Leto LXVm., št 27 Ljubljana) petek -4» k Din iznaja vsaK dan popoldne, UBvzemA nedelje in praznike. — Inaeratl do SO petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji inaeratl petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ae vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA« K.naHJeva ulica štev. 5 Telefon: 3122. 3123. 3134, 3125 m 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: oeUsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1. telefon št 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. Posledice Srancosko-italijanskega zbližanja: Italija in Jugoslavija Sporazirn med Rimom in Parizom je odstranil tudi ovire za zbližanje med Beo gradom in Rimom, tako da je sedaj odprta pot za tesnejše gospodarsko in poli' tično sodelovanje V eni zadnjih Številk se bavi »Zttrcher ZeJtung« s posledicami fraaco- sko-italijanskega sporazuma v pogledu odnosajev HH*d Italijo in Jugoslavijo. Pisec podaje razvoj odnosajev med obema jadranskima sosedoma od prvih povojnih let do danes in prihaja do zaključka, da so s sporazumom Francije In Italije izginili tudi poslednji vzroki nasprotstev med Italijo In Jugoslavijo ter da je sedaj odprta pot za pameten gospodarski in politični sporazum, — Ust razvija naslednje misli: Med različnimi prednostmi italijan-skofrancostkega zbližanja je treba zabeležiti tudi uspeh, da se je spravilo s sveta nevarno ognjišče sporov, namreč jadransko napetost med Italijo in Jugoslavijo. Kot najvažnejši balkanski člen v francoskem zavezniškem sistemu se je tudi Beograd obenem s Parizom približal Rimu, tako da je preko noči nastala sprememba politične atmosfere v jugovzhodni Evropi. Znatno je olajšalo omiljen je napetosti srečna rešitev jugoslo-vert?ke vladne krize, s katero je ptrisel na krmilo g. Jevtić. Italijansko javno mnenje priznava novemu ministrskemu predsedniku v sosedni državi, da je srečno sestavil vlado, ki naj hkratu izvede politični testament kralja Aleksandra in izpelje zunanjo poetiko v umerjen ejšo smer. Italijansko-jugoslavenski odnoeaji so v preteklih letih ponovno povzročali skrbi in bojazni francoski diplomaciji. Da bi se premagale diference, je bila le- ta 1926 sprožena misel o sklenitvi fran-cosko-italijansko-jugoslovenske pogodbe. Ta poskus pomirjenja pa se je zaključil v novembru 1927 samo z dvostransko, namreč francosko- jugoslovensko prijateljsko in arbitražno pogodbo, ki je bila registrirana pri Društvu narodov in ki je bila v Rimu slabo sprejeta. Globlji razlog, zaradi katerega Italija ni hotela sodelovati pri tej pogodbi, je razbrati iz odnosajev Rima in Beograda napram Albaniji. Italija se je zelo bala zbližanja Albanije z Jugoslavijo, češ, da bi jugoslavenska nadoblast na albanski obali pomenila nevarnost za vzhodno obalo Italije. Na jugosloven-sko-francostko prijateljsko pogodbo je zato odgovorila Italija z italijansko-a!bansko vojaško zvezo za dobo 20 let. Italija je albanske luke spremenila v baze za svoje vojno brodovje, v deželi je Ustanovila dolge verige utrjenih postojank in zgradila strateške ceste. Gradila je mostove in organizirala albansko Fm& seiiatskimi volitvami Dopolnilne volitve v senat so nflrn prinesle novost klerikalne kandidatne liste. Marsikdo je morda mislil ob njeni vložiti, da gre tu zgolj za demonstracijo, toda kmalu se je izkazalo, kar so poznavalci naših razmer vedeli že naprej, da je kandidatura resno mišljena; kdor bi o tem še dvomil, ga lahko pouči volilni boj, ki se je bil razvnel v polnem razmahu. V načelu je treba nastop klerikalne opozicije pozdraviti, ker vsaj dozdevno pomenja pozitiven korak k zbližanju narodnih sil; v tem pogledu gre klerikalnemu nastopu pri senatskih volitvah celo večji pomen, kakor onemu pri predlanskih občinskih volitvah, ki se mu je vsaj na zunaj lahko , pridejal bolj lokalen značaj. Veseliti pa bi se mogli te nove usmeritve le tedaj, če bi prihajala s tisto iskrenostjo in poštenostjo, ki sta za vsako zdravo udej-stvovanje v javnem življenju neobhoden pogoj. Po načinu in metodah volilne borbe pa se upravičeno bojimo, da naša državna in nacionalna politika od njega ne bo imela blagoslova in koristi. Kandidatna lista g. Žebota in tovarišev nastopa pod psevdonimom nevtralnosti Naša javnost se vprašuje, kaj naj ta firma pomenja, ko vendar imena kandidatov razločno povedo, kdo se skriva za nevtralno kuliso. Ako pa bi bil le še kdo v dvomu in bi morda mislil, da so si 2ebot in tovariši dovolili kako ekstratil r o na lastno pest, tega je moralo pisanje »Slovenca« poučiti, da imajo blagoslov prav od najvišjih mest naše klerikalne politike. Klerikalna stranka formalno res ne obstoja več: izgubila je tudi večino svojih nekdanjih pristašev, Id so se raje oklenili pozitivnega dela za narod in državo. Toda nepoboljšljivi so ostali njeni voditelji, ki se krčevito držijo starega programa verskega in plemenskega separatizma; ohranil se je domala tudi ves organizaciiski aparat. Samo taktika se je orilagodila spremenjenim razmeram. Službeno ime se je umaknilo v ozadje, nastooanie v odprti fronti se je umaknilo udejstvovanju v celicah. Firma se menja po potrebi. Tako zakrivanje je tudi v našem slučaju ime »nevtralne* kandidatne liste. Vprašati se smemo, čemu zakrivanje, če ima klerikalna stranka resno voljo, zapustiti pot abstinence in zanikanja ter stopiti v krog pozitivnega in ustvarja-jočega dela za narod in državo. Opozicijsko stališče napram sedanji večini gotovo ni zadosten vzrok. Lojalna opozicija more biti dragocen faktor v javnem življenju in nikdo ne bi zavračal njenega sodelovanja. Seveda pogoj tega sodelovanja mora biti priznanje državnega in narodnega edinstva, sprejetje načelnih osnov šestojanuarske obnove. Izgleda pa, da stranka, ki stoji za prijavljenimi kandidaturami, baš to odklanja in vztraja na svojih separatističnih smernicah, ki njene lastne legalne vzpostavitve ne dovoljujejo. Kajti jasno je, da samo diplomatsko formulirane izjave, za katerimi bi se krili tako priljubljeni mentalni pridržki, tu ne zadoščajo, z besedami samimi se taki obrati ne dajo izvesti Sama beseda bi tudi težko koga prepričala, da spreobrnjenje ni zgolj taktična poteza, ki naj pomaga preko neljube sedanjosti do časa, ko bi se obrnilo kolo zgodovine nazaj pred šesti januar. In komu naj velja skrivanje za »nevtralnost«? V našem ožjem slovenskem okolju je ta pajčolan tako prozoren, da vsakdo spozna skozi njega pravi obraz. Morda se niti drugače ne želi. Pri nas doma naj se le vidi, kdo se je podal v boj. Drugače je izven ožjih slovenskih mej, kjer ljudje in njih pravi nameni niso tako točno znani, v oddaljenem Beogradu, kjer bodo nemara res verjeli v nevtralnost skupine, ki bi tako rada podpirala politiko današnje vlade, pa jo samopašna JNS po krivici odriva. Tako nekako vsaj se vedno zatrjuje v Beogradu onim, ki naših razmer ne poznajo dovolj. Take izjave politične lojalnosti so tem bolj poceni, ker so klerikalci na državni politiki bore malo interesirani in jim gre le za neomejeno oblast doma. Za ceno te oblasti bi bili pripravljeni še za večje koncesije, zlasti ker ne bi obremenjevale Jnen, ki se ne nahajajo na kandidatni listi in njihovi nosilci le izza kulis vlečejo niti Ni težko spoznati dvojnega lica take politike. In človek se nehote spominja na avstrijske čase, ko so nekdanji klerikalni mogotci dajali Dunaju vse, kar je od njih želel, da so si za to ceno kupili eksploatacijo svoje ožje domovine. Toda Beograd ni Dunaj in nacionalna politika nase vlade, in vsake, ki pride za njo po zgodovinskem šestem januarju, je za take špekulacije nepripravno polje. V tem pač lezi računska zmota, vsled katere bo v vsakem primeru kulisa nevtralnosti zgrešila svoj namen. Seveda pa imajo kandidature »nevtralne« liste še drug motiv. Negacija in abstinenca nista ostali za klerikalno stranko brez sledov. Njene vrste so se zelo razredčile in se redčijo še vedno. Prvi so jo zapustili dobroverni in pošteni narodni možje, ki so spregledali, kam vodi pot separatizma. Začela se je pa krhati tudi disciplina pri onih, ki so verjeli v strankino nezrufiljivo moč ali ki bo pričakovali plačila za svojo zve- vojsko. Z utrditvijo otoka Sasena, M leži pred Valono, je zaprla Jadran, vzdolž albanske obale pa je postavila baterije težkega topništva. Enako je imela tudi avstrijska politika Italije v glavnem namen, da v potrebi oklene z albanske in avstrijske strani jugoslo-vemsko državo kakor klešče in jo torej ogroža na treh frontah. Odstoprtev Sofije od italijanskega sistema in uvrstitev Bolgarije v jugoslovansko fronto pa je vsekakor povzročila znatno oslabitev albanske fronte Italije. Tak je bil položaj, ko se je započela italijansko-francoska akcija za sporazum. Nad Jadranom so se kopičili oblaki neprestanih nesoglasij in vedno je morala Evropa biti pripravljena na blisk, ki naj bi napovedal izbruh viharja. Podpis itaUjansko-francaskih dogovorov v Rimu pa je učinkoval kakor čudež. Megla nad Jadranom se je razkadila čez noč in Rim ter Beograd sta se mogla zopet pogledati z jasnim očesom. Z zadovoljstvom so ugotovili, da ni med Italijo in Jugoslavijo nobenih bistvenih I nasprotstev in da so bile vse dosedanje težkoce med obema državama v glavnem psihološkega značaja. Ker je Jugoslavija po svoji funkciji predstavljala italijanskim jadranskim interesom nasprotujoči francoski sistem, je morala po prestanku te funkcije obenem izginiti tudi atmosfera, ki je delila Rim in Beograd. Na jadranskem področju se more torej v kratkem pričakovati obnova dobrih odnosajev med Italijo in Jugoslavijo. Posebnih vzrokov za sovraštvo ni, racen morda na obeh straneh obstoječih iredentističnih stremljenj, ki pa se ne podpirajo niti iz Rima in iz Beograda, Na jadranskem področju torej manjkajo vsi resni vzroki za italijansko-jugoslovenska nasprotstva. Pač pa obstojajo nešteti združevalni elementi, predvsem na področju izpopomjujočega se gospodarstva obeh držav. Kako močni so ti elementi, je razvidno že iz dejstva, da so celo potem, ko je politično sovraštvo med Rimom in Beogradom doseglo višek napetosti, vedno procvi-tali medsebojni gospodarski odnoeaji in se celo močneje razvijali, čim sovraž-nejši sta si bili nasproti politični fronti. Te po naravi ustvarjene odnosa je med italijanskim in jugoslavenskim gospodarstvom spoznati in izkoristiti v polnem obsegu, je sedaj naloga poklicanih državnikov. Ekonomsko zbHžanje bo nato privedlo tudi do popolnega političnega sporazuma. stobo. Z izgubo aktivnih položajev je izginila možnost pridobivanja z moralnimi in gmotnimi nagradami, pa tudi možnost strahovanja. Treba je bilo tedaj povratka na polje, kjer cvetejo mandati, da se ne porazgubi zadnja četa, ki je Še ostala okrog stare zastave. Stvar elitnih volil cev, ki bodo stopili v nedeljo na volišče, bo, da presodijo, ali zasluži taka politika zaupanje nacionalnih mož, ki sta jim narod in država visoko vzvišena nad egoističnimi stremljenji Za nacionalno javnost pa so te volitve z vsem, kar je z njimi v zvezi, vele-pomemben povod za resno premišljeva- nje. Vprašati se bo morala, aH je res že prišel čas, ko ni treba več trdne notranje -klenjenosti in discipline, ki se je do zdaj obnesla kot najzanesljivejša podlaga jugoslovenske konsolidacije, Predsednik vlade bo govoril po radiju Beograd, 1. februarja, r. Na predvečer senatskih dopolnilnih volitev, Id bodo S. februarja, bo 2. februarja ob 20. govoril po radija ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtić o temi: kraljevska vlada na deta. Plebiscit v Avstriji? i pogoj za pristop k rimskemu sporazuma: lfu4-sko glasovanje o „anschlusu" v Avstriji Pariz, 1. februarja, r. Današnji Hsti objavljajo v senzacionalni obliki vesti o stališča Nemčije do rimskih predlogov glede sklenitve vzhodnega in srednjeevropskega varnostnega pakta. Nemška vlada je včeraj še pred odhodom Lavala in Flandina v London izročila po svojih poslanikih v Pariza, Londona in Rima daljšo noto, v kateri izjavlja, da je načelno pripravljena pridružiti se rimskemu sporazumu, vendar pa zahteva nekatera pojasnila, nanašajoča se na avstrijski problem. Nemčija je voljna sodelovati pri tej velikopotezni akciji za pomlrjenje in gospodarsko obnovo Evrope samo pod pogojem, ako se v sred- njeevropskem pakta izrecno prizna za Avstrijo pravica samoodločbe, z dragimi besedami, da velesile pristanejo na to, da se v Avstriji izvede ljudsko glasovanje, ki naj odloča o nadaljnji a sodi avstrijske države. Bazen tega smatra Nemčija, da morata aktivno sodelovati pri tem pakta tudi Švica in Anglija, čeprav nimata skupnih meja z Avstrijo. Nemčija tudi zahteva pojasnilo o onem delo pakta, ki govori o tem, da ima vsaka država podpisnica pravico skleniti tudi droge dogovore s posameznimi državami Končno želi Nemčija vedeti, za kako dolgo je sklenjen francosko-italijanski sporazum. »Svoboda" p klerikalnim režimom V 9. mesecih S8.132 aretacij In 106.318 hišnih preiskav iz političnih nagibov Dunaj, 1. februarja- AA. Po podatkih današnjih listov je dunajska policija od 15. marca 1933 pa do 31. decembra 1934 izvršila 38.132 političnih aretacij in 106.319 hišnih preiskav iz političnih razlogov. Izmed 19.090 aretiranih je bilo 12.276 narodnih socialistov ter 6.775 socialnih demokratov in komunistov. Hišne preiskave so izvr- ih pri 46-582 narodnih socialistih, pri 46.111 socialnih demokratih in 13.626 komunistih. V 26.S76 primerih je hišna preiskava pokazala pozitivne rezultate. Pri tem delu je sodelovalo 540 dunajskih stražnikov. (Klerikalci tako radi kričijo o terorju, kadar nimajo sami oblasti v rokah. C'\m pa pridejo kje na krmilo, pa njihov terorizem, odet z verskim plaščem, ne pozna nobene meje. To najbolje dokazuje tudi avstrijski klerikalni režim.) Crnomorski pakt Kim, 1. februarja, r. V kratkem se bodo pričela pogajanja med Rusijo, Turčijo. Bolgarijo in Romunijo za sklenitev črnomorskega pakta. Načrt sta v Ženevi izdelala Rudži A ras in Litvinov. Crnomorski pakt bi imel značaj regionalne pogodbe in bi slonel na načelih, ki so izražena v čl. 21 pakta o Društvu narodov. Države ob Črnem morju bi si vzajemno jamčile varnost na Črnem morja. Goring se je vrnil v Berlin Varšava, 1. februarja, r. Ministrski predsednik Herman Gčring, ki ae je s spremstvom po končanem lovu t Bijalovicah včeraj opoldne vrnil ▼ Varšavo, je bil proti večeru v avdijenci pri maršalu Piisudskemu Zvečer se je odpeljal v Berlin. Tajno izdelovanje strupenih plinov Praga, 1 februarja. >Narodni Ld-sty< poročajo, da je nastala v madžarski kemični tovarni Chinoin, pri kateri je soudeležena tudi nemška barvna industrija, plinska eksplozija. O njej so poročali tudi madžarski listi, ki so s tem posredno priznali, da se v omenjeni tvornici izdelujejo strupeni plini-Tovarna stoji v Ujpešti. Eksplozija, ki je nastala že pred nekaj dnevi bi lahko imela usodne posledice. Ogenj so morali gasiti s peskom, ker bi voda roog&a Izzvati kataMrofo. Bele vrane Budimpešta, 1. februarja, p. r>anadnji madžarski listi objavljajo senzacionalno vest. da se je madžarska Akademija znanosti zavzela za tesnejše kulturno sodelovanje s sosednimi državami, zlasti pa z državami Male antante. Sklenila ie Čimnrel poslati sorodnim institucijam v Pragi, Beogradu in Bukarešti konkretne predloge za poglobitev medsebojnih stikov. Brazilija se ne vrne v Društvo narodov Bio de Janeiro, 1. februarja. w. Zakonodajna skupščina je odklonila predlog, da bi ae Brazilija vrnila v Društvo narodov. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za soboto: Porast temperature, v nižinah okrog ničle, v višinah bo najbrže snežilo. Strašna družinska drama v Mariboru Krojaški mojster Ivan $ufteri£ v Gregorčičevi ulici je s svetilnim plinom zastrupil sebe, ženo in hčerko — On je ostal pri življenju, Žena in hčerka pa sta mrtvi Maribor, 1. februarja. V Gregorčičevi ulici sredi mesta se je danes odigrala strasna rodbinska tragedija, kakršne mariborska kronika že dolgo ne pomni. V svoji hiši št. 7 je stanoval 40-letal krojaški mojster Ivan Snšterič s svojo *eno in 2-letno hčerko. Zakon pa je bil pred kratkim ločen od mize in postelje ter sta se imela zakonca prihodnjo dni malti, hiša po bi morala priti 18. L m. na dražbo. Vse to in morda še razne drage stvari so tako vplivale na ftnšte-riča, da se je odločil napraviti vsemo konec. Ko je davi okrog 7.30 njegov pomoo- aik prišel na delo, je našel stanovanje in delavnico zaprto, vsa okna pa zastrta. To se um je adelo zelo sumljivo. Pozval je stražnika in so nato stanovanje s silo odprli. Takoj jim je udaril v nos svetilni pHn m ko so stopili v spalnico, se jim je nudil strašen prizor. Na postelji je ležala mrtva 2-letna Slavka, na tleh ob postelji pa mož in žena, oba v globoki nezavesti. Pozvani zd ravni j je ngotovil, da jo Sustersic še pri življenju ter odredil njegov prevoz v bolnico, ženo pa so sušali vse do dvanajste z umetnim dihanjem in injekcijami obuditi k življe- nju, toda zaman. Tudi ona je mrtva. Dogodek je izzval v Maribora ogromno senzacijo. V Gregorčičevi se je zbralo skoraz tisoč ljudi, ki živahno komentirajo to družinsko tragedijo in razpravljajo o njenih vzrokih. Kakor nam poročajo opoldne iz bolnice, je Šušterič prišel k zavesti in je iz nevarnosti. Cim bo mogoče ga bodo zaslišali, da se ta žalostni dogodek do kraja razjasni. