71. Številka
11jikliaai, i prte«, S. aprili NIZ.
XH. leto
»Slovenski Narod- velja:
v LJubljani na dom dostavljen:
celo ieto.......K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta    ....... 6*—
na mesec                        . 2*—
v upravnistvo prejeman:
eek> 'eto.......k 22"—
pol leta  .......   , 11*—
četrt leta....... 550
na mesec.....„ 190
Dopisi nai 9e frankirajo.   Rokopisi »e ne vračajo. CrednlSrco: HnaJlova ulica st 9 ;v pritličju levov telefon it 34.
m     ■ i i    -iT    i " r— n-i--[—.       ii   in       l     i -r .r- -,-rnaBj;
likale vsak dan sveeer fsvaeaaei aedelfe ta prasni**.
Inserati veljajo: neterostopna petit vrsfa za enkrat po 14 vin., aa dvakrat po 12 vin., za trikrAt ah večk at no 10 vin Parte in zahvala vrata 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih indeccijah po dogovora. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
- Posamezna številka velfe tO vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. .Narodna tianarna" telefon at 8S.
.Slovenski Narod' velja po poŠti:
M a; sir r-Odrsko:
celo leto . pol leta , četrt leta na mesec
25 — 13-— 6-50 2-30
za Nemčijo: cek> leto.......K 2S»-
za Ameriko In vse druge dežele: celo leto ...      ...  K 30*-
Vprašanjem glede inseratov &e naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo- Kaaflova ulica si. 5 spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Absolutizem no Hrvaškem.
Na Hrvaškem se je zgodila revolucija od zgoraj. Ustavne pravice Hrvaške so konfiscirane in vsa javna oblast je izročena kraljevskemu komisarju. Prejšnji vsaj teoretično na postave vezani ban je postal diktator z neomejeno oblastjo, neomejeno tako glede časa, kakor glede vsebine. Ce je eksponent madžarske politike na banskem stolu Hrvate doslej tepe! z bičem, jih bo poslej tepel s Škorpijoni.
Ustavno življenje na Hrvaškem je bilo vedno samo navidezno. Tisti Madžari, ki vedno kriče o ustavnosti, so hrvaške ustavne pravice vedno sistematično prikrajše-vali, svoje početje pa so zdaj kronali z imenovanjem diktatorja. Kraljevski komisar je imenovan proti-postavno. Ni ga zakona, ki bi dovoljeval imenovati kraljevskega komisarja. S tem imenovanjem so Madžari prelomili ustavo na nai-eklatantnejši način.
Kar se je zgodilo na Hrvaškem, te golo nasilstvo in bi bilo nemogoče v vsaki drugi evropski državi.
Od Madžarov kaj drugega ni bilo pričakovati. Ti izkoriščajo svojo moč z brezobrazno brutalnostjo, da bi podjarmili Hrvaško, jo oropali njeni/t pravic ter hrvaški in srbski ,narod potlačil: pod hunski podplat. Ropanje hrvaških pravic je bistvo Vse madžarske poiitike napram Hrvaški.
Kar se je zgodilo na Hrvaškem, je pa sramota za celo monarhijo in mora v celi Evropi vzbuditi senzacijo in ogorčenje. Ta sramota je toliko večja, ker se je prevrat na HrvaŠkem zgodi! z moralično podporo dunajske politike in je s tem združena očtvidna škoda za celo monarhijo. Hrvatje in Srbi imajo zdaj jasen dokaz, kako se jim plačuje njihova mnogostoietna zvestoba, njihova udanost in lojalnost. Na Dunaju poznajo Hrvate in Srbe, kadar jih rabijo zoper Madžare, sicer pa jih prepuščajo za plen madžarski politiki. In ves Balkan, kateremu bi se dunajska politika tako rada prikupila, bo spoznal kako se v avstro-ogr-ski monarhiji plačuje zvestoba in kako se spoštujejo pravice važnega slovanskejra naroda. Pravo čudo bi bilo, če bi se početje na Hrvaškem ne maščevalo še bridko!
V kratkem se snideta delegaciji. Tam bo prilika,   da slovanski dele-
gatje spregovore odločno besedo in da napravijo po svojih močeh obračun z madžarskimi betyarji. Na Hrvaškem vlada mir — drugače ne more biti spričo pooblastil kraljevskega konrsarja — a kdo ve, če ni to samo mir pred viharjem.
Občinske volilne v Krškem.
Iz Krškega, 5. aprila.
Vzpričo neverjetne, brczpri-mcrne   indolence   in brezbrižnosti
meščanov — razumništvo je kakor vselej tudi to pot storilo svojo dolžnost, kar bodi rečeno v popravek nedavnega donisa — so klerikalci prodrli v vseh 3 razredih s svojimi kandidati, med njimi lepo število analfabetov. Pri tem je treba pomniti, da je med okroglo 2400 volilci jedva 200 mestnih, ki seveda utonejo med okoličani, vzlasti forensi, ki plačujejo par vinarjev davka in tvorijo skoro polovico volilcev H. razreda.
Klerikalci imajo zdaj vso odgovornost v občini. Lahkoverni kmetje ra bodo čakali, kdaj se znižajo doklade. Sleparija o Vinorejski zadrugi je razkrinkana, tudi z delitvijo milijona ni nič, ostali so le še zveneči argumenti v gotovini, nebesa in pekel in vzbujanje najnižjih instinktov proti meščanstvu.
Mesto bodo zastopali v bodočem cbč. odboru: dr. Janko Hočevar, nadalje g. »mestni« župnik Kurent — notabene v postu in veliki teden, potem cehmošter in kimavec Golob, ki je more1 iti še dober krojač in zna za silo tudi podpisati svoje ime, toda kaj prida ne bo prikro-jil; in kot namestnik Herman Klobučar — kakor ime priča, nikakor ne naslednik velikega tevtona Hermana, marveč skromen klepar, tudi sicer nedolžen in ne državi nevaren Človek, pravzanrav klerikalec !e bolj iz familiarnih ozirov. Skrb za občino m mesto je položena torej v imenitne roke. Magst ruhig sein, lieb Vaterland.
Kako bodo klerikalci gospodarili pri hranilnici, pokaže bodočnost Po tem bo tt:di presoditi, ali zavod še zasluži splošno zaupaj- a. Ako bodo postopali po strankarskem kopitu in žalostno znanih kler. gospodarskih načelih, obrnili ji I odo naprednjak! hrbet. To naj blagovolijo spoštovani farovški gospodje premisliti.
Eno pa bodi povedano nji«it in njih trabantom že danes enkrat za vselej: napredne misK niste ubili in je ne bodete, niti v Krškem, niti v okolici. To so pokazale tudi vršivše se volitve, za katere ni bilo na naši strani žal nobene agitacije, nobenega smotrenega dela, pa smo navzlic temu dosegli znatno število glasov, kateri so bili oddani brez pritiska, brez sleparije, iz proste vo*je in odločnega prepričanja. Nase \ rste se bodo še ožje strnile, društveno življenje se bo razširilo in poglobilo, klerikalcem se bo družabno vsakdo izognil. Pri tem pa bomo pazno zasledovali početje v občini U; poro. čali javnosti o vseh klerikalnih naklepih in dejanjih. Ccz tri leta se morda spomnijo nasprotniKi *eh dni — einmal oben, einma! unten.
Mmk stavke.
Praga, 4. aprila.
Skoro vsi delavci v severnih čeških premogokopih so sklenili včeraj na številnih shodih, da se vrnejo na delo. Vsled tega se ie danes pričeio delo skoro v vseh premogokopih normalno in je smatrati stavko premo^rokopnih delavcev za končano. V Sva^ovicih v okraju Trutnovu je odposlanstvo delavcev izročilo !. t. m. svo& žalitev e. ki temelje na istih zahtevah kakor zahteve drugih delavcev. Odposlanci so orosili za odgovor tekom S dni. Podjetniki niso nasprotni nekaterim zahtevam, zlasti ne povišanju mezde od 1. maja in ustanovitvi kopališč za moštvo.
D r a ž d a n e, 4. aprila.
Podjetniki Zvvickavskega oko-liŠa so danes kratkoiralo odklonili zahteve delavcev. Tudi poskusi za sporazum so ostali doslej brezuspešni. Ker se je sedaj že Četrtič izjalovil poskus doseči snravo. ni upati, da bi prišlo v kratkem do sporazuma. Stavka traja že 4 tedne.
Italijansko - turška vojna.
Italijanska kritika.
Rim, 4. aprila.
Največji italijanski vojaški strokovni iist *>La preparazionece objavlja senzacionalen članek, v katerem pravi: »V Tripelitani.it predvsem ne razumejo naše   nedelavnosti,   ki tr.
smatrajo Arabci za nezmožnost. Na kaj se pravzaprav čaka? Vendar nt treba nikakršnega strategičnega premišljevanja, temveč le odločno voljo nastopiti in kaj doseči. S Č tami, ki jih imamo, z našo artiierijo, katere sovražnik skoraj nič nima, z bajoneti, ki jih znajo naši vojaki tako izvrstno rabiti, se vendar lahko vse podvzame. Varovati se je treba edi-nole puščave. Ali ni podobno burleski, da že en mesec in dalj armada 150.000 izvrstnih vojakov zaiadi štirih bajonetov tolpe garianske miruje? Kompromitiramo se pred celo Evropo. Na'a poročila spominjajo na onega generala Baratienja, ki je v Rim brzojavi!, kako velik krompir je dobil v sovražnikovi deželi, do-čim je ljudstvo v Italiji z velikanskim napetjem Čakalo na poročila o zmagi. Naša nedelavnost je pocob-na premirju, od katerega nn nimamo nič, dočim sovražnik mnogo profitira. K temu pride še nekaj iruge-ga. Pomlad je tu in solnce že oaipe-ka z afrikanskega neba. PreJ tremi meseci, ko je vlada naznanjala, da se nobena velesila ne protivi akciji mornarice, so bili kbmatičn: p^oji izvrstni. Zima je minila, toda pričakovana pomoč od mornarice m prišla. Danes ima Turčija mogočnega novega zaveznika: solnce. Mi pravimo: Ne gle^e na dij lornćrtrni r>o!ožaj v Evropi m oegiedc no al;-cijo mornarice v Dardanchh. moramo v Libiji izpremeniti tal\ttk'.;, strategijo in vojaško politiko.* Ta članek lista *Preparaz:onei je tem važnejši, ker ga matrajo kot organ generalnega štaba. Enako piše tudi več drugih Časopisov.
Brzojav suspendiran.
Rim. 4. aprila
»CHomale d' Italia- poroča, da so v Tripolisu na ukaz vlaJe suspendirali brzojavno službo za časopisje in privatnike, iz česar se lahko sklepa, da se pripravlja ?o \ važni vojni dogodki v okolici Tri- \ polisa.
Podmorske tnine.
Milan, 4. aprila.
>Corriere della sera poroča iz Aten, da se v Pardanelah vedno od-trgavajo kontaktne podmorske mine. 1. t. m. so se tri odtrgale. Eno so dobili še le po dolgem iskanju, dočim ostalih dveh ne morejo najti. Poročila nemških listov, da so tudi v solunskem pristanišču položili mine,   so ra-brže neresnična.   V tem
pristanišču so položili le električne mine. ki se jih z obali električnin? potom razstreli.
V senci despotizma.
