Posamezi
Naročnine li:
40 din., četrt le Irren Jugoslavije: v^e reti ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
«S*

--

. 55. ètey.
Maribor, cine	id a, ja.
Poštama plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
Ibernili XVI.
Velesrbski režim in niegovi hlapci.
Sramotni pobeg slovenskih demokratov v krog velesrbskih centralistov, ki si je dal naslov nacionalnega bloka, je demokratski stranki v Sloveniji popolnoma izpodkopal tla pod nogami. Demokratski voditelji pošiljajo dan za dnevom svoje dobro plačane agitatorje in govornike po raznih .krajih širom Slovenije, toda nikjer jih noče nikdo-poslušati. Žerjav, Kramer in Lipol-d bosta kmalu primorana, da si .poišče ta pristašev ne sicer na luni, ker tam ni živečih bitij, morda pa na Martu, kjer se bo baje našlo nekaj, kar bi bilo človeškim bitjem podobnega.
Človek, in naj si bo še tako- zanikan liberalec, ne more razumeti, kako se more med Slovenci najti stranka, ki je interese Slovenije in njenih prebivalcev popolnoma izdala in za sebične strankarske namene prodala vladajočemu centralizmu. Kaj pomeni centralizem za naš narod, je vsakomur jasno, ki se prišteva slovenskemu narodu, naj si bo kmet, delavec, obrtnik, trgovec in uradnik. Dolžnosti in bremena brez pravic: to je kratka opredelba centralizma.
Odpor proti taki ureditvi države, ki tpod krinko unitarizma, državne in narodne edinosti ustvarja in zadržuje nadvlado srbskega naroda nad hrvatskim in slovenskim narodom, raste vedno bolj in bolj ter je tudi v Srbiji pri ljudeh, ki jim opojnost zmage ni popolnoma zmešala možganov, našel razumevanje in izdatno podporo. Le Pasic s svojo korumpirano kompanijo hoče centralizem rešiti in obdržati za vsako ceno, ker dobro- ve, da bi samouprava naroda in avtonomije pokrajin ljudstvo rešila vampirja korupcije, ki mu pije in sesa krv iz njegovih gospodarskih ždi.
Pašič smatra, da ima samo on privilegij, da vlada in upravlja državo po svojih balkanskih metodah. Na vlado pripušča kvečjemu še take elemente, kakor so Pribičevič in njegova hrvatsko-slove-nska demokratska družba, kateri velesrbskemu maliku zažigajo darove, ker cd teh darov velik del odpada v njihovo korist. ,
Vse slabe instinkte političnega velesrfostva, katero se ne plaši nobenega sredstva v dosego svojih ciljev, je izdal Pašič v svojem govoru v Bjelini dne 20. aprila, kjer je med drugim grozil s krvjo tistim, ki bi hoteli spremeniti ustroj države, kakor je» sedaj. Grozil je tudi vladarju, kojemu je izrazil svojo zahtevo, naj se skupščina razpusti. Končal je z grožnjo: »Radikalna stranka ne bo odstopila od svojih ciljev obrambe in vzdrževanja te in take države in upamo, da bo zmožna, prisiliti k pokorščini one, ki hočejo delati sedaj proti narodovi volji.« Patrijarh korupcije v naši državi se hkrati javlja v ulogS tirana, ki žuga z nasiljem in s krvjo tistim ,ki hočejo zakonitim potom spremeniti sistem ureditve In uprave v naši državi.
Ali je to politika kulturnega naroda? Ali je to politika, ki bi jo mogel odobravati le eden Slovenec ali Hrvat, ki si je v svesti svoje narodnosti in ni postal popolen ■sluga velesrbskega režima?
' In baš ta žig velesrbstva je, proti kojemu ugovarjata »slovenski« demokratski glasili »Slovenski Narod« in »Jutro« v svojih »brojih« dne 30. aprila.
»Slovenski Narod« brani vidovdansko ustavo, češ, da je popolnoma čista, nepristranska, enakopravna in pravična ter da postavlja temelje resnične Jugoslavije, v kateri se lahko po mili volji gospodarsko, kulturno, politično in socialno izživi vsak državljan, vsaka skupina in vera, vsaka pokrajina. Vsaj na papirju. Vidovdanska ustava gotovo ni velesrbska.
S to sodbo »Slovenskega Nareda« je treba vsporecliti sodbo rajnega duševnega voditelja srbske radikalne stran ke Stojana Protiča, ki je vidovdansko ustavo odklonil iz razloga, ker je protivna pravičnim interesom in zahtevam Slovencev in Hrvatov, nad katerimi ustanavlja nadvlado Beograda. Tako je sodil Stojan Protič, lei je bil Srb, pa ne politični velesrb, drugače pa sodi »Slovenski (!) Narod«, ki je hlapec velesrbskega režima. »Slovenski Narod« priznava — čudno, da je iz njegovih suženjskih ust zdrknilo to priznanje —, da obstoja danes v Jugoslaviji neka hegemonija srbskega plemena. Kdo je tega kriv? Politična abstinenca hrvatskih poslancev in politikov. »Velesrbstvo v naši državi je istovetno z abstinenco prečanskih opozicijo-nalcev, perneni prostovoljno brezdelnost prečanske inteligence, vladanje demagogov, prepuščanje političnega te-xena srbskim državnikom.«
Ta »Narodova« argumentacija ne odgovarja istinitim dejstvom. Pašič je hotel takšno ureditev države, kakoršna je sedaj in kakoršno on hoče braniti s krvjo. V to svrha je pogazil ženevsko pogodbo, sklenjeno novembra 1918, podpisano od njega in drugih zastopnikov srbskih strank. V to svrho ponavlja neumno trditev, češ, da sentžermen-ska pogodba, ki se tiče Avstrije in njenega mednarodnega obstanka, določa za našo“ državo centralistično ureditev, kojo ima sedaj. Take neumnosti govori Pašič, ki noče drugačne države, nego je sedanja. Ako »Slovenski Nar.« zvrača vsa krivdo na politično abstinenco prečanskih opo-ziCijonalcev, tudi izkrivlja dejstva, ker slovenski narod dosedaj še ni prakticiral taktike politične abstinence. Isto tudi velja o bosansko-hercegovskib muslimanih. In kaj pa
smo videli, ko so Hrvatje prišli v narodno skupščino v Beograd, da bi aktivno posegli v politiko? Pašič jim je zatvori! vrata narodne skupščine pred nosom, da bi rešil svoj. koruptni velesrbski režim.
»Jutro« kajpada po znanih manirah politične žerjav-ščine protivnišlvo prod velesrbskemu režimu istoveti s protivništvom preti srbskemu narodu. Ker nima nobenih realnih dokazov, ponavlja svoje stare laži iz leta 1914 in denuncira ljubljanskega škofa, o katerem je tudi »Jutru« znanu, koliko je moral v nekdanji državi trpeti radi svojega rodoljubnega mišljenja. »Jutro« bi mogla pogledati v predale svojega liberalnega tovariša »Slovenskega Naroda« in se uveriti, da to naprednjaško glasilo ni v bistvu pisalo drugače, nego drugi slovenski listi, kar se sploh drugače ni smelo pisati. In kako je za časa vojne pjsal Pribičevičev »Srbobran«?! »Jutro« naj nadaljuje proglasi za protivnika Srbov nekdanjega ministra notranjih zadev dr. Srskiča, ki je sedaj po političnem mišljenju Velesrb, po umoru nekdanjega avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda pa je na mestu atentata v družbi z drugimi oficirji slovesno potegnil sabljo, češ, da bo umor maščeval na srbskih morilcih!