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odstoL). Amsterdam 2970.71 — 2985.31, Berlin 175«.08—1769.95. Bruselj 1024.91—1029.97. Curi h 1421.01 — 1428.08, London 214.3« — 916.41, N«wyork 4376.79 — 4413.11, Parts 389.57 — 291.01. Pra*a 183.42 — 184.52. Tmt 373.96 — 37704. Avstrijski Itllmr t privatnem klirinsru 810—8 20. inozemske borze. Curlh, l. februarja Beograd 7.02, Pariz 20.37875, London 15.12. N«wrork 310.5, Bruselj 72.125. MIlan 26.35. Madrid 42 226. Amsterdam 209.06, Berlin 124.05. Dunaj 57.50. Praga 13 916, Varšava fi&Jtf, BoJna- Strma 2. »8LOTIN8KI lf A KOD«, dne 1. februarja 198S Strv 27 Brezvestna politična gonja klerikalcev Ljubljana, 1. februarja. Kandidatna liata za volitve v senat, ki so jo sestavili Ln se nanjo postavili gg. 2ebot, štrcin in Steblovnik, že zaradi vndidatov samih ni mogla imeti značaja nevtralne liste. Se bolj pa je značilno za namišljeno nevtralnost dejstvo, da je hotel naše ljudstvo o tem na vso silo prepričati »Slovenec. Tudi sam ni mogel vzdržati te predebele fikcije več kot par dni, zato je v svojih člankih popolnoma zajadral v agitacijo za to >nevtralnoc listo, le da ji to pot hoče pridati značaj protesta našega ljudstva proti uradni državni politiki, ki se sprovaja točno po navodilih in smernicah predsednika vlade g. Boosrljuba Jevtiea. Zato je visok predrznosti, ako čitamo trditev, kakor da bi g. Zebot delaJ popolnoma v smislu prizadevanj predsednika vlade, ki je olan glavnega odbora ,XS. Naši klerikalci so sprva razmišljali, potem pa je vodilna gospoda '"z SIaS le smatrala, da je napočil sedaj na Primerne j si trenutek, da spuste v zrak poizknsni balonček in pregledajo, kako in odkod piha veter. Za to nalogo je bila klerikalnim veličinam dovolj dobra druga garnitura vodstva klerikalne stranke, kajti generali si morda še niso opomogli od preteklih porazov in jim je gotovo nekoliki neprijetno stopiti na legalno pot in iskati v volitvah zaupanja volil-cev, saj so vendar oni proglasili načelo abstinence in pasivne rezistence kot edino učinkovito taktiko. Y agitaciji, ki jo je uvedel >Slove-nec< za to čudno nevtralno listo, pa vidi vsa poštena javnost povratek k onemu surovemu tonu, povratek k onim brezvestnim metodam političnega boja. ki za, je blagopokojni kralj Aleksander obsodil in zavrgel pred dobrimi petimi leti, ko je raz gnati politike, ki niso znali več govoriti drugače, nego v žargonu, ki ga je klerikalno glasilo znova iskopalo iz pozabljanja. To so predvsem gor jača raki izrazi, ki jih >Slovencu« ne štedi na naslov JXS» zlasti pa nepošteno zavijanje, ki eo ga polni njegovi besni izbruhi. Iz tega surovega pisanja namreč ne izhaja nič manj, kakor da je sam predsednik vlade Jevtič prevzel patronaneo nad to ostudno gonjo in da drži roko nad vsemi onimi, ki so komaj prišli na svobodo in ki so bili doslej in bodo vedno ne izprosni nasprotniki zamisli pokojnega Tvorca Jugoslavije. Najgrša insinuacija je podtikati izvrševalcu teh vzvišenih zamisli vlogo patrona nad razdiralno kampanjo, ki jo zopet začenjajo nasi klerikalci. V istem hipni, ko se >Slovenec< srdi na teror, ki ga nikjer ni, pa sam preti na vse strani, češ, da si bo tTeba zapomniti one, ki ne bi glasovali za 2e-botovo listo. Se v naprej jih postavlja na črni spisek in si dovoljuje gorostasno neresnico, kakor da je trojico Žebot -Strcin-Umnik poklicalo na plan nase ljudstvo in da 8tavlja velike nade v nje bodoče politično delo. >OJkar imamo za seboj vso avtoriteto predsednika vlade<, pravi uvodnik in vlači pre-mierja v svoje nelepo početje, kakor da je predsednik vlade, ki je tudi odličen član vodstva JNS res dal kak blagoslov početju, ki po intencijah svojih zasuovateljev naj na glavo postavi delo pokojnega Uedinitelja — 6. januar! S takimi okornimi falzifikati ne bo mogoče zbegati volilcev, ki dobro vedo, da so minuli časi, ko se je bilo bati klerikalnih groženj; danes so le-te samo prazne besede, ki naj zakrijejo globoko bojazen in zavest, da bo tudi pri teh volitvah klerikalizem doživel svoj poraz. Vprizoritev opere „Dorica pleše" V prisotnosti skladatelja Krsta Odaka je žela opera popoln uspeh Lijubrjaaia, X. februarja, Dalmatinec Krsto Odak, hrvatski skladatelj in profesor skladbe na glasbeni akademiji v Zagrebu, je po vzgledu ruskih m čećkoslova&kih opernih komponistov globoko zajel iz večno živega vrela narodne, ljudske pesmi in plesov ter ustvaril narodno opero >Dorica plese«. Vsi mlajši hrvatski skladatelji ustvarjajo tipično in pristno jugoslovensko glasbo, Črpajoč lz melodičnega bogastva lastnega ljudstva; zato so njih dela tako na koncertnem kakor na opernem in operetnem odru močnejšega in trajnejšega življenja kakor velika večina naših, zapadnjasko usmerjenih, z ljudsko in sploh narodno našo dušo nič ali prav malo povezanih glasbenih del. A tudi pri nas se že vsaj nekateri skladatelji obračajo tja, odkoder edino lahko pričakujemo rojstvo slovenske nacionalne opere in s koncertnega podija sUsimo čim dalje češče umetnine svojsko nacionalnega značaja. Krsto Qdak in G juro Vllović sta nam tu ustvarila vseskozi, po glasbi, dejanju m besedilu Izvirno jug oslov enako opero, ki bi naj bila vzorec našim komponistom in libretistom. Kakor Musorgakij, Smetana, Dvorak in Janaček in drugi ruski in češkoslovaški mojstri, ostane Odak s svojo >Dorico< večno živ ln močan vzglednik, a njegovih naslednikov naloga bo, da ga ne le posnemajo, nego se prekose. OgTommo delo čudovitega uspeha in nepopisne lepote sta opravila Odak in Vllović- >Jaz nisem napisal svojih stihov, temveč sem jih vzel iz tekstov medmurskih narodnih pesmi. A tudi Odak ni dal niti ene svoje melodije, niti enega daljšega glasbenega pasusa, temveč je pustil, da se je izpela medmurska ljudska duša. Zato je >Dorica pleše< stoodstotno narodno glasbeno delo,« je povedal Vllović. Tekst in glasba sta torej v >Dorlci< citat pristnih ljudskih umetnin ta vsa ta opera je nekak teaterski prirejen koncert krasnih medmurskih ljudskih pesmi v ljudski noši in v okolja medmurske divotne narave. >Dorica plese« je vrsta petero slik iz medmurske vasi, poljane in vinorodne gorice brez komplicirane dramatičnosti, a živo razgibana po resničnem ljubezenskem in zakonskem romanu med Dorico, njenim možem Jožkom in veselim muzikantom Iv-kom ter njegovo zaročenko Cilko. Vojaki novaki odhajajo z vasi veselo in pogumno pod puško; le JoAek, mladi zakonec, je obupan, da mora ostaviti »staru majku, iceka kobilu i cujzeka, nizu« pa ženko. Vsa vas se norčuje iz obupane a, >zajca in grdobe«, a zlasti ogorčena je Dorica: >Ah, tožna je grlica, da jI se golo-bek vri vrapca premetne! Vidlo se mi, kaj bu sokol, ftica junačka. Denes pa je kljun otprl, vrabec cul se je! (V)si se sme ju vrapćeku, grlicu glediju! Moj se golob premetnul! Joj na vek meni!« Tako ljubka je ta medmurska kajkav-ščina, napol hrvatska, napol slovenska! Ponosna Dorica niti ne spremi Jožka trepet a včk a, a pridruži se ji klarinetist Ivek, vesel in objeeten ter ponosen na svojih osemnajst gumbov na telovniVu, na svoje zlate lase, na svoj spev m svoj ples >Do» poldne v cerkev, popoldne na konjaru (plesišče), to je veselje našemu Medjimtrr-jul< >Na plesu r »tancu«) je prva Dora, na konjaru ona mora« vabi Ivek Dorico ta vabi jo vsa vas. In res se da Dora zvabita na pleoiSče, kjer je zbrana mladina in otroČsd. Ivek s svojo vedrostjo zavede Doto, da zapleše ž njim m vsa vas pleše ž njuna Tedaj plane mednje Dorin stric D ju rek. Sramota je, da plese Dora. zakonska žena, ko ji je mož daleč v mjafct ssssss1 se Fjati strle, zaman privede dlo, da bi Ivka odtrgal od Dore. Vesela sta, nič hudega ne mislita, le ple-šeta. >Vu veselju nema greha!« kliče Ivek svoji CHi m plese dalje z Dorico. Stric odvede Doro in jo zapre doma na dvorišču za kazen, da je plesala brez moža. Tu se začenja drama. Romarji pridejo mimo dvorišča z zaprto Dorico, ki podre ograjo in se pridruži romarjem. Cilina mati Jaga prigovarja hčeri, naj pusti potepuha veseljaka Iveka in prosi strica Djureka, naj zapodi »satana« Iveka iz fare v gore in preko sveta, da ne bo dalje sramote in »špota«. Ali Cila ljubi Iveka, čeprav je revež in ima le klarinet. In končno se izkaže, da tudi Ivek edinole Čilo ljubi, a da ima rad Dorico samo kot najboljšo plesalko Jožek se vrne, zve za dogodek, je obupan, a po izjavi Ivek ovi in po splošni obrambi Dorice, ki ni ničesar zagrešila, se Jožek in Dorica zopet spravita. Na prizorišču sta dva srečna para, pomirjena sta Jaga in D ju rek, ljudstvo navali na zidanico, napolni čaše in veselo zapoje vinsko zdravico. Cela vrsta krasnih mešanih zborov, cerkvenih, šaljivih, ljubezenskih tn plesnih ženskih in moških zborov je posebna lepota te opere. Spevi Dorice, Iveka, Cile, Dju-reka, Janoša in Jage pa so pravi biseri. Orkestralni part je zanimiv, sočen, pester in vendar vseskoz podrejen spevu. Uprizoritev v režiji g. P. Golovina je bila z dekoracijami g. arh. inž. Franza prav dobra živahna in slikovita. Medmurska vas, krajina in vinska gorica, vsa v solncu in zelenilu! žal, da je oder premalo globok, da bi bila mogoča procesija na hribu sv. Florijana. Tudi Jagina soba je previsoka, vzeta menda iz »Jenufe«. Vsi sodelujoči so želi polno priznanje. Posebno hvalo zasluži zbor, nekoliko pomnožen; držal se je izvrstno v spevih in Igri. Takisto so bili prav lepi in živahni nastopi baleta. Velike ljudske scene so se odigravale — z izjemo romanja zaradi tesnobe odra — gladko, smiselno naravno in temperamentno. Solisti so bili brez izjeme vsi vrlo dobri. Jožek, g. M a r č e c, nastopa le v prvem in zadnjem dejanju ter je postavil v vsakem pogledu zelo posrečeno osebnost. Dorica je gdč. Župevčeva, odlična v spevu in prav zadovoljiva v igri, presenetljivo učinkovita v plesni sceni in zelo simpatična v vsi svoji kreaciji. Močno se je lahko uveljavil g. Franci kot veseljak, piskač ln plesalec Ivek; to je partija kakor nalašč napisana za. njegovo zlato grlo in naturalno preprosto igro. Izvrstna je bila kot nesrečna ljubosumiiica sentimentalna ljudska vijolica Cila, ga. Ribičeva, krepak in v spevu in igri efekten Djurek, vaški moralist je g. Marijan Rus. komično figuro dobričine Janoša, natura-liziranega Madjara, je izvajal imenitno g. Janko, a dobro, užaljeno mater J ago Je z učinkovito dramatičnostjo visoko dvignila ga. Thierrvjeva, Publika je sprejela po g. N. strltofn vzgledno, skrbno pripravljeno opero z največjim zadovoljstvom in viharnimi aplavzi. Bilo je dosti cvetja, a skladatelj gosp. Odak je bil pozvan neštetokrat pred zastor ter obeut z vsemi izrazi priznanje in zahvale. Tako smo doživeli po dolgem pričakovanju krasen, veder in osrečujoč operni večer. Nadejamo se, da bo Dorica dolgo plesala po našem odru na vsesplošno radost in resničen užitek. Pr. G. Točno pojasnilo. — Je vlak že odpeljal? Saj je vedno odhajal pozneje. — Da, zdaj baš odhaja prej, ker je prej odhajal pozneje. Smuk na Polževo! Ljubljana, 1. februarja. Mnogi smučarji vprašujejo, kako je zdaj s snegom na Dolenjskem, na Polževem in v okolici. Zadnjo nedeljo je zapadlo tudi na Dolenjskem po višjih gričih precej novega snega, ki je bil spočetka moker, zdaj, ko je pritisnil mraz, se je pa spremenil v pršić. Danes dopoldne so nam s Polževega telefon ično sporočili, da je na stari podlagi 15 cm pršića in da je smuka tako dobra, kakor letos de ni bila. V dolinah na Dolenjskem je snega malo in zato ljudje mislijo, da ga tudi po hribih ni. Ker jutri državni uradi delajo in ker bodo tudi trgovine dopoldne odprte, ni pričakovati, da bi šlo iz Ljubljane mnogo smučarjev v bližnje kraje. Zato jutri na Dolenjsko ne bo vozil izletniški odnosno smučarski vlak, pač bo pa vozil v nedeljo do Stične. Iz Ljubljane bo odhajal ob 7.55, vrne se pa okrog 18.40. Točen vozni red bo objavljen jutri v jutranjih listih. Opozarjamo smučarje, ki majo samo en dan časa, da bodo imeli v nedeljo z izletniškim vlakom na Dolenjsko polovično v ozn i-no. Smuk na Poiftevo! Dva filma Ljubljana, 1. februarja. Sinofti smo v kinu Matici videli film > Podmorski pekel«, ki pri njem sodeluje vsa eeveroameriška mornarica in }e bil posnet v ameri§ki bazi podmornic Pearl Har-bor na Havajskih otokih. »Podmorski pe-kel< je najgroznejša in najveličastnejša podmorska drema, kjer vidimo vse življenje v podmornicah in tudi katastrofo, ko ne delujejo več stroji in je moštvo napol blazno od trpljenja in uroze zaradi strupenem klorin-ske*ja plina, ki vdre v podmornico. Zelo efektne so tud! scene obstreljevanj s torne-di, minami in najtežjimi topovi, strašna je pa bitka med podmornico in letali Spoznamo bitke na morju med najrazličnejšimi ladjami m z najraznovrstne jšim orožlem, končno pa z dinamitom napolnjena podmornica zleti v zrak. da sovražnemu ladjevju zapre izhod n Inke. Pri fotografiranju je uporabljen nov izum, namreč filmska kamera i neknkim periskopom. T.lnbavna drama, kjer zastopa prelepa Madce Evans z Robertom Montrromprvjem. fe od priPetka do kraja silno mipeta, v njej ia pa tudi nolno koničnih prizorov, saj sodeluje popularni komik Jimmv Durante. da bo vsak obiskovalec prišel o« svoj račun- Drevi bo v kinu MaJici Že premijera težko pričakovanega senzacionalnega fihna rPeer Gvntc, ki je napravljen po motivih ^lavn*1 Tbsenove drame istega imena- Film ;e tako grandiozno delo. da je povsod polrrl dvorane po ve? tednov. Peer Gvnt je mlad in močan, a sanjar in fantast. Zanwrtil je svoje posestvo ter ?el r svet za srečo- Tudi mari podpira Pee-rovo hrepenenje, ki se mu ne rtps postaviti niti najmo&MijBi mož in 7* njim hrepene vse ženske. Z dekleti se pa Peer samo iprrn. kakor za igro smatra tudi vse življenje. Končno pa Peer spozna dekle, ki očara in ukroti njesovo preSemost: Solveig Umre mu mati rn niti Sol ve i p sa ne more več obdrzat'" v domovini. Severna :n Južna Amerik«, težko delo in drzne spekulacije, denar in m oP. zene in leoota, v«e doseže v sveto, le sebe ne more najti niti pravp srere.^ Sreča ga zndniikrat omami v Afr:k:. a le na njegovih va?;h ^namenie smrtie. Star ?n strojen se> Peer Gvn* vraPa v domovino. Z razbite ladie ?a valovi vrz>'o rodno nerve^ko obal. Kakor v saniah blodi po starih ulicnb in spoznava znane obraze, le nje-rv\ veP nikdo ne poena. Le ena sra ni pohabila in I** ena je drZala oblhrbo in ca je raVala: Solvefg. Paera temn Hane AJbera rn rod* drage vkv?<* so v na'bol?$ib rokah. m**d igralkami je on tudi Olga Cehova. 19, Šimunek 48, Lukeš 104 itd. Za stafetno tekmo na 4X10 km je bil izžreban tale vrstni red: 1. Ma» džarska, 2. Avstrija, 3. Češkoslovaška, 4. Finska, 5. Litva, 6. Jugoslavija, 7. Rumunija, 8. Švedska, 9. Norveška, 10. Poljska, 11. Nemčija, 12. Francija. 9fa$a renrgrgntanca za FIS tekme Ljubljana, 1. februarja. Na sinočni seji finančnega odbora JZSS je bilo končnoveljavno sklenje* no, kdo nas bo zastopal na FIS tek* mah v Visokih Tatrah. Jugoslovensko smučarsko reprezentanco bo otvori* lo skupno 10 tekmovalcev in sicer Smolej, Knap. Janša, Bervar, Baebler, Dečman. Novšak, šramel, Albin Jako* pič in Palme. Določeni so za štatefo 4X10 km Baebler, Janša, Smolej, Knap, za 18 km samostojno Knap, Smolej, Janša. Bervar. za kombinacij jo Jakopič Albin, Baebler, Šramel, Dečman. za skoke Novšak. Palme, Šra* mel, Baebler, za 50 km Smolej, Janša in Bervar. Postava za alpsko kombina* cijo še ni končno veljavno določena, ker se bo ta del tekmovanja vršil po* zneje v Niirrenu v Švici. Kot oficijeU na zastopnika JZSS porineta s tekmo* ilci ag. dr. Berce in Gnklovcc. Naša kipa odpotuje iz Ljubljane 9. ali 10. m. Tekmovanje za evropsko prvem stvo bo letos po številu prijavljenih tekmovalcev svojevrsten rekord Pri* glasilo se ni nič manj kakor 010 tek* movalcev in sicer za tek na 18 km 307, za proste skoke 163. za kombinacijo U8, za 50 km 135. za veliko nagrado Češkoslovaške 166 in 12 štafet. . 29. januarja je bilo v Pragi žreba» nje tekmovalcev Na 18 km so dobili startne številke Musil 200. Barton 53, -imunek 265. inž Novak 70 (vsi Če= škoslovaška). Hatten 91, Brodah 80. Vinjarengen 51, VVestad 286. (vsi Nor* veška). Heikinen 18. Lilkanen 275, Karpinen 301. Nurmel 28. Palli 280, Saarinen 17 (vsi Finska). Wiklund 162, Larson 292. Fklund 223. Nikken 288 fvsi Švedska) itd Startne številke na* šib tekmovalcev niso znane. 50 km: od naših so dobili Bervar 88. Janša 109. Smolej 128. od <":ehov Musil 69. Vrana 134 Kadavv 95. inž Novak 124, Stehlik 76. Za kombinacijo: Baebler 34, Jako* pič 87. Šramel 102. od Čehov Barton Danes ob uri ZKD film Jutri in v nedeljo predstave ob 11. uri SVETI ANTON vseh zaljubljenih patron Prekrasna češka veleopereta polna pesnil in veselja Vstopnina: Dni 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Shod rudarjev Trbovlje, 31. januarja. Danes popoldne je bil v dvorani Forte na Vodah shod NSŽ, ki se ga je udeležilo nad 600 rudarjev. Otvoril in vodil ga je predsednik podružnice Jaka Štruc, poročal je pa zastopnik izvršnega odbora NSZ Bučar iz Ljubljane. Govoril je o anketi v Beogradu, kjer se je razpravljalo o važnih socijalnih vprašanjih, zlasti o uzakonitvi minimalnih mezd, o brezposelnosti in o obdavčenju delavskih zaslužkov. Brezposelnosti ne bo mogoče odpraviti s podporami, temveč je treba brezposelnim preskrbeti delo, podpore pa ukiniti. Če pa hočemo zaposliti brezposelne, je potrebno večje notranje posojilo, ki bi omogočilo velika javna dela. zlasti gradnjo cest in želer-nic. Na anketi v Beogradu je bil sprožen tudi predlog, naj bi se uvedel v vsej državi poseben socijalni davek. Samo v naši banovini imamo bednostni fond, drugod pa ne. Toda vanj plačujejo delavci, ki najmanj dobe iz njega, fond vse druge stanove bolj podpira. Deputacija nacijonalnoga delavstva se je zgla-sila v Beogradu pri ministru za socijalno politiko dr. Marušiču in mu izročila spomenico z zahtevami nacijonalnega delavstva. K besedi se je oglasil brezposelni delavec Franc Bastie, ki je dejal, da brezposelnosti ne bomo odpravili ne s podporami, ne s fondi, ne z novimi bremeni, temveč s pametnim gospodarstvom in smotreno socijalno politiko. Govorila j sta še predsednica okrajne organizacije Zveze delavskih žen in deklet Ivanka Strniša in zastopnik Strokovne zveze rudarjev Filip Križnik, potem je bil pa shod zaključen. Tatvine Ljubljana, 1. februarja. Te dni je policija prijela 19 letnega Alojzija Z. rojenega v Ravniku in pristojnega v Bloke, ker je bil osumljen vloma pri Zamorcu na Sv. Petra cesti. Tega vloma mu sicer niso mogli dokazati, pač pa so ugotovili, da ima na sebi obleko, ki je bila nedavno ukradena sodarju Vladimir-ju Moharju. zaposlenemu pri trgovcu Andreju KuŠarju v Kozarjah Tam je uamref bilo vlomljeno 17. novembra. Tat je zvezal dve lestvi, jib prislonil k hiši in nato splezal v stanovanje, kjer je okradel hlapca. Z. je tatvino priznal. V zvezi s tem je policija aretirala tudi njegovega 20 letnega brata Jožeta in 26 letnega brata Dominika, ki sta šele nedavno prišla iz zapora in sta menda Lojzetu pomagala krasti. Vsi trije so stanovali v Mostah pri nekem Antonu B., kjer je policija napravila hišno preiskavo in našla nekaj obleke, pa tudi novo črno suknjo s karirasto podlogo, ki je bila nedvomno ukradena, saj je bila spodaj kar odrezana, ker je bila tatu najbrž predolga. Policija še nadalje zaslišuje vse tri brate in ni izključeno, da bo prišlo na dan še kaj zanimivega. Nedavno je bilo na klavnici ukradenih več prašičev v vrednosti nekaj tisoč Din. Policija je napravila preiskavo in je že prijela nekega mesarskega pomočnika, pri katerem je zaplenila ukradeno blago. Občinski uslužbenci se organiziralo Jesenice, 31. januarja. V nedeljo popoldne je bil v Kazini sestanek občinskih nameščencev radovljiškega sreza. Sklical ga je poverjenik in tajnik Društva občinskih nameščencev za južni del dravske banovine gosp. Josip Kavčič, ki je iskreno pozdravil zborovalce, počastil spomin kralja mučenika izrazil vdanost kralju Petru H. in pojasnil namen sestanka. Osnovala se je krajevna skupina in izvoljen je bi! odbor s sedeže mnr Jesenicah. Kot druga točka je bilo na dnevnem redu vprašanje novelizacije uredbe o občinskih uslužbencih, in sicer določbe, ki odreja rnirdmalne prejemke. Praksa je pokazala, da se nekatere občine krčevito drže teh določb. Prejemki pa ne odgovarjajo dejanskim potrebam nameščencev, zlasti ne v naši banovini, kjer so življenjske potrebščine znatno dražje kakor drugod. Delo v občinskih uradih se je pomnožilo s komasacijo občin, jaj so postale občine prve samoupravne edlni-ce, kamor se obračajo občani v gospodarskih, socijalnih in kulturnih zadevah. Nekatere občine vzorno skrbe za svoje uslužbence, druge jih pa plačujejo slab" Na dnevnem redu je bilo tudi pokoj-ninsko zavarovanje občinskih nameščencev. Govornik je pojasnil sedanji polo žaj glede na pooblastilo v finančnem zakonu za leto 1934-35 glede razširjeni: pokojninskega zavarovanja na vso državo. Nameščenske organizacije morajo budno slediti temu razvoju. Govornik je protestiral proti nameravani centralizaciji, ki utegne prinesti zavarovancen v dravski banovini veliko škodo. I _ (8 e ifexmea KOLEDAR: Ltonr«*: Petek 1. februarja: katoMCanl: Ignacij, Budniil Jutri: Sobota. 2. februarja: katoličani: SveCnica, Ljubomlra. Pojutrišnjem: Nedelja, 3. februarja: katoličani: Blaz, Boj mir. