orlom. Dva lovska paznika v Obersdorf v Allgau sta streljala na nekega orla, ki je odnesel kozo. Ob-streljeni orel se je zaletel v lovca in se je divje boril ž njima, dokler ga nista končno premagala.
Rokopisi glasovi tih ljudi. V Lip-skem so nedavno na javni dražbi prodali dve pismi nemškega pesnika Schillerja za 1070 mark. Eno pismo filozofa Nitzscheja je bilo prodano za 500 mark. Rokopisi glasovitega komada za glaso vir v E-duru od Mozarta, obsegajoči 83 stranic, so bili prodani za 12,500 mark.
Viharji na Norveškem. Na Norveškem so zadnji čas razsajali strašni viharji, vsled kterih je ponesrečilo mnogo ljudi. Tako je vihar štirim kmetom v Glivangeru povsem razdejal hiše, hleve ter pokončal živino. Pri tem je tudi izgubilo življenje 14 o sob.
Spomenik cesarjeviču Rudolfu. Na
spomlad odkrijejo v budhnpeštan-skem mestnem gozdiču spomenik pokojnemu prestolonasledniku Rudolfu. Svečanosti se udeleži tudi cesar.
Razmere na italijanskih železnicah. Iz Milana poročajo: Shod industrijalcev doline Sesia in shod pokrajine Novara sta sklenila, da ustavijo dne 11. marca obrat v vseh tovarnah kakor protest proti naraščajočemu neredu na železnicah in proti pomanjkanju premoga. Ako to izvedejo, bo 7000 delavcev brez dela.
čudna pokojni ca. V San Remu je nedavno umrla 201etna Ana Wagner, ki se je šele pred kratkim omožila. Njeno truplo so položili na oder v mrtvašnici in tamkaj leži še danes, pride na pogreb, še bolj pa radi tega, ker je pokojnica vse do danes ohranila naravno svežost. Ustne so jej ru-deče, telo belo kakor sneg, a oči, ki so bile zaprte, so se same odprle in sijale z izrednim sijajem. Njen so prog, ki ne gre iz mrtvašnice, in ves San Remo menijo, da ni mrtva. Zdravniki trdijo seveda nasprotno, ali vendar so odredili, da se še počaka s pogrebom.
Spomin izgubila pet let. Pred petimi leti so sprejeli v Berolinu neko žensko v bolnico, ki je pozabila na svoje ime in na svoje prejšnje bivališče. Čez pet let pa se je bolnici Hof-mann iz Danciga popolnoma vrnil spomin.
Kje je JAKOB ZGONCf Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Andrew Zgono, Box 1, Ritz, Pa. (20-23—3)	P
OGLAS.
Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. Jednote, kakor tudi vsemu slovenskemu občinstvu v Jofonstownu,. Pa., in okolici se naznanja, da bode nas častiti gospod Rev. Josip Zaloikar dne 24. marca na prošnjo omenjenega društva obiskal ter bode tudi v ponedeljek na ^dan Marij nega oznanenja ostal med nami.
Upati je, da se bodo vsi člani na- i šega društva v nedeljo zvečer udele- j žili velikonočne spovedi v cerkvi sv. Roka na 8. cesti.	ODBOR.
IVA. PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 eentov galena.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galos vina, mora sam posodo plačati. D rožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., C al.
PETER CHULTCh 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.,
pobira naročnino za "Glas Naroda'1, sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom topi? priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
IŠČE SE mož za razvacanje grocerijskega blaga, kteri je oženjem Znati mora angleško, slovensko in hrvatsko. Imeti mora že skušnjo in dobra priporočila. Dobra plača za dobrega moža. Pisati na:
B. M.,
Box 384,	Calumet, Mich.
Priptmti rojakom svoja izvrstu* VIKA, ktera v kakovosti nadkrilju je je vaa draga ameriška vina.
laMi vina (Coneord) prodajte pe Me gaJono; belo vino (Catawba po 7te galoao.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINC JI M QALON.