Gospodje slovenski demokratje so v velikih škripcih in zato psujejo, lažejo in denuncirajo. Pa jim ne bodo pomagale vse laži in denuncijacije skupaj! Naš narod nima nobenega sovraštva proti srbskemu narodu, narodu kmetov in delavcev. Naš narod se protivi 'oni pokvarjeni in velesrbski režim, da plačka državo in v njej hrvatsko, slo-sebični srbski inteligenci, ki je v naši državi inavgurirala vensko in tudi srbsko ljudstvo. Proti pokvarjeni srbski inteligenci, proti koruptivnemu velesrbskemu režimu in proti njegovim slovenskim hlapcem velja naša borba. In to borbo bomo vodili naprej, dokler ti hlapci ne izginejo iz političnih vrst našega naroda.
a% lii«v »	$ v *
Politični položaj.
Nadaljevanje Krize. Jutranja skupščinska seja bo samo formalna. Prebrala se bo ostavka vlade in poleni se delo v skupščini zopet odio:i za nedoločen čas.
Avdijence. Y sredo popoldne je bil sprejet od kralja podpredsednik narodne skupščine Bakič. Takoj po njegovi' avdijenci so radikali raznesli vest, da bo sprejet tudi Pašič, kar se pa ni zgodilo.
Neodvisni radikali proti bloku korupcije. Neodvisni radikali so imeli ožji sestanek svojih zaupnikov, na katerem so sklenili, da bodo podpirali politiko bloka, da bodo pri volitvah nastopili samostojno, da se bodo borili proti radikalom in da bodo v prihodnjih dneh pričeli izdajati svoj list, ki se bo imenoval »Radikal«,
Interpelacije. Demokrat Magovčevič je vložil interpelacijo glede ministrske korupcije pri izplačilu plač po novem zakonu. Gela opozicija pa bo vložila interpelacijo radi nasilja v Novem Vrbasu povodom nemškega kongresa.
Vlada proti Radiču. Odkar so bili nekateri hrvatski poslanci na Dunaju pri Radiču, se mnogo piše po listih, da je skušala beograjska vlada avstrijsko pripraviti do tega, da Radiča izžene, iz Avstrije. Naša vlada je po teh poročilih predočila avstrijskemu poslaniku v Beogradu, da hoče Radič na Dunaju sklicati kongres narodnih manjšin in da bi se radi take politike, ki rii samo nasprotna Jugoslaviji, ampak vsem nasledstvenim državam, moral Radič izgnati iz Avstrije. Trdi se,rida je avstrijska vlada beograjsko intervencijo sporočila Radiču ter mu svetovala, naj odpotuje. Nato je Radič izjavil, da ne vodi nobene neprijateljske politike proti jugoslovanski državi in da je njegova politična borba naperjena samo proti Paši-čevi vladi. On tudi ni privatna oseba, ampak vodja velike stranke, ki skupno z drugimi strankami predstavlja ve-■ cino beograjskega parlamenta. On hoče sicer zrušiti vlado Pašiča in Pribičeviča, a naglasa ponovno, da pri tem ne misli na kako revolucijo. Nasvet avstrijske vlade sprejema na znanje, ne more se ga pa poslužiti., ker je od svojih političnih prijateljev naprošen, naj ostane v njihovi bližini, da se/lahko posvetujejo. Za slučaj izgona izjavlja, da se umakne samo sili.
Jugoslavija priznava grško republiko. Dne 29. aprila je naša vlada'obvestila grškega poslanika v Beogradu g. Mavrudisa; da priznava republikanski režim v Grčiji.'V istem smislu je vlada dala instrukcije našemu poslaniku v Atenah g. Markoviču.
Jugoslavija in reparacije. Predloge komisije strokovnjakov je poslala zavezniška reparacijska komisija tudi naši vladi/ Vlada je odgovorila, da je zadovoljna z delom strokovnjaškega odbora, obenem pa je opozorila reparacijsko komisijo, da ni Jugoslavija zastopana v nobenem predlaganih odporov. Ker. znašajo jugoslovanske zahteve pri nemških reparacijah 5 procentov, bi bilo vsekakor umestno, da se vsaj v en odbor sprejme delegata naše države.
Ali sem že obnovil naročnino?
Pašičeve grožnje.
Pašič je šel na agitacijo in sicer je osrečil Bosno, o kateri pravi njegova družba, da ni samo srbska, ampak srbijanska. Radikalski shod v Bjelini si Pašič ni dal pripraviti kakor načelnik stranke, ampak kakor kak vladar in »Visoki gost«, kakor je stalo v proglasu, s katerimi so radikali shod napovedali. Bosna je pri volitvah pokazala, da ni srbska ali celo srbijanska, a to radikale ni motilo, peljati tja svojega prvaka Pašiča. To so storili radi tega, ker so otvorili začetek velikega nasilja in splošne posurovelosti v političnem življenju in ker so v Bosni prikladna tla za teror.
Mi vsi že dobro vemo, kako se danes vršijo priprave za shode, ki jih sklicujejo vladinovci po južnih krà-jih in posebej si še lahko mislimo, kako so Pašiča pripravljali pot: Nasilna agitacija, bi pri nas seveda malQ zalegla, s tem pa še ni rečeno, da pri nas v splošnem ne bi bilo znano, da lako nasilje sploh obstoja v državi SHS. Ko se je pred dobrini letom govorilo o agitacijski poti Pašiča po Sloveniji, so ravno naši policajdemokrati najbolj vpili, da se ne bo obnesla kaka nasilna agitacija, danes pa ravno ti ljudje na dolgo in široko poročajo, kako »navdušeno« je bil Pašič sprejet v Bosni. Seveda, policajdemokrati so poprej v opoziciji videli nasilje, danes pa nočejo videti, kdo je Pašiču postavljal špalirje in kdo je vodil celo deco, »da mu poljublja roko in ga vidi?« —
• Pašičev nastop v Bjelini vzbuja razočaranje in pomilovanje in sicer prvo, ker ni njegov govor vseboval niti ene nove misli, drugo pa, ker je izraz popolne duševne onemoglosti in servilnosti. Kakor po navadi, je po svoje razlagal saint-germainško mirovno pogodbo, ople tel to z zmedenim govorjenjem o Dušanovem carstvu in o žrtvah Srbije ter končno zagrozil, da se bo branila centralistična ureditev države s silo in krvjo. Po besedilu režimskih beograjskih listov je bilo njegovo pričanje glede ustave in groženj sledeče:
Ne bom govoril, kaj vse se je delalo, da se napravi vidovdanska ustava. Ko je bila ustvarjena, so nam nekateri naši bratje izrazili željo, da se ustava spremeni. Pa kako? Nočejo nam povedati. Mi njih želj nismo sprejeli in ne daj Bog, da hi se to sprejelo, kajti la država je ustvarjena s prevelikimi žrtvami. Ko so oni to videli, so ustvarili blok v dosego svojega cilja. Mi jim lega ne smemo dovoliti, ker bi se s tem slanje kompliciralo. To, kar smo mi s krvjo ustvarili, bomo s krvjo branili pred vsemi takimi poskusi. Mi smo prosili kralja, da nam dovoli, da konzultiramo narod, je-li želi, da se la in taka država obvaruje ali da se spremeni. To narod lahko stori in ima tudi pravico, da sam odločuje. To je njegova pravica. Kralj je dal prisego, da bo vladal po volji naroda in ne po volji poeclinih strank. Mi smo zahtevali od kralja, da se skupščina razpusti in da se natoci konzultira, če odobrava postopanje onih, ki so izvoljeni -od naroda, da na temelju vidovdanske ustave upravljajo državo. Mi ne velno, kako bo kralj odločil. Toda radikalna stranka ne bo odstopila od svojih ciljev obrambe in vzdrževanja te in take države in upamo, da bo zmožna, prisiliti k pokorščini one, ki hočejo delati sedaj proti narodovi volji.