V Zagrebu, 4. aprila.
Današnji uradni list »Narodne Novine« priobčujejo naknadno šc eno naredbo komisarja Čuvaja, ti-čočo se časopisja.
Ta naredba je tako gorostasna da se normalen človek, živeč v XX stoletju, mora prijeti za glavo, ako jo čita.
Ta naredba se glasi:
i?Vse vesti, notice in članki, k? se s svojo vsebino tičejo privatnih oseb, se smejo priobčiti v časopisu samo v slučaju, ako so podpisane s polnim imenom dotlčnlka. ki jih je napisal, in s točno označbo njegovega bivališča.«
To je takšna določba, da nima primere na vsem svetu. Še v Rusij* in Turčiji ni bilo v dobi najhujšega despotizma takšnih predpisov, ki b> časopisju naravnost vezali roke Jasno je namreč, da ne more izhajati noben političen list, ako se mora pod vsako najnedolžnejšo notica ki se tiče kakšne osebe, pisec podpisati s polnim imenom. Političm časopisje stoh in pade z uredniške tajnostjo; ako ni uredniške tajnosti je iluzorno vsako izhajanje političnega časopisja. In za to se pač gre Čuvaju v prvi vrsti.
Če se mi posreči, zadušiti poli tično časopisje, si misli, potem je moja iera dobljena in pri prihodnjih volitvah v sabor bodo dobili večine vladni mameluki - maidžaroni. Morda je ta kalkulacija pravilna, morda pa tudi — ne!
Sicer pa, čemu je potem potreben odgovorni urednik, ako se mora itak vsak pisec podpisati pod vsako notico s polnim imenom?
Kaj pa bo Čuvaj napravil, če se bo na primer odgovorni urednik podpisal pod vsako tako notico?
Bo pač velemodri in velepreme« teni gospod komisar tam, kjer bi bil, ako bi pustil v veljavi določbo, da je za vso vsebino vsakega posamnega časopisa odgovoren v vsi celoti odgovorni urednik.
Z naredbami, ki smo jih včeraj objavili, je hrvatskemu časopisju odvzeta vsaka možnost posegati v politiko, ker je čisto gotovo, da bo državno pravdništvo brezobzirno ple-
LISTEK.
Lepi stričBfe.
Francoski p a s s a n t.
de M a u -Oton 2 u -
(Bel - Ami.)
spisal G u y — Prevel p a n č i č.
Prvi del.
(Dalje.)
Odnesel je skodelico, potem se ie vrnil: »Ko bi vedeli, gospa, koliko lepih trenotkov mi je napravila »Vie francaise", ko sem bival tam doli v puščavi. To ie zares edini list, ki ga lahko čitaš izven Erancije, zato ker ie bolj literaren, bolj duhovit m manj enoličen od vseh drugih. Vsega najde človek v njem.«
Ona se je nasmehnila z ljubeznivo malomarnostjo in je odgovorila resno:
»Gospod VValter je imel precej sitnosti, da je ustvaril take vrste časopis, ki je ustrezal novim potrebam.«
In začela sta kramljati. Beseda mu je tekla gladko, govoril je vsakdanje stvari, imel je prijeten glas, precej prikupnega v pogledu in neodoljivo zapeljivost v brkih. Vsi kodrasti, bujni in lepi so mu sršeli nad
ustnico; bili so rdečkasto-rumene barve, ki je prehajala na konceh v svetlejšo mjanso.
Govorila sta o Parizu in njega okolici, o bregovih Sčne. kopališčih, poletnih zabavah, o vseh navadnih stvareh, o katerih se razgovarjaš lahko brez konca in kraja, ne da bi se utrudil.
Potem pa, ko sc je približal gospod Norbert de Varenne s čašo likerja v roki, se je Durov obzirno odstranil.
Gospa de Marelic, ki se je bila razgovarjala pravkar z gospo Fo-restier, ga je poklicala: »Lejte si no,* mu je rekla nenavadno, »torej z žurnalizmom hočete poizkusiti?«
Sedaj je govoril o svojih načrtih, v precej splošnih izrazih, nato je začel z njo isto konverzacijo, ki jo je imel ravnokar z gospo Walterje-vo; a ker je imel sedaj predmet bolj v oblasti, se je kazal v njem že spret-nejšega, prodaiajoč stvari, ki jih je malo poprej slišal, za svoje. In ves čas je gledal svoji sosedi v oči, kakor da hoče položiti v svoje besede globlji pomen.
Ona zopet mu je pripovedovala anekdote z lahkotno živahnostjo ženske, ki ve, da je duhovita, in hoče biti vedno segava; polagoma je f ostala bolj domača, položila mu je roko na komolec, pravila mu s pridržanim glasom brezpomembnosti.
ki so dobile tako značaj intimnosti. Naskrivaj ga je izpreletavalo, ko se je dotikal te mlade Ženske, ki se je zabavala z njim. Takoj bi se ji hotel I posvetiti, jo braniti, ji pokazati, kaj j je vreden, in odlaški v njegovih odgovorih so ji naznačevali, sčim sc bavijo njegove misli.
A hipoma, brez vzroka, je gospa Marelle zaklicala: »Laurina!« in njena hčerka je prišla.
»Semkaj sedi, dete moje, pri oknu ti bo mraz.«
In Duroya je prijelo kar brezumno poželjenje, da bi to dekletec poljubil, kakor da se mora vrniti nekaj od tega poljuba k materi.
Prašal je s prijaznim, očetovskim glasom: »Ali dovolite, gospodična, da vas poljubim.«
Dete je dvignilo presenečeno o£i k njemu. Gospa de Marelle je dejala nasmehoma: »Reci: — naj bo. gospod, za danes; a vedno ne ostane tako.«
Durov je takoj sede!, vzel Lau-rino na koleno in se dotaknil nalahno z ustnicami valovitih, mehkih las deklice.
Mati sc je začudila: »Glej no, ni zbežala; to je pa nekaj posebnega. Po navadi se da poljubljati samo ženskam. Vam se ni mogoče ustavljati, gospod Durov.*
Zardel je, ne da bi odgovoril, in zibal nalahno dekletce na nogi.
Gospa Forestier sc je približala in vzkliknila presenečena: »Glej, glej, Laurina krotka! Pravo pravcato čudo!«
Tudi Jaques Rival je prihajal, s cigaro v ustih, in Durov je vstal, da bi odšel, zakaj bal se je, da si ne pokvari z nerodno besedo svojega dela, započete zmage.
Pozdravil je, stiskal rahlo drobne roke, ki so mu jih prožile dame, stresal jih krepko moškim. Zapazil je, da je bila roka Jaquesu Rivalu suha in gorka in da je odgovorila iskreno njegovemu stisku; Norbertu de Varenne vlažna in mrzla in se nvi je izmuznila izmed prstov; očetu Walterju hladna in mehka, brez energije, brez izrazitosti; Forestieru tolsta in mlačna. Njegov prijatelj mu je rekel polglasno:
»Jutri, ob treh, nikar ne pozabi!«:
»O ne, nič se ne boj!«
Ko je prišel na stopnišče, bi bil najrajši kar stekel po njem. tako silno je bil vesel, in pobiral je kar po dve stopnici z enim korakom; kar uzre v velikem zrcalu v drugem nadstropju gospoda v hudi naglici, ki mu gre skokoma nasproti; in obstal je, in sram ga je bilo, kakor da ga je kdo zalotil pri kakem napačnem početju.
Potem se ie dolgo ogledoval, kar iznenađen, da je res tako zal
San t; nato se je samemu sebi z zadovoljstvom nasmehljal, nazadnje se je poslovil od svoje podobe, si naredil globok, svečan poklon, kakor, pozdravljamo visoke dostojanstvenike.
III.
Ko je bil Georges Durov zopet na cesti, se je pomišlja!, kaj bi počeL ! Hotelo se mu je teči, sanjariti, pohajati kar tako snivaje o bodočnosti in sope mili nočni zrak; ali preganjala ga je misel na vrsto člankov, ki jih je zahteval očka VValter, in odločil se je, da odide takoj domov in se vrže na delo.
Hodil je z dolgimi koraki, dospel na vnanji bulvar in šel po njem do ruc Boursault, kjer je stanovaL V njegovi hiši v šest nadstropij je prebivalo dvajset majhnih delavskih in meščanskih obitelji, in ko si je svetil po umazanih stopnicah z voščenimi vžigalicami, in je videl, kako leže povsod razmetani kosci papirja, ogorki cigaret, ostanki iz kuhinje, je začutil strahovit stud in silno željo, da bi se preselil od tod in živel, kakor bogataši, v snažnem stanovanju s preprogami. Težak duh po jestvinah in iz stranišč, zatohel duh po nesnagi in starem zidov-ju, ki ga ne bi pregnal mkak prepih iz teh prostorov, je napolnjeval hišo od vrha do tal. f t Duu« prihodnji*.)
22
34
nilo vse, kar bo le količkaj dišalo po politiki.
One naredbe pa se seveda ne tičejo vladnih listov — »Narodnih Novin« in »Jutranjega Lista«, k' sedaj lahko brez vsake bojazni, da bi Jih dru?i listi zavračali, delajo vodo za vladno politiko.
Današnje »Narodne Novine • na— padajo hrvatsko - srbsko koalicijo in ji podtikajo, da je ona kriva, da se je proglasil komisarijat — seveda zategadelj, ker se ni hotela madžarskim eksponentom metati pod noge.
Staierslio.
Deželni šolski svet štajerski je
imel v ponedeljek dne I. aprila sejo, v kateri je sklenil tdede Sp. Štajerskega sledeče osebne spremembe, ozir. imenovanja: NaduČitelj Franc Kresnik pride iz Brežic v Vojnik, nadučitelj v Vojniku Jože Ser^etz pride na Tezno in nadučitelj na Tez-nem, Ignac Loschnieg, pride v Brežice. Iz službenih o/irov je prestavljena učiteljica Hedvika Posch iz Wieselsdorfa v Vitanje. (Mem^ki klerikalci so ?o rre*?rali iz Vviesels-dorfa na Sr. Štajerskem za to. ker je protestantinja ) Za def. tičiieliico na Muti je imenovana hana Oster-mann, doslej proviz. učiteljica pri Sv. Ožbaltu ob Dravi. Nadučitelj nri Sv. Lovrencu nad Ivnikom. Friderik Horvatu, i>ride na net:'<W> šolo v Hrastnik, nadučitelj na Polenšaku Anton Kukovič za nadueitelja v ČreŠnjeveu. V pokoj sfofri def. učitelj v Hajdini Anton Klanj*<rek.
Vladni komi«ar O* iraškem magistratu. V torek ponoHne se jc imela v graskem občinskem sveiu nadaljevati debata o občinskem proračunu, ozir. zna* ih pre^lovih nem-škonaciionnlne večine elede pokritja primankijih. Sociphsti so se pripravili za nadaljevanje ohstrrkcije proti zvišanju najemninskega vinarja. Po otvcritvi sne pa so podali nemški naciionala izjavo, da se v očirrled socialistični obstruknji na-daijne proračunske debate ne udeleže več in prepuščajo vso odgovornost 73 posledice socialistični mam-šini. Na to je ži»r>an selo z»H|t»čil rekoč, da bo o teh nevzdr^liivih razmerah non»čal nndzorovalni oblasti. Došlo bo skoro cotovo do razon^ta eraškcra občinsVeca sveta, na kar bo prišel tudi na gra^ki magistrat vladni komisar do prihodnjih volitev.