» kterega mam in portiral banje is Kranjska, velja 1» sedaj fl&it. TROPINOVEt DROtNIK $2.76 gt — Najasanje posode za žganj-4% galona.
Naročilo* Je priložiti denar. Za o bila naroČila ae priporoča
JOHN KRAKER
Endid. Ohie.
RED STAR LINE
PrekoMska parobrodna družba »Hudiča zvezda"
posreduje redno vožnjo 8 poštnimi parnik! med
New Yorkom in Antwerpenois ^ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ Fhiladelphijo in Afiiwerpenonj
frptfsaik t tfiedeclwi - osmimi parcuk*.
Whmm Ufa lian IW m. i KRUGKLAHD ________>2760 ton
ZEEUND.. ....... U05 too.! FINNLAND.............I27S0 ten
Pri cenah a ir sanorje no vpoStete - pes rotrdbšClne - dobre hrana, najboljdn. poatretb«.
Pot Sea Antwerpen je jedna najkrajših ta najprijetn-tiSih sa potnike Iz a! v Avatrljo t na Kraafak«. Scafctko. Korelko, PAaifje. hrrtaka. Dateadjo r drage dele Avstrije.
la NEW YORKA odpljujeio pazniki vsako soboto od KkJOttr dopo tedne od pomola iter. 14 ob vnetju Fulton Street. iz PHILAO^U
PHklE vsako drugo srečo od pomola ob vznotju Washington
Glade wwlwj ali kupovanja vošniih listkov *e |e obrniti nas
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
CIDCAOO. — Cestar? Bafldi*, SAINT LOUIS. 21 *mt Street SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= „ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
|CC
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz
te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem)! jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE"
in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, Še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: reumatlzma v rokah, nošah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vase pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo slikoj katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilaii, ker Jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
COLLI
40 W. 34ih St.
^eSU eŠulS
Ksw York ti Y.
Fotem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnegz ozdravljenja.
Naj bolj i« in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACEUSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za ti~te, ki trpe na ^lal>emželodcu slabosti in glavobolu, slabem prvbavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $ 1.S0, za ti stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje Bredrtvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las, pospešuje ra>t, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 Ska t ulja $1.50, 3 škat. $4.00. ilarijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
' M. RBNY1, Box 32, Sta. D.* New York, N. Y.
MARKO KOFALTV
249|So. Front St.,' STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kuj nih pogodb, pooblastil ali polnomoČi (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadaj očih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
JVIr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
»aestsjrtLiatrrtr i
brijte se sami in pri tem si bodete prihranili na denarju, kakor tudi času.
ROJAKI!
Naročite si vsled tega britveni stroj "Patent G em' Junior" z 7 klina mi, katere so iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; lcline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od brivca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. Kdor pa pošlje znesek $2, v naprej, tema iljemo »troj po poiti, poštnine prosto. Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu'takoj nazaj poslati, . nakar mu denar povrnemo.;
Pišlt* na
L. Gumrdia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y.
t

iiS fel^'^^Li'
"Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "GUs Naroda" JL
(Nadaljevanje.)
" Yai rlomki, Charlie, navsezadnje vendarle nisi tako neumen, kot sem
jas mislili"
"Skrčila se bode v oblak, iz kterega »e bodo kar vlilo." "Charlie, be bodo ree tako, sem jaz osel, ti pa najbolj pameten človek v Zedinjenih državah in še kje drugje."
"Le ne tako hudo, Sam. Jaz sem videl to v Floridi in sem poskusil t^aj, kor mislim, da naan malo dežja ne more škoditi. Vidiš, je že oblak! K* pogori katus, bode deževalo. Če n« vrjameš, pa poglej tvojo Tony, kako »aha t repom, kako širi nosnice in gleda v zrak! Tudi moj mustang sluti dež; seveda ne pojde po vsej puščavi, ampak samo nad pogoriščem in bližnjo •fcolico. Pojdimo dalje, da nas gotovejše doseže!"