Pašič je pripeljal s seboj na shod vse svoje ljubljence, od katerih nekateri že davno spadajo v sodnij-sko preiskavo, če že ne v zapor. Ti so se z njegovim govorom seveda strinjali ter tudi podobno govorili, drugi radikali pa nad njim gotovo ne morejo biti navdušeni, ker morajo premišljevati, je-li taktično in modro, preden je kriza končana in tudi sploh, groziti dinastiji in onemu, veliko večjemu-delu državljanov, ki zahtevajo poštenje in sporazum. Pašiču in njegovi ožji družbi seveda ne vstajajo taki pomisleki, če si Pašič upa nastopiti kot kak monarh, potem si seveda tudi upa pravemu monarhu groziti, drugi radikali se pa morajo bati, da ho njegov nastop poslabšal upe radikalne stranke na povoljno rešitev krize.
Opozicije pa Pašičeve grožnja, da bo branil centralizem s silo in krvjo, ee kralj ne da vlade bloku korupcije, prav nič ne iznenadi, ker se vedno tako grozi, kadar slabo stoji koruptna vlada. Smešno in cinično je pa to, kar so Pašič in njegovi spremljevalci govorili o brigi za blagostanje naroda. Agitacijo so izvršili na državne stroške in so se s posebno ladjo pripeljali na shod in na državne stroške so bili izbrani zborovalci počaščeni še s slavnostno pojedino po vzoru nekdanjih ruskih carjev. Nadalje se je vsakemu od njih od. Pašiča pa navzdol do Janjiča očitala že dolga vrsta,umazanih afer na škodo državne in narodne imovine in kar se tičfe trditev o neenakosti državljanov glede pravice, dolžnosti in svobode, pa imamo najboljše ogledalo v zadnjih režimskih izgredih in pobojih v Subotici in Novem Vrbasu.
Spominjajte se Dijaške večerje!
Po svete.
JUGOSLAVIJA IN RUMUNIJA.
Da med Jugoslavijo in Romunijo ne vi a du jo najboljši odnošaji, se je ie čestokrat pokazalo. Zadnje ropanje v' Banatu, ki so ga izvedli Rumimi ob izpraznitvi naših krajev, je bila zopet ena pojava, ki ne more svedočiti o dobrih odnošajlih. To je kcnčno vse samo posledica politike, ki jo vodi romunski kabinet Bratiana.
Radi Besarabije ni bilo nikdar mogoče, da pride do srčnejših in trdnejših zvez med obema članoma male antante. Romunija je namreč hotela zavezništvo samo za morebitni spopad z Rusijo, Beograd pa tega ni prav hotel in tudi ne more. Ker je v Madžarski po smrti Karla Habsburškega nastopilo tako stanje, da se od madžarske strani ni treba bati napada, je za rumunsko politiko postala mala antanta prav malo vredna ali celo ovirajoča ter b: bilo Rumunom v mnogih slučajih celo ljubše, če se ta državna zveza razide. Razven tega za Rumunijo precej irelevantnega zavezništva je Rumunija porabljala se druga sredstva, da pride da zelo slabih odnošajev z našo državo.
To je v prvi vrsti vprašanje rumunskih narodnostnih -manjšin v Jugoslaviji. Beograjski listi so že večkrat ugotovili, da se je v Romuniji glede manjšin razvila prava manij». Za svoje manjšine zahteva Rumunija v Jugoslaviji osnovanje cerkvenošolskih avtonomij. Te cerkveno-šolske avtonomije bi se po rumunski zahtevi morale raztegniti tudi na Kucovlahe v Macedoniji in ne samo za Romune v Banatu. Vlada v Beograda se poziva na mednarodne pogodbe iz leta 1919 ter trdi, d» je ono, kar je v pogodbi z Avstrijo in v saintgermainski pcgodbi določeno, uničilo vse dosedanje pogodbe. Če ne bi bilo tako, tedaj bi vendar bila velika antanta stavila v pogodbe take odredbe za manjšine, kakoršne so Rumuni dobili za erdelj-ske Sase, ali pa Grki za svoje manjšine. Rumunija mora to znati, a ona vendar zahteva varstvo svojih manjšin v' posebni meri.
V Rumuniji se je začelo širiti bolgarofilstvo in v Beogradu so prepričani, da hočejo Rumuni v Bolgariji iskati pomoč za Kucovlahe v Macedoniji. Beograjski dnevnik »Politika« poroča, da se pripravljajo Rumuni pred mednarodni forum radi macedonskih Kucovlahov. Drugi listi pa poročajo, da pripravlja Rumunija proti nam posebno zvezo z Bolgari. Tako postopanje je seveda zelo riskantno, ker še obstoja zveza male antante, ki hoče neuillsko pogodbo varovati pred Bolgari.
Politika Rumur'je je v poslednji dobi zelo živahna in polna raznih akcij. Ona vzbuja pazljivost in zanimanje raznih držav ter je razumljivo, da jo tudi politiki v Beogradu pazno motrijo. Beograjski tisk daje napram Rumu-niji razumeti, ds. so samo še zelo tanke zveze med obema .zaveznikoma. Beograd že govori o izolaciji Rumunije, ki bi bila potem, če ne najde novih zvez, napram Rusiji in napram Ogrski, prepuščena popolnoma sama sebi.