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Peer Gvnt. Kino Ideal: Podmorski pekel. Kino Dvor; Pustolovščine V lasta Buriana ZKD: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« ob 14.30 v Matici. PRIREDITVE NA SVETNICO: Kino Matica.: Peer Gvnt. Kino Ideal: Podmorski pekel. Kino Dvor; Pustolovščine Vlasrta Buriana. ZKD: >Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrone ob 11. dop. v Matici. Kino siška: Volga v plamenih. Kolesarsko in motociklisticno društvo »Savu«: Občni zbor ob 10.30 pri Kavčiču na Privozu št. 4. Pevsko društvo »Sava«: Zabavni večer s plesom ob 15. v dvorani Sokolskoga doma v Stepanji vasi. Društvo »Soča«: Komedija >Roksi< ob 20. v Delavski zbornici. Šentjakobsko gledališče: >Matajev Matija« ob 20.15 v Mestnem domu. Županska zveza: Oboni zbor ob 16. v Trgovskem domu. Sokol LJubljana ITI: Prvi javni koncert ob 20. v dvorani Sokolskega doma ob Tvt-ševl cesti. Okrajna orfranrzaoija JNS za K rak ovo ln Trnovo: Občni zbor ob 10.30 v prostorih Sok liče*ve gostilne Pred konjušnico štev. 2. KAC : Iliri |a. hockey-tekma ob 20. PRIREDITVE V NEDELJO: Kino Matica: Peer Gy*rt. Kino Ideal: Podmorski pekel. Kino Dvor: Pustolovščine Vlasta Buriana ZKD: >Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa tron* ob ll. v Matici. Kino &isk»: Volfra v plamenih. Zveza šoferjev dravske banovine: Občni zbor ob 9. dop. v salonu gostilne >Pri- levu«. Šentjakobsko gledališče: >Matajev Matija* ob 20.15 v Mestnem domu KAO : Ilirija, hockev na ledu ob 11, don DBfTRNE LEKARNE: Dttnes: Mr. dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovaka cesta «2, tn Gartus, Moste, Zaloška cesta. Sobota in nedelja: Dr Kmet, Tvrševa cesta 41, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, ln TTstar, deleoburgova ulica 7, Naše Gledališče Drama Začetek ob 20 uri. Pelek 1. februarja: Postriek, Debut ffdč. Ančke Levarjeve. Red C. Sobota 2. februarja ob 16. nri: Snegulčira Otroška predstava. Izven Znižane oene od 20 Din navzdol. Ob 20.nri: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdoL Nedelja 3. februarja ob 15. uri: Gugalnirj Izven. Znižane cene od 24 l>in navzdol. Ob 20. uri: Postržek. Izven. Ponedeljek 4. februarja: zaprto. >Postriekv (Scampolo) je naslov prisrčne in zabavne komedije Dario NicrooV mija katere premiera bo drevi. Itjra bo po sebno zanimiva radi debuta ydč. Ančke Le-varjeve, ki bo igrala naslovno vlogo. Opera. Začetek ob 20- uri. Petek 1. februarja; zaprto. Sobota 2. februarja ob 15. uri: Rigoletto Izven. Znižane tene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Netopir. Premiera. Izvsn. Cene od 46 Din navzdol. Nedelja 3. februarja ob 15 uri: Izgubljeni valček. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Netopir. Izven. Ponedeljek 4. februarja: zaprto. Premiera Srranssore operete »Neto pire se vrši ob 20. uri na SveČnieo. Delo je naštudiral gost, režiser, docent z berlinske univerze prof. Hagemann. To delo a* prišteva med klasične operete in je najdragocenejša stvaritev tega žanra. Odlikuje se po Mestecih muzikalnih točkah in lahkotnem, duhovitem dejanju, ki prekipeva veselosti in šampanjskega razpoloženja. Tisoč muzikalnih domislekov, je povzdic-njenih v enkratno in genijalno delo. SOKOL — »Ljubljanski Sokol« vabi svoj« član stvo, naraščaj tn ostalo občinstvo k preda vaa.4u. ki se bo vršilo v ponedeljek 4. februarja ob pol S>. svečer v društveni mal. evorani v Narodnem domu. — Prsdava] bo g. gimn dlrekior brat dr. Janko Loka? o biskupu Josipu Juraju Strossmajerju in njegovih saslušah sa nase narodno edin stv.. — Pričakuje se obilno udeležbo Sokol Ljubljana 111. Sokolski orke ster Sokola III. priredi Jutri zvečer ob 2«. v dvorani Sokolskega doma ob Tvrševi cesti svoj prvi javni koncert, na katerega vljudno vabimo prijatelje glasbe in sokol-stva. Pokažimo z veliko udeležbo, da cenimo stremljenja mladega sokolskega orkestra. Zdravo! Iz Ptnia — Staro sovraštvo. Ko se je vračal v ponedeljek zvečer okoli 11. ure posestnik Ant. Frae iz Janezovcev z gostije domov se je, ker ga je imel precej pod kapo. ustavil pred hišo posestnika P., s katerim sta že več let v sovraštvu. Da bi dal duška svoj' Jezi, je razb 11 na oknih več šip kar je P orebndilo Navalil je na raz grajača z nožem ln ga zabodel v levo stran prsi K sreči poškodba nf težka in je FTas ostal v domač! o*»krl> Zadeva pa pr1d<> kliub temu pred sodišče. — Ptujski Sokol priredi pod okriljem mariborske sokolske Župe na gvečnico dva dnevn- «mnč*n»k* izlet na Pohorje Vab heni *o v*' smučarji. Sestanek bo nn Klopnem vrhu — Protituberkulozna liga prosi vse OBC k! so prejel* položnice, rta nakažejo vsaj članarino, ker je ustanovitev dispanzerja takorekoč pred durmi Pri tej priliki moramo pohvaMt' na*e nJMtelJstv«. ki se je v polni mer- ns*'m poz-fvem odzvalo, 8 čimer Je pokazalo, kake visoko cen! obstoj Mev. 27 »SLOVENSKI NAROD«, da« 1. fetn-oarja 1935 StTBO 8. Dolenjska je siromašna Z vozom po Dolenjski — Nekaj popotnih vtisov o današnjem težkem položaju Dolenjske 2e dolgo sem želel, da bi mogel pes prehoditi to našo lepo Dolenjsko, ki je pri tej krizi menda še najbolj prizadeta. Doćim ima Gorenjska razvito oL.t in industrijo ter širne gozdove, štajerska hmelj in vino, nima Dolonj-sjta — posebno od Šmarja do Trebnja - prav ničesar. Ljudje nimajo niti to li*vu, da bi se dobro oblekli in obuli bi vse to vid3i. sem poiskal d >ma-ćoga voznika, ki je pripeljal v mesto tenaj fižola in kiompirja. da bi iztržil vsaj neka] dinarčkov za najpotrebnejše. Na viak nisem hotel, saj tu ni nič posebnega; kmetje se bodo pogovarjali g krizi in slabih časih, ko nima to, kar prodajaš, nobene veljave, kar pa kupuješ, je še vedno drago. >Včasih so bili drugačni časi!«, bodo kimali z giavami in zamišljeno gledali skozi okno. Jajčarice bodo tožile, kako so jajčka poceni, vlak pa drag. da komaj toliko izkupiš, da pokriješ stroške Delati moraš pa zastonj. Dekleta, posebno nekoliko >boljsa< se bodo pogovarjala o modi in ondulaciji. Morda bo celo katera odprla torbico z ogledalom, vzela v roke barvico in si nekoliko pordečila ustnice. Še vedno je bilo tako, gotovo tudi zdaj ne bo drugače. Gosta megla je ležala nad mestom, ko smo odrinili. Prisedlo je tudi nekaj žensk, ki so se pripeljala z voznikom v mesto. >Zdaj se kar z vozovi vozimo v mesto, kakor v starih časih, ko še ni bilo železnice,« so pojasnjevale ženske. >Ne moremo drugače. Vlak je predrag. Samo od Višnje gore do Ljubljane stane 15 Din. Na obe strani torej 3 kovače. C e imas pa še kaj prtljage s seboj, je treba pa še od tistega posebej vplačati. Voznik te pa rad pelje za 10 dinarjev. Rje torej prej prihraniš dva kovača kakor tu! V teh težkih časih, ko se nikjer ne da nič zaslužiti, je treba gledati na vsak dinar, pa še ne gre.< Med temi pogovori smo puščali za sabo mlekarice, ki so se vračale iz mesta. Po dve in d- e sta šli skupaj, ena je potiskala voziček pred seboj, druga ga je vlekla za seboj in sta se pogovarjali, da je bila pot krajša. >Tem je lažje,« so takoj dognale naše ženske, >ker so blizu mesta. Vedno dobiš kaj, da neseš v mesto in izkupiš nekaj dinarjev. Koliko zaslužijo samo pri mleku, ko lahko vsega prodado in se tako drago. Na deželi pa tega ni. Nihče ga ne mara, če pa ga že kdo vzame, ne da za liter več kakor 1 dinar ali pa celo 75 par. Tu pa lahko prodado vsega, pa ne po dinarju, ampak po dva ali še dražje. Če imajo dve kravi pri hiši. že kar lahko žive od izkupička za mleko. Tudi z jajci je drugače, kakor na deželi, kjer jih pobirajo jajčarice veliko ceneje, da tudi one nekaj zaslužijo Poleti pridejo tu v poštev razne zelenjave, ki jih izvažajo v mesto, kot solata, stročji fižol, kumarce in drugo Tudi drva gredo tu lažje v promet, ker je bližje, in še druge ugodnosti so tu lako se nabirajo dinarji, po malem sicer, a vse skupaj se že nekoliko pozna. Vsaj za sproti imajo.< Čim bolj smo se oddaljevali od Ljubljane, tem manj je bilo mlekaric. Končno so za Škofljico popolnoma izginile. Do tu torej sega vpliv ljubljanskega mest., in njegove ugodnosti. Od tu naprej pa so ljudje navezani samo na zemljo, ki je ^:2er dobra, a trda mati. £>aj ravno dolenjska zemlja zahteva največ nege in pozornosti Vedno moraš biti na njej — kakor pri negodnem otroku — in ji streči in donašati, pa še nerada prinaša sadove. Tu se namreč stikata in mešata krški in alpski svet. zato je prst razmeroma pusta in peščena Neprestano jo je treba gnojiti in prekonavati. Vedno moraš biti z motijo na njivi in okopavati, vsako stvar okopati: krompir dvakrat okopati in prisuti. koruzo trikrat okopati in pri- suti. repo. peso, korenje, zelje _ vse je treba okopati Ker je prst precej pusta in suha in leže polja večinoma po valovitih gričih, je Dolenjska zelo dovzetna za sušo Če teden dni poleti ne dežuje, že vse rastline uvenejo V dolinah pa je hitro povodenj. kar je se slabše, saj pravijo, da vzame suša en kos kruha, moča pa dva Tako pridela doleniski kmet komai toliko, da se dostoino preživi Za prodaj mu pa ne ostane ni o. Ker pa tudi sicer ni nobenega zaslužka, sai na Dolenjskem ni nobene več^e tovarne, ki bi zaposlila ^ečje število delavcev, nobenega jav-neera dela. zato tudi ni nobenega denarja In dolenjski kmet je danes siromak, da ll < ni enakega So vasi. velike, do 30 hiš srednjih posestnikov, ki ne pre more'n 100 dinariev To so žalostne ugnfovitve ip vredne da se nekoliko r>ro-v,:. *"o "Tndi dolenipki kmet danes veliko premišlja Popolnoma drugačni so os ljudje, kot so bili včasi: zamišljeni mrki ?n rezani čela nagubana, iz r>či pa Hm ciip «trah kaj bo. če se razmere kmalu ne izboljšajo Tako ne more iti več dalie sicer ho polom, da bo groza Danes več ne veliaio besede, ki lih je zapisal pisateli Tavčar v svo H idilični povesti >C*vetie v jeseni«, da >ie kmet krnli č<» ima primerno zemljo, ia ipmh> iz nip rivlipnip in davek če nima dolgov nač na nnlne hlpve. in če ima §p 1'ot>ioo zflmvib in pokornih "»f^nk« Danps s' se razmere izpreme-^ile In danes Je kmet — berač"! 2ivahno so peke tal i konjički in kmalu smo bil na Groeuplju, ki je poleg Novega mesta še najbolj živahen in delaven kraj Dolenjske.- Tu je tovarna motvoza, velik valjčni mlin, lesna skladišča in druga manjša podjetja. Za Grosupljem smo došli sosede, ki jo je mahal iz Ljubljane. Povabili smo ga na voz, kjer je povedal, da gre iz Ljubljane. S tem, da se je peljal samo do Grosuplja namesto do Višnje gore, si je prihranil 8 Din, kar je veliko, če pomisliš, da bo v dobri uri doma. Potem mi je pričel pripovedovati o svojih težavah, j >Najhuje je vedno okrog novega leta. Tedaj te vse pritisne: pride davkov okrog 300 Din, zavarovalnine 250 Din, obresti od dolga 350 Din in še drugih izdatkov, da znese skupaj okrog 1000 Din. Pri L,m pa ni ne obleke, ne obutve za družino. Zadnjič sem napravil vsakemu po en par čevljev in me je stalo 600 Din. V najboljšem primeru moram vsako leto plačati okrog 2000 Din. Dohodkov pa nimam nobenih Okrog novega leta prodam štiri prašiče, včasih kakega teleta in vsaka tri leta ^riredim po enega vola. A kaj ko nima nobene veljave, kar prodajaš! Vol, ki tehta 700 kg, gre po 3 Din kg, prašiči po 4 do 5 Din kg, če pa kupuješ slanino, jo moraš plačali po 14 Din kg! Kje je tu pravo razmerje?« Med takim in podobnim kramljanjem ino prišli do Višnje gore. Tu je imel pred kratkim predavanje o gojenju Lanu ravnatelj grosupeljske vrvar-oe g. Dular ln pri tej priliki je vzpodbujal udeležence, naj sejejo lan, ker jim obljublja, da bo vrvama pokupila ves pridelek od njih. Pripravljen jim je tudi posoditi seme, če ga nimajo. Toda ljudje nimajo posebnega zaupanja v lan, ker le nerad dobro obrodi. Vse drugače pa je s sadjarstvom. To se je pričelo na Dolenjskem intenzivno gojiti. Skoro po vseh ve jih krajih imajo drevesnice, kjer se goji mlado drevje, ki se potem za mal denar razdeljuje med ljudstvo. Tudi vabijo drevesnice med svoj krog predavatelje, da ljudi pouče, kako se mora z drevjem ravnati, da donaša čim več sadu. Nekateri posestniki so kar cele njive in travnike zasadili s sadnim drevjem. In še nekaj je treba omeniti: Dolenjska kulturno zadnje čase silno napreduje. Prirejajo se igre, razni tečaji in nastopi ter predavanja. In odprla se je belemu 9portu — smučanju, za kar gre posebna zahvala Dolenjcem-Ljubljančanom, ki so s svojimi sredstvi in vplivom omogočili ta razvoj. Že danes postaja Polževo kulturno in gospodarsko središče Dolenjska Uboga Dolenjska, ki je kakor začarana Tmjulčica za gosto mrežo trnja in rož spala, se je prebudila in gleda v lepšo in srečnejšo bodočnost. -ar Janko Žirovnik 80 letnik Kranj, 3U januarja. V četrtek, 7. februarja, bo praznoval šolski ravnatelj v pokoju g Janko Žirovnik 801etnico rojstva Rojen* je bil I. 1855- v Kranju pri tedanjem Golarju, sedanjemu Jostarju. Že s petim letom so ga sprejeli v ljudsko šulo, potem pa je dovršil v Kranju nižjo gimnazijo Tedaj je bil na gimnaziji katehet in učitt-lj risanja sedanji papežev prelat g Tomo Zupan. Nato je odšel v Ljubljano na višjo gimnazijo. Toda iz ljubezni do petja je že takoj v prvem letu presedlal na učiteljišče. Že na nižji gimnaziji v Kranju je vodil petje. Na ljub ijanskem učiteljišču je bil tedaj učitelj glasbe skladatelj Anton Nedved, ki je povabil Žirovnika in tenorista Rozin-gerja v pevski zbor Filharmoničnega društva. L. 1872. je priredil v kranjski čitalnici >Besedoc za stradajoče No-tranjce in ^Dolenjce. Peli so same Ne-dvedove pesuA. Po uspešno dovršenem učiteljišču je šel v službo Takratni šolski svet v Kranju ga je nastavil za podučitelja v Skofjo Loko za letno plačo 280 gol dinarjev Potem je dobil podučiteljsko mesto v Ljutomeru, odtam pa je odšel v Stari trg pri Ložu. Tu se prav za prav začenja njegovo prosvetno delo Ustanovili so v trgu pevski kvartet, priredili nekaj šolskih prireditev, da se ga še danes spominjajo. Nato je odšel oa stalno mesto v Begunje. Tu je prišel do spoznanja, da mora učitelj na vasi dobro poznati poljedelstvo; začel se je učit kmetijstva in vrtnarstva Uredil si je velik vrt in pocepil mnogo dreves Iz Begunj je odšel za nad-učitelja v Gorje pri Bledu kjer je skupaj s prof Matijo Tonejcem ustanovil Bralno društvo, ki mu je bil Žirov nik tajnik in blagajnik Po njegovem prizadevanju je bil 1 1884 dograjen Ln otvorjen Gorjanski dom z lepo narodno slavnostjo Otvoritveni govor je imel tedanji profesor Franc Šuklje Istega leta je dobil zbirko dobrega sadnega drevja iz Stuttgarta. Deloval je po vsej blejski okolici. L. 1890 je dobil mesto nadučitelja v Šentvidu Takoj je postal odbornik tamkajšnje Čitalnice Z vzorno vnemo pa je začel gojiti v Šentvidu petje Že med Ijudskošolskimi otroci jih je učil 10 petja Ko so l 1894 ustanovili obrtno nadaljevalno šolo. je začel učiti še fante in dekleta za mešani zbor Potem so ga nagovorili, da je učil rea lije v obsegu za meščanske šole in pev sko teorijo Mešani zbor je bil ustanovljen 1 1897 Pri predavanjih mu je pomagal 9in Janko, tedaj jurist, sedaj odvetnik v Ljubljani Z Dunaja jim je pošiljal pisma o zadružništvu, ko pa je postal koneipijent. jim je vsak teden najmanj enkrat predaval o prav nib vprašanjih Dr Kanr jim je preda val o higiieni prof Sič o prirodopis nih prof Franke pa o gospodarskih vprašanjih Žirovnik sam pa o kmetij stvu in gospodarstvu, vzgoji, lepem vedenju Medtem pa so fantje hodili v obrtno nadaljevalne šolo; strokovni pouk na tej šoli je mlade mizarje toliko usposobil, da so začeli izdelovati izvrstne oprave, s katerimi so zaceli konkurirati svojim nekdanjim mojstrom. Postranska izobrazba na ljudski kmetijski visoki šoli v Šentvidu je trajala celih 15 let. Učenci so postali izobraženi, olikani, trezni in podjetni kmetovalci in obrtniki. Med njegovimi učenci omenjamo narodnega poslanca Albina Komana, odličnega kmetovalca Ivana Pipana in predsednika županske zveze Valentina Babnika ter pisateljico Matico Romanovo. Žirovnik je s to ljudsko 'iniverzo dokazal, koliko je vredno, če se fantje tudi po 14 letu poučujejo z očetovsko ljubez/iijo in s pravim taktom. Tako imamo v Šentv idu odlične mizarje in dobro situirane krnite. Vsi so mu od srca še danes hvaležni. Minu 'o nedeljo je prišlo iz Šentvida nad 60 nlogovih učencev, ki so mu čestitali ob njpgovi 801etnici in mu prinesli častno diplomo, s katero je postal častni občan šentviške občine. Diploma je umetniško delo slikarja Maksima Gasparija. Pri vzgoji novega rodu v Šentvidu je imel mnogo nasprotnikov, ki so ga strastno preganjali. Stalno so predlagali, naj se ga prestavi, češ da je nesposoben za vodstvo obrtne nadaljevalne šole. Kakor nalašč pa so jo dobili pošteno pod nos, ko mu je ministrstvo poslalo pohvalni dekret za dolgoletno previdno, smotreno in uspešno delo na obrtni šoli. To je bilo res visoko priznanje. Učenci so ga tako vzljubili, da je ustanovil še poseben prostovoljni tečaj za risanje, ki ga je vlada kljub obotavljanju celo financirala. Pri tem tečaju so sodelovali priznani učitelji in profesorji risanja: Sič, Jaklič, Lenarčič, Arko in Tratnik. Njegovo zadnje službeno mesto je bila Borovnica, kjer je vodil kmetijsko podružnico ter učil ljudi vrtnarstva in sadjarstva. Najbolj ga je označil tamkajšnji posestnik Ivan Majaron, ki je rekel: Vsak je lahko vesel, kadar sreča Žirovnika: ali ti tako pove. da se na-smeješ. ali pa te bo kaj poučil Kako radi so ga imeli SentvidČani, so dokazali ob 501etnici njegovega službovanja. Žirovnik je moral priti v Šentvid, kjer so mu priredili razkošno proslavo. Ko je rekel cestarju Rupniku, da so preveč žrtvovali za proslavo, mu je ta odvrnil: NiČ preveč, saj so si na podlagi vaših naukov toliko pridobili, da ima danes vsak več ko vi. V Gorjah eo ga izvolili za častnega člana Bralnega društva. Po 51 letih službovanja je šel v pokoj, ki ga uživa v Kranju. Tu so ga izvolili za predsednika Sadjarskega društva. Nešteto predavanj je imel po okolici in še vedno predava, ako ga povabijo Mnogo drevesc je vsadil po naših vrteh, zadnje je bilo spominska lipa v spomin blagopokojnomu viteškemu kralju Aleksandru Odlikovan je z redom sv Save V in redom iugosloveo-ske krone IV stopnje Posebej moramo omeniti njegove ebirke narodnih pesmi, ki jih poj o po vsej naši domovini. Kljub 80 letom sijano izgleda, ker zelo redno živi Vsi se mu čudijo, tako pokonci hodi in vedno ima nagelj v gumbnici Od l L874 dalje je sodetoval pri >Slovenskem Narodu« Spominja se urednikov Jurčiča, Železnikarja in Ma lovrha Našemu dolgoletnemu naročniku, odličnemu vzgojitelju in prosvetnemu delavcu iskreno Čestitamo ob 80-letnici in mu želimo še mnogo let Gasilski družabni večer na Svečnico ob 16. uri v Kranja VIII. VINSKI SEJEM S PLESOM POKTJSNJA LIKERJEV EN PTVA KEGLJANJE 40 let dela Ljubljana, 1. februarja. Prd 40 leti je prišel iz Novega mesta v Ljubljano 231etni trgovski so-trudnik Alojzij Pirnat. Znana narodna tvrdka A in E. Skaberne ga je pozvala 1. februarja 1895 v službo in ga namestila kot svojega potnika za Hrvatsko in Dalmacijo. Priden, marljiv in sposoben delavec, kot je bil g. Alojzij Pirnat že od mladih nog, si je kaj kmalu pridobil popolno zaupanje svojih delodajalcev. Njegova glavna naloga, pridobiti tvrd-ki novih in solidnih odjemalcev, je bUa kaj kmalu zelo dobro izpolnjena. Polnih 36 let je potoval v najhujših zimah in tudi v veliki vročini Širom Like in Dalmacije. Vedno veder in čil, navdušen le za delo ni poznal nikoli ovir, da je le pridobil tvrdki novih in zadostnih naročil Ko obhaja g Pirnat 40 jubilej svojega marljivosti in tudi uspešnega dela pri isti i\ piki, je prav, da ga spoznamo tudi kot javnega delavca. Čim je prispel v Ljubljano, je postal član Ljubljanskega Sokola. V svojih mlajših letih je mnogo sodeloval v tem društvu. Toda tudi sedaj ga vidimo še vedno ori vseh prireditvah, ko koraka v sokolskom kroju med najstarejšimi člani matičnega sokolskega društva. Ne samo 401etnice dela pri isti tvrdki, temveč tudi 401etnico članstva pri Sokolu praznuje letos. osnujeta knjižnični in pevski odsek- Predsednik g. Rudolf Gale se je zahvalil zborovskem za lepo m stvarno debsto ter zaključil občni zbor Želimo vrlim Rožno-dolcem pri njihovem delu za procvit Rr>ž ne doline obilo uspehov. Že 35 let je naročnik »Slovenskega Naroda« in se je v predvojni dobi tudi aktivno udeistvoval v narodno napredni stranki. Ko je kandidiral g. senator Hribar v avstrijski državni zbor, se je g. Pirnat prav zaradi tega pripeljal iz Like v Ljubljano, da je oddal svoj glas pri volitvah in še v zadnjem trenutku po agi tiral med znanci za napredno listo. Pošten in vedno vesel, kremoniiega značaja in trdnega zdravja, je z lahkoto prenašal težo svojega poklica. Toda po štiridesetih letih intenzivnega dela se mu bo gotovo pri legel zasluženi pokoj, ki si ga sam tako zelo želL Slavljencu želimo še mnogo let zdravja in veselega življenja. Olepševalno društvo v Rožni dolini Rožna dolina, 1. februarja. Olepševalno društvo v Rožni dolini je imelo v