štajerska k»uetnska   družba ie
sklenila v zadnji seii osrednjega odbora prino^očiti nro^nje FJobrna. Vojnik. Lembr-rz. Petrovce, Šmarje pri Jelšah in Tinko za zvi^ante sejm-skib nr^stoi^in v ugodno rešitev.
Ku^a slinavka in grhuavka je po zadniem uradnem kužnem izkazu staj. namestniie z dne 30. marca na Sp. Štaier^kem nonolnoma »lva^^la. Izkazana ie le še v nekaterih obči-nah aniške in muriske doline na Zg. Štajerskem. Seimi so odnrti. /živinske cene gredo polagoma, a stalno kvišku. To občutijo najponrej odjemalci nri mešanih.
Beseda in detelja, to je ^ri klerikalcih ^edno n^aj temeljito različnega. Torkov »Slovence se zgraža nad bojda neresničnim noroča-njem nekega na^redne^a lista, v štajerski rubriki pa piše nrav derele neresnice o naprednem shodit v Že-tafah. Skorai 14 dni je raH! tan^oš-nji njegov duhovniški poročevalec, da je sklanfal skupaj od začetka do konca zlagano poročilo. Na shodu je
bilo v resnici 1o 150 kmetov, samih odrastlih ljudi, toliko, da niti v precej veliki gostilniški sobi niso imeli prostora in Jih je bila Se polna veža. »Slovenec« govori seve o malenkostni udeležbi. Nadalje pravi, da je g. urednik Spindler govoril o Šolah in priporočal pri pouku več nemščine ko ptujski »štaierc* in Ornicr. Resnica pa je, da g. Spindler o šolah in nemščini niti govoril nI. Ali ni vsled tega pristna farška luniparija sledeči stavek v poročilu: /Zdi se nam, kakor da bi se hotel Spindler prikupiti ptujskim šnopsarskirn fa-brikantom, da bi ga sprejeli za urednika pri »Štajercu«, ker Sluti, da bo »N. L« skoro izdahril?« Glede »N. L.« bodi prfpomnjcno, da je pridobil letos nad 500 novih naročnikov, veliko novih inseratov in izhaja redno na 12 straneh. To ie seveda znamenje, da bo »skoro izdah-nil« na vehko veselje politiknJoCill kaplanov. Ravno tako debela laž je, da niso hoteli zborovalri I ešmčarje-ve~a govora poslušati in te on snm na koncu klical »Živo«, zborovalci pa »Živio slov. kmečka zveza* Res je, da Leš*nčar ni nič zb^rovalcem živijo klical. ~>aČ na se le zt?odi!o o^rat^o; »Živio slov. km. zveza* ie zaklical le en »zborovalec*. kanla-nov špijon. ki smo era samo vsled znane svote konciliiantnosti pustili v zborovalnem lokalu, da ie s svojo neumnostjo skrbel ta potrebno dobro ra^nolo'/enje v prid naši stvari. In če im?nuje »Slovenec2 žalosten konec zborovanja to. da se le predsednik zborovanja lepo zahvalil obema govornikoma in so to zahvalo kasneie ro^ovili stirie navzoči kmečki župani — naj mu bode! Ne bi se obširnejše bavili s tem slučajem, ako bi re bil ^ako zelo značilen za metodo, po kater! skušajo farov-^ki la^njivci v m"Č Ji'"*' vsako napreda pnre^tev na deželi.
Nemška propaganda v Studencih pri Mariboru. vMarb. Zeit.« poroča v zadnji številki o občnin zborih podružnice ^Stidmarkine < in -Schulvereinoveki sta se sktmno vrši1 a v Petzovi gostilni v Studencih. »Sudmarkina* podružnica ie imela 1641 K 07 v dohodkov. ^SchuU vereinova* -»a 1399 K 41 v. To so velike številke! Prva vs^ta se je večinoma porabila za nemški otroški vrtec, drujra na za obdarovanje šolarjev s šolskimi knjigami, zvezdi in druerimi šo»skimi potrebščinami. Zanimivo je. da nrisnevajo za obe podružnici jako veliko delavet. železničarji, po večini rojeni Slovenci. Na zborovanju se je naduči-eli študentke lindske šole Vaver strastno zaganjal v novo slovensko C, M. ljudsko šolo. Nemci spoznavajo važnost Studencev kot narodno nos'ojanko. Ali store »sto v polni meri Slovenci?
Lludska knjižnica Št. Juri ob .1. žel. Občni zbor se je vršil ob povoljni udeležbi. Društvo ima 5R2 slovenskih, med temi 45 hrvaških knjig in 202 nem?k;h; vse so v platno vezane, vkun 784 ':nug. Za knjiore. vezanje in drusri -nventar se je dosegaj izdalo 1682 K 34 v. Izposodilo se je od dne 1. junija 1911 do 31. marca 1912 449 osebam 953 k^b>. Dohodkov ie bilo v letu 1911 249 K 73 v, stroškov 254 K 65 v. ostanek v blagajni 40 K 0S v. Dosedanji odbor je bil soglasno zopet izvoljen. — V netek. dne 3. mata t. I. gostujeto v št. Jurju pod okriljem na^c^a društva eledališki igralci deželnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom g. režiserja H. Nučiča, in s« 'er vpri-zoriio i?rro »Nebesa na zemlji«. Opo-
zarjamo vse St. Jurcane in okoličane na to prireditev že adaj.
Zahvala« Gospod Ivan Ogrin, veleposestnik v St. IIJu podaril Je kot velikonočno darilo vsakemu otroku tuk. šole razne šolske potrebščine. Podpisano Šolsko vodstvo izreka blagemu dobrotniku za ta dar v svojem, kakor tudi v imenu otrok, iskreno zahvalo! — Šolsko vodstvo v št Uju pri Velenju, dne 3. aprila 1912. — Jankovič. šol. vodja.
Počitniški tečaj sa učitelje. Z di) v oljen j to naučnega ministrstva se vrši na c. kr. trgovski akademiji v Oradeu 9. počitniški tečaj za one učitelje, ki se hočejo izobraziti za strokovne učitelje na trgovsko-nadalje-valnih šolah. Tečaj traja od 15. julija do 14. avgusta 1012. Pouk in vaje trajajo vsak dan od 8. do 12. ure. Pristojbin ni treba za to nikakih plačatfi. Pismene prijave, vidirane od šolskega vodstva, je treba poslati do 15. julija ravnateljstvu c kr. trgovske akademije v Gradcu, ki razpošilja tudi brezplačno tozadevni ministrski novi odlog in učni načrt.
Drobne novice. I 3 P r a g e r -« k e g a poročajo, da se je nedavno tum ponesrečila Ivana Pezdiček, žena železniškega delavca iz Studencev. Vstopila je v napačen vlak; ko je to opazila, je skočila iz kupeja že, ko je vlak vozil, in se je težko poškodovala. To je posledica nemškega klicanja postaj na Spod. Štajerskem. Priprosti ljudje ne vedo ne kod ne kam, zlasti M križiščih. Zato bi se moralo vsaj na Spielfeldu, Mariboru, Prager-fikem, Poljčanah, Grobelnt m in Celju izkliceiti vla»ke tudi v slovenskem jeziku. To bi bilo iz obratnih in varnostnih ozirov nujno potrebno. V Trbovljah ne bo došlo do rudarske stavke. Na nedeljskih shodih so rudarji sklenili sprejeti dovoljeno f»?f zvišan je mezd in opuetiti za sedaj stavko z ozironi na to, da so rudarji v tem revira prav slabo organizirani. -— V Se 1 ah pri Brežicah sta napadla dva neznana pobaK-na ponoči kmečketra fanta Voirrinca in pra. potolkla na tla. Preiskala sta mu žepe in nato odšla. — V Gaber-jn pri Celju je vlomil nekdo pri p-ostilniearju Konradu Čečku in odnesel poslom obleke in perila za 200 kron. Orožniki so bojda storilcu že na sledu. — Umrl je v Celju c. in kr stotnik Anton Tišina^ star 45 let. — Iz Maribora javljajo, da ostane namestniški tajnik Sima-Gall kot lokalni komisar za ajrrarne operacije na svojem dosedanjem službenem mestn v Maribern. — Iz Maribora. Soeijalietični pekariji v magda-lenekem predmestju je poneveril rfa-vaŽalec peciva Leopold KaneiČ 190 K in izginil. — Iz Celja, Te dni je Vcjrlajna jako močno narasla vsled deževja. Pri brvi čez njo za kolodvorom so vlačili iz vode trije dečki napravljen les. Pri tem so padli vsi trije v vodo; dva sta se rešila, tretji, 13Je1> ni fant čevljarja Kače je pa utonil. Mi smo že večkrat opominjali v listih, naj bi se ta brv popravila — pa vse je bilo zaman. — Na mariborski sadjarski in vinarski šoli se vrši od 6. do 8. maja te čaj za pridelovanje zelenjave in od 6. do 11. maja tečaj za pridelovanje krme. Prijaviti sc je treba ravnateljstvu. — Salezijanski zavod v V e r ž e j n se bode, kakor ve povedati -Slovenec«, otvoril že letos. — Im enovanje. Finačni minister je imenoval finančnega kontrolorja Antona Franca za nadkontrolorja v Flnžbenem obsegu graškega deželnega     finančnega   ravnateljstva. —
6 d ft g je zapadel te dni vse višje gore po Zcpor. Stajerakeni. — V Bohovi pri H o č a h so zmagali predvčerajšnjem pri občinskih volitvah zopet Štajercijanci. Konstatirati ja, da je bil odpor a slovensko-narodne strani ie precej mogočen. — N a d o-meetne deželnosborske volitve aa Sred. Štajerskem. Kakor poročajo iz Voitsberga, so ae nemški naeijonalei sedaj zedinili in kandidiralo za mandat bivšega poslanca Rathauskega (mestno-trška skupina Voitsberg-Koflach) graškega odvetnika dr. Tunnerja.
Drobne novice. Prestavljen je nadsvetnik Adalbert Ko-tzian od okrožnega sodišča v Celju k dež. nadsodišču v Gradec. — Imenovan je poštni nadoficijal Jakob Novak v Mariboru za poštnega kontrolorja isto'v.i —- Imenovan je za poštnega uradnika pri celjski pošti bivšt topničarski narednik Anton Serapin. — f o Č o so imeli dne 28. marca okrog Draveij v Zg. Halozah. Okoli 6 minut jc padalo gosto, bolj drobno ledeno zrnje, ki pa ni napravilo Še mnogo škode. — Iz Maribora. Člani mariborskega učiteljskega društva so sklenili na društvenem občnem zboru s 40 proti 8 glasom, da ne izstopijo iz nemškonacijonalnih društev. Radi tega izstopa se je razvila na zborovanju burna debata, ki je vedla do izstopa opozic'jonalcev. — Iz Maribora. 76letni usnjarski pomočnik se je dne 30. marca na Koroški cesti vsled slabosti zgrudil. Spravili so ga z rešilnim vozom v bolnišnico, a ta ga ni hotela sprejeti. Starček je na to prenočil -r neki gostilni v Viktringiiofovi nlici, a t^rn ga jc dohitela smrt. — Odlikovala je štaj. krnet, družba ljubljanskega stotnika pri 27. pešpolku Riliarda Kleinoscbega s srebrno družbino kolajno. Kleinoscheg je vzel na lastne stroške v ljubljanski okolici posestvo v najem, na katerem se vadi veliko vojakov 27. pešpolka v kmetijskem gospodarstvu. Podučuje stotnik sam.