Pred volitvami v Nemčiji. V nedeljo gre v Nemčiji 23 strank in strančic na volišče. Že nad 14 dni se bijejo zelo hudi volilni boji, zlasti v mestih in industrijskih centrih, dočim je na deželi precej mirno, ker so kmetje do zadnjega gospodarsko organizirani in po teh svojih organizacijah ludi strankarsko trdno opredeljeni. Y vrstah nemške socialne demokracije, to je najmočnejše stranke, vlada velika negotovost, ker je imela stranka zadnji čas dosti političnih neuspehov. Tudi demokratska stranka, to dete novemberske revoluci je, se čuti v ve likih zadregah in splošno se od teh dveh Strank priča -kujejo velike izgube v korist skrajne desnice in skrajne levice. Tudi nemška ljudska stranka bo najbrž izgubila v korist patrijotskih kričačev, največ stalnosti se pa pripisuje katoliškemu centrumu. ki ima tradicijonalno močno in dobro organizacijo. Močne nemške stranke so od desne na levo razdeljene takole: skrajno desnico tvorijo Hitler-Ludendorffovi šovinisti in fašisti, ki pa ime svoje stranke » Di'utschvöl ki sehe-Frei heitspartei« pretvarjajo v naziv »Völkisch-Sozialer Block«, da bi ta imitiral tudi nekaj levičarstva in socializma. Ta blok je monarhističen, nastopa proti versaileški pogodbi, zahteva močno oboroženje Nemčije ter napoveduje boj marksizmu in judovstvu: Od Hitlerjevih fašistov jemalo zmernejša »Deutsclinazionale-Volkspartei«, ki je seveda tudi monarhistična, a naglasa, da bi rajši imela monarhistični preobrat parlamentarnim potom, kot pa z revolucijo. Prvaki stranke so bivši oficirji, pruski junkerji poleg drugega plemstva in značilno je, da je njen kandidat v Hamburgu Fürst Otto Bismarck. Potem pride »Die deutsche Volkspartei«, stranka nemške veleindustrije, ki se ne razločuje bistveno od svojih prednic glede monarhizma in odpora proti mirovnim pogodbam. Katoliški centrum je republikanski ter hoče vsa povojna vprašanja urediti potoni sporazuma, na znotraj države pa izvedbo načel krščanskega socializma. Tudi demokratska stranka je republikanska, hoče sporazum s sosedi, a ima prestati hude boje z nemškimi šovinisti, zlasti radi židovskih podjetnikov, ki so v njej včlanjeni. »Vereinigte Sozialistische Partei« je imela v starem Reichstagu 178 poslancev, sedaj pa ima slabe izglede, ker od ene strani na njo zavrača vse, kar je slabega na vcimarški ustavi, od delavske strani se ji pa očita, da ni izvedla obljubljenih socialnih reform. Njej na,škodo bodo gotovo pri volitvah pridobili komunisti, ki vodijo najostrejšo in često tudi krvavo borbo proti skra jni desnici fašistom.
Sanacija madžarskih financ. Po znanih pogojih Zveze narodov, ki da madžarski vladi posojilo, se je še le sedaj Začelo saniranje financ in organizira je ogrske narodne banke. Ker že dolgo časa traja tiskarski štrajk,: so morali uradniki državne tiskarne sami staviti in tiskati zakon o sanaciji. Ko je bil ta zakon, odnosno pro-
jeki tiskan, se je takoj začelo vpisovanje akcij pri Na- : eionalni banki. Vplačila se sprejemajo samo v zlatu ali pa v močni valuti, madžarske krone pa le tedaj, če se nabavi pri tem določena količina diviz. S sklepom aprila je bilo vpisanih že toliko akcij; da je bila položena polovica predpisane subškripcijske svote. Zveze, denarnih zavodov in bank delajo za vpisovanje akcij veliko 'propagando, da ne bi gospodarski in poljedelski krogi dobili premoč. Generalni kontrolni komisar Zveze narodov je danes že v Budimpešti, njegov namestnik je pa že poprej prišel tja.
Iz Poljske. V Lvovu se je osnovala nova ukra jinska politična stranka pod imenom »Ukrajinska stranka narodnega dela«. Ta stranka se bo organizirala po vzoru angleške delavske stranke in za predsednika ima že ukrajinskega narodnega poslanca Podhirski. Poljsko-ruska železniška konvencija je bila podpisana po zastopnikih obeh vlad. Na podlagi te konvencije se bo med obema državama zopet vzpostavil normalni osebni in blagovni promet. Vprašanje tranzitnega prometa se bo pa rešilo ob drugi priliki. Pred enim tednom se je sestala v Krakovu poljsko-češka konferenca, da pride do končnega zaključka in ureditve obmejnega prometa v pogledu leta in leta sporne Jagodine. Konferenca se je nekaj časa bavila z dosedanjimi protokoli glede tega vprašanja, potem se pa po par dneh zopet odgodila, da sc od obeh strani priba vij o še razni podatki.
Napetost med Poljsko in Litvo. Pretečeni teden je nakazala varšavska vlada večje kredite za zavarovanje poljske meje proti Litvi. Ko se je v tej stvari razpravljalo, je bii navzoč tudi delegat poljske vlade v Vilnu. Ustanovijo se posebni oddelki nekakšne policije, ki bo nastanjena ob celi poljsko-iilavski meji. Pomnožile so se tudi obmejne čete in spopolnila se je telefonska mreža. Od.litavske strani se zanikajo vesti, da bi se litavska vlada odrekla vseh svojih pretenzij na Vilno. Litvanski listi celo poudarjajo, da bi se morala Litva obrniti na Zvezo narodov, če bi Francija podpirala Poljsko. Poljski listi pa dvigajo ogorčeno kampanjo proti Litvi, ker baje la iz svojega področja izganja Poljake. Naglašajo celo, da vzdržuje Litva lajne zveze z Rusijo in Nemčijo za slučaj spopada s Poljsko.
Zdravstveno stanje v sovjetski Rusiji. Ruski komi sari jat za narodno zdravje je izdal službeno statistiko bolezni, ki razsajajo med narodom. Statistika nam kaže, kako daleč je Rusija še v. mnogih ozirih do normalnih predvojnih razmer. Prva tri leta se sovjeti za tako važno činjenico, kot je narodno zdravje sploh niso -brigali; bolezni, zlasti epidemične so se radi tega strahovito razpasle po celi državi ter v nekaterih pokrajinah prebivalstvo decimirale. Primanjkovalo je zdravnikov in zdravil.; sedaj so se razmere že v toliko zboljšale, da sc je posrečilo najnevarnejše bolezni lokalizirati in s sistematičnim pobijanjem bodo tekom časa popolnoma izginile. Med težkimi boleznimi, ki še razsajajo, je omeniti na prvem mestu kugo; ta strašna bolezen razsaja zlasti med mongolskimi pastirskimi narodi, posebno v Kirgiški republiki in med Kalmiki. Tudi v Astrahanski guberniji in na Uralu se je pogosto pojavljala; v mesecu oktobru prošlega leta je obolelo v teh krajih 1400 oseb, 90„odslot. od teh je umrlo. Poleg kuge je najnevarnejša bolezen malarija. V prvih desetih mesecih leta 1923 je obolelo v celi državi 4.888.000 oseb, dočim je leta 1922 obolelo le nekaj nad 2 milijona oseb. Bolezen še vedno narašča v vseh gubernijah. Obolelost na malariji je večinoma težke narave in 'procent umiranja je zelo visok. Najhuje napada ta bolezen deco-, kar povzroča še posebno skrb, ker otroci, če tudi ozdravijo. ostanejo celo življenje slabiči, nezmožni za resno dela in težavne naloge, ki čakajo ruski narod v bodočnosti. Za pobijanje malarije je organizirala vlada v ogroženih krajih posebne postaje; naročila je že tudi v inozemstvu 380 tisoč kilogramov kinina.
nevtie novice.
Duhovniške vesti. Gospod Alojzij Sagaj je nameščen na nadžupnijo Hoče, gospod Leopold Amon je poslal provi zor pri Sv. Janezu na Dravskem polju, g. Fr. Polak pa zopet prvi kaplan v Hočah.
Župnijski izpit so napravili dne 29. aprila in dne 1. maja 1924 v kn.-šk. pisarni v Mariboru sledeči gospodje kaplani: Janez Kljun, kaplan v Št. liju pri Mislinji; Alojzij Pichler, kaplan v Loki pri Zidanem mostu; Ferdo Pohra-šky, iz Starega trga pri Slovenjgradcu; Alojzij Skuhala, Spiritual v kn.-šk. bogoslovju v Mariboru; Jurij Winter iz Beltinc v Prekmurju.
Društvto katehetov za lavantinsko škofijo. V četrtek, dne 8. maja, popoldan ob pol dveh v prostorih škofijske pisarne sestanek z referatom »Metode pri verskem pouku in vzgoji.« Predava g. prof. Vreže. Po sestanku odborova seja.