nedeljo popoldne v restavraciji g. Franca Nereda dobro obiskan občni zbor, ki je pokazal, da se članstvo zanima za razvoj in procvit društva Predsednik g. Rudolf Gale je otvoril občni zbor, se po uvodnih formalnostih s pijeteto spomnil tragično preminulega Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja, čigar spomin so zbo-rovalci počastili stoje s slava klici, potem je pa nazdravil mlademu kralju Petru II. med živio klici zborovalcev. Prečita! je Se pozdravno pismo častnega člsns predsednika občine g. Jurija Petrovčiča. ki se zaradi bolezni ni mogel občnega zbora udeležiti. Tajnik društva g. Franc Tesar jo podal tajniško poročilo, tz katerega je razvidno uspešno delovanje društva. Društvo je štelo 3 častne člane, 20 ustanovnileov in 476 rednih, umrlo jih je 11. posmrtni podporni fond pa šteje 435 članov Med letom je prevzel predsedstvo g. Rudolf Gale ter se pod njegovim spretnim vodstvom uspešno deluje Na inicijativo društva so se v Rožni dolini uredili hodniki z robniki, aa-sulo nekaj cest na Rožniku pa postavilo 12 ličnih klopi. Večjih prireditev društvo ni imelo, pač pa je uspešno sodelovalo pri posmrtni podporni akciji Blagajniško poročilo g. Viktorja Dereanija izkazuje Din 26.178 dohodkov in Din 8889 izdatkov, tedaj prirastek Din 17.289 Posmrtni podporni fond pa 16.320 dohodkov in Din 14 700 izdatkov, prirastek Din 1620 Po-smrtnin je fond izplačaj v letu 1934 v 7 slučajih po Din 2100 v znesku Din 14.700 V imenu nadzornega odbora je obširno poročal g. Oroslav Hočevar, ki je pohvalil vzorno poslovanje ter predlagal razrešni-co. ki je bila soglasno sprejeta in odobrena. Tajnik g Franc Tesar ie prečital spremembo pravil, ki bodo predložena oblasti v potrditev Po krajši debati je bil ta predlog soglasno sprejet, enako, da se članarina zniža od dosedanjih Din 2 na 1 Din. ustanovnina pa se določi na Din 50* Posmrtninskt prispevek pa ostane pri vsakem smrtnem primeru Din 5 Pri volitvah je bila soglasno izvoljena naslednja kandidatna lista: gg Gale Rudolf. Z i gon Josip. Tesar Franc Dereani Viktor Sedej Ivan, Pretnar Lojze. Zupančič Avgust Vrenjak Viktor. Furlan Josip. Resnik Andrej. Kopač Lovro in Kaplan Ivan. namestniki gg Breskvar Rudolf. Vodopija Marko. Železnik Jakob Slapar Blaž Ažnfk Vinko in Velikonja Ivan preglednika računov gg Hočtvar Oroslav ln Slug« Franc Odbor se bo konstituira' oa prvi redni seri Pri slučajnostih ie predlagal g Oroslav Hočevar da se imenuje za velike zasluge v društvu g Žigon Josip častnim čl anom kar Je bilo z velikim odobravanjem sprejeto Enako sta bila •prejeta predloga g. Ivana Steverjs, da se Lep večer v naši operi Ljubljana, 1. februarja. Po posrečenem nastopu v ljubljanskem radiu, o katerem smo svoječasno že poročali, je vodstvo ljubljanskega opernega gledališča angažiralo priznano koloraturno pevko gospo Marto Oberwalder za vlogo Ro zaide ▼ opereti >Netopir< v ljubljanski ops-ri dne S. februarja. Ponovni nastop ga. Marte Ooerwaider med nami prisrčno pozdravljamo prepričani, da bo spričo svojega odličnega, t vsem registru enakovrednega koloraturne-ga glasu dosegla prav lep uspeh, ki ji bo nemalo pripomogel tudi njen simpatični in temperameutni nastop. Upamo, da bomo lahko priljubljeno pevko med nami Še večkrat iskreno pozdravili, obenem pa veselili se njene karijere, ki je prav tesno povezana z uspehi v zadnjem času. Naše glasbeno tudi bolj izobraženo občinstvo bo po zaslugi naše opere imelo tako spet nov, res prijeten večer. Radio kotiček Ljubljana, L februarja Podoba predstavlja božanstvo mehiških Aztekov. O njih ter njihovi kulturi in državi predava letos eosp. Terseglav v našem radiu v zven 6 ciklom o kulturi in verstvih starih narodov- Maliski kip. ki ga tu vidimo, je značilen za grozotne predstave, ki so jih imeli A^tekj o bogovih- Malik ima žrela z ogromnimi Čekan., kup rok. okoli vratu ima obešena žrtvovana človeška srca. po telesu 6e vijejo kače, na pasu ima za okrasek mrtvaško lobanjo, nogi sta pa januarski- Iz Metlike — Vodovodna dela lepo napredujejo. Zaradi debele snežne odeje in hudega mraza je izkopavanje jarkov po mestu začasno ustavljeno. Kakor smo že poročali, so bila tudi dela na zajetju izvira začasno prekinjena do komisijskega ogieda po nalogu banske uprave. Te dni je iz Ljubljane končno prispela strokovna komisija, v kateri so bili tehn viš, svetnik ing. Kari Sturm kot zastopnik tehničnega oddelka banske uprave, ing Stojan Guzelj kot zastopnik Higijenskega zavoda ln banov, tehn višji pristav ing Ivan Kotluftek kot nadzorni ln ženjer. Po ogledu je komisija ugotovila sledeče : ob svoječasnem zajetju Obrha je bil izkopan v nasipnem materijalu 4 m globok vertikalen rov. Iz katerega vodi okrog T m dolg horicontalen rov v skalnato votlino Na koncu votline doteka studenec skozi širok sifon, ki se naj odpre še na dolžino dveh metrov in tam namesti sesalni košek. V dosedanjem hodniku naj se napravi iztočni kanal iz cementnih cevi v premeru 1 m. Dohod iz zajetja se bo napravil direktno iz črpalnice m sicer v obliki zidanega hodnika, ki bo po njem izpeljana tudi sesalna eev Dela na za letin se sedal marljivo nadaljujejo in jih vreme prav nJČ ne ovira, ker je v jami priletno toplo -- Sokolska prireditev V nedeljo 27. januarja popoldne ob 3 in zvečer ob 8. je dramska družina našega vrlega sokola priredila v Šolski eMaliSld dvorani Srrfrar-jevo pravljične igro t jrodbo In plesom >Martin Narroriek« TJd*»Je*ha Je Mla prav dobra, saj naSi marlffvf ftrrafrf v*»dno znova dokalajo tvojo vofTko ljubezen do dala »01.OVBHSKI NAROD«, tea 1 Mit—1% 1935 Stev. ?7 mamili ini DAJSES TEŽKO PRIČAKOVANA PEER GTHT Največji film sezone, Filmska senzacija Evrope, pravi družabni do godlja j. HANS ALBERS in OLGA ČEHOVA Telefon 21-24 SLAVITA ZMAGO PRAVE UMETNOSTI ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., 7. In 9^4, jutri ln v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9*4 uri. Radi izredne dolžine filma prosimo cenjene obiskovalce, da pridejo točno k predstavi! Predprodaja vstopnic od 11.—%13. ure. lllllllilllllllllllllllltllilllllllUil DNEVNE VESTI _ Odboru sa poeta riter spomenika vite- ftemn kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani so izmed zasebnih nameščencev doslej poslali svoje prispevke nameščenci tvrdke Medic in Zanki in nameščenci tvrd-ke Jugo-Lutz po svoji >Čebeliei<- Zbirajo pa prispevke rudi pri mnogih dragih zasebnih podjetjih, ker zasebni nameščenci v tem pogledu nočejo zaostajati za državnimi. Sveta dolžnost vsakega posameznika je, da po svojih močeh pomaga odboru zbrati potrebna denarna sredstva za čim dostojnejšo počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra I- Zedinitelja. Zbirajte in darujte ter pomnite: kdor hitro da. dvakrat da- Ob obletnici tragične smrti vladarjeve naj bo položen že temeljni kamen. Prispevke nakazuje na čekovni račun št. 11.200. Na prošnjo vam pošlje položnico pisarna odbora za postavitev spomenika viteškemu krnim Aleksandru L Zedinitelju, Ljubljana, Gledališta rdioa 3-1V. — Poslanik dr- Orisogono nri predsedniku dr- Masarvkn. Naš poslanik v Pragi dr« ffrieox Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Jo sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — »Naprednost«, reg. pom. blagajna v Mariboru, razpusčena. Kraljevska banska uprava v Ljubljani objavlja, prednost«, reg. pom. blagajna v Mariboru, na osnovi S 33., točka 4. rak. z dne 16. julija 13&2 drž. zak. 202 razpusčena in da bo likvidacijski posli poverjeni g. dr. Sene-koviču Ivanu, »reškemu načelniku v Mariboru. Zato je postalo brezpredmetno vabilo te blagajne na izredni občni zbor delegatov, ki bi se imel vršiti v nedeljo dne 3. februarja t. 1. v Mariboru in ki je bJo objavljeno t Službenem listu kraljevale banske uprave St. 8 s dne 26. januarja leta 1935 — Novo dečje letovišče — sredi dolenjskega paradiža. Le z malimi Izjemami so doslej vse dečje kolonije letovale na Gorenjskem ali na morju, čeprav je vinorodna Dolenjska bolj solnčna od Gorenjske, prav tako lepa in mlčna, gotovo pa prav tako prijazna zaradi dobrodušnosti in gostoljubnosti Dolenjcev, zlasti je pa na Dolenjskem, ki Se ni preplavljena s tujci, vse mnogo ceneJSe, da je vsestransko primerna zlasti za dečja letovišča. — Agilna podružnica Kola jngoelovenskih sester Moste — št. Peter pod vodstvom svoje skrbne predsednice ge. Marice Kruhar-jeve je na Rakovniku pri Št. Rupertu v lepi Dolini gragov kupila od Roberta grofa Barba po izredno ugodni ceni veliko enonadstropno hišo, ki leži tik ob žel. po-stajici Rakovnik — Št. Rnpert na križišču cest proti Mirni, St. Rupertu, Mokronogu in Veseli gori. Ponosno poslopje Je 20 metrov dolgo, da bodo vrle meščanske Kolašice lahko peljale s seboj najmanj po 50 otrok, ki bodo Imeli tudi dosti prostora za igranje in skakanje, saj Je okrog hiše ftOOO kv. m vrta in dvorišča. Z malimi popravili bodo Kolašice ustvarile vzorno d*včj«> letovišče, da bo mladina »e letošnje po3i niče u^vala vse radosti in lepote dolenjskega raja. Podjetnim ln požrtvovalnim meščanskim Kolašicam naše najiskre-nejse čestitke z željo, da bi našle povsod odprta vrata in tudi mnogo posnemalcev! Prvovrstna nova damska godba s petjem slovenskih narodnih pesmi gostuje vsak večer v KAVARNI »LEON« Danes, jutri in nedeljo vso noč odprto — Diplomski ispit is farmacije je položil na Aleksandrovi univerzi ▼ I^dbljani g. Boris Andrijanič iz Novega mesta. Čestitamo! — Literarni razpis za tzvrlno slovensko slušno igro. Radijska oddajna postaja v LJubljani razni«*uje tri nagrade (10o0 Din 7oo Din. 500 Din) za izvirne slovenske slušne Igre, ki b! trajale od pol ene ure P'rdnost imajo dela v poljudnem bi po motnosti na robnem sloen. Informacije (slast* zaradi tehnike shršne Igre) se dobe v Studiu ljubljanske oddajne postaje na Btel weisovi ceetl 54, Pola*; zgoraj omenjenih dobe avtorji še oMcaJo* taatijssne od vsake uprizoritve. Dobro, a nenagraje-no delo uo postaja odkupila odnosno honorirala z običajnimi tantijemami. Rokopise je treba vposlati pod psevdonimom najkasneje do 15. marca 1935. — Ciril Metodovim podružnicam! Vse one podružn-ce, ki še niso poslale za leto 1034 članarine in event druge prispevke, vljudno prosimo, da to čim prej store, da se poslana vsota še naknadno v knjiži za p .eklo leto. One podružnice, ki ne nakažejo nobenega prispevka, bodo Izkazane kot nedelavne. jo Ženo Jeleno. s katero sta bila poročena 17 let in sta imela dva otroka- Žena se je po začela vdajati pijači in razvratu, kar je moža končno pripravilo do tega, da jo je ubil. Obsojen je bil na tri mesece strogega zapora, toda kazen mu ne bo treba odsedeti, ker je bil takoj amnestiran. Pevska in orkestr. ,Grafika4 PRIREDITA V SOBOTO, DNE 2. FEBRUARJA T. L. V DVORANI »KAZINE« P VSTOPNINA DIN 10.-20. URL ZAČETEK OB PRIDITE! — Družba sv. Cirila In Metoda je prejela meseca januarja 1936 L: I- Podružnice: Litija ©60 Din; Slovenjgradec i. 549; Split 156; Sv. Jernej 240; Sv. Jurij ob Pesnici 90 Din; Trbovlje 627.60; Celje m. 1SO0 Din; Križevci 318 Din; .Kranj 1000; Tolsti vrh pni G-uštanju 300; Železniki 200, Pragersko 267; Novo mesto t, 288.50; Sv. Duh na o. o. 100; Loški potok 80; Maribor m. in ž. 5000; Rogaška Slatina 397.75 Din; Šiška m. 200 Din; Šiška 2. 600 Din; Ljubljana šentp. ž. 1000 Din; LJubljana Šentjakobska trn. 4-67 Din. — II. Ivana Vrhovnika sklad: M. podr. Novo mesto 553 Din; m. in ž. podruž. Maribor 1000 Din. — EL CM obrambni sklad: Podružnica Kranj 200 Din. — IV. Razni p rte pevki: Občina Litija 200 Din; mestna občina Laško 100 Din; posojilnica Logatec 100 Din; Jos. Tu-šar. Sv. Anton. 100 Din; dr. Stane Sknlj, Mokronog, 100 Din; dr. Jos. Majcea, Maribor 100 Din; Iv. Rozman, LJubljana, 50 Din. — Skupaj 16.843.75 Din. — CM podružnice, katerim smo poslali razglednice, a še niso poslale tozadevnega obračune, vljudno prosimo, da nakažejo za razglednice denar, eventualno preostale vrnejo- _ Preda ran ja v nacijoaalni aH. Dene* bo v nacijonalni uri predavanje kmetijskega ministrstva, prenos iz Beograda; jutri bo predavala profesorica iz Beograda Jovcnka Hrvačanin o Franu Mažuraniču, v nedeljo vseučiliški profesor in Član akademije znanosti dr Tlhomir Gjorgjevič o Ljubi Nena-doviču. v ponedeljek proclas ujedinjenje Bosne ln Hercegovine s Srbijo leta 1918-Predaval bo član Akademije znanosti dr-Vladimir Čorovie. Prenos iz Beograda. _ Prepovedani publikaciji. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in Suiti v Dtfi državi koledar >Karntner Volksabstim-mungskalendar 1965« in lis* >Der Oester-reieher«t, ki izhaie na Dunaju. OBRTNIŠKI PLES NA VIČU 2. FEBRUARJA 1935 — »Naga pota«. Izšla je februarska številka propagandne turistične revije >Noša pota<. Številka je v prvi vrsti posvečena zimskemu sportu, ne manjkajo pa tudi zanimivi potopisi, ki nas seznanjajo s krasotami naše zemlje- Urednik VI. RegaDv seznanja srbohrvoiske čitatelje z na jzna menite^ Širni slovenskimi smučarskimi postojankami v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniških planinah in na Pohorju. Sicherlov članek o krasotah loške doline nas povede na Blegai in Ratitovee. ki spadata med naše najlepše smučarske terene- Kratek izprehod Ludvika Zorzuta po pohorskih vrhovih nas vabi na tamošnja solncna pobočja, ki so omiljena vsakemu smučarju- V članku »Cesta treh rodove popisuje Resallv gradnjo ceste Sav-nfk-Plevlje. najbližje zveze Beograda i morjem. Filip OmladiČ je prispeval mračno krvavo zgodbico z svstovne vojne, Ferdo Do-lak pa nas povede za kulise filmskega mesta Neubabelsberg. Sledi Manevič-Regailv-jev članek o mohamedanskih tekijah, ki že izumirajo, nato pa se nam predstavi Rajko Kos s sličicami t ljubljanskih ulic. Revijo izpopolnjujejo še razni prispevki o grafolo* £riji, fotografii? novotarijah na našem književnem tr? Vsi Banki so bogato ilustrirani. Z velik.m veseljem bodo Čitatelji pozdravili utopietični roman Hansa Dominik« >Mo* treh«. Roman ie poslovenil Boris Rinteršič, god* se 1- 1955 in nam pripoveduje o epohami iznajdbi fizika, ki se je združil z dvema prijateljema. Vsemu svetu je grozila vojna, ki p aso jo trije prijatelji s svoio iznafdbo preprečili. — Vreme. Vremenska napoved pravi* da bo deloma oblačno, spremenljivo in hladno vreme. Včeraj je snežilo v Beograd«. NeiviSja temperatura Je znašala v Splitu 7, v Zagrebu 4, v Mariboru 3, v Ljubljani 1-4, v Sarajevu 1, v Rogaški Slatini in Beogradu 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7ffl.7. temperatura je znašala —5-2. — S plinom se je zasrmpfl. Zadnjič srno poročali, da *»e je zastrupil v Zagrebu s plinom Vinko PirS. Obnpane« se je več dni boril v bolnici s smrtjo, veersl le pa umri. V smrt sa ie ravnala težka bolezen, ki JI je zaman 'skal zdravila. — Tri mesec© ta oboj lene. Pred sodiščem v Sremski Mitrovici se ie zagovarjal včeraj 8Gletni kmet iz Novega Rlankamna Miiivoj Devic, ki j» lasu v avgusta ubil SPO- NO VO! OD 2. FEBRUARJA NOVO! KONCERTIRA v plesni dvorani NEBOTIČNIKA VSAK VEČER mnogostran akL umetniški DUO mojster čelist PETAK MIHAJLO VIC ZA PLES: saksofon, klavir in dve tango harmonike! — Vstop prost! DANCINO DANCING Iz Ljubljane —lj Velike količine nasipnega materijal« se potrebujejo za zvišanje tal bivšega otroškega gledališča v Tivoliju. Približno polovica travnika je že dvignjenega tn letos, ko se bodo začela razna zemeljska dela, bodo lahko še nasuli vsa močvirna tla. Tako bo nastal Is prostora, ki je bil včasih najprimernejši za postavljanje cirkuških šotorov, dostojen park. Zdaj nekateri »ljubitelji« lepega Tivolija dovažajo skrivaj na travnik razno nesnago, ki se je ne morejo lahko Izne-bitl drugje, kar še zdaj nI posebna nesreča, ker lahko se pokrijejo smeti z zemljo. Nekdo je tudi na vozil precej premogove-ga prsim, ki je dober za nasip, revn: ljudje so pa prepričani, da se premogov prah lahko uporabi za kurjavo, zato so ga marljivo odnašali. —Ij Cestna dela na Večni poti ne morejo posebno napredovati, ker je zemlja hokej<. —lj Tržni dan je danes, ker je jutri praznik, hkrati pa tudi post, se pravi trg je bil založen tudi z ribami. Toda zadnje čase preživlja ribji trg nekako krizo, ker je pozimi slab ribolov. Zlasti slabo je založen z boljšimi morskimi ribami, ki po njih vprašujejo zlasti restavraterji. Na morju je zadnje nase precej viharno kot navadno pred pomladjo, zato je ribolov otežkočen. Povpraševanje po ribah je precejšnje in če hoče prodajale« prejeti vsaj zaboj rib. mora naročati najmanj tri zaboje. Kot navadno, so imeti danes največ serdelic. ki so po 12 dinarjev kg. Precej je bilo tudi bukev, ki so pa precej drage, po 32 Din- Ciplje so po 36 Din, m jih je bilo tudi malo. Serdonov je bilo premalo v primeri s povpraSevanjem. prodajali se jih po 16 Din kg. Hobotnice so prodajali po 54 Din. torej nekoliko dražje, sipe pa po 24 Din, kot navadno- Izmed rečnih rfb je bilo največ Ščuk, ki so po 32 Din-Bilo je tudi nekaj mren, ki so po 16 Din. Smuč je po 30 Din. Pečenke so po 10 Din. kot navadno. — Na splošnem živilskem trgu je bil danes celo naval. Najbolj je bil zaseden zelenjadni trg, zelo dobro pa tudi perutninski. Cene so v splošnem nespremenjeno. »KAVARNA CENTRAL44 praznuje danes 25. letnico obstoja. — Vsak veto koncert damske kapele. — V sobotah in sodeljah odprto do 4. are zjutraj! —Q Demon Himalaje. Tako bi smeli nasloviti skiopticoo predavanje, ki ga bomo imeH priliko slišati v torek 5 t m. ob 20. uri v velrki dvorani hotela TJnlona. Dobro opremljena in pripravljena je odr'-nJla lz Evrope mednarodna ekspe<::eii*j proti Indiji, namenjena, da prodre v Se neznane predele Himalaje In jih posname kot okvir za nov firm. ki naj bi nosil naslov »Demon Himalaje« Naključje je ho telo, da so v Bombavn pri izkrcanju na leteli na nemsTto ek*peSočac. Američan Barrv Connere »e napisal ljubko in zabavno veseloigro >Roksi<. kj jo ie prevedel na? odlični član drame I. Cisar. Igra rwm prikazu ;p življenje aoisri&e meščanske družine. To vew1o:i?ro bodo i dramntično rr:t-^i:tev dru-5tv* >Sočf»". Rp?'ja tn zaspdbn vlvxr ie naj-boliša, tako da bo đosegrla predstava orav eotovo popoln utno poSTSCSnill prizorov, tako da drži s1pbf»ne?n gledslea. od začetka lav^k' 7#x>rn'c^. ^nč^t«*^ nrfvlfl'nr« r»S 20.. Vonpr no 82 TtH- ZVOCNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87. PRETMTErPA velefilma VOLGA V PLAMENU Drama po noveli Puškina v režiji Tourjauskega. — Sodeluje praski simfonični orkester. — V glavnih vlogah: Albert Prejean, Valerij Jnkišinov, Danielle Darieux, Nathalie Kovanko. Film se predvaja samo v soboto in nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer Rezervirajte vstopnice telefonično! Pride v torek! Pride! DVA VESELA VRAGA —Ij Lutkovni oder Sokola I. na Taboru ponovi ne splošno željo v soboto, dne % februarja ob 2. uri za odrasle in v nedeljo, dne 3. februarja za d e c o, uspelo igro Daro Svellica >Jurče ure na Triglav€. Sobotna večerna predstava je namenjena prijateljem lutkarstva in poeebno pa onim, ki še niso imeli prilike spoznati se s to drobno umetnostjo- Pridite tudi prijatelji planin! Godba in petje ter planinsko veselje vas bo gotovo razvedrilo. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji. in sicer za sobotno prelista vo v eoboto od 18< do 17. ure. za nedeljsko pa v nedeljo od 11« do 12. ure v lutkovni dvorani na taboru f južni stranski vhod V Opozarjamo ž«* sedaj tudi na eanljrvo mladinsko kjro >Pepelkac, ki se bo v kratkem krrala. —lj Gospodinjski in kuharski tečaj Na- bovljame zadruge uslužbencev drž. ž^lemio prince s pomladanskim dnevnim in večer-n;m tečajem v ponedeli^k. dne 4. febnrarja t. !