RoFOiko.
Ko še ni bilo hranilnic so spravljali ljudie denar v lonce ali v >'štumfe« — in jih skrbno zakopavali, po navadi v kleteh ali na vrtovih. Posestnik in gostilničar I. V. v F3istrici pri Rablu je našel v svoji kleti vrečico, napolnjeno z zlatniki in s srebrnim denarjem iz minolega stoletja. Zaklad, ki je vreden več tisoč kron je zakopala bržkotne prababica današnjega posestnika.
Najden skelet V kleti neke hiše v Beljaku v Šolski ulici, ki jo podirajo, so našli popolen dobro ohranjen skelet. Poleg njega le bila posebej Še ena človeška lobanja, brez okostja. Skelet mora biti star že več sto let, ker je to ena najstarejših hiš v Beljaku.
Nesreče, V Zgornji Beli je povozil vlak 2!etno hčerko žel. čuvaja Marijo Eger. — Pri Sv. IMohorju je popolnoma pogorelo posestvo Martina Kicarja. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. — V okolici Vol-šperka so našli v nekem logu obešenega lSletnega zasebnika Franca Bertholda. Samomor je izvršil B. bržkotne v hipni blaznosti. — Pri Sv. Lenartu je divjal včeraj tako silen vihar, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Prevrgel je več kozolcev, odnesel več streh in polomil več dimnikov. Tudi na vrtovih
Ijeval. ko se je sestra z lahnim vzklikom stisnila k njemu, »da so se zarotili zoper moje življenje. Če bi bili to storili zoper življenje kakega drugega Rimljana, bi bila milost postala hudodelstvo. Draga! Naj te Adrian le pol tako ljubi, kakor te ljubim jaz. Ja vender. ti moja sestra in moj otrok, da more nihče tvoje tiežne duše tako poznati, kakor jaz, ki čuvam nad njo, odkar je nrvič vzcvetela. Ubogi moj brat! Če bi živel, bi mi bil svetoval to isto, kakor vedve in zdi se mi, da mi prežene njegov duh marsikdaj tisto odločnost, ki bi me mogla narediti brezčutno. Nina, kraljica moja, ki me navdušuješ in me opominjaš, daj, da bo tvoje srce Čutilo možato, kadar bom potrt in da bo čutilo žensko, kadar se bom zavedal svoje moči; bodi mi 2 Ireno na zemlji to, kar mi jc moj brat iz nebes.«
Utrujen od ponočne preiskave se jc tribun umaknil za nekaj ar počivanja. Nina ga je objela in opazujoč njegov plemeniti obraz, ie spoznala, da je njegova skrb izginila, njegova častiblepnost umirjena in da ima njegova veselost neka! vzvišenega. Solze sladkega ponosa, ki jih preliva ženska le za Junaka svojih sanj, so porosile oči te žene, ki je bila v globočini svojega srca bolj vesela samo njej pristoječe predpravice. da sme z rrožem deliti ure njegove samote, kakor vsega sijaja, ki ga Ji je usoda naklonila.
V teh mirnih, samotnih urah Jc bdeč varala svoie srce s sanjami —
in v gozdih je napravil vihar veliko škodo. — Pri Šentpavlu je pogorelo posestvo Ivana Marijanca. Ogenj je izbruhnil v prekaJevalnicL Skoda znaša nad 12.000 kron, zavarovalnina pa komaj 6000 kron.
. Primorsko.
Brejce - Oliba pred goriškim okrožnim sodiščem. Včeraj se je vršila obravnava proti Josipu Brejcu iz Idrije, kateri je, kakor smo svoj čas poročali, hodil po Gorici in okolici v uniformi državnega železniškega uradnika ter je opeharil, kogar je le mogel. Prikupljiv mlad fant je znal zaslepiti svojo gospodinjo, h kateri je prišel stanovat, da mu Je dajala hrano in stanovanje ter pomagala kupiti uniformo; oblekel se ie dobro in obul in denar si je znaJ preskrbeti, tako da je živel v Gorici prav prijetno. V okolici je bil staknil neko tlekle, ki mu je verjelo. Šel je bil z njo celo v Trst, kjer je dobil, kar je zaslužil. Brat njen ga je dal aretirati. Preiskava je pokazala, da je Brejec »naglihal« precej ljudi v Gorici. Pri obravnavi ni nič tajil. Sodišče mu je prisodilo 18 mesecev težke ječe s posti in samotno celico. Priimek Gliha je rabil, ker je njegova mati rojena Gliba v Idriji.
Klerikalni novostrujarji na Goriškem obračalo svoje oči vednd bolj na Kras. Pravijo v svojem trobilu, da morajo na vsak način Kras premagati. Storiti nameravajo to v veliki meri potom Čukarije. Posebno Čukarsko okrožje hočejo naDr-viti za Krasevce. samo da bi premagali Kras, pa naj stane kar hoče. Pravijo, da se ne strašijo nikakih stroškov. Ali prepričani smo. da ne pojde v klasje novostrujarsko zrno. Mogoče, da napravijo nekaj čuko* in nekaj maririaric. toda s temi rt zavzamejo Krasa.
Slovenščina na goriških srednjih šolah. Več Slovencev v Gorici, ki imajo sinove na srednjih šolah v Gorici, je sprožilo misel, da naj se, opusti poduk iz francoščine in zato vpelje poduk iz slovenščine.
Iz Trsta. K velikim zaUoščenjcu smo culi, da hode Velikonočni ponedeljek gostovala naša nepozabna iti priljubljena   umetnica ga. Danilovi v rToski*.   Neizrečeno se veselimo velikega vžitka, ki nas Čaka z njenim nastopom. V neizbrisnem opominu so nam vse njene neštete velike kreacije še za časa, ko je bilr režiserka   našega   gledališča v Trstu.   Veliko   se moramo   zah\ alff ravno njej,   ki je povzdignila naše gledališče,   da sedaj taKo lepo napreduje.   Na svidenje sedaj m upamo še mnogokrat!
Izmišljena tatvina. Neki Franc Zadničar v Trstu je naznanil policiji, da mu ie neki neznan tat ukrade! za 4500 kron vrednostnih papirjev in zlatnine, ki mu je bila zaupana. Policija je uvedla preiskavo ir začeli so sumiti, da si je Zadničar tatvino izmislil Uvedli so hišno preiskavo, toda brezuspešno, prijel so njegovo soprogo, ki je končne priznala. Soprogo so izpustili. Zad-ničaria na so izročili dež. sodišču.
Stabilimento tecnlco. Iz Trst* poročajo, da bo bivši namestnik na Nižjeavstrijskem Frik grof KieU mannsegg v kratkem izvoljen v upravni svet Stabilimenta tecnice v Trstu.
Ponesrečen Llovdov parnik. I? Trsta poročajo, da se je ponesrečil pri Kaneji Llovdov parnik »Gizela*.
nečimernejšimi od sani spečega soproga — in si slikala dolgo pot slave in vzvišeni odstop k mirnemu brezdelju, ki čaka njenega moža.
Med temi njenimi sanjami pa Jc oblak, ne večji od moške roke, za-temnil obzorje ene človeške usode, kateri solnčnojasni sijaj se je bližal svojemu koncu.
II. Beg.
Škripajoč v svojem ponosnem srcu. kakor konj na uzdi se je stari Colcnna vrnil v svojo palačo. Zanj. ki je bil nedolžen na nameravanem hudodelstvu svojih sorodnikov in stanovskih tovarišev, so bili vsi dogodki minole noči in jutra sramotni in poniževalni. Prišedši v svojo palačo, je takoj ukazal, da naj se pripravijo sli, da odneso njegova naročila.
»To pojde v Avignon, < je govoril sam s seboj, ko je zapečatil pismo na papeža. »Videli bomo. Če prijateljstvo velike hiše Colonna ne odtehta blazne drhali in njenega pajaca. — To pojde v Palestrino — ta skala je nepremagljiva. — To dobi Ivan di Vico; nanj se lahko zanesem, četudi je sicer izdajalec. — To pojde v Neapolj; Colonna bo tribuno vega poslanika od sebe pahnil, če takoj ne odloži svojega poslaništva in se ne vrne semkaj, ne kot ljubimec, marveč kot vojak! — In to naj dobi Gautier de Montreal. Res, lepega sla nam je poslal — a vse mu odpustim, vse — za tisoč sulic!« « (Dalje priaodajic.)
Hlenzl, zadnji triliunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bulwer. Peti deL
(Dalje.)
»Pandulfo,«- je tiho rekel, Ua kačja zalega je v mojih rokah, a jaz je ne zadavim — slutim, da me zna za mojo usmiljenost umoriti — to je njeno nagnenje. A nič zato! Nečem, da bi se reklo: rimski tribun si je s tolikimi življenji kupil lastno varnost. In na mojem nagrobnem kamnu naj ne bo zapisano: Tu počiva strahopetec, ki se ni upal odpustiti. Me! Sluge, odprite vrata! Gospodje, naznanimo jetnikom razsodbo.«
Rienzi se je vsedel na prestol na koncu mize. Solnce, ki je med tem vzšlo, ie metalo svoje žarke na kr-vavordeče stene. Po vrsti v dvorano pripeljani baroni so domnevali, da j*m stene oznanjajo njih usodo.
»Gospodje.« je rekel tribun, »vi ste grešili proti božjim in človeškim postavam. Bog pa uči ljudi, naj bodo milostljivi. Spoznajte vender, da varuje moje življenje mogočen čar. Tisti, ki ga je nebo v visoke namene dvignilo iz koče na ljudski prestol, tudi ni brez nevidne pomoči in dušnega varstva. Če veljajo dedne monarhije za svete, koliko bolj morajo veljati tiste, nad katerimi drži nebo svojo roko. Da! Nad tistim, ki živi samo za svojo domovino, čigar veljava je dar  njegove domoviue.
čuvajo duše pravičnikom in nespeč-ne oči z meči oboroženih serafinov. Ponesrečenje vašega   zadnjega naklepa in nevarnost, v kateri se nahajate, naj vam bo v poduk; opustite svoje   sovraštvo proti meni; spoštujete   postave in svobodo vašega mesta in pomislite, da ne more biti nič lepšega, kakor če možje vašega pokoljenja — slavnega imena in pa- . tricijske^a stanu — porabljajo svojo I moč,   da ščitijo mesto, svoje boga- 1 stvo, da podpirajo umetnost,   svoje ] viteštvo,   da branijo postave. Vze- ; mite svoje meče nazaj in prvi, ki se j dotakne svobode Rima, naj postane vaSa žrtev,   pa   če   bi bil to tribun sami Vaša stvar je bila preiskana in sodba je izrečena.   Ponovite prisego,   da boste opustili   vse javne in | tajne   sovražnosti    proti   vladi in oblastvenim osebam Rima, pa boste pomiloščeni, boste — svobodni!«
Začudeni, zbegani, so baroni i mehanično pripognili kolena. Meni- | hi. ki so jih izpovedovali, so jim narekovali zahtevano prisego. Jecljajoč z bledimi ustnicami slovesne be-sede so slišali, kako je množica pod oknom viharno zahtevala njihovo kri. i
Ko je bila ta ceremonija konča- ] na, je šel tribun na balkon, s katerega je navadno ljudstvu govorit Morda se ni še nikdar njegova čudovita oblast nad strastmi njegovih poslušalcev tako sijajno izkazala, kakor ta dan. Ljudska besnost je prikipela do-viška in trajalo je dolgo, predno se mu je posrečilo jo umiriti. ,
Vender so se polegli vsi valovi razburjenosti še predno je končal. — Še enkrat pozneje, je govoril tribun s tega mesta za življenje, ki je bilo plemenitejše od tistih, katera je rešil — a niso ga poslušali in govoril je zaman.