• Gremo sicer peš, a bi pravtako lahko jahali. Najine živali so tako veselo, kolikor jim dopuščajo xadnje moči in naju kar vlečejo dalje. Vsekakor slutijo, da bode kmalu odrešenje.
Moje prorokovanje se uresniči. Pol ure zatem se oblak tako razširi, da je vse do obzorja temno. Potem se vsuje, ne polagoma, kot v zmernem pasu, ampak oanagloma, kot bi ao oblak utiral. Pada na nas, kot bi se stresali Uč*iki iz neba V toku jedno minuto smo premočeni popolnoma. Če bi MU potiakali v vodo, bi ne mogli biti bolj mokri. Konja stojita mirno v a ali v a ia veselo prhata. Potem se začneta igrati; kmalu zapazimo, da so ■a jima povrnile vse moči. Tudi mi se počutimo izredno dobro; v naše odeje Uviz» dežne kapljice in pijemo; kar vode ostane, jo spravimo v mehove. Najbolj vesel je Bob; prokopicuje so prevrača in dela take obraze, da
jik mi mogoče popisati.
"Maaaa, Massa, voda, oh dobra voda, lepa voda, dosti vode! Bob je airav, močan, Bob bode jahal, tekel ali skakal prav do Californijel Ali ye Mmmm Bern tudi dobil kaj vode?"
"Najbrž, ker ne vrjamem, da bi bil daleč od teh kaktusov. Zdaj pij,
kor bodo kmalu prenehalo deževati."
Pobere širokokrajni klobuk, zine skoro do ušes in pije hlastno. "Oh, oh, dobri Massa; Bob bi pil še!" Moli klobuk, a vidi, da ne bode mii ve«. "To je ves dež; nič več ne dobi Bob vode!"
lies še jedonkrat zagreni in preneha deževati tako hitro, kakor je bilo caielo; sicer pa ne rabimo več dežja, ker smo si pogasili žejo; tudi mehove si napolnili do vrha.
"Zdaj malo jejmo," pravim, "potem pa hitro dalje, da dojdema Mar-afaalla.''
Snemo kmalu; saj nimamo druzega kot suho bivolovo meso. Nato jahava s Samom v lahnem diru po mokrem pesku; Bob teče za nama in sicer
take dobro, da z lahkoto dohaja konja.
Dež je sioer zakril sled, a poznam smer. Ne jahava še dolgo, ko zapaziva na tleh posodo iz buče, ktero je moral jeden vreči.
Kaktusi so morali zelo nadaleč rasti; pogorišče kar neče jenjati. Sioer mi je pa to ljubo; vsaj vem, da jih je dosegel dež. Konečno preneha pogorišče. Precej nato zapazimo v daljavi temno skupino; ljudje in živali morajo biti. Primem daljnogled in naštejem devet oseb ter deset konj. Osem oseb sedi ca tleh, deveti pa gre pravkar od čete in jaha v diru naravnost proti nam. Naenkrat nas zagleda in obstane. Pogledam ga natančneje in spoznam v
ttjem Bernarda Marshalla.
Uganem, kaj hoče. V tistem čudnem stanju trpljenja in izmučenosti ni zapazi?, da mu je zginil služabnik; zdaj ga je poživil dež ter mu povrnil duševne in telesne moči. V dolžnost si šteje, da poišče Boba in ga pripelje k družbi. To spoznam po drugem konju, kterega vodi poleg svojega. Neprijetno me gane, da ga nikdo ne spremlja. Skoro bi stavil, da so ostali sami Vankeeji, kteri ne dajo ni piškavega oreha za navadnega sužnja.
Opazuje na, in zakliče par besedi j; takoj so vsi na konjih s pripravljenim orožjem.
"Dalje, Bob; povej, kdo smo!" zapovem zamorcu. Začne teči pred nama; slediva mu v mali razdalji. Ko spozna Marshall svojega zamorca, pozabi takoj na vse. Družba razjaha in nas mirno pričakuje. Ker je Bob le malo pred nama, slišiva, kako zakliče zlatarju:
"Ne streljajte, Massa, ne streljajte; jako lepi, dobri možje prihajajo; Ma>sa Charlie je, kteri pobija samo Indijance in lopove, pusti pa gentle-
mane in niggre!"