« Vpisovanje in »prejem eoiervk za te tacajo je *e v ponedeljek, dne 4. februarja Ll Dnevni tečaj traia 4 mfsece, večerni pa 3 mesece. Potrebne informacije da ie vodstvo tečajev v želRmičaraki menz? v Pražnkovi ulici, palača T iublianski dvor- Opozorilo Opozarjamo, da se vsled ogromne dolžine filma PEER GYNT vrše predstave danes točno ob 4., 7., in 9 y4 urU jutri in v nedeljo pa ob 5., 7. in 9V4 uri zvečer Dvignite pravočasno vstopnice! ELITNI KINO MATICA —lj Vodstvo ? umetniški r&istavi dvojice Oeltjen v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo, 3- februarja ob pol 12. z razlago g. I- Zormana. Ker je dobil paviljon elektriko razsvetljavo, bo odprta razstava v petek, soboto in f nedeljo tudi zvečer za znižano vstopnino Din 5 in Din 2. s čimer je ogled vsakomur omogočen- —lj M a ta je v Matija, veseloigra v treh dejanjih (štirih slikah), ki je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh ter se Je občinstvo nasmejalo do solz, ponovi šentjakobski oder na svečnlco in v nedeljo ob 20.15 uri. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da bodo rezervirane vstopnice na razpolago le do 20. ure, zato Jih je pravočasno dvigniti. Predprodaja vstopn'c je od sobote dalje v Mestnem domu. —lj J. N A. K. »Edlnstvo« obvešča vse svoje člane in članice, da se bo Izredni občni zbor vršil pri M-!kliču dne 1 febru arjs ob 20. Dnevni red: poročila, volitve, slučajnosti. — čuvajmo Jugoslavijo! —IJ šestdnevni vrtnarakl tečaj, ki ga priredi podružnica SVD prihodnji teden na šentjakobski SoM za svoje Člane ln tudi nečlane, se prične v ponedeljek ob 19.SO s predavnnlem ban referenta inz Vinka Sedarja o zemlji in gnoju, druge uro bo pa vrtnarski nadzornik Josip Štre-kelj poučeval splošno zelenjadarstvo. V torek bosta oba strokovnjaka nadaljeval« a v sredo bo rsvatatslj mestnih nasadov Anton Lap obe url govoril o posebnem vrtnarstvu, v četrtek bo pa prof. Viktor Fabian obe uri opisoval bolezni in škodljivce rastlin. V petek bo ravnatelj mestnih nasadov Anton Lap prvo uro končal svoje predavanje o posebnem vrtnarstvu, drugo uro bo pa govoril o ureditvi domačega vrta. V soboto ln nedeljo zvečer ni predavanj, pač pa spet v ponedeljek 11. t. m., ko bo prof. Viktor Fabian pokazal in opisal raznovrstno moderno vrtnarsko orodje, drugo uro bo pa nadzornik Josip £trekelj zaključil tečaj s razgovorom, ko bo odgovarjal na vprašanja udeležencev. Pričotek predavanj je vsak večer točno ob 19.30 in trajajo 2 url, vsa so pa brez vstopnine, da se jih lahko udeleže najširši sloji, zlasti pa lastniki vrtov in učeča se mladina. —lj Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani opozarja p. n. občinstvo, da bode br.vnice in frizerski saloni na svečnioo dn*- 2. februarja t. 1. odprti samo od pol 8. ure do 12. ure dopoldne. Za nedeljo velja običajni nedeljski počitek. —lj Zveza šoferjev dravske banovine in* 1 svoj občni zbor dne 3. februarja 1935 ob 9 nri dopoldne v salonu gostilne »Pri levu«, Gosposvetska cesta. Vabljeni as vsi staiovski tovariši! Odbor. a Danes senzacionalna premiera Podmorski pekel To je pravo filmsko čudo. Posnetki pod morsko gladino prvikrat v filmu. Scene, kakršnih še niste videli ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9%, jutri in v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9^4 vrl —lj Prof. Janko Ravnik je znan kot eden najodličnejšlh uašlh pianistov, je pa tudi redka prikazen na koncertnem odru. zato ga bomo tem bolj veseli v ponede IJek 4. februarja, ko nastopi s Praskkn kvartetom in izvaja klavirski part veličastnega DvofaJcovega kvinteta, že dane^ opozarjamo na poslednji koncert Praškega kvarteta t letošnji sezoni, sa katerega so s€d< V v predprodaji v Matični knjigarn- —lj Prav ialosten j© pogled na sadna drevesa ob Celovški ceeti v Dravljah- Ka kor emo že poročali, se je našel neznan dW-jak, ki je polomil vrhove več ko dvajsetim drevesom- Preiskava se bliža koncu in Je pričakovati, da bodo vandali, ki so se spravili nad mlado drevje, prejeli zasluženo kazen. —lj V Zvesdi se poČaei umiica eno Častitljivo drevo za drugim in na bo doUro trajalo, ko bo nekdaj kosata Zvezda, ki je starim ljudem nudila v vročih mesecih to liko hladu in sence, ostajala proz.na. Mestna vrtnarija je sklenila, da ne zasaja več no benih mladih kostanjev. Te vršit* drevesa se povsod unrkaio brestom, amer^kj jae-njedi. lipam, akacijam in sličnim droveaooB Tudi 7vf»zda bo sFasomn dobila rtftlao Hee< —lj Jntri na svecnico nrirndi pevsko drn^tvo »SAVA« svoj ohičaini drnt.abni večer s plenom v dvorani Sokolskega dom 1 ▼ Otepanji vasi, na kar or>o7:irinmo vso prijatelje Savanov in liiihitelje t'Hrnane Kreearieve kanljice. Najlepša plesalka, ki bo imela največ src. bo preiela leno darilo Zato na Svočnico pohitimo vsi in vse v Štepanjo vas. —lj Stanovanjski najemniki se naprošajo, da v lastnem Interesu vrnejo d«rwta\ ljene vprašalne pole že izpolnjene no p" šti a1l izročilo Iste v društveni pisarn-. Nebotičnik. Tli. nad. Danes smeh, grohot, šala In šc marsikaj v ZVOCNTIM KINU DVOR, telef. 27-30 % kjer nam VLASTA B U RIA N pokaže svoje pustolovščine VTasta Burian kot uslužbenec pogrebnega zavoda Predstave: danes ob 4^ 7 in 9., jutri in v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zv. Nedelja, 3. februarja. 7.30: O predivnih rastlinah v dravski banovini. &.00: Nekaj veselih klavirskih točk na ploščah. 8.20: Poročila. 8.30: Akademski pevski kvintet poje cerkvene pesmi. 9.00: Versko predavanje. 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. 9.46: Slovenski vokalni kvintet na ploščah. 10.00: Poslovanje de lavskih in nameščenskih zaupnikov (De lavska zbornica). 10.30: Harmonika na plo ščah. 10.40: Gdč. Vida Vedralova poje I radijskim orkestrom, vmes radijski orkester. 11.40: Vtisi o slovenskem gledališču (režiser prof. Hagemann). 12.00: Cas, radij ski orkester (po željah). 15.00: Plošče (po željah). 16.00: Ljudska igra: KuzoJkinova usoda. 17.30: Narodne pesmi na ploščah. 19.30: Nac. ura: Ljuba Nenadovič (iz Beo grada). 20.00: Cas, jedilni list, program za ponedeljek. 30.10: Duo-konccrt ustne har monike (orgelec), vmes poje kuplete g Bajde. 21.10: Fantje na vasi pojo zdravice 21.40: Cas, poročila. 2100: Radijski orke s ter. Ponedeljek, 4. februarja. 1200: k ruskih ravnin (plošče). 1230: Poročila. 13.00: Cas, simfonične slike oa ploščah 18.00: Vzgoja in svoboda. 18.20: Nekaj pesmic Lucienne Bover na ploščah 18.40: Slovenščina. 19.10: Zdravniška ura 19J0: Nac. ura: Razglasitev zjedinjonja Bosne in Hercegovine s Srbijo 1. 1918 (Beograd). 20.00: Prenos opere iz Bcogra da, v odmoru: čas, poročila, jedilni liet, program za torek. Torek, 5. februarja. 1.00: Šolsa ura: Življenje in običaji v Maroku — vtisi s potovanjač 1200: O škratih, cvetkah in lutkah (plošče). 12J0: Poročila 13.00: Cas. Fjodor Saljapin pote na ploščah 18.00: Otroški kotiček 18.30: Higijena selskih stanovalisč 18.40: Nemščina. 19.10: Pravna ura. 1930: Nac. ure: Bo-goalav šulek (iz Zagreba). 20.00: Ca«, jo-dijni list. program za sredo. 20.10: Staro-francoske legende, vmes radijski orkester: francoska glasba. Zl .10: Harmonika tok) 21.40: Ca«, poročila. 22.00: Radijski orke-2230: Aagkdk* pto*£c ^^%^%QA+$$/%$//^^6 sto*. 2/ >8LOf ENSKl NAROD« dne 1. Mmiarja 1935 Stran 5. Nezaposleni se gibljejo Ustanovni občni zbor društva „Delo in eksistenca", poverjenistvo na Viču Ljubljana, 1. februarja. O organizaciji nezaposlenih se go= vorl čedalje več, kar dokazuje njeno delavnost Zdaj pa društvo »Delo in eksistenca zopet beleži dva dogodka: V soboto je bil ustanovni občni zbo-poverjeništva na Viču, v nedeljo pa zborovanje v Zgornji Šiški, ki ga je priredilo poverjenistvo za Šiško in Bežigrad. Ustanovni občni zbor je bil v po* verjeniškem lokalu pn Marinku na Tržaški cesti. Prostor, ki je bil včasih gostilniška soba, je bil tako poln. da se ljudje skoraj niso moali premikat' Redki so občni zbori, ki bi imeli tolikšno udeležbo. Zbor je vodil predsednik osrednje« ga odbora Drago Kosem. V uvodu je izrazil veselje nad lepo udeležbo in upanje, da bo novo poverjerrćtvo krepko poseglo v organizacijsko borbo, ker se kaže tako lepo zanimanje za potrebno društvo. Borba bo pa tudi huda, ker mora društvo prevzet: delo, ki se ga doslej ni nihče lotil dovolj resno .Mnogo se je sicer debatiralo ter filozofiralo o gospodarski krizi in gospodi r^kih vprašanjih. toda n-ko-•Jar ni bilo, ki bi se bavil s človekom samim na sebi; s človekom, ki najbolj trpi zaradi krize in ki ne more čakati na uresničenje teh ali onih teorij. »Delo in eksistenca« je društvo, ki se ne more zanimati in vpraševati le, kaj bo čez 50 let ker je prav za prav so= cijalna akcija s praktičnimi smotri in ker hoče pomagati nezaposlenim takoj. Kot tajnik pripravljalnega odbo* ra je poročal stvarno in kratko A. Strle. Pripravljalni odbor se je usta* novil 29 7. lani Deloval je predvsem propagandno O tvoril je pred tedni ogrevalnico. Sestal se je na 19 rednih sejah in na dveh izrednih Priredil je propagandno zborovanje Izvršili so več posredovanj v korist nezaposlc* nih. Da so lahko otvorili ogrevalnico, so organizirali nabiralno akcijo. On* a* nizirali so 128 članov. Ustanovljen je bil tudi prepagandni odsek. Blagajniško poročilo, ki ga je r,o* dal Kotnik, izkazuje 1147 Din dohod* kov in 645 Din izdatkov. — Obe po* rr čili sta bili odobreni brez razprave, ki..:or je bil tudi predlo.ri, preglednika V, Dolinar in Fr PihHr, delegata za matični odbor Iv. Skubic in Tv. Robida Predsednik D Kosem je ob za* četku zbora naslovil apel na oblastva, naj podniraio društvo, čisar stremi je* nja so tako plemenita. Tudi časopisje ie p^o^i! 7i\ naklonjenost, našemu listu se ie na posebej zahvalil za moralno nodnnro ki so ie baš nezaposleni ze» Zborovanje v Zgornji Šiški Tudi zborovanje, ki je bilo »Pri birtu" na Vodnikovi cesti, je bilo do* bro obiskano. Značaj zborovanja najlepše kaže. kako trezno ter dostojno gledajo nezaposleni in dragi, ki so pristopili k društvu, zavedajoč se so* ci jalnih krivic, na razmere in da vedo, kaj hočejo. Predsednik poverjeništva A. Grilc je vodil zborovanje. Kratko je orisal smotre društva. Društvo hoče združiti predvsem one, ki najbolj trpe zaradi razrvanih socijalnih razmer: ročne ki umske delavce, pa tudi obrtnike in male trgovce, ki so prizadeti zaradi nezaposlenosti delavstva Mnogo se dandanes govori o nezaposlenosti, to* da le največ govori; nezaposlenosti bi pa pri nas ne bilo, če bi bilo delo pravično razdeljeno in če bi se lotili ti= stih velikih javnih del. ki jih v naši mladi državi še toh'ko čaka. Nezapo* sleni odklanjajo miloščino, kar nagla* šajo ob vsaki priliki, hočejo pa delo in pošteno plačilo. Podrobno se je bavil z dru^.venimi nalogami in z razmerjem drjšr\a do avnosti tajnik R. Pompe. Deial je, da je bilo društvo ustanovljeno iz nese* p čnih razlogov in iz nujne potrebe, da se pomaga nezaposlenim. Vendar društvo ni zgolj organizacij* nezapo ^ler»'h. saj hoče združiti vse. k' jim socijalni čut ni tuj. in tudi braniti ko^ risti zaposlenih. ki tudi trpe zaradi neurejenih gospodarskih razmer. Dru* štvene zahteve so: Dela za vse. da ho vsem omogočen obstoj, zato pa 7a pošteno delo pošteno plačlo! Deiav* stvo mora postati zopet porabnik, da bo kmet lažje prodal svoje pridelke in da se bo dvieni1 tudi konzum ;ndu* strijskega blaga; zato naj skrbe pred* vsem za to. da bodo preskrbeli delav* stvu dela. ne da razmišljajo, kako bi ga potolažili z miloščinami. Govori se pogosto o delrvmržnežih in javnost ra* da meče «delavoljne in deJom»*7neže v en koš. zato je treba naglasiti: Delo mržneže ustvarjajo razmere. ker mno* «?i do!c»o zaman iščejo dela. vedno >o pa še v večini dela vol fni. ki na dela ne morejo dobiti. Tzmed glavnih društvenih zahtev ie zahteva po zavarovanju za primer re-zapr>«denosti in po starostnem zavoro* vanju, ki bi se nai raztegnilo tudi na druge produktivne sloie. Vser»a »e*a seveda ne more doseči slabotn? r>rga» nizaciia, a nedvomno se bodo »Dela m -ksisfence« sčasom oklenile množice, ki trpe. — Zdaj. ko je treba takoT ne* kaj ukreniti, da se pomaga tistim, ki so najbolj potrebni pomoči in zaščite, se mora društvo boriti tudi proti raz* nim družbenih zajedalcem, večkrat* nim zaslužkarjem, ki zaradi lastne ko* risti miže pred bedo množic. Preprosto in brez fraz je kratko povedal, kaj je naredilo šišensko po* verjeništvo in kaj ima v načrtu. Fr. Mertelj. Iz njegovega poročila je raz* vidno, da je društveno delovanje po* zitivno in da se dobro zaveda svojih nalog ter bede nezaposlenih. Član glavnega odbora P. Kreutzer je živo in odločno utemeljeval dru* štvene zahteve in zlasti naglasa], da je treba društveno delo smatrati za eminentno državotvorno delo. kajti društvo se bori za zboKšanie socijal* nih razmer zato. da bi bili državljani zadovoljni: rešuje nezaposlene iz be* de in otopelosti, da postanejo koristni člani družbe. — Potrpežljivo ne morejo več čakati in ne smejo, kajti zavedajo se, da so na pravi poti, ker hočejo samo popraviti, kar je zagre* šenega, ker hočejo pomagati iz nesebičnosti žrtvam sebičnosti in razmer Zato so postavili štiri temeljne zahte^ ve: 1. eksistenca je naša pravica, 2. delo bodi dolžnost vsakogar, a delo ne sme biti obdavčeno; 3. stanovi naj bodo vzajemni — trenj ne sme biti. da bi se kapital v naprej medsebojno več ne uničeval; 4. uveljaviti se mora načelo socijalne pravičnosti in sleher* ni je soodgovoren, ako se množe soc. krivice, društvo si je pa nadelo nalogo opravljati delo socijalne policije. Končno je spregovoril predsednik osrednjega odbora D Kosem. Posege' je v praktično življenje ter očrtal razmere in kako bi se naj pomagalo nezaposlenim in se poživilo gospodar* sko živlienie. Naštel je zahteve delav* stva. ki jih je enako spretno in po* gumno zagovarjal nedavno na anketi v Reogr-^du kot zastonnik mestne ob* čine liublinn^ke. — Zborovalci so z glasnim pritrjevanjem izrazili vsem govornikom soglasje. Občni zbori sokolskih društev Sokol v Stični — Letna skupščina trboveljskega Sokola Stična, 31. januarja. V nedeljo 27. januarja, se je vršila v društveni telovadnici redna V. glavna skupščina sokola Ivančna gorica, kateri sta poieg mnogih članov in Članic prisostvovala tudi župni starosta br. dr. Pipenbacher ter župni tajnik br. Stane Flegar. Skupščino je vodil namestu obolelega staroste brata Vrhiča brat Vili Sval, ki je po kratkem pozdravnem nagovoru prešel takoj na dnevni red. Čitanju poslanice saveza SKJ so sledila poročila društvenih funkcijonarjev in sicer br. tajnika, načelnika, blagajnika, gospodarja, statističarja in revizorjev. Iz najbolj važnega poročila t. j natelnikovega posnemamo, da je društvo v tem pogledu mnogo napredovalo, osobito važen moment je lanski prvi telovadni nastop, ki je vsestransko zelo dobro us[>el, za kar gre zahvala predvsem načelniku br. Jančigarju. Poleg točne statistike telovadečih oddelkov, so bili razvidni važnejši momenti dela in nedela, torej zapreke, ki so bile še posebej povdar-jene in preko katerih društvo mora — pa naj stanejo še take žrtve. Na tem mestu naj tudi omenimo, da naj telovadbo redno posečajo osobito vojaški obvezniki, ker jim bo tako skrajšan vojaški rok za 3 mesece. V pogledu telovadeče dece pa prosimo merodajne faktorje, nai v primernih besedah raztolmačijo našim malčkom pomen fizične vzgoje, katero jim v največji meri nudi sokolska telovadnica. Blagajnik br. Beršnjak je orisal društveni finančni položaj, ki sicer ni zavidanja vreden, toda v danih razmerah vendarle zadovoljiv. Društvo si je poleg drugih 6troŠkov nabavilo za 6.000.— Din potrebnega inventarja, kar pa se je krilo izključno iz dohodkov. V bodočem proračunu pa je vnesena postavka 7a sanacijo društvenih finančnih razmer. Pri volitvan je bil z absolutno večino izvoljen za starosto br Beršnjak. pod čigar skrbnim vodstvom je društvu uspeh zasi-guran. Tudi ostala odborniška mesta slava< klicem. Nato se je zbrano Članstvo ponovno dvignilo s sedežev ter s spontanimi >živio« klici pozdravilo novega kralja Nj Vel Petra II. Brat starešina se je spominjal med letom umrlih Sokolov, potem je pa v kratkih obrisih očrtal delo v preteklem letu, ki je bilo jubilejno leto trboveljskega Sokola Vse prireditve v tem letu so se vršile v znamenju društvene 25 letnice dostojno in vredne jubileja. Društvo kljub krizi ni nazadovalo. Čitanju spomenice SKJ je sledilo zanimivo poročilo društvenega tajnika br. Plav-šaka Roberta ml Trboveljska sokolska družiua šteje 1652 pripadnikov in je kot taka najmočnejša edinica v celjski sokolski župi Iz poročila načelnika br. Rupnika posnemamo, da je bil prednjački zbor. ki šte je 19 prednja kov in 25 prednjačio, zelo delaven. Ze 18 marca je priredil telovadno akademijo, pri kateri so nastopili vsi od delki. 19. marca je bila akademija ponovljena za deco Druga večja telovadna prireditev je bila v dneh 19., 20 in 21. maja. zlasti zadnji dan so dosegli telovadni na stopi svoj više*, ko je nastopilo 1050 nara šcaja in dece. Dne 3. junija je bil glavni dan. 7družen z okrožnim nastopom zgor njesavskega okrožja Dopoldanske povorke se je udeležilo 669 Sokolov z 6 prapori. Pri javni telovadhi je na«topilo 570 telovadcev, od teh 380 domačih. Tekme nara ščaia in dece. ki se jih je udeležilo 75 tekmovalcev iz Trbovelj. Zagorja, Hrastnika in Dola. kažejo razveseljive uspehe Poročilu s. načelnice je sledilo poročilo načelnika prosvetnega odbora br inž Steteta za prosvetni odbor, mladinski prosvetni odsek, dramatski odsek, godbeni od>pk lutkarski odsek in narodno or*rnmbn; od.~efc Iz poro- čil je razvidno, da so vsi odseki marljivo delovali. Kratko je bilo poročilo matrikama br. Riharja Končno je poročal načelnik novoustanovljenega jezdnega odseka br. Dev, da šteje ta od«ek danes 14. članov. Vso žilavo delavnost sokolskih funkcionarjev in članstva pa prikazuje poročilo blagajnika br. Kosa. ki izkazuje Din 605.000 letnega prometa. — Društveni dolg je sicer nekoliko narasel zaradi nujno potrebnih adaptacij v notranjosti in zunanjosti doma ter nabav inventarja, vendar bo pa spričo vztrajne požrtvovalnosti našeea so-kolstva v doelednem času popolnoma poravnan. — Poročila je zakliuČil načelnik revizijskega odbora br. inž. Mamrla. ki je poročal o vzornem vodstvu blagajne ter predlagal razrešnico. ki je bila sosla^no odobrena. Nato je v imenu celjske sokolske župe pozdravil zbrane Sokole in Sokoliće br. dr. Hrašovec. Pri volitvah je bila predložena in soglasno sprejeta naslednja kandidatna lista: starosta br. PleskoviČ Rudolf: podstarosta br. inž. Ivanovi? Ivo. tajnik br. 'Plavšak Robert ml., tajnikov pomočnik br. Gonelli Rudolf, blagajnik br. Kos Mirko, njegov namestnik br. Jesih Adolf, drugi namestnik br. Persoglio Ignac, načelnik br. Rupnik Kari. . podnačelnik br. Hlastan Slavko. II. fK>dnaČelnik br. Lebar Jože. načelnica s. Roje Milka. I podnačelnica s. Oblak Draga ml.. II. podnačelnica s. Pečnik Frančiška, prosvetar br. inž. Stefe Franjo, načelnik gospodarskega odseka br. inž. Hamrla Jan. člana: Rade j Drago in fteHiie Franjo društveni zdravnik br. dr. Banmgarten Hugo. načelnik gledališkega od-eka br. Pa-temost Jože. godbenega br. Toman Jože in Dolničar Rudi. matrikar br. Rihar Rafael, voj. referent br. Grosar Franc. jah. odseka br. Deu Rajko, načelnik tomb. in prireditvenega odseka br. Vili Toman. namestniki odbornikov: Tori Jože. Berger Ivan, Borušak Franc, Guna Rudolf in Lun-der Dušan. Revizijski odbor br. Omerzu Kari. Braz Franjo. Požun Edvard in Bučar Alojz. Častno razsodišče: br. Plavšak Robert st.. inž. Rogl Alfred, PleskoviČ Ivo in Ravnikar Franc, namestniki: Letnik Jože, Korbar Drago in Perme Franc. Praporščak Železnik Franc in namestnik Letnik Franc. Pojasnilo Glede na članek priobčen v Vašem ceuj. listu. št. 2*2. z dne 26. januarja t. 1. pod naslovom »Belokranjsko sokolstvo je zborovalo«, in še posebej na pasus, nanašajoč se na občni zbor Sokolskega društva v Črnomlju, blagovolite priobčiti naslednje pojasnilo: 1. ) Ni reo, da je bila vsebina poročil bratov funkcijonarjev po večini že znana iz časopisov, temveč je res, da so bila poročila sestavljena tako, da so vsebovala vse ono, kar se na občnem zboru poročati mora. ter so bila sestavljena popolnoma v skladu s pravilniki za sokolske odseke. 