Čim je spoznal   tribun,   da je trenotek ugoden, je dal barone pripeljati   na balkon.   Spričo tisočev brezsapnih poslušalcev so se slovesno zavezali,   da bodo   zvesti ustavi . in jo ščitili. In tako je bilo jutro, o j katerem se je mislilo,  da bo obse- j valo njihovo usmrčenje, priča njihovega pobotanja z ljudstvom.
Množica se Je razšla; večina je bila zadovoljna in vesela; ostroum-nejši so bili jezni in nezadovoljni.
»Samo pomnožil je dim in plamena, ki jih nt mogel pogasiti,« se je hudoval Cecco del Vecchio in ta primerna kovačeva beseda je postala pregovor in prerokovanje.
Tribun je med tem odslovil sodnike in z zavestjo, da je storil plemenito dejanje. Je Sel v sobo, kjer sta Nina in njegova sestra nanj čakali. Lepi mladi ženski sta se bili močno vzljubili. Razloček v njiju značaju, v čustvovanju in v potezah je po svojem nasprotju povečaval njiju čare, kakor povečavajo v umetno prirejenem lišpu Hser in demant drug drugemu lepoto.
»Bodi pogumna, nežna moja sestra,« je rekel tribun, ko Je uzrl Ire-nin plahi pogled. »Niti las se ne skrivi tem. ki so ponosni na ime tvojega ljubca. Zahvali nebo.« Je nada-
78 Star.
SLOVENSKI NAR DD.
Stran 3.
Pokvarili so se stroji in parnik je nasedel na neki nasipini. Potnike in blago odpelje neki pomožni parnik iz Kaneje v Kalkuto. Ponesrečeni parnik bodo prepeljali v Trst.
Kača ga je pičila. V bližini Bar-bane pri Pulju je pičil gad 1 kletnega Mirkoviča, ki je kmalu nato pod groznimi mukami umrl.
Iz vlaka skočil. Posestnik Peter Bassanese, ki se je bil peljal po opravkih v Pulj in se je vračal z brzovlakom v Trst, ie skočil v bližini postaje Ricmanje, kakor je bil to stori že večkrat, z vlaka, da tam sede na svoj voz in se pelje v Koper. To pot pa se mu je ponesrečilo. Skočil je tako nerodno, da je padel in obležal z razbito črepinjo. Bassa-nese zapušča vdovo s 6 otroci.
Blazen v vlaku. Na Reki je zblaznel večkratni milijonar, lastnik velike ekspedicijske tvrdke Aleksander Bilitz. Sorodniki so ga poslali v neki budimpeštanski sanatorij. Spremljal ga je zdravnik, ki je oblekel blaznega v prisilni jopič. V kupeju se je nahajal med potniki tudi neki umetnik slikar Faietti. Ta je prosil zdravnika, da naj blaznega oprosti. Zdravnik je ugodil prošnji Faiettijevi in blaznega oprostil. Bilitz se je vsedel k mizi in začel obedovati. Ko se mu je približal Faietti je skočil blazni k njemu z nožem in vilicami. Faietti je prestrašen od-skočil, odprl vrata in skočil iz vlaka. Padel je jako srečno in dobil samo lahke poškodbe. Blaznega so potniki zvezali in ga odpeljali v posebni oddelek.
Persekucije zaradi dogodkov v Sarajevu. Iz Zadra poročajo: Pred tukajšnjim senatom sta se morali zagovarjati   perici   Angela Pertaluppi
in Adelajda Gozzi zaradi pregreška hujskanja, ker sta v pralnici med razgovorom odobravali atentat Dal-he na italijanskega kralja. Pertalup-pijevo so obsodili na pet dni zapora, Oozzijeva pa je bila oproščena.
Nesreča no Stolu.
Velikonočni izlet prof. dr. Cerka z dijaki na Stol. — Vihar v gorah. — Smrt profesorja dr. Cerka,
Trag-ična vest je sinoči pretresla rso Ljubljano. Proti večeru so došle brzojavke na vodstvo »Slov. planinskega društva« in na poveljstvo gorskega polka za pomoč, ker so profe->r dr. Cerk in več dijakov na Stolu ponesrečili. S prvim vlakom se je odpeljala rešilna eks]»edicija »Slov. plan. društva«, zdravnik dr. Demšar, y/nani turist dr. Fr. Zupane, Badiura in drugi požrtvovalni gospodje v 2e-rovnieo in obenem je šel na pomoč tndi oddelelk vrlega našega alpinske-ga polka pod poveljstvom poročnika Werleina. Z ekspedicijo vred šla sta ■ adi oče in sestra prof. dr. Cerka. Ljubljana je bila vso noč razburjena, ker so potniki z Gorenjskega prinesli najrazličnejše vesti o nesreči na Stolu.
Velikonočni izlet.
Profesor dr. Cerk, ki je star kakih 30 let. je znan turist in raziskovalec pozemskih jam. Z neverjetno smelostjo, zaradi katere »o sra priia-t-clji mnogokrat svarili, se je spuščal v podzemske votline. Kdor je ž njim občeval, je imel vtisk, da je pri svojih raznih turah in ekspedicijah iz-jrubil pravo merilo za to, kaj je nevarno in kaj ni nevarno.
Za velikonočne praznike je aranžiral izlet na Stol. Z njim so šli naslednji dijaki: Vladimir Kos tanje ve c, sin finančnega svetnika, i^tošolec, Vladimir M i 1 a v e c, pe-.nšolee, Frane B.i z o v i č a r iz Si-*ke. Zdenko Kune. petošolee, sin uradnika tobačne tovarne, in njegov h rat, dijak nemške gimnazije, Jo-sip Ba riče vic, iz Pulja, in sin modnega svetnika K o b 1 c t j a. Na Krečb se je turistom pridružil tudi izkušenj h ribo] a zec gosp. Kuna v^r, učitelj na Viču.
Pot v goro.
Zvečer dne 3. aprila so prišli iz-letnik] v Žirovnico in odrinili ponoči, da bi došli zjutraj, ko sneg še drži, <lo Prešernove koče na Stolu. Dobili *o pa skrajno neugodno vreme, kajti * Stolu je že dva dni divjal silen vihar, ki traja po izknšnjah domačinov natančno tri dni (lokalni pojav), i'red odhodom so jih domačini svarili, a pogumna mladina ko je vzlic temu spustila na pot. Sli so preko /nbrežke planine in kmalu nad njo prišli na sneg. Čim višje so prihajali, tem hujši je bil vihar in tem bolj zledenela strma pobočja Stola. Pota *>e seveda nikoder ni poznalo, a držali so se prave smeri, ker jo je dobro poznal gosp. Kunaver. Ko so se nahajali v strminah, kjer se pod Malim Stolom prehaja na nekako ka-dunjo, je postal sneg tako zledenel, da niso več držale stopinje. Imeli so ^icer dereze in cepine, a v hudem viharju se niso mogli vzdržati na vse-anih stopinjah«
Nesreča.
Hkratu je zdrknil dr. Cerk in kmalu za njim dijak Kune. Profesorju ee je posrečilo globoko doli vzdržati se, dijak pa se je šele globokeje vstavil. Profesor Cerk je spustil svoj eepin za dijakom, da je potem dijak si mogel zopet kvišku pomagati. Med tem je gosp. Kunaver z naravnost nečloveškim naporom ostale dijake, ki so svled mraza in utrujenosti že kar omagovalt, enega za drugim spravil kvišku iz strmin in posrečilo se inu je, po dveurnem skrajnem naporu »praviti dijake vse onemogle in utrujene ob petih zjutraj oh solnčnem vzhodu na vrh Malega Stola v Prešernovo kočo. Zdaj se je gosp. Kunaver vmtl, da pride še na pomoč zaostalima profesorju dr. Cer ku in dijaku Kuncu.
Dijak Kune,
ki je dobil od profesorja dr. Cerka v pomoč cepin, se je po dolgem času kcmaj še živ priplazil do koče, a prišel je brez profesorja Cerka, in je že
spotoma povedal gosp. Kunaverju, da je prof. Cerka zgrešil. Gospod Kunaver je potem vse pregledal za tovarišem, a ga ni mogel zaslediti in tudi vse klicanje je ostalo zaman. To mu je bilo znamenje, da se je moral tovariš ponesrečiti in zato je nemudoma stekel v dolino po pomoč.
Profesor dr. Cerk mrtev.
Z oskrbnikom Prešernove koče, L e g a t o m, in z domačinom V i d i-c e m se je gosp. Kunaver povrnil v goro in preiskal potem ves zadevni teren. Našli so v žlebu pod takozvanim Čelom pelerino in eno škatljo, nekoliko nižje fotografsko stojalo, in to jim je svedočilo, da je profesor dr. Cerk ta in ponesrečil. §li so po žlebu navzdol in uašli globoko doli profesorja Cerka ponesrečenega, vsega pobitega in mrtvega. Oči vidno je priletel a glavo oh kako skalo, kajti če-pinja je bila počena, obraz ua eni strani skažen in roka zlomljena. Brez dvoma je bil prof. dr. Cerk po padcu takoj mrtev. Zleteti je moral i jako znatne visočine. Ko je oddal svoj cepin dijaku Kuncu, je bil brez" prave opore; imel je samo eno derezo, ker je drugo najbrže pri prvem padcu iz gubil in si vsled tega v viharju ni mogel dobiti prave podpore ter je drugikrat padel v usodni žleb.
Ponesrečenca so prenesli v dolino, v Prešernovi koči pa so zaostali dijaki. Gosp. Kunaver jim je pri odhodu strogo zabičil, da morajo počakati v koči. dokler ne pride pomoč, kajti oslabeli so toliko, da hi v svoji opravi sami gotovo ne prišli s Stola, posebno ker je večina pogubila dereze in cepine.
Gosp. Kunaver je, vrni vsi se zvečer, javil nesrečo svojim tovarišem v Ljubljano. Njegov brat, gosp. Fran Kunaver, železniški uradnik na Jesenicah, ki je došel zvečer v Žirovnico, je obvestil brzojavno rešilno postajo v Ljubljani, načelnik drž. železnice v Ljubljani, gosp. nadzornik Hrašovec pa tudi še alpine ter načelnika S. P. D. gosp. dr. Tonnnška zaradi pomoči. S ponoćnim vlakom je prišlo več častnikov z vojaki in obilica članov S. P. T>. z dr. Tominškom v Žerovnico. Rešilna ekspedicija je o polnoči skupno s šestero domačini odrinila na Stol, da spravi di.vike nn varno.