Kakor koklja, kafedi so ušle mlade račke v vodo.
Naši slovenski demokratje so kakor koklja, ki vsa presenečena opazuje ob bregu potoka komaj od nje zvaljene mlade račke, ki ne meneč se za mater, čisto samostojno plavajo po vodi. Demokratje v Sloveniji so zvalili samostojne račke v nadi, da se jih bodo vedno tesno držale -in jim pomagale mrcvariti klerikalnega zmaja, a so se v tem upu zmotili prebridko. Kot prva razočarano osamljena koklja se je postavil ob 'breg pred plavajoče samostojne race dr. Kukovec in jih je začel vabiti ter klicati nazaj v demokratski kumik. Vsi njegovi klici na vrnitev samostojnih pod demokratske peruti so bili zamanj, dr. Kukovec se je konečno moral virarti sam v kurnik in njegovi mlajši tovariši so mu vsilili nagobčnik političnega molka. Za dr. Kukovcem se je spravil na lov na samostojne dr. Žerjav in jim dolgo časa kckljal po svojih glasilih, naj vendar le
poshdmejo njegov očetovski glas, naj ustavijo brezsmot-reno plavanje in naj stopijo na kapni prod demokratskega narodnega in državnega edinstva. Isto kakor dr. Kukovec je doživel tudi dr. ..Žerjav, ki mora danes beležiti, da so mu po zadnjih volitvah preostale samostojne račke odplavale daleč — daleč proč od proda 'narodnega ter državnega edinstva v danes še nedogledno globoke valove Radičevega republikanstva. »Jutro« beleži zanj žalostno vest, da hodijo zeleni generali okrog po deželi in skušajo dobiti od SKS krajevnih organizacij dovoljenje in pritrdilo,,.: da se SKS z zemljoradnik! vred priključi za volitve Rodičev vem pokretu. Vse. Žerjavovo vpitje po koncentraciji demokratov s samostojnimi je doseglo ravno nasprotno — | popolno razkoncentradjo in sicer v smer, katero so liberalni mladini najmanj pričakovali in ki jih najbolj boj* j — v republikanstvo. Iz samostojnih glavnih ustvariteljev | centralistične ustave, glavnih podpornikov nerodnega in državnega edinstva so postali negatorji vsega, kar so svoj čas ustvarili za Pašičevo lečno jed skupno z demokrati. Narodnemu efijaltstvu sledi vedno kazen in to dejstvo je že občutil na sebi dr. Kukovec in se umaknil v politični zapeček in isto čaka tudi dr. Žerjava in njegovo družbo, ki ni prodala in izdala samo Slovenije, ampak celo lastno stranko!
Pribičevičeva blamaža s posetom beograjskih Sokolov v Zagrebu. Zagrebški policajsokoli so poselili pred kratkem v Beogradu Dušana Silnega (telovadna -organizacija.) in beograjske Sokole. V Beogradu so Zagrebčane sijajno 1 sprejeli, ker je delal za ta sprejem celotni državni aparat, ki je imel interes na tem, da se dokaže Beograjčanom: v Zagrebu vendar ni vse za Radiča. Razven tega so morali zagrebški Srbi, ki tvorijo večino v vrstah policajsokola, j igrati v Beogradu vlogo Hrvatov, morali so prenesti, da so jih Beograjčani nazivali z: bratje Hrvati. Zagrebškim po-licajsekolom je vrnil te dni beograjski Dušan Silni poset.
O tem posetu Dušan Silnega v Zagrebu beleži »Hrvat« to-le: »Kakor pravi sleparji bi naj ti Pribičevičevi odposlanci Beograjčanom pozneje dokazovali: v Zagrebu j$, vse za Pribičeviča. Pribičevičeva glasila so bobnala že cele tedne in klicala na sprejem -beograjskih Srbov vse policaidemokrate iz cele Hrvatske. Na kolodvoru je spre- j jelo Dušan Silnega z vojaško godbo komaj 20 uniformiranih policajsokolov. Pri sprejemu je bilo največ šolskih ; otrck, katere so pripeljali tjekaj učiteljice, ker jim je to i zapovedal Pribičevič kot prosvetni minister. Hrvatsko časopisje odločno naglasa, da je bilo v celem policajsoko-laškem sprevodu kvečjemu TOO oseb. Pribičevičeva garda iz Beograda je bila presneto iznenađena, ko je videla ta : klaverni -in pičli sprejem in radi tega, da zamaši mučnost sprejemne tišine, je vojaška godba neprestano piskala, trobila ter razbijala po bobnih. Pribičevičevi dijaki in akademiki -so bili razstavljeni po oglih ulic, koder se je pomikal sprevod in ti edini so kot plačanci pozdravljali Beograjčane. »Hrvat« še dostavlja: Takrat so gotovo tudi beograjski Jugoslovani morali zapaziti, da je njihov -poset popolnoma prezrl hrvatski ZagTeb in da se je udeležila sprejema samo od Pribičeviča komandirana deca in dijaštvo. , S takim poseti, kot je bil ta Dušan Silnega, Pribičevič ! Zagreba ne bo nagnal v demokratske vrste, ampak se je ’ že zopet enkrat blamiral pred Hrvati in Srbi.
Idealni mariborski maturanti. Letošnji maturanti , državne gimnazije v Mariboru se pripravljajo pod protektoratom g. ravnatelja dr. Josipa Tominšek«, da se : podajo po maturi pod vodstvom gg. profesorjev na poučno potovanje po naši državi. To potovanje pa ne bo zgolj zabavna ekskurzija, ampak zamišljeno je tako, da bo velikega kulturnega pomena za vse kraje, kamor bodo prišli, pred vsem pa bodo posvetili največjo pažnjo industriji, obrti in trgovini v Sloveniji in vsestranskemu zbližan ju Jugoslovenov. Predavali hočejo nam- r reč na svojem potovanju v brezplačnih, vsemu občin- f s tv u dostopnih predavanjih o razmerah v Sloveniji, ta- 1 ko prósvetnih kakor obrtnih, industrijskih, trgovskih in sploh gospodarskih. Predavanja bodo po možnosti tudi j 'ilustrirali s skioptičnimi slikami, za katere se bodo-, ka- . kor tudi za podatke o obratu, obrnili na večja podjetja i v Sloveniji. Smatramo te zamisleke mariborskih ma- • turantov zelo lepim in hvalevrednim ter priporočamo našim pridobitnim krogom, da. jim z vsestransko podporo gredo na roko. Njihovo potovan je bo pravzaprav nekaka propaganda za Slovenijo, za njeno industrijo, obrt in trgovino. Zato naj ti krogi uvažujejo potem tega 1 podjetja ter jim naklonijo tudi denarno podporo. Mariborski gimnaziji pa, ki daje naši domovini tako ideal-, ne in za napredek našega narodnega gospodarstva take!: navdušene maturante, častitamo.
Odbor za Malgajev spomenik v Guslanju prosi p. n. društva, korporacije in osebe, da do 10. maja javijo svojo udeležbo k odkritju Malgajevega spomenika. Zadeva je zelo nujna in Lo radi polovične vožnje, posebnih vlakov. prehrane in za spopolnilev slavnostnega programa,
Neurje s točo. Dravsko dolino in mariborsko okoli- ( eo je obiskalo 1. maja okrog 6. ure zvečer viharno neurje s točo. Toča je padala precej na gosto, a k sivci ni bila debela. Toča je napravila škodo samo na onem sadnem drevju, ki je ravno v polnem cvetju.