2. ) Ni res, da se je na obenem zboru naglašalo. da posveča Časopisje več pozor-nosli za Belokrajino manj važnim stvarem, kakor pa delu domačega sokolstva. temveč je res, da je poročilo brata društvenega prosvetarja vsebovalo sledeči pasus, kakor sledi: >Z vsem obžalovanjem se moram dotakniti dopisništva v dnevne liste Dopisniki teh listov, dasiravno tudi člani sokolskega društva, dosledno molčijo o dogodkih m delovanju v druStvu. med tem. ko druge, še tako malo pomembne dogodke hite publicirati Ne zahtevamo pohvale, pač P» hi bilo na mestu, in upam. da zaslužimo ako o našem koristnem delovanju, vsaj od časa do časa bo javnost poučena«, torej o časopisu kot takem ni bilo govora, pač pa o dopisnikih, ki so na§i člani 3. ) Ne strinjamo se s podukom, ki ga omenjeni članpk daje našemu društvenemu prosvetarju. nasprotno ugotavljamo, da vrši svojo funkcijo popolnoma v skladu z zahtevami in potrebami sokolstva, a kot novinar za sokolske liste vrši uspešno svojo dolžnost, o Čem pričajo številni sestavki in idejni članki, ki so opetovano v teh listih izšli Dopisovanje v dnevno časopisje pa spričo obilneea dela druMvu. in Se drugih le nam znanih razlogov mu je bilo ote*-kočeno 4. ) Pripominjamo, da so bila vsa poročila funkeiionarjev na občnem zboru soglasno, brez vsakih pripomb sprejeta, kar priča, da se je vse članstvo, kakor tudi društveni odbor oronla funkcijonarjev odobrili. Kritikovati delovanje 'nnkci jonarjev in jim dajati (»oduke je upravičena le društvena skupščina in upravni odbor, a gle- de na ton zadevnega članka o našem občnem zboru, smatramo le tega za povsem neumestnega. Društvo se bo pobrigalo, da slične pojave osebnega razračunavanja nekaterih za sokolstvo brezpomembnih posameznikov, v svojih vrstah zatre, a nesokolski način, s katerim se je skušala mistificirati javnost, in s tem — ker drugače ni uspelo — zmanjšati pomen te nacionalne manifestacije, kakor tudi skritega škodljivca v naših vrstah z gnusom obsoja * Adaptacija Sokolskega doma na Viču Sokolski dom na Viču je bil zgrajen pred 15 leti in je postal pretesen, kar velja zlasti za telovadnico Starosta mag. j»har Renis je na zadnjem občnem zboru obširno poročal o adaptaciji doma. za katero je izdelal načrte stavbenik Ivan Marinčič. Načrt predvideva prenovitev doma v štirih etapah Letos spomladi naj bi se preuredila stranišča, napravil vodovod, prhe, umivalnice, garderobe za telovadce, nov vhod v telovadnico in nov izhod iz doma. Tako bi nastala iz sedanje veže precej velika avla S stopniščem v predvideno prvo nadstropje, kjer bodo društveni tu stanovanjski prosto* ri. V drugi etapi, ki naj bi šla istočasno s prvo, bi se prezidala mala dvorana z lutkovnim odrom ter garderobami za lutkovni in gledališki oder Obenem bi se uredile drvarnice in shramba za inventar. V tretji etapi bi se podaljšal in povečal gledališki oder ter uredili prostori za gledališke, pevske in orkestralne vaje. V zadnji etapi bi se dvignil dom v enonadstropno poslopje in uredili pritlični prostori. V ta namen je potreben seveda denar, ki ga hoče zbrati viški Sokol deloma z razpisom notranjega brezobrestnega posojila v znesku oO.GVO Din z zadolžnicami. I/.dane so že obveznice po 1.000, 500. 300 in 100 Din. ki se lahko vplačajo v petih mesečnih obrokih Posojilo se bo vrnilo v 10 letih, do 31. decembra 1945. Pozivamo člane in prijatelje društva, naj po svojih najboljših močeh podpro to akcijo. Sam si je hotel poiskati pravico Sovo mesto. 31. januarja. V Velikem Orehku. občina Smihel-Stopiče. se je v sredo 25. t. m. zjutraj pripetil žalosten dogodek, ki po golem naključju ni zahteval človeških žrtev, pač je pa razburil vse prebivalce te vasice. Posestnik, 33 letni Bartol Josip, doma iz vasi Hriba obč. Srnihel Stopb'e, ki ima prav malo zemljišče, ie hotel dokupiti še parcelo gozda. V ta namen se je mož obrnil na posestnico Mežnar Alojzijo iz Vel. Orehka, s katero je bil o kupčiji že preje v domenku. Kupno pogodbo za parcelo gozda in enega prašiča sta sklenila v Mež-narjevi zidanici za Din 1500. kot priči pa sta bila posestnik Klobučar Janez in Sega Franc, oba iz Vel Orehka Po izjavi prič se je pogodba sklenila brez običajne are. Pri tei priliki je kupec Bartol lastnici ^e pripomnil, da za primer, če bi ji kdo ponudil kovača već. kot sta onadva sklenila, bo jezen, če pa da kdo več kot kovača, pa lahko proda drugemu Me/narjeva ie res dobila boljšega kupca v osebi pos Skufca Janeza iz Hriba, ki je k prodajni vsoti primaknil Še 250 Din. Ko je slednji zvedel za to kupčijo se je takoj napotil k novomeškemu odvetniku dr Josipu Režku. da vloži proti Mežnarjevi tožbo zaradi kršitve pogodbe. Pri razpravi, ki se je vršila te dni pred nov. sreskim sodiščem, je Bartol tožbo izgubil, ker sta obe priči prisegli v korist Mežnarjevi Videč, da je Bartol zaradi izgubljene pravde zelo potrt, mu je odvetnik svetoval, nai se še enkrat obrne do Mežnnrjeve Tega pa mož ni storil, temveč ie trdno sklenil soditi sam in si tako poiskati pravico Tu svoi sklep je hotel za vsako ceno uresničiti v sredo zjutraj. Okrog 5 je snel s stene lovsko pubupanec izjavil, da je bil trdno namenjen oba posestnika ubiti in da mu ie zelo težko, ker se mu to ni posrečilo Orožniki so Bartola izročili sodišču, puško in niegov orožni list pa zaplenili na domu Stara, toda zdrava. —Natakar, ta kur*, je morala biti zelo stara. — Res je. gospod, toda pomislite, da je morala biti tudi zdrava, da je dočakala tako starost. uro. Tako zuae-aj, ker delavce po Iz Maribora — Kako so plačani delavci Pomožne akcije. Kakor suio ze poudarjali, se podpiranje Pomožne akcije v Mariboru vedno bolj izpopolnjuje, tako da Je bistvo te humane usiauove res samo podpiranje! Tako je vodstvo Pomožne akcije reguliralo mezue, da bolj odgovarjajo družinskim razmeram in potrebam delavcev. Tako dobivajo sedaj taniaki delavci po 2 Din na uro, poročeni brez otrok 3 Din, poročeni delavci z do dvema otrokoma 3.50 Din, poročeni z do 4 otroki 4 Din in poročeni delavci z več kot 4 otroki pa 4.50 Dtn na ima zaposlitev rea podporen podpira Pomožna akoija svoje njihovih potrebah. — Spremembe avtobusnega voznega reda. Mestna podjetja, avtobusni promet, so up*>števala zeljo občanov Pobrežja in Tesnega ter spremenila vozni red na teh avtobusnih propah v toliko, da vozi sedaj v te smeri večkrat na dan avtobus. Prej namreč so se nekateri pritoževali, da prav tedaj, ko bi bilo treba, ne vozi avtobus. Tako vozi avtobus na propi štev. 3 (Po-brežje) l^krat na dan ob delavnikih, ob nedeljah in prazniki ter ob sobotah pa oe lo lUkrat na dan. Z Glavnega trga so od hodi na Pobrežje ob 6.52, 7.52, 8^2, 9.M, 9.52, 10.22, 10.52, 11.22, 12.10, 13.10, 14.10. 14.37, 15.10, 15.37, 16.10, 16.37. 17.10. IS.10 in 18.52. Prav tako vozi odslej avtobus štev. 4 na Tezno ob delavnikih 9krat, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa 14krat na dan. Odhodi z Glavnega trga ob 6.15, 7.07, 7.52, 8 37, 9.37, 10.37, 11.22; 12.15. 12.52, 14.15. 16.10. 17.10, IS.10 in 19.10. — Poledica in zlomljene noge. Toliko žrtev poledice kot letos, že dolgo ni beležila mariborska nezgodna kronika. Vsak dan so klicani n pomoč mariborski reševalci, ki prevažajo ponosočOPOS z zlomljenimi rokami in nogami v bolnico. Tako so tudi včeraj prepeljali tja 3 ponesrečence, in sicer 211etno tkalko Sonjo Cernkovo, ki si je na Pobrežju zlomila desno rako. 12-letnega učenca Franca Hojnika, ki ima zlomljeno levo nogo pod kolenom ter 2">-ietnega mesarskega mojstra Ivana Kore-sa tudi z zlomljeno nogo. — Zdravniški diskusijski večer. V rek dne 8. februarja se bo vršil ob 18. zvečer v čitalnici mariborske bolnice kueijskt večer Zdravniškega društva v riboru. — Shawov »Zdravnik na razpotju« literarno izborna komedija, ena najboljših avtorjevih, ki je odrsko učinkovita in pisana s fino satirično ostjo. Podobno kakor Cankarjevi »Hlapci«, je tudi ta komedija dvignila svojčas mnogo prano, vendar je zgrešeno mnenje, da je tu Sha\v obrni! ost proti zdravnikom, temveč je — kakor vedno — le borec proti lažimorali :n meščanski ozkosrčnosti To zanimivo delo pojde prvič čez mariborski oder v soboto v režiji inž. arh B. Stupice, ki Je »Zdrav« nika« tudi insceniral Igrajo Bovorjeva, Dragu t i no v i če v a, Starčeva, SkrbinSOk, Po« rijan. Grom. Gorinšek, P Kovač. Nakrst. Stupica. Blaž in Verdonik Dejanja se sode: prvo v stanovanju zdravnika Rid sreona, drugo v vrtnem paviljonu hotela v Richmondu. tretje in četrto v ateljeju h11-karjfl Dubedata. peto v slikarski galeriji. Lestence je 'z prijaznosti pogodila tvrđkn T'chv Slovenska ulica. — Nepreklicno zadnja uprizoritev Fal-love operete »Stambulska roža« bo na svečnico 2 februarja popoldne. Veljajo sloboko znižane cene. To je zadnja prilika ogledati si to zares priljubljeno in lepo opereto, ki Je v Mariboru splošno nen-jala — Koncert Praškega kvarteta tprej kvarteta Zika) bo v torek dne 5. februarja v eledallšču Priporočamo takojšni** rezerviranje sedežev to-uri dis-Ma je Iz Novega mesta — S^ctcaavska pioslava. V Sokolsiern domu se je vršila v soboto 2<; t. m zve *cr ob p-.l 1:; 7001etnice smrt: veli'<*•-' 1 srbskega prosvetitelja sv. Save vel*'ca presiava zivljeujepis narodnega pro e-titelja je na proslavi podal prof. Srečk« Baraga, ki je naglasll, da je sv Sava ":voj< življenje posvetil svoj* mu oar< lu, za katerega je Živel, delal in umrl 3p ••• 60 tega ga tudi narod ni mogel nikoli po zabiti, čez vse peripetije naše zgodovine Sv. Sava ni bil samo največji Srb, temveč ru<' prv; glasn.K .mfoslovenske ideje. Go-v ru so sledile koncertne točke, ki jih je ;zvajal s.okoisk. crkester pod taktirko br. Drago iproca. nato deklamac:::. Rastk" Vojisla a Iliča, ki so jo podale Midof- 1 N'adežda, Per Mica in Trošt Neda Petri« žarke je recitir*! Jan Plestenjaka »-Sv. Sava« Mladinski pevski zbor meščansk'-šole, se«sto.'eč iz 150 pevcev in pevk, po I vodstvom br K sterbenka. pa je zapel 6 pesmi Vse točke programa so bile iobm raatudirane in rezaibno izvedene Pro s'ava sv Save *e J# polee tega vrSila B* \^eh naš!h šolah 1 primernimi govor*, » c'taciianv In deklamacijaml Po____ ~ja vredno. Dijaškemu ped pornemu društvu nn realni gimnaziji jr PceTrn'i tnkajiafJ fceglasttl viub »Ruš--nOo Din. g. M Pehani. šolski npravltel pokoju iz Trebnjega, pa je v isti namt -daroval 300 Din m mestu venca na froh brata Ivana -r Enodnevni tečaj za predsednike občin delovodje ln odbornike se je fTi predzadnji poaed« v občinski pos\. tovalni« 1 Na tečaj, ki Je bil »klican potmi-, mlrenske^a župana nt zastopniki, žui anske iveze Franca Bulca. je dospe 10 'okrog 30 dolenjskih občinskih preose : n;kt. *ppre ■ po 1"obnost:l i;tni1*~ no«., utičem gospo darstvom, s sestavo proračunov in obra čunov. z dolžno*-* »1 In pravicam nbčinskib dborov upr- e in posameznih funkcijo > arje zlasti še 9 J 17 novega občinskega /.akcn'ka e Cejm vlnstvu kakor tudi t novim o» nc^lrn zak< O vsnki točk -ie je sp*-ot vrči!« debata ln -»jEprsv'^Hnle o konkretnih primerih, ki pa Jih n! bilo •icio Udeležene 30 bili obema predava *»!jema. z.as«t: še sklicatelju, za nj*h trad in potrtvovamost zelo hvaletnl. saj Jdh J< 'eča; '•eStt m nos-j h nejtsnoatl pri tem s!* nftrrn 1 bčin«ko-nnrsvpem posrn - Nesreća pri smučanju Nesreča se e pm»etila l .'letnemu pos. sina Sopfčn Jožem z Loga pri Mokronoco Fant je pade 11 p1 siomll roko v sapostjv. Zdravi se v b.'i«*c» Stran 6. »SLOVENSKI N A ROD« Ae» 1. Mmarjt 1935 77 S poroke Španske infantke Beatrix Svatba je bila razkošna, prisostvovalo ji je okrog so kraljevskih visokosti >Šef doma Njegovega Veličanstva kraija Alfonsa Xiii. si šteje v čast povabiti vas v Njegovem Najvišjem imenu, da se udeležite obredov cerkvene poroke Njegove Najvišje hčere J. K. V. Seremissiine Senore Infantke Done Bea-trix BcKirbanske z Excm Senorom Donom Aleksandrom Torlonia, princem GrviteSa Cesi, vojvodo de Pob", ki se bo vršila v cerkvi Jezusa v Rimu ob 11. dopoldne dne 14. januarja 1935.« In spodaj: »Dame v zapetih toaletah in klobukih, gospodje v fraku in z odlikovanji- Pokažite to povabilo pri vhodu v cenkev.« Taka vabila so bila razposlana za poroko hčerke bivšega španskega kralja infanrtike Beatriat, ki je o nji madridsko ljudstvo trdilo, da je lepa in dobra kakor Madona. In tudi k tej svatbi se je zbralo iz vseh krajev sedanrje španske repušbli'ke na tisoče ljudi iz vseh stanov, a neki priletni mož se je pripeljal celo iz Saragose do Rima v avtotik&iju. Ko se je pojavil exkralj Alfons v fraku m nasmejan s svojo hčerko v cerkvi, ga je pozdravilo ljudstvo s tihim ploskanjem in klici >viva el rey<. Alfons XTTT. se zadnje čase skoraj ni postaral, njegove črne lase prepleta samo na sencih nekaj sivih las. In vendar njegov intimni prijatelj pripoveduje, da ga tare globoka melanholija. Ta je tudi raznimi ji va, ka^ti Alfons XUI. je izgubil krono, gledati je moral, kako divja v njegovi domovini krvavo obračoma vari j e med poUdčnimi stran- Oči, ki vse vidijo Grof Jachvm di Santa Cara vzbuja v Parizu splošno pozornost s svojimi čudnimi očmi. Prisroel je iz Madrida, L jer mu pravijo >grof z re n tgen izi raJožam očmi«. Mož vidi namreč vse v zaprti kovinasti skrinjici, kakor da bi bila iz stekla, pa tudi sicer ne poznajo njegove oči nobene ovire. Grof vidi skozi usnjeno aktovko, kaj je v nji, in zaman bi mu prikrival, da nimaš v denarnici nobenega denarja, če bi si ga hotel izposoditi od tebe. Tudi v žep ti vidijo njegove oči. Seveda se zanima za te čudne oči tudi zdravniški svet in učenjaki. Nedavno so grofove oči preizkusili in vsi navzoči so strmeli. Tako so napisali na papir besedo z nevidnim črnilom, položili papir v usnjeno aktovko in jo zaprli v kovinasto skrinjico. Grof je prečrtal besedo, tako. kakor bi bila napisana z vidnim črnilom in spravljen papir v stekleni posodi Ti poskusi spominjajo na znanega telepata Kahna in povsem razumljivo je, da mnogi trdijo, da gre za spretne trike«, da grof s svojimi očmi samo vara ljudi. Take oči se sicer pojavljajo redko, vendar bd bilo pa napačno misliti, da so plod domišljije. Znanstveno se imenuje ta lastnost metasomoskopija. Dobro bi bilo, če bi imeli take oči cariniki, ker bi ne bilo mogoče utajiti pred njimi nobenega carini podvrženega blaga, pa tudi poslovanje carinskih organov na obmejnih postajah bi ne bilo tako zamudno. Nova doba v letalstvu V Rusiji delajo poskuse z letalom >Sergo Ordžonikidze«. Letalo je vse iz kovine, dva in polkrat lažje od alu-minja in mnogo trdnejše. Ta kovina je bila že preizkušena takoj po vojni v Ameriki in Nemčiji, imela je pa eno napako, ki se ni dala odstraniti. Rja jo je namreč uničevala tako rekoč vpričo nesrečnih kon^trukterjev. Kova kovina se imenuje elektron (ma-gnit) in se izdeluje iz magnezita. Njena kemična sestavina je bila splošno znana, hi bil pa znan način njene izdelave, ker sa ga vsa podjetja skrbno skrivala. Elektron je treba obdelovati neprestano, ko je vroč, tako da je treba vse z njim v stik prihajajoče naprave stalno segrevati. V Rusiji je izdelala prvo letalo iz elektrona tovarna Osovialnim. Nji se je namreč posrečilo to, kar so zaman poskušali Američani in Nemci, namreč obvarovati elektron pred rjo tudi na krajih, kjer jih je rja najraje napadala, namreč tam, kjer se je elektron stikal z drugimi kovinami. Poskusili so tudi S hronvranim elektronom, toda to se ni obneslo. "Letalo >Sergo Ordžonikidze« pomeni novo dobo v letalstvu. Letalo je kot I kami, lani je pokopal enega svojega sina, drugi je gluhonem, tretji, prvorojeni princ AstursM, se je pa odrekel preeto-lonasledstvu, da bi se mogel oženiti proti očetovi volji. S kraljico, svojo ženo, se je Alfons XTTT. razšel tako, da je ločitev neizogibna, čeprav jo oficijelno prikrivajo. Kraljica sploh ni bila na svatbi svoje hčere. Ni torej čuda, da je postal Alfons X111. melanholičen. Govori se, da je vzrok nes oglas jo med Alfonsom XTTT. in njegovo soprogo plemič iz kraljičine rodbine, ki je težko prenašala strogi ceremonije! Španskega kraljevskega dvora. Drugi zopet trdijo, da se kraljica Viktorija ni strinjala z možitvijo svojih hčera, izmed katerih se hoče infantka Kristina tudi poročiti z rimskim plemičem, toda nižjega rodu, čigar roditelja vdcomte de Dampierre in donna Vittoria Ruspoli živita ločeno. Navzlic temu se je pa vršila svatba infantke Beatrix z velikim sijajem in prisostvovalo ja je okrog 50 kraljevskih visokosti. Med kraljem Alfonsom XTTT. in italijanskim kraljem Vittoriem Ema-nuelom stoječa italijanska kraljica je bila kakor da nadomestil je mladi infant-ki mater. Z nežnim nasmehom jo je vzpodbujala, ko so ji proti Koncu poročnih obredov solze zalile oči. Poročne obrede je opravil po krasnem španskem ceremonijelu kardinal Segura, bivši primas Španije. Svatba najdražestnejše infantke je privabila tudi najlepše princese, saj so ji v prvi vrsti prisostvovale po svoji lepoti znamenite italijanska princesa Marie-Jose, princesa Piemont-ska, hči pokojnega belgijskega kralja Alberta, grofica de Pariš, soproga grofa de Pariš, sina pretendenta na francoski prestol vojvode de Guise, in končno druga hči španskega kralja infa.rrt.ka Kristina. Omembe vreden je pojav, ki bi bil v naših časih nemogoč, če bi se to ne bilo zgodilo baš v Italiji. O španskem kralju se namreč po Rimu pripoveduje, da ima »uročen pogled«, tako da s svojo navzočnostjo zakrivi nesrečo. Moderni Rimljani so prav tako lahkoverni, kalior njihovi pradedje, in v dokaz svoje trditve navajajo mnogo nesrečnih okolnosti, ki jih zabeležijo vedno, kadar se mudi Alfons v Rimu. Zato se mnogi odlični člani rimske družbe iz plemiških, političnih in finančnih krogov niso odzvali vabilu na svatbo, ker so se bali, da bi se med poroko ne udri cerkveni strop ali ne pripetila kaka druga nesreča. rečeno vse kovinasio, je enokrilnih s krilom spodaj in z zaprto kabino. Le-tailo je izredno lahko, ima motor z 200 HP in leti zelo hitro. Ker poskusni poleti še niso končani, še ni točnih podatkov o njegovi hitrosti. Že letos bodo cradili nova letala v seriji. Dve tovarni v Rusiji se pripravljata na izdelovanje elektrona. Rusija ima elek-tronove sirovin največ na svetu v so-likamskih karnalitih in sad k i ns ki h magnezitih. Tutankamon prati radiu Piloti potniških letal angleške zračne proge Kairo—Hartum so 6e pritoževali, da sploh ne morejo sprejemati radio vesti, kadar lete nad Dolino kraljev v Egiptu, kjer je tudi Tutankam-nova grobnica. Pritožbe so se ponavljale in ni čuda, da so ee mnogi spomnili dozdevnega prokletstva, ki naj bi ležalo na groben faraonov in zadelo vsakega, kdor pride z njimi v stik. Pariški strokovnjak Charles Nordman je pa ouozoril na to, da je ua svetu mnogo krajev, kjer ni mogoče sprejemati po radiu vesti. Zelo pogosto so to doline, večkrat tudi rtiči, zalivi, pristanišča itd. Tako na nekaterih točno začr-tatanih krajih v toulonskem pristanišču radio povsem odpove. Tudi na Gronlandiji so prostrane krajine, kjer se ne da niti sprejemati, niti oddajati. Norman opozarja na to, da vpliva na ta mrtva mesta elektromagnetično polje, ki nastane nad elektriziranim peskom. Nordman je delal poskuse v alžirski pustinji, kjer je našel tako močna elektromagnetična polja v ozračju, da so odpovedali vsi njegovi aparati in so bili, kakor da bi bil odstranil z njih vsako izolacijo. In tako je tudi T Dolini kraljev. Lahkoverni ljudje so t'rej zopet ob eno senzacijo. Rodbinska tragedija V slovaški vasici Zarazici se je odigrala v soboto strašna rodbinska tragedija. Rodbina Konsumplikova je živela že več let v popolnem razvratu, .