Tudi pešpolk št. 27 je ime! že popolnoma pripravljeno rešilno okspe-dicijo pod poveljstvom nadporoČnika gosp. vVallanda, a ta ni odšla na lice mesta, ker je poveljstvo pešpolka št. 27 v našem uredništvu izvedelo, da pomoči ni več treba.
Dnevne vesti.
+ Klerikalni podlost. »Slovence« je sinoči napadel naš list tako podlo, kakor hi hotel posebno sloves no proslaviti veliki teden. Ker nimamo zaupanja v dr. Lam peta deželno elektrarno, nas zmerja na najsuro-vejši način, češ, da delamo za tuje velekapitaliste, dasi ves svet ve, da noben pes, kaj še kak velokapitalist, ni maral tistih vodnih sil, ki jih je dr. Lampe obesil za drug denar deželi Kranjski. »Slovenec« se je v svoji podlosti osmelil reči, da je naš list od judov plačan, da kritiku je Lampeto-vo centralo. To je lopovstvo najnižje vrste in še neumno lopovstvo. Tistega joda hi radi poznali, ki hi dal le počen groš za to, da kak list hrani javne interese in kritikuje Lampeto-vo slabo gospodarstvo. Pač pa vidimo pri tistih krsčansko-socijalnih slepar-jih na Dunaju, pri katerih so se klerikalci učili politike in gospodarstva, da so — kakor je sodno dognano — jako pristopni za mastne provizije. In znano je tudi, da judje prav radi plačajo lepe svote, če dobe kako javno dobičkanosno delo brez razpisa in konkurence. Tudi juda Redlich in Berger sta dobila Lampetovo centralo brez razpisa in brez konkurece, in kdo ve, če nista »Sloven.« podkupila, da ju zdaj brani s psovanjem našega lista., ker je obsodil, da sta Redlich In
Berger dobila to delo bres raspisa In bres konkurence. Bog Pobasaj ni samo lokalno dunajsko božanstvo, ampak ima povsod svoje vdane častilce, kjer bijejo krscansko-socijalna srca in so krščanako socijalni žepi odprti.
-f Kako se to ujema? V zadnjem * Domoljubu« čitamo: ^Cerkev hoče, da so nedelje in prazniki dnevi veselja.« Kako pa se ta nauk ujema z odredbo, s katero je škof hotel ljudem vzeti kar sedem praznikov, torej sedem dni veselja na leto in to ljudem, ki morajo trdo delati in na korist velikim kapitalistom?
-f- Odlikovanje. Deželnovladni svetuik pri deželni vladi v Ljubljani Gustav Ku 1 a v i c z je bil odlikovan ■ redom železne krone III. reda.
-f- Imenovanje. Za oficijala je bil imenovan pri tobačni tovarni v Ljubljani gosp. Viljem E b e r 1.
-f- Imenovan je za c. kr. kaneeli-sta pri c. kr. sodišu v Višnji gori bivši računski podčastnik c. i. kr. peš-polka št. 17 Rudolf H a h j a n iz Metlike.
— Predsedstvo občinskega sveta in mestnega magistrata udeleži se velikonočne procesije v mestni župniji trnovski jutri v soboto ob 5. uri popoldne. Og. občinski svetniki se vabijo k obilni udeležbi.
— Podpora Barjanom. Cuje se, da bo razdeljena zopet podpora za lansko leto oškodovanim posestnikom. Ker smo bili vsi davkoplačevalci enako prizadeti, zato vljudno prosimo, da se bo prizadetim, ki še niso dobili podpore, ista pravično razdelila, kakor se je to vedno godilo prejšnja leta. — Vsi prizadeti B a r j a n i.
— Umrla je včeraj ob 6. zvečer po dolgi bolezni gospa Marija Z a -1 a z n i k o v a , soproea g. Jakoba Zalaznika, peka in slaščičarja na Starem trgu. Pokojnica je bila izredno pridna in marljiva žena, ki je delala, dokler je bila še zdrava, od zore do mraka in globoko v noč. Bila je z vsakomur prijazna in vljudna in vsled tega pri vseh znancih priljubljena. Za reveže je imela vedno odprte roke. Kdorkoli je potrkal na njena vrata, so se mu odprla in obdarovan je zapustil prag človekoljubne gospe. Pokojnica je lani jela bolehati, naporno delo, ki ji ni dalo niti potrebnega počitka, je pač povzročilo njeno bolezen. Včeraj jo je rešil trpljenja smrtni angel. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin'
Za umetnost. Kakor so že listi poročali, namerava prirediti »Splošno slovensko žensko društvo« v zvezi s slovenskimi upodabljajočimi umetniki, slikarji in kiparji, veliko 20.000 srečk broječo dobrodelno loterijo, katere izkupiček je namenjen v podporo ubogi pastorki, slovenski umetnosti. Pomnoženi odbor je sklenil, da naprosi vse domače umetnike in umetnice, naj bi poklonili nekatere svoiih umotvorov brezplačno za dobitke loterije. Mnogo ljubljanskih umetnikov je že ra-devoije obljubilo svojo dejansko pomoč. Izven Ljubljane bivajoče umetnike pa naproša odbor po listih in pismeno, da se blagovolijo z umetniškimi prispevki udeležiti te dobrodelne akcije, ki bo itak samo v korist in v podporo umetnikov samih. Og. umetniki, so obljubili, da zberejo najmanj 200 slikarskih in kiparskih umotvorov, ki bodo razstavljeni maja ali junija t. 1. v paviljonu g. akad. slikarja Rih. Jakopiča. Raznečavanje srečk pa je prevzelo Splošno slovensko žensko društvo«, ki hoče nanrositi rodoljubne in umetnost ljubeče Slovenke vseh slovenskih krajev, da mu po svojih močeh pomorejo pri tem delu. Srečke se bodo prodajale po 1 K in bo torej vsakomur dana lahka prilika, da prispeva svoj del na žrtvenik slovenske umetnosti. Žrtve ne bodo velike, treba le. da se pritegnejo s pridno agitacijo vsi sloji občinstva k temu rodoljubnemu delu. Agitacija pa ne bo težka, saj dobi ta ali oni Instnik srečke, ki je veljala samo 1 K, lepo domače umetniško delo ter ima pri tem še zavest, da je pomogel slovenski umetnosti na noge. Izkupiček loterije se porabi deloma za nakup slovenskih umotvorov, da se na ta način omogoči eksistenca slovenskih umetnikov, deloma za podpore v prilog študij mladih domačih umetnikov.
Dolničarjeva   restavracija v
Smartnem ob Savi je zopet odprta.
Litija. V torek popoldne so ljudje v Savi, ki je zelo narastla, lovili drva. Neki mož je potegnil s ka-veljnom, misleč, da je hlod, mrtvo žensko na obrežje. Bila je pa že tako razjedena, da se je ni moglo spoznati. Po dobrih /obeh se sodi, da ni bila še stara. Oblečena je bila v rdeče krilo, sive nogavice in imela čevlje z visokimi petami. — Vel. četrtek zjutraj ie umrl nagle smrti tukajšnji posestnik, mizar in trgovec s krstami Franc Planinšek. Imel je že več let hudo srčno napako. Star
šele okolu 50 let; zapustil je ženo in več še nepreskrbljenih otrok.
Št. Vid nad Ljubljano. Zopet sama neskončna čistost in pravičnost župana K lani a rja. Pred par leti je bila iz Vižinarjev Jančeva hči Marija v deželni bolnici m s tem je na-rastlo precej stroškov, katere bi moral po zakonu nje oče, ker ima veliko premoženje poravnati. Kajti znano je, da ima Janč precej »grunta«, da je mizarski mojster, da ima prodajo moke in prodajo špecerijskega blaga, z eno besedo, on je bil v stanu za svojo hčer narastle bolniške oskrbne stroške v deželni bolnici sam piačati. Ker pa Janč ob vsaki obč. volitvi z tako silo agitira za Klanfarja in ker je tedaj Za-bret Klanfarjev pristaš, mu je pa Klanfar z ubožnim listom pomagal, da je dežela prevzela na sebe okrog 120 kron bolniške oskrbnine. Vidite, tako si Šentvidci podajajo roke. V »Domoljubu« je znani posvečeni dopisnik Klanfarja že večkrat pral, zato se nam pa nehote vsiljuje vprašanje na č. g. župnika Zabreta kot katoliškega duhovnika, ali je to Klan-farjevo dejanje pred bogom in pred državnimi zakoni v redu? Ali ni to dejanje zloraba občinskega urada in prelornitev po občinskem redu storjene »županove obljube«, v kateri je Klanfar pred okrajnim glavarjem na mesto prisege na bogavsegaiiiogoč-nega, na svojo čast in poštenje obljubil, da bode zvesto in po vesti na vse strani izpolnjeval dolžnosti domačega in izročenega področja naložene po občinskem zakonu z dne 17. februarja 1866, ter skrbel, da se izkaže zakonom spoštovanje in no-kornost. Ali je mogoče, da tak-le župan skrbi, da se zakonom izkazuje spoštovanje in pokornost, ker jih sam ziorabija. Da se deželni blagajni, ta storjena škoda poravna in da se župana Belca po domače Klanfarja odstavi ter primerno kaznuje poživljamo v to pristojno oblast.
Na naslov c. kr. finančnega ravnateljstva. Iz Kranja se nam piše: Odkar se je lani glavna trafika v našem mestu premestila v druge prostore, množe se čedalje bolj pritožbe, da ravno sredi mesta, kjer bi bilo najbolj potrebno, ni nikake prodaje tobaka. Po našem mnenju je pač dolžnost finančne uprave, da skrbi za udobnost občinstva in že v lastnem interesu vstreže splošni želji, da se ravno tam, kjer je največ prometa, otvori javna trafika. Obrnili smo se že na tukajšnjega c. kr. finančne straže komisarja za odpo-moč, a on nas tolaži od meseca do meseca, sicer pa ostane vse pri starem. Nadejamo se, da ta anel na finančno ravnateljstvo ne bo ostal glas vpijočega v puščavi.
Zdravnik v Toplicah. Za okrožnega in zdraviliškega zdravnika v Toplicah je imenovan g. dr. K. Konvalinka, sedaj okrožni zdravnik na Brdu.