PTL za slovenjgraški okraj. V torek, dne 29. aprila, dopoldne se je vršil pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu občni zbor »Protituberkulozne lige« za slovenjgraški politični okraj. Okrajni glavar dr. Marko Ipavic je otvoril občni zbor z nagovorom in preglednim poročilom o društvenem delovanju. Podrobno poročilo o denarnem stanju in o posameznih slučajih izdane podpore sta poro-“ cala društveni blagajnik in društveni tajnik. Blagajniška poročilo izkazuje dohodkov 7507 din., izdatkov 980 din. Podpore so bile izdane v naravi ali v denarju. Razposlana bo okrožnica vsem občinskim predstojništvom z vabilom, da se zanimajo v svojem okolišu za človekoljubne cilje društva, ki s svojim delom olajša tudi občinam nositi bi'er-
2. maja 1924.
M RAŽA.
.Stran 'Sv
mena za Tevne jetične bolnike po nasvetu zdravniških izvedencev. Izvolil se je nov odbor.
Orožniški deci puško iz rok! Od Šv. Urbana v Slov. gor. poročajo: Ker čitamo o vinskih duhovih pri letošnjih kopačih, sprejmite gospod urednik tudi od nas nekaj, a to pač čisto originalnega. Te dni so se vračali kopači iz nekega vinograda, seveda vinjeni, mimo tukajšnje žandarske postaje. V objemu alkohola je neki viničar razžalil orožnike, kar je imelo za posledico, da sta prišla orožnika čez nekaj dni zatem k njemu na poizvedbo. Kakor vsakdo, ki nima mirne vesli, je tudi ta viničar opazil prihajajočo patruljo in pokazal — podplate. Ker pa se nav kli.e »stoj« ni hotel ustaviti, mu je orožnik kratkomalo ustrelil pod noge. Mož jo je kljub temu odbrusil, dasi bi bilo skoro po njeni. V noči sta se orožnika vrnila, s silo odprla okno, ker še pa viničarja ni bilo doma, sla vzela ženo iz postelje, jo z grožnjo prisilila, da je morala v temi z orožniki^po gozdih iskati in klicati moža, da bi se ga na la način ujelo. In vse zaradi razžaljenja časti, ne pa radi hudodelstva. Vsa javnost obsoja to makedonsko postopanje orožnikov, ki streljajo za tako malenkost na človeka, delajo nasilje ženi, ki ni odgovorna za dejanje moža. Mi smo bili do-sedaj vajeni orožnikov, ki so službo razumeli in znali ob pravem času rabiti orožje. Brezglavo streljanje orož- : nikov pri Sv. Urbanu je posledica, ker služijo kot orožniki mladiči, katere imamo žalibog na tukajšnji postaji. Na postaji Ptuj imamo še stare preiskušene nared-mke-orožnike, ki razumejo službo, so bili že komandirji na postajah, a sedaj delajo službo navadnih orožnikov. Tukaj1 pri Urbanu pa je postaja mladičev, katerim bi zaklical: Otrokom puške iz rok! O batinah, ki jih li gospodje delijo pa drugikrat, tudi to bo zanimivo!
Čebelarska podružnica za Rogaško Slatino in okolico ! priredi cine 4. maja 1924 ob 10. uri dopoldne poučno i predavanje v Kostrivnici pri Rogaški Slatini. Predava g. j potovalni učitelj Jurančič. Vabijo se vsi čebelarji in čebelarstvu naklonjene osebe, da se predavanja polnoštevilno ; udeležijo. Posebno bo predavanje za začetnike čebelarje zelo podučljivo.
Socialistični kongres v Beogradu. V Beogradu - se je vršil koncem pretečenega mesca socialistični kongres druge ali amsterdamske internacionale. Kongres se je vršil v Delavskem domu, katerega je vlada po Obznani zaplenila komunistom in odstopila socialdemokratom. Kongresu je prisostvoval tajnik amsteradmske internacionale Sassenbach, potem pa poleg delegatov iz Jugoslavije še več zastopnikov socialistov iz drugih clržav, kakor iz Belgije, Ogrske,- Češke in Bolgarske. Iz Rumunije in Italije ni bilo Zastopnikov.
Ford v Slavoniji. Znani ameriški milijarder Ford, katerega nazivajo kralja avtomobilov, ker poseduje največje tvornice avtomobilov, namerava enako tvornico sezidati v Slavoniji, t vornica hi stala, na ozemlju grofa Pejačeviča, katero so si Fordovi agenti že ogledali, ter bi bila na jvečja avlomobilna tvornica v Evropi, če bi se ta načrt v istini uresničil, ne bi bilo potrebno večini naših ljudi izseljevanje v Ameriko, ker bi našli lahko doma delo; tvornica bi zaposlila par deset tisoč delavcev.	,
Nova diplomatska zvezda. Radikalski režimski astronomi so odkrili zopet novo diplomatsko zvezdo, za katero nas ne bodo, zavidale druge države. Ta nova zvezda je j do smešnosti — »ženijalni« dr. Milan Pečanac, katerega j je vodstvo radikalov pri .zadnjih volitvah napodilo iz na- j rodne skupščine. Sedaj pa, ko se drugi uradniki reduci- j rajo ter gonijo iz službe, je radikalni režim Pečanaca zo~ j pet sprejel v državno službo in ga napravil za poslanika ; pri albanski vladi v Tirani. Dr. Milan Pečanac'je že precej časa imenovan za albanskega poslanika, vleče presneto visoko plačo, a še danes prav udobno živi ter se sprehaja po Beogradu mesto po — Tirani. Istina pa je tudi, da je njegova diplomatska nedelavnost državi v večjo korist nego bi bila njegova aktivnost, a vendar je to ženijalno negativno delo dr. Prečanaca smelo predrago za državno blagajno.
Židovska bolnišnica v Zagrebu. Zagrebška židovska cerkvena občina se bavi z načrtom, zgraditi nov« J bolnico, namenjeno samo za Žide. V Jugoslaviji se na- S haja enaka bolnica v Subotici. Denar za zgradbo so j Židje v kratkem času nabrali .potom zbiranja dobrovoljnih prispevkov.
Pod vplivom preobilice alkohola. V Kalinovacu v Podravini s,o tamošnji prebivalci veliki prijatelji vina. Kadar se napijejo, pa se med seboj skregajo, nazadnje pa seve stepejo. Ža velikonočne praznike so v Kalinovacu veliko pili, godba je svirala, plesali ter rajali so, a na koncu je prišlo do hudega pretepa. Mladi kmetski fantje so se razdelili v dva tabora: v gornjega in spodnjega in ia dva sta se jurišala med seboj. Ti mladostni pretepači so se spozabili v ognju pretepa tako daleč, da so se spodnji ter zgornji Kalinovačani stepli na velikonočni ponedeljek v cerkvi pni večernicah.