^tari Kozumplik «e le bil po smrti svoje prve žene drugič ožonil z mladim dekletom. To je bil vzrok, da je bil ljubosumen na svoiesra 221erneea sina Antonina, ki ga je po krivem dolžil, da ima ljubavno razmerje z njegovo ženo. Podil ga je od doma, pa tudi ženo je pretepal. Sin pe je večkrat obrnil na župana, pa tudi to ni nomaeralo. ker se župan ni upal nastopiti proti nasilnežu. Polnih šest mesecev ie sin mislil na umor očeta, pa ni imel nikoli dovolj poguma. Zadnje r-a.se se te napetost v Koztim-plikovi rodbini še povečala. Stari je wmU radno aefciro a aeboj, kakor da bi vedel, kaj snuje ein. V petek sta ae oče ki sin hudo sprla. Stari ae ja najprej spri z ženo in ji zagrozil, da jo bo ubil. Prestrašena žena je »bežala od doma, Ko se je sin zavzel sa mačeho, je začel oče se bolj besneti. V soboto zjutraj je rekel stari sinu, naj gre po mačeho. Ker ga sin ni hotel ubogati, mu je stari zagrozil a sekiro. Sin je zbežal na občinski urad in ker se župan zopet ni upal nastopati proti nasilnemu očetu, je sklenil, starega ubiti. Popoldne se je vrnil in našel očeta v postelji s sekiro v roki. Videč sina je stari skočil za njim. Sin je zbežal v krčmo, kjer se je napil ruma in se čez dobro uro vrnil. Oče je spal in sin ga je udaril trikrat s sekiro po glavi. Videč, da je oče mrtev, se je umil, oblekel praznično obleko, odšel po mačeho in ji rekel, da se lahko mirno vrne domov. Potem je odšel k orožnikom Ln jih prosil, naj ga aretirajo, ker je ubil očeta. Pri zaslišanju je opisal razvrat v družini. Orožniki so ga iaročili sodišču. Že 124 let pije vodko Povsem nov recept, po katerem se da premagati starost in smrt, je dal nemški etnografski ekspediciji ruski mužsk Mihail Postno v, živeč v okolici mesta Habarovska. Po zatrjevanju nemške ekspedicije je praznoval Postnov 19. t-m 136. rojstni dan. Nemcem je pravil, da hodi vsako jutro sam brez palice v dober kilometer oddaljeno krčmo, kjer si navdušeno pogreje želodec s kozarčkom vodke in ves dan se imenitno počuti. Mož pravi, da se mora samo vodki zahvaliti za svoje trdno zdravje m izredno dolgo življenje. Vodko je začel piti ruski Metuzalem pred 124 leti v dokaj čudnih razmerah. Takrat je živel pri očetu, nižjem uradniku v Moskvi. V hiši. kjer so stanovali, je izbruhnil ponoči požar in mladi Mihail je moral v mrazu bežati k sorod- Ljubljana, 1. februarja. V soboto je bil prav za prav zadnji dan tekmovanja. Tekmovalno progo za slalom je že v petek popoldne uredil m pripravil tehnični vodja slaloma dr. Kmet. Ležala je na izredno strmem pobočju nad kočami na Lipanjski planini okoli 1600 m visoko. Po izjavi Avstrijca Harrerja bi izdržala vsako primerno z najtežjimi mednarodnimi progami. Bil je prepričan, da se bodo reprezentanti Jugoslavije plasirali na prva mesta in je dajal nekoliko izgledov edino Cehu Vaclaviku. Napeto smo pričakovali dan tekme — saj je slalom edina tekmovalna panoga, ki jo lahko gledalec zasleduje od starta do cilja Vreme nam je prekrižalo račune. Ko so zjutraj odhajali tekmovalci iz doma na start, je snežilo v gostih kosmih. Tako gosto je na-letavalo, da je človek dobil vtis, da padajo iz neba snežne stene. Sneg je kar vidoma naraščal. Prvi je bil na mestu traser dr. Kmet. Izredne oviro je moral premagati, predn oje prišel na Lipanjsko planino. Vsak smučar ve presoditi, kaj se pravi delati smučino v 1 m visok sneg, kjer si se tudi na smučkah udiral do pasu. Na Lipanjski planini je bril izredno močan veter. Vrtinci so vzdigovali kope snega, vmes pa je bilo slišati divje tuljenje viharja, ki se je zaganjal v smreke, da je bilo vsakemu kar tesno pri srcu. O izvedbi tekmovanja ni bi'o govora. Kar na hitro roko so tekmovanje preložili na Koprivnik Neumorni dr. Kmet je moral na novo trasirati progo. Popoldne so tekmovalci romali proti Koprivniku. Snega je bilo že okoli 1.30 m. V petek so prispeli na Pokliuko trije novinarji iz pre-stolice. V navadnih oblekah s polvisokimi čevlji in galošami Slaloma še niso nikdar videli. Vsi so krenili na pot, kajti njihovi listi so morali imeti poročilo. Sprva se jim je udiralo do kolen, nato pa so skoro do pasu izginjali v snegu. Eden si je privihal hlače do kolen. Kar so te žrtve poklica prestale, se ne da popisati. Prava jeremi-jada heroizma. Sprevideli so, da ye njihovo početje brezupno. Vrnili so se proti hotelu. Kislo so se držali, težak napor jim je nagubal lica, v domu pa so jih sprejeli s huronskim smehom. Njih galoše so ostale nekje v snegu. Eden se je s težavo privlekel celo brez enega čevlja, od dolgih hlač je ostala sa mopoiovica. Od kolen navzdol so visele samo cunje. Čeprav do kosti premočeni in na smrt utrujeni, niso izgubili humorja. Eden je pripovedoval svojo zgodbo Toliko krohota v hotelu menda še ni bilo. »Blizu cilja sem že bil,« je pripovedoval, »ravno sem se izmotal iz nežnega objema lepljivega snega, ki mi je do pasu priredil neprostovoljno kopel, ko zagledam, da mi prihaja nasproti zala smučarka. Vse življenje sem bil vljuden, prav posebno proti nežnemu spolu. Dolžnost mi je velevala da se ji umaknem. Z vso prirojeno eleganto sem stopil v stran in že dvigal roko za spoštljiv pozdrav. Toda gorje! Pogrezal sem se v mehki sneg. kakor da bi lezel v močvirsko blato. Ustavil sem se šele, ko sem bil do brade v snegu. Kakor se kavalirju spodobi, sem v tej pozi pozdravil damo. Priznali mi boste, da niti Amerika, ki jc znans po svoji rekor-derski maniji, nima takega kavalirja.« Tako je pripovedoval ubogi poročevalski kolega. Morali bi pa videti pri tem njegovo lice. kjer so se izražale vse prestane muke Zelo je trpel, svet ps se mu je prešerno smejal. Taki so ljudje: eden joče. drugi se pa smeje. Ne mislite, da so se smejali iz hudobije, prav gotovo ne, toda bil je to tragikomičen dogodek, ki ga naše planine čisto gotovo še niso doživele. Se več takih ali podobnih zgodbic bi • lahko povedal, toda ta je najznačilnejša in irlku m n. Tam wo bbh d&fi p< uPin. da bi se pogret ki od tistega časa je ostal is hvaležnosti zvest vodki, ki ga je v oni strasni noči tako prijetno pogrela. V dokaz je pokazal nemškim učenjakom policijsko potrdilo te leta 1812, kjer je rečeno, da je am gradnika carske uprave v Moskvi. Svojemu kronanju ni smela prisostvovati Ko je anglesja kralj Georg 1LL leta 1810. zblaznel, je postal regent njegov najstarejši sin Georg. VValeški princ, bodoči kralj Georg IV., je živel burno življenje in da bi mogel plačati ogromne dolgove, je moral leta 1795. razdreti svojo tajno zakonsko zvezo z gospo Fltz Herbertovo in se oženiti s Karo lino Braunschweig. Toda princ je sovražil svojo ženo in kmalu sta se ločila. Karo lina je potovala po Franciji in Italiji, napotila se je tudi v Jeruzalem in povsod si je pridobivala simpatije s svojo ljubeznivostjo in radodamostjo do revežev. Ko je leta 1820. kralj Georg ECL umrl, se je vrnila Karolina v Anglijo, toda njen mož ji je ponudil 50.000 funtov šterlingov, če bi ostala v tujini. — Ne, — mu je odgovorila, — moj narod me ljubi in potrebuje. In res jo je ljudstvo navdušeno pozdravljalo po londonskih ulicah, na kralja so pa kričali, čim se je pojavil: >Kje je tvoja žena?c Na dan kronanja se je pripeljala Karolina z navadnim vozom pred Westminstersko opatijo. Stopila je z voza bleda, toda trdnih korakov je krenila k vratom opatije. Tam ji je pa gardni Častnik zastavil pot, — Prostor za angleško kraljico! — je za klical eden izmed kraljičinega spremstva. Častnik se je pa globoko priklonil in odgovoril: — Na kraljevo povelje Vaše Veličanstvo ne sme prisostvovati svojemu kronanju. — Kraljica Karolina po tej sramoti ni dolgo živela. Umrla je že čez mesec dni. bodo iz uje čitatelji znali presoditi težaven novinarski poklic, ki je vae prej kakor z rožicami p osu L Nauk: Ne hodi na smučanje brez smučarske opreme! Stehlik o Pokljuki Ljubljana, i. leuruarja. V torkovi številki »Lidovih Novine je zanimiv Članek Leoša Stehlik a, smučarskega trenerja SK. L.jubljaue, o tekmah na Pokljuki in o njegovem delovanju. Stehlik govori najprej o preložitvi tekem na Pokljuko in kako je tam preskrbljeno za tekmovalce. Pravi, da je blizu doma dovolj smuškega »veta, naravnost idealnoga za šolo. Tu so krasna pobočja za slalom ln smuko proti blejski ali bohinjski strani. Velika prednost Pokljuke je stalno solnoe. V pol ure se pride do alpskih terenov na Lipanjsko planino, odtod pa v dobri uri v višine 2000 m. Krasen je razgled na Triglavsko pogorje ln Karavanke, tako da 6e človek nehote ustavi ln občuduje to krasoto. S preložitvijo iz Bleda na Pokljuko je tekmovanje mn-go pridobilo, kajti na Bledu ni tako lepih tehničnih prog. Bdino skakalnica ne more zadovoljiti. Je to skakalnica za trening s skoki do največ 40 m. Naši (češki) tekmovalci so bili radostno presenećeni in so občudovali teren. Stehlik govori za tem o s-tafetnem tekmovanju in posebno pohvali Baeblerja, ki je, čeprav z zvito nogo v gležnju, zaostal za Kadavvm komaj 3 minute ln je bil najboljše plasirani Jugoslovan za kombinacijo. Na 18 km je Jugoslovan Smole j zaostal za Musilom 3 minute. Vidi se, da časovna razlika na bila velika in da so se nam jugoslovanski tekmovalci močno približali Zelo sem zadovoljen s treningom. Gonim svoje varovance v terenu in jih vestno učim V6e podrobnosti tekmovalnih korakov po poraščeni goščavi, po plazu, po jaseh, kotlinah, usposabljam Jih na najostrejše obrate okoli dreves, parobkov ln kamnov. S treninga so prihajali opraskani ln raztrgani. Kmalu so spoznali, kako se je treba obleči In so hodili na trening pametno ln primerno oblečeni. Moral sem se tudi pobrigati za boljšo opremo. Krajše smučke za tek, dolge največ 310 do 218 cm. pod stremenom do 6 cm široke, tedaj ne ozke ln dolge smučI, kakršne smo rabili pred 10 leti. Posebno pozornost sem posvetil tehniki s palicami Danes vsi prav dobro obvladajo smučanje po zaraščenem svetu. Glede alpske kombinacije pravi StehUk. da je Harrer Jugoslovene dobro pripravil ln da Ima Jugoslavija Že celo vrsto specialistov za smuk ln slalom Proga za smuk Je bila prekrasna in zelo strma Hva-labogu nI bilo nobene nezgode, a zato smo pa videli polno drugih salt članek zaključi trgovska zadevica Stehlik zatrjuje, da se mu Je posrečilo proslaviti češke smuč' in maže »Prepričal sem Jugoslovene za časa treninga o Izvrstni kakovosti na&!h izdelkov. Naše 6mučl so zdaj zelo priljubljene In mislim, da bomo v nekaj letih popolnoma izpodrinili norveške češkoslc vaški les za Izdelovanje smuči je zelo 61 slan ne samo pri tekmovalcih, temveč tu di v Industriji. Samo od nas je odvisno, ako bomo znali priliko izrabiti. Že lani sem preskrbel jugoslovenski vojaški reprezentančni vrsti Češke smuči.« Stehlik zaključuje svoje poročilo ln pravi, da bo zdaj še teden dni treniral 10 jugoslovanskih tekmovalcev za FIS, izmed katerih bodo nato izbrali najboljše Pravi, da so nekateri že določeni in sicer pra ček ln He1m za alps-ko kombinacijo. Baeb ler in Dečman za norveško kombinacijo, za tek pa Pmolej. Janša ln Knap Zadeva tasti vseh Jugosl'* vanov so rojahi v sui**"*+ Iz Stične — Nov mizarski moj«tor v StičnL Te dni me je preeeiU v svojo novo h lito v Stični pri kolodvoru mizarski mojster v St. Vidu pri Stični Lgnac Gerdea. NovoOoAle-iiiu obrtniku tekmo mnogo ospena pri aje-govl marljivuetl ia aolldnejn d« ha. — Proračun občine Stična. Občmeka uprava Je v nedeljo na tvoji seji obravnavala proračun xa bodočo upravno dobo. Kadar bo javno razgrnjen, ga bomo tudi mi po svojti dopisniški dolžnosti dali ne samo na »ribniško rej to«, temveč na sito in ga bomo prav dobro presejall ln podvrgli vsestranski kritiki naše občinsko gospodarstvo. Iz Celja — O naših Alpah poleti In pozimi bo predaval v ponedeljek dne 4. L m. ob 10. na Ljudskem vseučilišču ob predvajanju skioptćčnth slik znani fotoa mate r-o met-nik g. Cveto švigelj Iz LJubljane. Predvajal bo tudi smučarski amaterski film »Na snežnih planotah pod Bogatinom«. — Udeležite se tega zanimivega predava* nja! —c Predavanje Jadranske straže wm mladino. Jadranska straža v Celja bo priredila v ponedeljek 4. t m. za podmladek JS predavanje s predvajanjem poučnih filmov Iz pomorskega življenja. Predaval bo tajnik mariborskega oblastnega odbora JS g. Janko Pire. Predvajanja, ki se jih bo udeležila skoro vsa celjska Šolska mladina, bodo od 8. do 13. v ki mi Union a. —c Umrla je v sredo v Za vodni pri Ce lju v starosti 46 let ga. Joslplna Flerino va roj. Kožar^eva, vdova po bivšem pred stojrrfku sreskeisa sodišča r Celju, višjem sodnem svetniTro g. dr. Flerinu. —c Regulacijska dela na Savinji pri tremerskem mostu se bodo kmalu pričela. Gradbeni podjetnik s. inž. Taškovlč rs Skoplja, ki bo Izvršil dela v prvi etapi, že prispel v Celje hi na potu sta že dve trebllnlcd. —c Vprašanje prodaje vojaških objektov še nI rešeno. Vojni minister ni potr d 11 sporazuma, ki Je bil sklenjen v Celju med zastopniki mestne občine ln vojaška uprave glede prodaje vojašnice Kralja Aleksandra ln avgmentacijskega skladi šča, ki sta last mestne občine. Zato se bodo pričela v kratkem v CefJu nova pogajanja. —c GlazlJa oddana v najem za 50 let Mestna občina je podaljšala najemno pogodbo s Sokolskim društvom v Celju ln SK Celjem za uporabo Glazlje od 26 na 50 let. —c Mestni vodovod bodo podaljšali v severni del Dolgega polja. —c Nočno lekarniško službo Ima do vštetega petka 8. t. m. lekarna »Prt kri Su« na Kralja Petra cee ti. —C Organizacija banovinskih zdravnl kov dravske banovine Je hnela v nedeljo dopoldne v Celjskem domu v Celju svoj redni občm z;hoT, na kat erom je btl Izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Hočevarjem iz Domžal. Irmed 11« bane vinskih »dravnfkov v dravski banovini je v organizaciji včlanjenih 77 zdravnikov. —c Uradni dan Zbornic« za TOl za Celje In okolico bo v torek 5. februarja od 8. do 12. dopoklne v posredovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagovs ulica 8, pritličje, levo. —c Smaf&rske tekme eeljske sokolske lupe pri Celjski kofi. V nedeljo 10. februarja bodo pri Celjski koči nad Celjem sokolske župne tekme v amuSkih likih in smuku. —c Znani alpinist H. Brtl iz Monakove ga, ki se je udeležil lanske mednarodne ekspedicije na Himalajo, bo predaval v četrtek 7. februarja v kino dvorani hotela Skoberne o tej ekspediciji in bo tudi pred vajal mno£0 skioptičnih slik. —c 29.177 knjig je lani izposodila Javna mestna knjižnica v Celju in sicer 18.1S4 slovenskih in srbohrvatskih in 10.180 nemških leposlovnih, ter 863 znanstvenih. Leta 1933. je izposodila 28.802 knjigi, med temi 16.673 slovenskih in srbohrvatskih in 108^ znanstvenih. —c Tatovi koles so se pričeli zopet gi bati. V torek okrog 10. dopoldne je neznan storilec ukradel pekovskemu mojstru in industrijcu g. Josipu Kirbišu izpred njego ve pekarue na Ljubljanski cesti 800 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke >Ko>mos«, tov. štev. 5,101.172 y, evid. stev. 2—12.057—3. Trbovlje< ima svoj letni občni zbor na praznik, 2. februarja ob 17. uri v klubskem lokalu. Vabljeni vsi prijatelji in simpati-zerji kluba. _ Smuka na Mrzlici. Na Mrzlici in' Sv. Planini in ostalih okoliških planinah je smuka idealna Zapadlo je prscej snega na staro podlago, zato se za praznik ln nedeljo naši smučarji že pripravljajo za naskok na naše planine. 3koda le, da sneg ni zapadel tudi v dolini, kar bi bilo za prijatelje belega sporta še ugodneje, zlasti pa za naše organizirane smučarje, ki so se pripravljali na tekmo že zadnjo nedeljo, a so jo morali radi neugodnega vremena preložiti na prihodnjo nedeljo Kakor pa kaže, jo bodo morali znova preložiti dokler ne zapade sneg tudi v dolini, ali pa bodo tekmo priredili v višjih legah, morda poskusijo enkrat tekmo na terenu med Mrzlico in Sv Planino in obratno ali pa Še na večjo razdaljo — Upati pa je. da leto9 ni padel zadnji sneg in da bodo prišli tudi naši tekmovalci še na svoj račun, veliko zanimanje. Zadnji poskus- — Včeraj sem odkril zaročenki vso svojo preteklost. 1 — No, ali se je zaroka razdrla? — Kai Be nič ni pomagalo. Cez tri ted^ v~ -"~ ka. r-a-metna Ver****, -ka: »No. Venca. veseH rr»e. da ti orklj'a pr'nes'a bratca.* /erica: »Sai se veselim, toda druge ✓ari *o aile potrebnejSc« Paberki s tekem na Pokljuki Kako so se počutili trije beograjski novinarji v pol- visokih čevljih in galošah Stev. 27 SLOVENSKI NAROD«. dne L februarja 1906 Stran 7 MALI OGLASI V vseh malih oglasiti /elja oeseda 50 para, daven Din 2.— Najmanjši znesek za tnali >glas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačuje k takoj pn naročilu, lahko tudi v znam-k ah — Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba or*ložiti znamko Popustov za male oglase ne priznamo iS KUPIM Beseda 50 par davek 2 Din Najmanjši znesrk 7 Din zALNL ZNAMKE rabljene. Kupi Pirchan bor. Gregorčičeva ulica. Mart- Beseda 50 par, davek 2 Din NajmanjSi znesrk 7 Din SMREKOVEGA 2 A MANJA 2 vagona prodam. — Hribar. Medija-Izlake. ZEPH1R PEC variini aparat in drugo orodje ceno prodam. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 563 ROLETNO OMARO in razno drugo opravo — ceno prodam. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. 551 AVTOBUS prodam. — Dopise pod >Ekonomičen« na upravo >Slov. Naroda«. SUHA BUKOVA DRVA dostavim na dom m3 Din 80.—. Tome. Moravče. Ribja izbira! Ćevapčići, ražnjići in druge specialitete Lepi urejeni lokali! Cene nizke' Gostilna ,DVA RIBARA*4 K KRVNIKOVA 5 Se priporoča M. A. LOZIC Narodna tiskarna LJUBLJANA Šivalni stroji od Din 1600 oaprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs' motorji od Din 5000.- Ceniki franko! naprej — pri Ceniki franko I »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, K&rlovgka c 4. Ne zapravljajte denarja za tuje revije in ne skrajšajte si veselja, ampak takoj naročite najboljšo slovensko družabno revijo Ljubljana, postni predal 114 Celoletna naročnina Din 80,— SLUZBL Beseda 90 par, davek 2 Din Najmanjsi znesek 7 Din NATAKARICO rabim sa takoj. — Gostima Kalin, Glince pri Viču. 561 SLUŽKINJO ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, samostojno, sprejmem. — Kušar, Moste, Sušter-šičeva ulica 4. 584 ZASTOPNIKE za prodajo gasilskih aparatov, iščemo. — Proizvodnja Pastor, Zagreb, Vlaška ulica 68. VINICA RJA sprejme Novak, Zagreb, Maksi-mirska 64. VTNICARJA ki se razume v vinogradu, v sadazrstvu in ravnanju z blagom sprejme Novak, Zagreb, Maksi m irska 64. NtPMMliMNI PEKARNO vzame v najem. — Lach, Zlatar. 50 par. davek 2 Din Najmanjši sneaak 7 Din MLAD LOČEN URADNIK seli -rsnjs s solidno gospodično aH ločenko, staro 24 do 82 let. — Ponudbe s polnim naslovom pod »Solidna« na upravo »Slovenskega Naroda«. MLAD VRTNAR inteligenten, s 10.000 Din gotovine, bi poročil neomadezevano, dobrosrčno resno dekle od 20 do 28 let staro. — Le resne ponudbe na upravo »81. Naroda« pod »Srečna bodočnost 559«. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjsi znesek 7 Din ZAKONSKI PAR brez otrok išče dvosobno stanovanje za 15. februar ne predaleč izven mesta. — Ponudbe z navedbo cene pod »Točen plačnik 534«. MAJHNO STANOVANJE iščem za takoj. — Ponudbe pod sobe in kuhinje v centru mesta »Sigurni plačnik 254« na upravo »Slov. Naroda«. 564 POZOR! Poslužite se ugodnosti! Priporočamo znane gostilne »LJUBLJANSKI DVOR«, Kolodvorska ulica št. 28 in »GAJEV HRAM«, Gajeva ulica it. S, kjer se točijo priznano okusna ln pristna dalmatinska vina: viško opolo. belo ln kuč. — Priznana primorska kuhinja vam nudi razna topla ln mrzla Jedila ter vsako sredo, četrtek ln petek na razne načine pripravljene morske ribe. Se vljudno priporoča MATE ČEPIC HALO! POZOR! V RESTAVRACIJI „Frankopanski dvor44, Šiška se vrši v soboto in nedeljo zabavni večer s plesom. — Okusna kuhinja Pristna vina! Vabi in se priporoča U KM AR. Velika inventarna prodaja' Razne zavese, stori, gardine, prti, garniture, preproge, predposteljniki itd. — po izredno nizkih cenah. SAMO DO 15. FEBRUARJA 1986 A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA, MESTNI TRG EN OSOBNO STANOVANJE pritlično, na dvorišču, tik kolodvora, takoj oddam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 552 SAMSKEMU GOSPODU oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko m zajtrkom po nizki ceni. — Vič št. 148. ob Cesti na Brdo. 535 PRAZNO SOBO na dvorišču, pritlično, takoj oddam. — Vprašati: Kolodvorska ulica št. 35, I. nadstropje. 