Občinski odhor idrijski je imel pretočeni torek svojo tretjo sejo v letošnjem letu. Po prečitanju neke okrožnice deželnega odbora, je pri prvi točki dnevnega reda sklenil občinski odbor na županov predlog", da se za idrijsko občino ne ustanovi občinskega posredova lnega urada v zmislu zakona, ki ga je lansko leto sklenil deželni zbor kranjski. Med slučajnostmi pa se jo oglasil za besedo klerikalni odbornik Ivan Kavčič in izvajal, da zapisnik zadnjo sejo ni pravilno sestavljen, ker manjka v njom, da so klerikalni odborniki glasovali za prezida van jo občinskega TKJslopja št. 509 le pogojno, če se prezida izključno le za delavska stanovanja in nastanitev gasilnega društva; da se ni sprejelo sklepa, da se za dijaške podpore še naknadno dovoli med letom, če bi v proračunu do voljeni kredit ne zadoščal in da ni v zapisniku pritožbe Iv. Kanduča. Župan je pojasnil in zapisnik se je proti klerikalnim glasovom odobril, kakor je bil pravilno sestavljen. Tu nimamo zopet opraviti le s klerikalno nagaji-vostjo, marveč z grrdo komedijo, ki jo klerikalci ob vsaki priliki vprizar-jajo. Kakor znano, je Oswald reknri-ral proti prezidavanju št. 509 navali« temu, da so za predlog glasovali tudi klerikalni odborniki. Da klerikalni občinski odborniki zbrišejo sramoto marijonet, se skrivajo za nepravilnost sejnega zapisnika. Njihova akcija za delavska stanovanja na je prav navaden humhuk. Klerikalci so le zategadelj za delavska stanovanja, ker mislijo, tla bi se dalo iz večjih uradniških stanovanj napraviti s po-dretjem medsten dvorane, kar bi bilo pri delavskih stanovanjih težje. Tako velika je klerikalna nezaupnost, da hočejo s svojimi neumestnimi predlogi zopet napraviti občini ogromno škodo. Za dvoje uradniških stanovanj bi dobivala občina na leto 1200 kron najemščine, za štiri delavska stanovanja pa 320 K, občina bi torej imela izgube leto za letom po H80 K. Treba pa bi bilo tudi ves načrt za prezida-vanje znova napraviti, kar bi tudi povzročilo občini lepe stroške. Sicer pa vemo, naj bi bil sklenil občinski odbor tudi prezidanje hiše st. 509 za
delavska stanovanja. Oswald bi bil vseeno rekuriral, ker ima pri tem svoje posebne namene. Glede dijaških podpor pa so klerikalni odborniki pokazali vso svojo nemožatost, kajti ravno klerikalni odbornik Kavčič in ž njim drugi je bil, ki je venomer pri predzadnji seji po vda rja 1, naj se sklene podporo v višini, kakor jo deželni odbor zahteva, ker če bo med tem letom primanjkalo, se bo naknadno št» dovolilo. Toda to Oswaldu ni bilo po volji, zato morajo sedaj klerikalni odborniki svojo besedo zatajiti. O Kandučevi pritožbi pa ni bilo sklepa, zato jo tudi ni treba staviti v sejni zapisnik. Še tega je treba, da bi se ubijali z nagajivostjo Kandučevo. Po javni seji je sledila zanimivejša tajna seja.
Gospo obdolžila, da bi sebe oprala. Na ljubljanskem trgu je pro-vzročila pred par dnevi veliko razburjenja kmetska branjevka, ki je hotela vgledno uradniško gospo obrnažiti za pet jajec. Gospa je namreč kupovala od nje jajca ter se jih je tudi dala odšteti. Kar naenkrat je pa začela kmetska branjevka vpiti in razgrajati, da je gospa 5 jajec več dobila kot trdi. Razgrajala je pri tem tako, da se je okrog nje nabrala cela množica ljudi. Konec je napravil šele tržni stražnik, ki je moral divjo žensko odpeljati na magistrat, kjer se je izkazalo, da je samo zato vpila, da bi nedolžno gospo obdolžila, sebe pa oprala in se okoristila.
Nepošten vajenec. Mesarski mojster Jožef Podkov je že delj časa slutil, da mu nekdo v malih zneskih krade iz zaklenjenega predala denar. Prišel je tudi na to, da njegov lSletni vajenec Franc Demšar iz Ho-tavelj okr. Kranj vsaki dan obiskuje razne gostilne. Le-to mu je dalo povod, da je vajenca natančneje opazoval. Včeraj zvečer pa je šel s svojo ženo na izprehod, a se kmalu vrnil in se skril za vrata v sobi. Kmalu na to je pa prišel v sobo vajenec s kladivom, pilo in dletom in začel z delom. Nato pa je priskočil Podkov ga zgrabil in oddal policiji. Nepoštenega vajenca, ki je mojstru pokradel do 500 K, so izročili sodišču.
Otrok umrl. Včeraj dopoldne je Drišla v Ljubljano samska gostačeva hči Ivana Cerin iz Dola pri Brezovici iskat za svojega 5 mesecev starega otroka zdravniške pomoči. Po končani ordinaciji, je še kupila zdravila, potem pa obiskala neko prijateljico, da bi skuhala mleko. Otrok je pa takoj bruhnil kri in umrl. Mati se je hotela nato z mrtvim otrokom odDeliati domov, a je bila na južnem kolodvoru ustavljena. Po končani zdravniški preiskavi so truplo prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu, Čerinovo pa izpustili domov.
V znamenju alkohola. Predvčerajšnjem popoldne je 281etni dninar Rudolf Fabjan iz Selc, na južnem kolodvoru mesto, da bi stopil v vlak, začel roeoviliti in razsaiati. Ko ga je stražnik opozoril, se je spustil vanj ter ga zgrabil za vrat. Varnostnemu organu so priskočili na pomoč železniški uslužbenci ter mu pomagali ga obvladati. Hudega možakarja so izročili deželnemu sodišču.
Nevaren posetnik. Dne 30. m. m. je nek tukajšnji čevljarski vajenec obiskal čevljarskega pomočnika Frančiška Blatnika v Zagorju ob Savi. Po vajenčevem odhodu je Blatnik pogrešil double verižico. Oškodovanec je o tem obvestil ljubljansko policijo, ki je nepoštenem« vajencu verižico odvzela in jo dobi lastnik nazaj.
Kamen vrgel je predvčerajšnjem v glavo v VrhovČevi ulici pri neki stavbi dosedai Še neznan zli-kovec 11 letnemu Vladimirju Tause-su ter ga s tem znatno telesno poškodoval.
S ceste. Snoči je nek izvošček po \Volfovi ulici tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v 70let-no Frančiško Ipavčevo ter jo znatno telesno poškodoval.
V mestni klavnici so zaklali od 17. do 24. marca 76 vdov, 6 bikov. 8 krav, 224 prašičev, 132 telet. 40 koštrunov, 59 kozličev. Vpeljalo se je 508 kg mesa, 77 zaklanih telet in 26 zaklanih kozličev.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 24. do 30. t. m. se je rodilo 22 oseb, mrtvorojena sta bila 2, umrlo pa je 32 oseb. med njimi 12 tujcev. Osem oseb je umrlo vsled jetike, med temi 3 tujci.
Delavsko gibanje. Včeraj se ie z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Macedoncev in 10 Hrvatov, 90 Slovencev in Hrvatov je prišlo pa nazaj.
Izgubljeno in najdeno. Gospod Jožef Link je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Ga. Adela Sakslova je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 50 K. — Šolski učenec Hugo Plazer je našel žensko ročno torbico. — Ga. Amalija Kuflošek je izgubila srednjo vsoto denarja. — Deželnega sodišča nadsvetnik g. Julij Pole je našel denarnico z večjo vsoto denarja.
Porodna obramba.
Ciril - Metodova družba v Ljubljani. Bral sem te dni v vseh slovenskih listih, da pobirajo nekatere Ciril - Metodove podružnice članarino in prispevke šele koncem leta. Svetuje se nadalje, da naj se pobira članarina že začetkom leta, ali med letom, meseca decembra naj se le pregleduje zapisnik članov ter pobira le pri zaostalih članih. Ta nasvet, ki je izšel gotovo iz družbene pisarne, se mi zdi zelo umesten. Pobira se naj že začetkom leta; kdor more dati, dal bo svoj obulus takoj, drugi pozneje. Meseca decembra pobirati za društva »ploh, je po mojem mnenju jako nepraktično; v decembru je zima, prazniki so tudi, družina potrebuje takrat več, pa tudi samcu ne preostaja. S tem pa noeem reči, da naj preneha luiša delavnost za drnžl>o v decembru. — Gorenjski.
Društvena naznanila.
II. izkaz prispevkov »Društvu za Zgradbo in vzdrževanje »Sokolskega doma« telovadnemu društvu »Sokol I.« v Ljubljani. Darila: G g. A. Jerman 11 K, primarij dr. Jenko 15 K, A. Sušteršič 10 K 40 v, I. Vernik 10 kron, D. Lovšin 8 K 40 v, P. Adamič
1 K 40 v, I. Ažmar 83 v. — Nabrano ob raznih prilikah: na sestanku pri br. Zupančiču 15 K, E. Oerne nabral
2 K 50 v. — Z razpetavo blokov dobili: gg. R Počivalnik ;>0 K, Žensko telovadno društvo v Ljubljani 30 K, E. Kocijančič 10 K. G. P. 10 K, L Dolinar 2 K. — Nabiralniki: dne l!6. majn "IP"1! dviemili iz nabiralnika v gostilni br. Zupančiča 22 K od v, br. Bončarja 21 K 00 v, br. Koška rja (»Auer«) 16 K 08 v, br. Počivalnika 11 K 43 v; dne 3. oktobra 1011 pa iz nabiralnika br. Zupančiča 20 K 80 v, br. Reška rja (»Auer«) 17 K 91 v, br. Bončarja pa 1(» K :T> v. — Srčna hvala vsem cenjenim darovalcem in nabiralcem! Na zdar! — Za odbor: Dr. Postotni k, predsednik. J. Mula č e k. blagajnik.
Pri koncertu »Pevske župe za Ljubljano in okolico« se bodo izvajale večinoma nove, dosedaj še ne izvajane skladbe. Koncert vsebuje vokalno in instrumentalno glasbo ter je namenjen tudi onim krogom, katerim drugače koncertna dvorana vsled visokih vstopnin ni dostopna. »Pevska župa za Ljubljano in okolico si je pojavila v svoj program, prirediti vsako leto več koncertov za širše občinstvo in prvi teb se vrši v soboto, dne 13. aprila v veliki dvorani ^Narodnega doma«.
Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko ima v soboto, dne 13. aprila t. 1. oh pol 8. zvečer v restavraciji »Narodu ga doma« svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Kvent. samostalni predlogi so vložiti OKcm dni pred občnim zborom.
Football - mateh. »Ljubljanski football klub -— »Goriški 1'ootball klub«. Kakor čujemo, se bo vršila ob velikonočnih praznikih gornja tekma, katera obeta biti jako interesantna, ter že danes opozarjamo ljubljansko občinstvo, da si jo ogleda. Začetek, krkor tudi druge podrobnosti priobčimo jutri.
»Sokol« v Šoštanju priredi na velikonočni ponedeljek pešizlet v civilu v Žalec, kjer se ndeleži koncerta, da 8 tem tudi dejansko pokaže svojo s&rh za izobrazbo članov. Na zdar!
Prosveta.
»Matica Slovenska« javlja, da je knjige za 1911. leto £e dobiti. Zlasti naj bi jih naročili tisti, ki imajo le L del romana Brambovci, ne pa II. dela, ki je izšel 1911. Vposiati je za garnituro 4 K.
Književnost.