Pijan je odromal na drugi svet. Star je pregovor, ki pravi: Kar kdo trezen misli, to pijan govori. Z malo razliko je ta pregovor izpolnil v Sarajevu Rus Jakob Murza. Trezen je mislil na samomor in pijan ga je £?vršil. Ni hotel trezen na drugi svet, ampak je menil, da je prehod iz življenja lažji, ako premosti ta prepad — alkohol. Rus Murza je povabil v separirano sobico sarajevske kavarne še dva tovariša' in vsi trije prijatelji so se pošteno in po ruski navadi n »kresali žganja. Ravno, ko je kazala ura polnoč, je Murza potegnil revolver, si ga nastavil na srce, sprožil in obležal mrtev. Čudna je ruska duša. Najbolj čudni samomori, ki so se doigrali v zadnjem času, so bili njih avtorji Rusi,
Iz Udruženja vbjnih invalidov podružnice Maribor.
Obveščamo člane in članice UVT podružnice Maribor,'da so došle nove članske knjižice za one člane, ki so oddali
v jeseni leta 1923 svoje slike. Neve članske knjižice se izmenjavljajo v društeni pisarni proti pristojbini 5 din. — Vse druge člane pozivamo* da naj nemudoma predložijo svoje slike za nove članske izkaznice, ker stare legitimacije veljajo samo še do 1. junija 1924.
Otvoritev sezone, v Dalmaciji. Po hudem mrazu je v Dalmaciji črez noč nastopila uprav poletna vročina, tako, da pomladi sploh ni bilo. Tujih gostov je že dokaj prišli) ter so že precej napolnili vsa kopališča, (lasi sezona službeno še ni plvorjena. Razveseljivo je, da se za našo Dalmacijo čimdalje bolj zanimajo Amerikanci in drugi narodi z močno valuto. Te dni se je mudil v Dalmaciji znani ameriški milijarder Pierpont Morgan s svojo družino. Za njim je dospelo že večje število ameriških bogatašev.
Alumnium v Hercegovini. Hercegovinske planine so polne rude, iz katere se predeljuje aluminij. Sedaj je poslal v Hercegovino angleški konzorcij svoje inženerje, da pregledajo kvaliteto in kvantiteto aluminijske rude. Ta angleški konzorcij bo postavil velike talilnice za pridelavo aluminija.
Cene čehosiovaške tekstilne industrije. Po mnenju strokovnjakov se pričakuje, da bodo cene češke tekstilne produkcije v kratkem času poskočile. V rok temu je la, da je volna òri januarja sem poskočila za 30 do 40 odstotkov. Podražil se je tudi lan, z bombažem se pa špekulira ravno tako, kakor s sladkorjem.
Svetovna tvrdka Georg Schicht d. d, znana veieto-varna mila v listju ob Labi, je ena najstarejših in največjih tovarn mila na evropski celini. Kakor v vseh drugih nasledstvenih-državah, ustanovila je ta tvrdka po preobratu tudi v Jugoslaviji in sicer v Osijeku, veliko tovarno za izdelovanje mila, sveč in raznih pralnih sredstev. Tukajšnja »Jugoslovanska d. d. Georg Schicht«, pri kateri je v odlični meri udeležen domači kapital, dogradila je veliko in najmoderneje urejeno tovarno in je v položaju, izdelovati sedaj tudi v Jugoslaviji svoje, skozi desetletja kot najboljše priznano pralno milo z znamko »Jelen«, v predvojni kakovosti. Oblika tega mila se sicer mnogostransko ponareja, v kakovosti pa pravega Schichtovega mila nihče ne doseže. Vsem gospodinjam se torej priporoča v njih lastnem interesu, da pri nakupu pralnega mila pazijo vedno na ime »Schicht« in na znamko »Jelen«, ter da zavrnejo vse druge izdelke, katere se jim nudi kot »Schich-tovc« milo, ki pa ne nosijo znake pravega Schichtovega mila.
Iz Mariterà.
Narodno gledališče v Mariboru. Danes v petek, Ane 2. maja: Zaprto. — V soboto, dne 3. maja: »Čardaška kneginja«, izv., premijera. — V nedeljo, dne 4. maja: »Čardaška kneginja.«
Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi v nedeljo 11. maj nib a romanje k D. M. v Puščavo, katerega se nag po možnosti udeleže vse članice, vabljeni pa so ludi drugi, da pohite z nami ven/v prelepo naravo. — Spored romanja je sledeči: Odhod iz Maribora z jutranjim, vlakom, ki odhaja -pfed. 5. uro iz glavnega kolodvora, izstop na Fali. Od tam v procesiji v Puščavo, kjer je skupna romarska pobožnost. Odhod iz Puščave po končani pobožnosti peš v Ruše. Vjjtušah ob 2. uri slovesne večernice. Z vlakom, ki odhaja okrog 6. ure se vrnemo v Maribor.
Novice iz Krčevine. V nedeljo, dne 4. maja, ima Kat. izobraževalno društvo v Krčevini ob 4. uri popoldne svoj mesečni sestanek v društvenih jvrostorih g. Požavka. Predaval bo preč: g. monsignor dr. Medved. Pridite vsi poslušat izbornega govornika! — Ob po! treh pa bodo šmarnice v kapelici g. Kolariča.
Kat. izobraževalno društvo v Lajtersbergu obhaja v nedeljo svoj glavni praznik. Zato ima ob pol 10. uri dopoldne slovesno službo božjo v baziliki Matere Milosti v Mariboru. K obilni udeležbi vabi odbor!
Dirke Dirkaškega društva se vršijo 29. maja in 1. junija na Teznu.
Dušica.
; Z grozo so obstale Juliettine oči na torbici.
Kaj je neki druga bilo v njej, ko načrti za beg *kraljičin in potni Usti, -— papirji, ki je o njih Pavel onidan govoril s Percy jem!
Tamle so bili dokazi, na katere se je sklicevala v svoji ovadbi —!
Zaman je čakal Pavel na odgovor. Glas ji je zamrl, zdelo se ji je, da jo železne pesti grabijo za vrat.
»Ali mi ne bodete želeli srečno pot, gospodična?« je ponovil proseče..
Srečno pot —!
O bridka ironija usode! Ali mu naj želi srdflM) pot — na guillotino, ona, ki ga je poslala tja. — smrt?
Šiloma se je premagala in z mrtvim glasom je pravila:	i
»Ne greste za dolgo, gospod Deroulede?«
»V teh naših dneh’ utegne vsako slovo pomeniti slovo za večno —. Vsekakor pa grem z doma za mesec dni, nadzorovat nesrečno jelnico.«
> Za mesec dni? — Torej bom morala za dolgo časa vzeli slovo od vtis* —1«
»Zame bo cela večnost, ker vas ne bom več videl. Ampak — ampak ne drznem si misliti, da se vam iz i istega razloga zdi čas tako dolg —.«
Nekoliko je prebledela in njene oči so plašno begale po sobi.
»Ne razumete me!« je dejala hlastno. »Zelo ljubeznivi1 ste bili, ampak Petronela in jaz. m id v e ne moreva več zlorabljati vašega gostoljubja. Jutri odpotujeva na Angleško —.«
»Vem. Je Uidi najbolje za vas. — Pa saj dovolile, da poskrbim za vašo varnost, kakor sem poskrbel materi in Anici? Moj prijatelj, gospod Percy Blakeney ima pripravljeno svojo jadrnico ob calaiškem obrežju. Preskrbel sem že tud: potne liste ter se dogovoril s Percv-jem in z njegovimi prijatelji, da vas pospremijo do morja. Obl jubil mi je, da bo vse storil za vas. Za potovanje po Franciji zadostuje moje ime, nihče vam ne bo • ničesar storil in če dovolite, potujeta moja mati in Ard-! ca z vami. Poleni —.«
»Ne zamerite«, ga je prekinila razburjena, »ne morem dovoliti, da bi se toliko trudili za mene. Ves vaš trud in čas mora biti posvečen njim, ki imajo prvo pravico zahtevati, da zanje skrbite. Jaz pa —.