550 PAZINO Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din FRIZERSKI SALON na peronu glavnega kolodvora se priporoča. — Odprto tudi v nedeljah do 2. ure popoldne. 571 Ia ZIMSKA JABOLKA mosanegar, bobovec, bruner itd. vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg št. 3. 370 KROJNI TEČAJ dnevni in večerni za šivilje in neiivilje. Kroj je najmodernejši in zelo lahkega sistema. Nešl-vilje lahko izdelujejo lastno garderobo. Pričetek pnčetkom februarja. — Specijalna prt-krojevalnlca JOŽICA Kl' ME L I, LJubljana, Gledališka 7. 555 NEMŠČINO In FRANCOŠČINO od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje strokovna učiteljica. — Beethovnova, ulica št. 15, visoko pritličje (v sredi). 538 »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine, tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-šuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. 7 L VL02NICE VSEH BANK nakup, prodaja in zaloga posojil — »Financier«, Zagreb, Ili* ca br. 9. »RESELILI SMO SE: iz Tavčarjeve ulice 3 v PASAŽO NEBOTIČNIKA. — ELEK-TROTON d. z o. z.. Plošče, gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo. Svete najfinejše norveško RIBJE OLJI iz lekarne DR G. PUVOL1JA v Ljubljani — se priporoča Dlc dim m slabotnim osebam 651 AVTO-KLEPARJI! Oddamo kleparska dela za avtomobil Ogledati v gasilskem domu na Brezovici pri Ljubljani. Velikanska zaloga vseh glasbenih Inštrumentov in strun. Klaviiii! Planini! od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, StingI original, k) so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika, t Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7 Kupujte na obroke SLAŠČIČARNA Gosposvetska cesta 2 — nudi razen različnega finega peciva vsak četrtek in nedeljo dobro špehovko. kakor tudi vsak dan sveže prvovrstne krofe po 1 do 2 dinarja; pri večjem odjemu popust. — Se priporoča Novot-ny. 516 POVRŠNIKE »bleke perilo ito.. dobre tn cenene — kupite najbolje pn PUKSKERJU. Ljubljana, Sv. Petra oeatta 14 4/L SVEZE VLOŽEN 8TROCJ1 FIŽOL je zdrav, tečen, poceni, za zimski čas posebnost Samo en poskus zadostuje in ne boste ga mogli pogrešati v vaši kuhinji Kilogram Din S.-. — Sever * vomp., Ljubljana. 117L KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 5/L I* > 0> SPALNICE moderne, iz orehove korenine ter pleskane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovic, Komenskega ulica 34 3/1 3 3 5 O * I« C5 « z .2 mm S « ° 1 £ i* oj B a > « OB mm (6 * s % I a « s s NAROČAJTE MESEČNA NAROČNINA DIH 12.- MALI OGLASI V »SLOVENSKEM NARODU« SO NAJVEČJA. NAJBOLJ ČITANA, NAJCENEJŠA £N NAJUSPEŠNEJŠA POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE. PRODAJE. NAKUP, NEPREMIČNINE. LOKALE, STANOVANJA. PRIPOROČILA KAPITAL ITD., ITD. V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE. KER MORA IMETI NAJBOLJŠI USPEH BESEDA 0.50 PAR; ZUNANJI LAHKO PLAČAJO V UPRAVA »SLOVENSKEGA LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ZNAMKAH: NAROD A" 6 T E V. 5 Frederie Boa tet: Hippolvt Po obedu so se preselili v salon. Bilo je še vedno jasno. Skozi odprta okna je prodiral iz globokega parka vonj večera. Mala gospa Livoveva, vedno poetična, je vzdihrriia, da je ta ura izmed vseh najlepša. Njen mož, dobre volje po izdatnem obedu, ji je od srca pritrdiL Oba sta prispela danes popoldne, povabljena na štirinajst dni. Njuna gostitelja, Vervagejeva, stara, ljubezniva zakonca, sta se zadovoljno spogledala. Bila sta vesela, da imata gosta, bila sta srečna zlasti zato, ker sta imela zopet dema svojo hčerko Simono. Tisti hip je mlada žena nalivala kavo. Njen mož Pavel, krepak dečko z dolgimi brki, je sedel udobno zleknjen v naslanjaču in kadil. Tn je bila tudi gospodična Hono-re suha in siromašna sestrična, ki so jo nabili iz sočutja. Zavladalo ie splošno pomirjenje. Zunaj so se zaslišali koraki. — Hippolvt se vrača, — je dejal Ver-vage. — Odnesel je bil svoj kovčeg k vozniku. Dovolil sem mu. da lahko tu še prenoči... — Kaj ste mu odpovedali? — je vprašal Livoy. — Da, pred dobrim tednom. Naveličal sem se bil plačevati mu kot dobremu slugi, ki se spozna na svoje delo; to ie nesposoben tepec. Dame so pritrdile in začele pripovedovati svoje izkušnje s služinčadjo. Vrata so se odprla in vstopil je mladenič visoke Dostave. — No. Hippolvt. kai pa hočete tu? Vervage je ostrmel. Hippolvt je po- kleiirSL Y«i m wt — Oprostite mi, — je zastokal Hippolvt — Oprostite mi, gospod, gospa in vsi. Moram povedati to, sicer me bo zadušilo. Službo ste mi odpovedali po krivici, vendar bi pa tega ne bil smel storiti ... Obžalujem to, moram vam povedati, kaj sem storil. Danes se bo zgodilo. Pridejo. V glavi se mi bo zmešalo! Ves iz sebe je sklepal roke. Prestrašene ženske so se umikale. — Kaj pa je? Kaj se je zgodilo? Povej! — je zakričal Vervage. — Da, jaz sem storil to! Obžalujem. Verjemite mi! Nocoj se bo zgodilo. Razbojniki! Zločinci! Iz Pariza prihajajo. To so isti, ki so vlomili v aprilu pri Ber-mierovih. Vedno imajo vse že vnaprej dobro pripravljeno. Eden izmed njih, tisti šepasti, je že od prejšnjega tedna v mestu. Dal mi je za pijačo in govoril je z menoj . . . Potem mi je zagrozil in zbal sem se. Bil sem pa tudi jezen, da mi je bila no k Ivici odpovedana služba. In tako sem se udal. Privolil sem ... Vse sem mu povedal, o porušenem zidu zadaj v parku in o srebru, ki je spravljeno spodaj v jedilnici... In ključ, ki sem ga izgubil, imajo oni. Dejal sem jim sicer, da so tu gostje, toda odgovorili so: — Kaj zato, teh se ne bojimo. Hiša stoji na samem, daleč od mesta, z njimi opravimo hitro ... S seboj imajo mašite in avto, da bodo lahko odpeljali plen. Obljubili so mi delež, pa ga nočem. Obžalujem, kar sem storil. Tega bi ne bil smel storiti... Obmolknil je ves zasopel. Zelen od jeze je Vervaee dvignil pest. — Lopov! Zet ga je zadržal. Tudi on je bil zelo bied. mo ... odvrniti pretečo nevarnost. — Obvestite o tem orožnike, — je svetovala gospa Vervagejeva, drhteč od strahu. — Da, to bo še najboljše, odpeljite se takoj z avtomobilom v mesto, — je pritrdil Livoy. — Avto je v popravilu, — je dejal Vervage ves iz sebe. — Ne, nekdo mora peš v mesto. Obmolknil je in se ozrl na zeta. — Morda bi šel ti, Pavle... saj ni tako daleč... Za dobrega pešca, kakor si ti, za lovca ... — Lovec ... nisem boljši od vas... Nekajkrat ustrelim ob otvoritvi lova, to je vse. In pravite: saj ni daleč... Štiri kilometre skozi goni, v katerem so razbojniki ... Sicer imam pa ranjeno nogo. šepam... Vervage se je obrnil k Livovu, ki je pa imel opraviti s svojo omedlevajoč o ženo. — V stani! Govori! — je zapovedal Vervage Hippolvtu. — Koliko jih je, teh razbojnikov? — Osem ali devet, — je zastokal Hippolvt. — Rekli so mi, da pridejo pol ure po polnoči in da na j jih počakam... Ubiti bi me, če bi zvedeli, da sem jih izdal ... — A mi smo tu samo trije moški. — je zastokal obupani Vervage. — Tem več razlogov za to. da ne sme nihče oditi, — je dejal Pavel. — Organizirati moramo obrambo. Trije možje so se začeli posvetovati. Sklepi so bili storjeni in takoj izvršeni. Skrbno so zaprli okna in zabarikadirali vrata. V prvo nadstropje v največjo sobo so znosili srebro in druge dragocenosti. Bartorf* muUrljsns k stolov m divanov, je zaprla stopnišče. Ko je bilo to delo opravljeno, so se zbrali vsi s kuharico, sobarico in objokanim, skrušenim Hippolvt om vred v veliki zgornji sobi. Oboroženi so bili z vsem orožjem, kar so ga našli doma: Vervagejeva lovska puška revolver, ki je streljal, in drugi, ki je bil pokvarjen, dvoje bur-kelj, kuhinjski nož in biljardne krogle. S puško v roki je Vervage neprestano opazoval Hippolvta. Njegov zet, oborožen z revolverjem (dobrim), je stražu temni park. Livoy, ki se je moral zadovoljiti z burkljami, je na tihem ogorčeno ponavljal, da ne gre vabiti ljudi, če jim preti taka nevarnost. Ženske so bile vse iz sebe. — Zdaj zdaj se mora zgoditi, kakor mi je dejal škilasti razbojnik, — je za-šepetal Hippolvt z drhtečim glasom. — Kaj ne slišite, da se v parku nekaj premika ? — Da, — je pritrdil Pavel s stisnjenim grlom, — to je nekje pri kurniku. — Naj vzemo v kurniku kar hočejo, — je zašepetal Vervage. čigar obraz je tvoril bledo liso v sobnem mraku. Če je sploh kaj šumelo v parku, je zdaj prenehalo. Simona je dobila potem hud živčni napad. Njena mati, gospa Livoveva, in sobarica sta ji stregli. Ura je odbila eno . . . dve ... — Kdaj 3e bo zdanilo .. . bože moj, kdaj se bo zdanilo? — je tarnala mala gospa Livovjeva. — Zebe me. — ie pripomnila. — Mene tudi, — je dejal Livoy. In *kozi zobe: Krasen večer! Vse je hudo zeblo. Po temi so poiskali odeje na posteljah, da bi se zavih. Za Hippolvta se ni nihče zmenil, on je tniiK> mml v Slednjič je napočila jutranja zarja in solnce je vzšJo. Po obrazih, bledih od utrujenosti in strahu, so razlili solnčni žarki neizmerno blagodejno olajšanje. Dan! Vervage je vzravnal svoj otrpli hrbet. — Skuhajte čokolado! — je naročil. — Pavle, z menoj pojdeš v park pogledat, kaj se je zgodilo. Livoy, vi ostanete pri damah. Ta falot Hippolvt pojde z nama. Morali so podreti barikado, če so hoteli priti iz hiše. Vervage in njegov zet sta bila oborožena in s Hippolvtom sta pregledovala park. Zdelo se je, da se nt tam nič zgodilo. Kurniki so bili nedotaknjeni. — No, mrcina, kje eo tvoji razbojniki ? — je vprašal ogorčeni Vervage Hippolvta. Hippolvt se je zavihtel na zid. — Saj jih sploh ni bilo, — je odgovoril. — Bila je šala zato. ker ste mi odpovedali službo. Preskoči! je zid in zbežal. Vervage se je kar tresel od jeze. Pograbil je puško. — Lopov! Falot!... Jaz mu že... — Nikar, nikar, — je zajecljal njegov zet in ga prijel za roko. Spogledala sta se. Oba sta se tresla od jeze. — Pojdiva. vrniva se, — je dejal Pavel končno. In poskusil je zasmejati se. — Veste kaj. draga tast. damam tega ne bova povedala. Vervage je stopal molče. Skomignil je z rameni, se tudi zasmejal in dejal zaničftjrfo: Pn vendar ta tepec ne misli, * j* mm J Strm H »8LOVVN8KI HAKODc. Frank tleller: 32 Sibirski brzovlaL ROMAN Sorodnika sta zapustila krčmo. Jakobu Lsookemu je bilo tega že dovolj. Spodnja ustnica se mu je tresla. Malo je manjkalo, da se od jeze ni zjokal. V kakšno podjetje je bil izvabi jen? S kakšnimi ljudmi je imel opraviti? Z ljudmi, ki so trdili, da vedo, kje je skrit milijon v zlatu, ki so vodili svojega zaupnega družabnika k hiši, prazni že od leta 1914 in ki med tem razmetavajo družabnikov denar. S tAfrirni ljudmi Jakob Isocki ni hotel imeti več opravka. In vedel je, da če bi policiji namignil, kaj nameravajo, hi bilo to etično prav in vse hvale vredno. Gerdt Lyman je prijel svojega sozarotnika za ramo in ga stresel, da so mu kar zobje zaAklepetalL Oči Gerdta Ly-marja so žarele toda ne od jeze, temveč od zmagoslavja. — Boš držal jezik za zobmi, capin? Kaj ne razumeš, da je to prava hiša? Kaj ne razumeš, da ga je imela rodbina zaprtega, da se izogne škandalu? Zato ga od leta 1914 nihče ni videl. Pred štirimi dnevi je zapustil hišo. Boš videl, da je storil Goldschmidt isto proti svoji voijL Zaradi malomarnosti so ga postavili pod kap. Hiša je prazna. Če je blaznež skril tam kaj denarja, ga je treba samo odnesti. Ali hočeš pri tem sodelovati ali ne? Jakob Isocki je komaj zadrževal krik gneva. Spomin na sukneno vrečico se je vrnil z mnogotero lepoto. Kakor v sanjah je videl petsto sestrskih vrečic lepo v vrsti, videl je drznega pijanca, pripravljenega ob vse, samega sebe pa, kako pretresa in šteje zlatnike. — Seveda bom sodeloval! — je vzkliknil. — Lisjak si, — je dejal Gerdt Ly-man, — pravi zvitorepec. Ce pa misliš, da me boš pretental, 6e temeljito motiš. Ti sd mali mozak, jaz sem veliki mozek. Naprej! Tako veleva najina usoda! Preskrbeti si morava vitrin, toda najprej si morava biti na jasnem, da je Gold-schrnidt res odipuščen. Pozvoni še enkrat in vprašaj, če stanuje v tej hiši Jakob Isocki. Jakob Isocki je ubogal. Ozrl se je okrog, toda ulica je bila prazna in na drugem bregu zelenega kanala je bilo tovarn ško pročelje brez oken. Pa tudi zdaj se ni nihče od"zrval na plaho zvo-nenje Jakoba Isockega. Že se je hotel hitro vrniti h Gerdtu Lymanu, ko se je nekaj zgodilo. Ne da bi mislil na to, je pritisnil na kljuko, kakor stoji človek, če zaman zvoni pri dragem prijatelju. Nepopisno je bilo njegovo začudenje, ko so se vrata odprla. Mar je bil pustil odpuščeni sluga hišo nezaklenjeno? Ves iz sebe je poki-mal Gerdtu Lvmanu, naj stopi bliže. Gerdt Lyman se je približal. Jakob Isocki mu je jeclja je pokazal na odprta vrata, — Kaj ? po — po — po — kako morejo biti odprta? Gerdt Lyman se je presenečeno ozi- j ral na odprta vrata. Ta tajna mu ni šla I v glavo. Naenkrat se je pa odločil. Sest čašic grenkega je olajšalo to odločitev. Vstopil je skozi odprta vrata, kmalu za njim pa tudi Jakob Isocki. — Sva, sva poštenjaka, — je zamr-mral. Vrata so bila odprta. Da, odprta so bila. Stala sta v zaprašeni predsobi z vrati tik pred seboj. V kotu je bil telefon Toda edino, kar je obrnilo nase njuno pozornost, so bila vrata pred njima. Podobna riso bila ničemur na svetu, razen vratom železne blagajne v banki. Začudeno sta se ozirala okrog. Nihče se ni pojaviL Prisluhnila sta, toda nobenega glasu ni bilo slišati- Jal:ob Isocki je zaprl za seboj vezna vrata. — Lahko bi kdo vstopil, — je zamr-mral z drhtečim glasom. Poštenjaka sva. Vrata so bila odprta Gerdt Lyman mu je namignil, naj molči. Po prstih, Čeprav je kazalo, da je hiša prazna, se je plazil k težkim vratom. Jakob Isocki mu je sledil liki senca. Gerdt Lyman je pritisnil na kljuko težkih vrat. Seveda so bila vrata zaklenjena, toda ... Niso bila zaklenjena. Ko je pritisnil na kljuko, so se počasi premaknila na svojih tečajih, Ves iz sebe jih je Gerdt Lyman odprt Kaj bo zagledal? Zaklade Golkon-de, razložene po policah? Zlato, lesketajoče se v črnin suknenih vrečicah? — Poštenjaka sva, — je mrmral Jakob Isocki in šklepetal z zobmi. Vrata — oboja vrata so bila odprta. Prisegam! Vstopila sta, Gerdt Lyman je napravil dva koraka, Jakob Isocki pa pol koraka, zagledala pa nista niti bogastva Golkonde. niti zlata v vrečicah. Zagledala sta samo okroglo telo. ki je zastiralo ves drug razgled, ogromno oblo, pobarvano v rdečih barvah, na železnem podstavku, stoječem v ostrem kotu na i svojo os, telo, kakršnega še svoj živ dan 1 nista videla in ki nista vedela, kaj pomeni, pa tudi časa nista imela za razmišljanje. Naenkrat se je namreč spustilo nekaj doh s stene, toda ne s stene, temveč s strmo nagnjene železne lestve, pritrjene na steni. Bil je kosmat, gorili podoben orjak srdito žarečih oči. Gerdt Lyman se je obrnil, toda samo da bi videl, kako so se težka vrata od zunaj zaprla. Ključa od notranje strani nista imela. Ves iz sebe se je oziral na vrata, toda ključa tam ni bilo, bila je samo luknjica v ključavnici Slišal je nejasen zvok peta, ki so v smrtnem strahu hitele po tleh predsobe, peta svojega sozarotnika Jakoba Isockega. Ni pa imel časa prokleti roko, ki je bila zaloputnila vrata. Tudi ni imel časa, da bi spravil iz sebe krik, ki se mu je hotel izviti iz prsi, prodno bi planil orjak nanj. Orjak je kar sika! od jeze. Kosmato pest je vihtel po zraku in zlate iskre so mu pršile pred očmi, ki so hotele videti pravo zlato. Veliki mozek se je pogrez-nil v nezavest, ki je bila dvojno bolestna, ker se je ni udeležil mali mozek. Ko je Gerdt Lyman »opet odpri oči, je bilo mračno. V glavi mu je razbijalo kakor kovačevo kladivo. Kosmato bitje je stalo sklonjeno nad njfen in mu zrlo nepremično v oči. Vse okrog njega se je sukalo. Napel je zadnje sile m zastokal: — Milost, ne umorite me! Kosmato bitje je vprašalo nepričakovano: — Ste tujec? — Da, sem Šved, zdravnik sem — psihopat — vrata so bila odprta. — psihopat? VeseH me, da sem naletel na kolego. Jaz sem profesor Oskar FreudenthaL 11. poglavie Trgovec iz Gdanska Tvrdka Brandstedter je bila sta 144 let, ko se je Siegfried Brandstedter vkrcal brez priporočilnega pisma na eno izmed tovornih ladij tvrdke v gdanskem pristanišču, namenjen v London, Mill-wall Docks. Kaj je čakalo Siegfrieda Brandstedterja za vrati Milwall Docksa je bilo tvrdki neznano in vseeno. Tvrdka Brandstedter namreč ni izvažala na ta način svojih najdražjih aktiv. Siegfried Brandstedter. ki mu je bilo takrat 17 let, je bil debel in zavaljen, svojemu očetu in tvrdki, ki sta bila istovetna, je delal po zatrjevanju obeh hude preglavice. Pristopajte h „Vodnihovi družbi" V prodalo dajemo ogromne količine belega blaga« Jamčimo za brezhibno kakovost« Blago, ki ne izpolnjuje upravičenih želj strank, zamenjamo na svoje stroške ali vrnemo denar. Komur je do cenene nabave brezhibnega blaga, naj naroči Je danes potrebno blago iz naslednjega pregleda: ST/36 namizni prt, bet karo-vzorec, dobro tkivo, velikost 140x140 cm Din 37.— IJ/37 brisače, bele, karo-vzo-rec, velikost 60 x 60 cm. komad Din 6-50 DU/38 desertni p rtiči, brez res, z borduro, močna vrsta, kom. Din S— G/39 damastna garnitura, bela, z borduro, za kavo. s 8 p rtiči Din 85.— DO 40 bela damast. garnitura, z 6 velikimi p rtiči, močna vrsta Din 98-— PD/41 Po lian ena bela desertna garnitura, z borduro, z 6 p rtiči Din 95-- K/42 krpe za posode, karirano, komad Din 4-— K'4 3 krpe za posode, karirane, boljša vrsta, kom. Din. 6.— K/44 krpe za brisanje prahu iz flanele, kom. Din 3— DO/45 bela desertna garnitura, po lian eni damast. s 6 pr-tiči Din 88— S/46 beli dama-stni namizni prt v raznih vzorcih, dobre kakovosti, velikost 140x140 kom. Din 48.— S/47 nam iz. prt damastni v rdeči barvi, zelo lepa vrsta, za gospodinjstvo, vel. 130 x 130 cm, komad Din 52-- S/48 namiz. prt, razno barv., moderen nov vzorec 120 x120 cm. komad Din 53-- DO/49 Dela a-žur - damastna garnitura, zelo dobra vrsta, vel. 140 x 140 cm z 6 prtičt, vel. 55X55 cm. Din 285.— S/49 namiz. prt, po metru, zelo dobra vrsta, bel karo - vzorec, širina 100 cm, meter Din 23-— S,50 namiz. prt, po metru, bel karo-vzorec, dobra vrsta, sir. 140 cm, meter Din 32.— S/51 bridge namizni prt, bel, z borduro. 82 X 82 cm, komad Din S/52 pisan namizni prt, za domačo uporabo, vel. 120 x 120 cm, komad Din SO— DG/53 garnitura za kavo. za 6 oseb. z borduro. komad Din 88— DG/54 garnitura damast za kavo. v eni barvi, z aZurjem ali brez. z 6 p rt i čl. Din 115.-prima vrsta Din 140.— «1 «w*«rV / •i • —.—\ r*y - ■ SIH^fel DO/55 garnitura, belo karirano tkivo, z 6 večjimi p rtiči, Din 78— U/56 p rtiči iz bel. damasta. v raznih vzorcih, vel. 60 x 60 cm, kom- Din 9-— K 1 kupon 10 m dobrega Sifona pripravnega za vsako uporabo, sir. 80 cm Din 90-- K 2 kupon 10 m zelo dobrega sifona za perilo in blazine sir. 80 cm Din 120-— K 3 kupon 10 m prvovrstnega Sifona za perilo širine 80 cm Din 150— K 4 kupon 4 m dobrega bombazastega tkiva za 2 rjuhi, sir. 146 cm Din 60— K 5 kupon 4 m zelo dobrega bombažnega tkiva za 2 nuni, širina 148 cm Din 68-— Blago razpošiljamo po povzetju. Za potiljke iz tega pregleda v vrednosti od Din 250.— naprej plačamo poštnino mi, pošljemo torej franko. Za cene, kakovost in količine se obvezujemo samo, dokler traja zaloga, za čas »Belega tedna". Blago prodajamo na lastni riziko, stranke so torej sigurne, da za svoj dober denar dobe dobro blago. Zagceb Največja trgovska tal odpremna tvrdUa v Jugoslaviji ' ^ , ,7- tn tnaaratni del usta Oton Chnatnt. — Val v Ljubljani. lre*«to Josip ZvnanS«. — Za »Narodno tiskarno* Fran Jezer+ek. — Za upravo m inaerauu uei 31^235