"Charlie, ali je mogoče!" zakliče presenečen in me opazuje. Doma sem bil bol bolj gentlemanlike, kot je to mogoče v savani. Obraza z malo brado se ne spozna po mesecih, ko ga zakriva in izpreminja velika mršava brada. Sploh me pa ni še videl v wesfcmanski opravi; zato mu prav nič ne zamerim, da me ne spozna takoj. Ko pridem do trideset konjskih dolžin do njega, spozna, da mu je Bob pravilno poročal. Takoj je pri
meni in mi moli desnico v pozdrav.
"Charlie, ali je mogočef Ali ste res vi? Mislil sem, da ste kje okrog Forta lientoiii ali v Snežnem pogorju! Kako pridete vi na jug?"
"Tudi gori sem bil, Bernard, a je bilo premrzlo; zato sem šel malo na jug. Sploh pa: pozdravljen mi v estaccadu! Ali me hočete predstaviti
svojirm tovarišem?"
"Gotovo! Charlie, rečem vam, da vas imam rajši kot tisočak, liazja-
hajte in pridite bližje!"	. . „
pove možem moje ime, ti meni pa njihovo; potem me obsuje s tisoč
vprašanji, ktere mu odgovorim, kakor vem in znam. Ostali so sami Vankeeji, pet vovageurje\ kake tvrdke s kožami, kteri so izvrstno oboroženi, in tri osebe, ktere spoznam na prvi pogled, da niso westmanL To so torej tisti trgovci, od kterih mi je pripovedoval Bob. Meni se zde bolj pustolovci, kteri jjotujejo na zapad in poskušajo svojo srečo, pa naj si bode na pošten ali nepošten način. Najstarejši voyageur Williams je njinov vodja; ta mi zdi še človek, s kterim se shaja. Ko odvrnem Bernardu na njegova vprašanja. >e obrne ta name. Kot se vidi, ne napravlja mali Sam posebnega utiša nanj..
"Zdaj vemo primeroma, kdo sta in odkod prihajata; zdaj nam pa se
povejta, kam jrresta."	-
"Mogoče proti Pazu del Norte, mogoče kam drugam, Sir, kakor pokaže
prilika."	. ,
Ne zdi se mi potrebno, da mu povem več, kot mu zadostuje zaenkrat.
"S čim se pa pečata?" "Ogledujeva svet."
" Lack-a-dav. to je tak opravek, kteri ni nikdar dolgočasen in p n kte-rem se človek ne presili. Potem morate biti zelo premožen ali celo bogat
človek; to se vidi na vašem svetlem orožju!"
S to trditvijo ni na pravem; razun orožja nimam ničesar, kar bi imelo kako posebno vrednost. Vprašanje mi ne ugaja, še manj prežeč pogled m zaničevalen, prezirljiv -las. Mož je zelo nepreviden; kljub njegovi prikup-Ijivi vnanjusti ne napravi dobrega utiša name. Zato sklenem, da ga bodem opazoval; odvrne«; mu r.e pritrjujoče ne zanikajoče:	^
••»even ali premožen, to je po mojih -mislih vsejedno v Estaccadu. "Imate prav, Sir. Pred dobre pol ure =mo bili napol mrtvi, se moramo le slučaju, kteri je v teh krajih pravi čudež."
"Kakšnemu!"	. , „
"Dežju vendar. Ali prihajate iz taeega kraja, kjer m deževalo" "O. pri nas je bilo dovolj dežja; saj smo ga mi napravili." "Vi napravili? Kaj nameravate povedati s tem?"
"Da smo bili mi tako onemogli, kot vi. Spoznali smo, da je nasa rešitev mogoča le, če napravimo oblake, blisk in grom."