»Gospodična, — kako ste neprijazni!«
»Nimate pravice, da bi —
Vsa je bila razburjena in hlastno mu je odtegnila roko, ko jo je hotel prijeti.
»Oprostite! Motite se!« je začel resno. »Pravico imam, da mislim in skrbim za vas. In to pravico mi daje moja velika ljubezen do vas — !«
»Državljan Deroulede — !«
»Nikar mi ne očitatje moje predrznosti. Julietta! Vem da sle pntomkinja ponosnega rodu, jaz pa privrženec republikanskega proletarijata. Ne drznem si misliti na to, da bi si pridobil vašo ljubezen. Eno pa vem, — to, da vas ljubim. In nisem se hotel posloviti od vas, morebiti za vedno, pa da bi vam tega ne povedal. — kako vas ljubim.«
Umolknil je, prijel jo je za ruko in ni mu je vfc branila. Poljubil ji jo je in njegove vroče ustnice so govorile o čustvu, ki je gorelo v njegovi duši.
Zaman je skušala udušiLi burno utripanje srca, ki jo je vleklo k njemu z vso silo prve, velike ljubezni. Zaman je skušala pozabiti, da je on tisti, ki ga je — izdala, ki je. mislila, da ga sovraži —.
O, — sedaj je vedela, kaj pomenijo Asta neznana čuvstva —. Ljubila ga je, ljubila bolj ko svoje življenje, bolj ko maščevanje, bolj ko vso preteklost —.
(Dalje prihodnjič.)
Spomnile se pri posebnih prilikah Prostovoljne požarne brambe in nje rešilnega oddelka v Mariboru z darovi za novi rešilni avto.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orezv. Prevedel Paulus.
8
(Dalje.)
Stopila je v soho.
Temna je bila in hladna, zavese so zastirale vroče olnce avgusta. Izprva ni ničesar videla, le čutila je nje-ovo bližino. Vstopil je za n jo in pustil vrata polodprta.
»Veseli me, da ste ugodili moji prošnji. Morebiti era preveč zahteval. Toda danes zapustim hišo in — n hrepene! sem po tem, da bi čul iz vaših ust »Srečno ot!« v slovo.«
Njene oči so se navadile na mrak.
Soba je bila snažna in lična. Pričala je, da stanuje njej dela in reda vajen človek. Pri pisalni mizi je tal kovčeg, pripravljen kakor za na pol in vrh njega je ežala usnjata torbica.
Iščemo kopilarskega mojstra in delavce (Leistenschneider) za izdelovanje modernih kopit za čevlje in modele za škornje (Stiefelhölzer), ročno delo. (Handarbeit). Ponudbe ze poslati na Altmann il) Dlouhv, Zagreb. Preradovičeva ulica 12.	278
MED. DR. FRANK
ordinira zopet od 8.' do 10. ure dopoldne in od 2. do
4.	ure popoldne. Maribor, Prešernova ulica 2.
Cepano, žagano in okroglo kolje, tudi na vagone, prodaja poceni Franjo Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica št. 25.	*	274 5-1
Led v komadih
se dobi dnevno v komadih v Krčevini št. 172, en komad po 8 din. Pri nakupu čez 5 komadov se postavi tudi na dom. Naročila se sprejemajo pod telefon št. 237.	273
DOMAČA
ZARMICA
tovarna \
volta»*
MARIBOR
sfeSW^i»!?5®
Denar naložita
IVAN KOVAČIČ
Korsika cesta 10 MHIROD nasor. Cirilove tisk
....	%	|!|||UHIlÉlllUIIIIIIH.M!lUIUIllllllJlini .
rfimTmPTTRfjsS fl iTh :mi iiRi?iT7iT»i'i ' i'imiWui
« Maribora, Stolna ulica it. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Vse po najnižji ceni. :	Točna in solidna postrežba!	:—:
oziroma po dogovoru,
ldžr«a	im cika te sitoka w Mariboru i
Poskusite in prepričajte se!
Zadružna gospodarska iiatik« -
Podružnica v Mariboru.
iifriili na letna nesle sslksimtaeie. — Iclriijc ebrustovaule «lot as Mitici ta » telil« «issi,
(splača «sako aleso na zahtevo takoj v sotovinl.
PoeblaUml prodajalec sralk državna ranradna letorlla.
O
Prodam motorno kolo NSU 3 HP, dobro ohranjeno, po nizki ceni. Vprašati: Maribor, Aleksandrova cesta št. 55 I 4.	276 3-1
Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju ima svoj 20. redni občni zbor v nedeljo, dne IT. maja 1924. Ob pol 8. uri zjutraj v uradnem proštom, z navadnim dnevnim redom! — Načelstvo.	573
Smrekove in hojeve hlode vsako količino kupi stavbenik 1'bald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se prevzame tudi vsaka množina lesa za rezanje (žaganje).	269 10—1
Posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. vabi vse svoje člane na občni zbor, kateri se bede vršil dne 11. maja 1924 v posojilnični pisarni popoldne po večernicah. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1923. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako se nè“ bi ob določeni uri zbralo zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro pozneje pri vsakem številu navzočih članov. •— Načelstvo. 275
Sodarski vajenec močan, se sprejme takoj pri Josipu Ramšak, Ruše.	280 2__1
Kupujem in prodajam: koruzo, oves, fižol, zdrav in prebrani jedilni krompir, bukova in gabrova drva za gorivo, vse prvovrstno blago. Izvolite mi ponuditi, od-. nosno od mene zahtevati ponudbe in cene. Kupujem
samo iz prve roke, a prodajam po najsolidnejših cenah. Imam vedno nekaj vagonov na razpolago za točno opremo. Hinko Glocke, Zagreb, Petrova ulica 7. Tel. 23-79.	254 \
Stara pesem
izkopana fz fritfsočlefnega groba egiptovskega kralja.
Opeko kdor dobro hoče dobiti, ta v Račju jo mora zdaj naročiti.
Streho trpežno kdor hoče napravit, opeko iz Račja mora nabavit. •
Denar si prihrani, srečo privabi, blago Opekarne v Račju kdor rabi.
To pesmico danes vsak mora znati, to šolarčku skrbna pravi že mati.
CUNJE
■■Til'll m
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arteeiter
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Najcenejše In najuspešnejše
oglaJuiele
samo potom
Oglasnega zavoda
Voršič,
iirSfeer, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
mmmm
Za- zapom-
ni si soseda, kar ti povem ,ako rabiš
volneno blago
za ženske ali sukno za moške obleke, tiskanine (druk), cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino
R. Stermecki v Celje, kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Ceniki zastonj.
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Pisma; Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Telefon interurbani Podnart 2,
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Žeblji za rondine m ezketirne železnice, žebl-i za ladje, črni ali pocinkam, žeblji za zgradbe, les it d., žeblji zl čevlje' Dojke za cdre in prage, spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe i.1. d-ijaki z maticami. Fcdlcžne plcčice. Katice. Zakovice za tenderle, kotle, sede, mostove, pločenino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige-
Vsi ir r, bšo stre ko spadajoč železni izdelki ixo vzorcih in rabah najceneje
8®» IluBtrovani ceniki neb razpol ago !