"Čujte. Master klepetee, jaz mislim, da nas ne smatrate za ljudi, kterim se kaže medveda za opieo. Če nameravate kaj tacega, vam povem, da ne bodete nosili dolgo cele kože. Gotovo ste bili kdaj gori v Utahu pri Sla nem jezeru, kjer so 'svetci poslednjih dnij', kteri delajo podobne eudeze
kot vi."	,	. ,
"Vsekakor sem bil jedenkrat gori; toda jaz se ne ukvarjam s poslednjimi unevi ampak z današnjem in z vami. Ali nama dovolite, da se pn-
dmiimo?"	,	_ . ,
"Zakaj ne? Zlasti če ste znani z Mastrom Marshallom. Kako je to,
da si sama upata v Liano estaceado?"
Jaz pravim v smislu prej omenjenega nezaupanja lahkomisljeno in ne-
izkušeno:
< « Kako Upata? Pot je vendar zaznamovan; na jedni strani se gre notri,
■s drugi ven."	m.
"Good lack, kako ste hitro gotovi 1 Ali ste kdaj slišali od stakemenov?
(Dalje prihodnjič.)
■ . . ■;

Zahvaliti
i t vijeoja WtoY, akt skoti
\9»t i* mam m-
rabit* takeg
Dr. RICBTERJEV Šifro Paja gxpeBer.
On sufii, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da si nabavite pravega z nafto varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po
25 in 50 centov.
F.AD. RICHTER&CO.
215 Pearl Street,	Hew York.
vite pr
4» a
lOO iztisov
je ie na rsspela#» AMEMKANSKO-SLOVHNSKBGA KOLEDARJA ss te lata. .Kdor rojakov ga ie aims, aaj aete p« njest, dokler <a Je kaj ▼ aalogi.
Upravništve "Glasa Naroda".

107-109 Orecawich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doitaa prešana in Importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne amodke.............
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje In hrano
proti nizki eeni. Postrežba solidna ............
Za obilen po set se priporoča
PRIDA von KROGE
UH-m Greenwich St., New York.
' ' ' 5%

Za vsebino inserator ni odgovorno »o uredništvo niti npravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda".
AVSTBB-AHEBICAN LIHI!
Regularni potni parnlkl
"Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca.
volijo med New Yorkom, Trstom In Reko.
Najpnpravnejša in najcenejša parobrodna črta [v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov* Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. £& Co., General Agents,
2 Washington St., New York.


Conmagnie Generale liansatlanlipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRCA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANE,
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči*
"La Savoie" „ ,, ,, .................12,01 W „ 25,000 „ „
<<T *a T rtrroirt**7'	141 mul	nc JLJ1.1
'La Lorraine "La Touraine'! "L'Aquit ine" "La Bretagne" . "La Champagne1
12,000 10,000 10,1)00 S,tx;o 8.000
25,0(X) 12,000 12,000 9,000
y,noo
9,000
CUNARD LIN
PARNIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOI,
Ifit
PARNIKIIMAJO JAKO OBSEŽEN 10KKII PROSTOR Na KR0TU ZA ŠETANJK POTNIKOV TRETJEGA 11 tZREDA.
odpluje iz New Torka dne 28. marca.
mmm
SUMU
odpluje is New Torka dne 11. aprila.
odpluje ls Ne« Torka d. e 23. aprila.
ITLT0NIA, SLAVONIA
QLT0B1A
iNNONU so parniki na dva vi* jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri misipostrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaSčeni a^entje in
Tbe U im^i Ud.,
BOSTON« Y/ k ; MINNFAPOLIfit	CHICAOO >
36 State« fi^.Guaranty Building. 67 Dearborn
21-34 STATE ar4 New YORK-
• -
(t.
hzirl Sbmd Pozor!
zmodornim kogl|l i iS oni.
Svefe pivo v sodiddh in banjicah ia druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenočišče xa nizko ceno.
Postrežba točna in iaburna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 Se. Crater km Cbicago, UI.
"La Gascogne" .............................. 8,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki od pin jejo od s#»d»»j naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št North River, ob Morton St., N. T.
i utocogne	23. marca 1901 *LA TOUEAINE 18. apr. 1907
i^V PROVENCE 28. marca, 1907. La Gascogne	20. apr. 1907.
i .A LORRAINE	4. apr. 1907. *LA PROVENCE 25. apr. 1907.
fi. »pr. 1°07 *LA LORRAINE 2. maja 1907. •T.A SAVOIE	II. apr. 1907. La Bretagne	4. maja 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M- W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III
KLUOHE
dolarjev so Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino po Fa. Sakskrju, 109 Greenwich St, New Vork, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec aa njega obrne.
ti
: Slovenccra in Hrvatom pri-^ pjioCam svoj
S SALOON
£X
%S	v obilen po se t. Točim vedno
^	«vcžt» pivo, dobra vina "in whiskey ter
u	imam v zalogi ze o fine
1	smodke.
J	Rojakom pošiljam denar-
a	Je v staro domovino
hitro in poceni.
^	Pobiram naročnino za "Glas
M	Naroda*'. V zvezi sem z gg.
2	Frank Sakser Co. v New Yorku. ^	Z velespoStovanjem
j	Ivan Govže,
1	Ely, Minn.
•Haririjn_r\r*Lnjxnj
Sojaki, naročaju as na "81s* Va roda", največji in najcenejši dnevnik.
M«tr. Sik. Ki^f'
Ako I wMmi, ako si pr«Ua-
mb, ako imaš kake vrste lu-ako trpiš na kaki dragi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne odlašaj pisati takoj po Knjižico: -NAVODILO IN CENIK (Kneipoo-vih) Knaipovih adravil" katero dobiš ustoaj ako dopoš- ješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena • o celem svetu in se uporabljajo z dobrim vspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece rji jive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče CloTešt v o in nikaka sleparija, katerih je dandanes n nogo na dnevnem reclu. To je moj naslov;
K. AUSEMK, 114# 4#>l> St.. Brooklyn, N. Y.


Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ti log je: milijonov kron,
Rezervnega zaklada je:
SOO-OOO.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vseai Slovenskem.
Sprejema nlitge in jih ol>r«srnje po 4%. Eeutni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a pole.sr te«ra se mesto Ljubljana z vsein svojim premoženjem in z vso svojo daveuo uu>rjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti noben« izgube. To pripoznava država saipa s posebnim zakonom in zato e. kr. okrajna so. disea nalagajo denar malolctnih olrok i'i varovancev le v hranilnici, l.er j« le hianilnica, a ne posojilnica, pujalarno varen (baiumi zavod.
Kojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČ! V PREb£i<XOVIH ULICAH. Nsš zaupnik v Združenih <!rža\xb je že več let naš rojak
109 Greenwich S»., NiLV/ YORK. N. r.
A T>JV q A
61C4 " CKir Ave. N. i____ . £LAND, O.
ROJAKI, NAEOCAJTE SE NA "GLAS LABODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne nredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKI, NAROČAJTE BE NA <(GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!

fpr WALNUT H |
BOLNIKOM
NA ZNANJE. :
Maši po celem svetu slavni profesorju
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov iu zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo ,,OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakorsnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila.	_
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime iu naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „ O rosi" zdravila.
Ji* Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	^
Kdo Yam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? .
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bo demo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, k j dr naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas, druf i zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi ( Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način po po K jxoma ozdraviti morejo.
• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • • • Samo fie kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ go če bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da' •e v 61oveka razširi in kako da človeško telo propade ako s pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravnika povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška iinjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ia knjiga Sode Vsakemu od veliko koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušda da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi t staro domovino sdravila in smo o- dravili samo v meseca Novembra S sto uradnikov, ofieirjov, nfiltelje in*trgovoev kakor tudi mnogo v.ai rbrazega stana iz stare domovine In to Je dober člokafe, da so nafti sdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega Človeškega znanja Vsaki kateri nam pošljensslov dobi brezplačno naša m slo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. KtBEEB NA SLOVENSKI ODDELEK:
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus jive.,Jtew York. *