— »Ljubljanki Zvon« XXXII., it. 4. — Aprilska številka naše prve leposlovne revije prinaša na uvodnem mestu tri »Ljubavne pestri« B a r o d e , ki se odlikujejo po krasnih slikah in ponosnem ritmu: posebno druga je nežen trubadurski cvet. — K. Dolenca »Sužnjem* slika na^e narodno življenje v nekoliko pretemnih barvah. — Ig. Grudna srečamo prvič v »Zvonu«, njegovo »i'omotožje« diha prisrčnost. »Sonet« Rad. P e t e r 1 i n a je originalna pesnitev po vsebini in obliki. — C. F. G o I a r je napisal >Povest o hudem in silnem kovaču« v tonu, ki je lasten njegovemu umetniškemu ustvarjanju. Sredi živahnega pripovedovanja nas pusti radovedne s svojim »Konec prihodnjič«, kako se bo silni kovač sprijaznil z bodočo taščo. — Ivan Cankar je zaključil svojo novelo »Monna Lisa«. Pravi užitek je čitati njegovo slovenščino! — Rado Murnik je v 19. poglavje spretno vpletel pogrebne obiTaje ciganov. — Fran Milčinski je priobčil humoresko »Drobna druščina«, ki bo tudi naj-
hujšega filistra spravila v dobro vo*
Ijo. — Jos. P r e m k nadaljuje svojo »Krono v višavi«. — Dr. Tad. Stan. O r a b o w s k i je napisal za »Zvon« zarimivo literarno črtico »Poljski jubileji 1912 leta«; v njej seznanja slovensko občinstvo z romantikom Krasinskim. — V »Književnih poro-« čilih« referira prof. M. M u r k o o tretji in četrti knjigi znamenite slavistične publikacije »Rocznik slawi-styczny«, ki izhaja v Krakovu in je važen tudi za nas Slovence. — P a -stiiškin poroča o S. Sardenkovi drami »Mati svetega veselja«, Joso J u r k o v i č o AleŠovčevi povesti »Ne v Amer ko!« J. Š. o Petrovske-ga bibbografiji Kopitarjevih spisov; A. Debeljak pa je s finim ume-vanjem napisal oceno Bogd. Popovi-ćeve ^Antologije novije srpske lirike«, ki jo je izdala Matica Hrvatska Halje Črtamo kratka poročila o crlas-bi, v »Raznih zap'skih je priobčil dr. Jož. A. O l o n a r zanimivo črtico »Naš narodni boj v nemškem slovstvu«, in kratek nekrolog t Ant. Olobočrika pl. Sorodo^skega zaključuje to velikonočno številko, ki nudi vsakemu ljubitelju slovenske književnosti dovoli sve^e. dobre dušne b*-ane. Nai podpira slo- ens'a inteligenca bolj požrtvovalno naš prvi mesečnik, ako mu hoče ohrani življenje! R. Z.
— Amerika in Amerikanci, spisal Rev. J. M. Tinna. Tega velikega dela je izšel sedaj 2. zvezek.
Izpred sodišča.
Kazenske razprave  pred tukajšnjim
okrajnim sodiščem.
Obsojene klerikalne volilne sleparije. Občinski tajnik Mrkun. znan zagrizen klerikalec, je bil dares pred tukajšnjim okrajnim sodiščem radi volilnih sleparij obsojen v Tdnevni zapor z enkratnim trdim ležiščem. — Natančnejše poročilo priobčimo kasneje.
Rožne stvari.
* Proti stanovanjski bedi. Pariz,
4. aprila. Občinski svet je soglasno sklenil, najeti posojilo v znesku 200 milijonov frankov, ki jih bodo uporabili za zgradbo majhnih stanovanj.
* Samomor goljufivega duhovnika. Berolin, 4. aprila. Pri K* esnu so potegnili iz reke Saale truplo duhovnika Mohra. Mohr je v škodo občina Webau poneveril 100.000 mark cerkvenega denarja ter nato izvršil samomor.
* Odvetnik - požigalec pobegnil. Dunaj, 4. aprila. Poročali smo, da so v Slatini v Slavoniji prijeli odvetnika dr. Mirka Frida. ker je na snrnu kot požigalec. Na Dunaju so prijeli tudi njegovo ženo. Frida je v noči od 1. na 2. aprila pobegnil iz preiskovalnega zapora v Slatini.
* Ruski roparji. Petrograd, 4. aprila. Deset maskiranih roparjev je včeraj v Ros toku udrlo v neko restavracijo, umorilo restavraterja, blagajnika in dva natakarja. Nato so roparji okradli vse goste ter pobegnili.
* Kondukterje — tihotapci. V
Parizu je policija prijela štiri na->ii-\vijence družbe za spalne vozove, ki so na progi Pariz - Dunaj utiho-tapijali saharin.
* Drzen roparski napad. V Br« patoriji so ponoči vlomili štirje oboroženi in maskirani roparji v stanovanje milijonarja Osvulda, zvezali stanovalce in odnesli 130.000 rub-Ijev.
* Grozna nesreča na morju. London, 4. aprila, iz Melhourna poročajo, da se je avstralski parnik »Kum-ban»'< potopil ob severnem avstralskem obrežju. Potopilo se je 30 pot. in 80 cvs i > moštva.
* Aviatika. London, 4. aprila. Iz New Torka poročajo: Blizu Los Angeloma je aviatik Rodgers pred očmi ^•dmihtisoč gledalcev padel i višine i00 čevljev. Bil je na mestu mrtev.
* Razsodba v procesu proti armenskim rcvolueijonarjem. V Petro-gradn jc bila po dva mesečnem procesu o katerem smo že poročali, izrečena razsodba nad 52. člani armenske revolucij.ske zveze »D snakciu-tiunu«. Štirje so bili obsojeni na 4 do 6!etno prisilno delo, 26 jih je bilo izgnanih, 26 pa v ječo od 3 mesecev do 3 let. 94 obtožencev je bilo oproščenih.
* flovekojedee na Francoskem.
Morilec Corros, ki se je zagovarjal pred porotnim sodiščem v Seine - et-Oish, ker je umoril neko sedemnajstletno deklico, je priznal veliko grozodejstvo. Izpovedal jc, da je že več let imel apetit na mlado žensko meso. Zdravniki so izjavili, da Corros ni odgovoren za svoj čin, ker je umo-bolen.
* Obsojen zaradi fipijonaže. Krakov, 4. aprila. Pred tukajšnjim dežel ni tu »odiščem se je včeraj zagovarjal 251etni, v Lvovu rojeni Marian Pieehozinski zaradi špijunaže v korist Rusije. Pieehozinski je špiioniral v Krakovu, Tarnovu in na Dunaju
I za ruski generalni itab. Na Dunaju, kjer je bil zaposlen v arzenalu, je bil v zvezi z ruskim vojaškim atašejem, polkovnikom Marčenko. Obsojen je bil na dve leti ječe.
• Finančni ravnatelj kradel smot-ke. V Szegzardu je ondotni vodja finančnega ravnateljstva Koloman Fink vzel v teku časa v neki trafiki, ki jo je imela neka profesorjeva žena, več smotk, nego jih je plačal. Ko so ga začeli sumiti, so ga opazovali in so ga kmalu nato zasačili in fla-granti. Fink je nato i7Javil, da je pripravljen plačati odškodnino 600 K. Eden izmed prič pa n: hotel molčati. Fink je moral vzeti dopust. Fink je bogat in posestnik.
* Interesantna ločitev zakona. Znana prvoborilka za ženske pravice v New Yorku, Lee Deforeetova, se je pustila ločiti od svojega moža- — Pred sodiščem je izjavila, da ga je vzela le zaradi tega, da bi na časten način postala mati. Njena ž Ija se je zdaj izpolnila in mož nima za njo ni-kake cene več. Izjavila je, da hoče dajati možu na leto 5000 dolarjev, pod pogojem, da se ji pusti otroka. -- Ker je bil mož zadovoljen s temi pogoji, sta se ločila in otroka so sodno priznali materi.
* Grof Wolff - Mettcrnieh pozval državnega pravdnika. Berolin, 4. aprila. Grof Gisbert Wolff-Metter-nich je, kakor znano, pri sodni obravnavi grozil državnemu pravilniku N. Poirzeltu, da ga 1k> pozval na dvoboj, kakor hitro bo prost. — To grožnjo je grof Metternich tudi izvedel ter dr. Porzelta pozval na pištole. Dr. Porzelt, ki je rezervni častnik, je predložil zadevo častnemu sodu, ki je pa izjavil, da grof Metternich ni zmožen dati satisfakcije.
* Z ameriškega trga za nei este. Iz New Yorka poročajo, da si je zo-nc*t eden izmed evropskih prinčev ''ohil za svoi naslov l>oerato nevesto. Je to princ Pignatelli d'Arragnn. ki se v najkrajšem času poroči z M:ss Marv L. Dnkee. hčerjo magnata ameriškega tobakovega trusta. Princ je pred enim letom prišel v New York, dal se obriti, naučil se angleško, i!rral golf in z največjo vztrajnostjo iskal po vseh ondotnih tržiščih za neveste l>ogato dolarsko princezinjo. Posrečilo se mu je, dobiti Miss Duke-jevo, katere oče ima četrt milijarde kron. Obljubiti mu je pa moral, da mu bo pomagal pri njegovih podjetjih in da bo delaven in moralen, kar mu je 351etni princ seveda obljubil.
* Anarhistična zarota. Carigrad. 4. aprila. Proti poldnevu so ustavili grški parnik »Smvrno«, na katerem sta bila Rus Jvanov in bolgrarlski anarhist Kerker. Skušala sta naje prenesti na avstrijski parnik »Tirol« br.mbe in dinamit. Parnik »Tirol« je namenjen v ruska pristanišča. Carinski uradniki so oba ustavili ter zaplenili razne eksplozijske tvarine in bombe. Policija misli, da je zasledila veliko zaroto. Jasno pa še ni. proti kateri državi je bila naperi^na zarota — proti Rusiji, ali proti Turčiji. Zaplenili so devet bomb in dva velika zaboja dinamita. Pri areti-rancifa so dobili razne potne dokumente.
* Pariški apaši. Pariz, 4. aprila Garonja, 291etnega, izvanredno močnega moža, so aretirali štirje policij ski uradniki. Prijeli so ga teko hitro, da se ni mogel ustavljati. Predno se je zavedel, je bil zvezan na rokah in nogah. Prenesli 90 ga v avtomobil in ga odpeljali na policijo. Caronv je početkoma tajil, da bi bil udeležen pri zločinu. Prosil je, naj ga razvežejo. Tej prošnji so ugoditi. V tem trenotku jc pa Caronv požrl neko belo pilnlo ter zaklical: »Ne boste me imeli živega! Vzel sem cianknli!« Toda beli prašek ni bil preveč strn-y>en, kajti Caronv ni umrl. Nato je rekel: »Poglejte, kako slab anarhist sem! Niti sebe ne morem umoriti!« — Pariz, 4. aprila. Na cesti od Joissv proti Jory pri Parizu so neznani roparji umorili in okradli ob polnoči nekoga sela. — Pariz, 4. aprila. V pretekli noči so apaši na cesti proti Choisv napadli neki poštni voz, umorili postiljona in okradli poštni voz. Policija ie zločincem na sledu.
* Atentat na carico. Berolin, 4. aprila. »Deutsche Tageszeitnng« poroča iz Petrograda: V tukajšnjih di-plomatičnih krogih pripovedujejo o nekem tajinstvenem atenatu na zdravje carice. Carica ima par jako dragocenih bisernih kolijejev, ki jih je zapustila cesarica Katarina Velika. Posebno enega nosi zelo rada. Carica je opazila, da izgubljajo biseri svoj prvotni blesk. Koli je so poslali neki ženski, katere koža ima baje moč, da dobe otemneli biseri zopet svoj prvotni blesk. Carica je z velikim veseljem vzela kol ijo, ko ga je ona »zdravnica« nekaj časa nosila. Biseri so pa zopet otemneli in pri carici so se pojavili znaki bolezni, dobila je tudi neko kožno bolezen. Bisere so natančno preiskali in konstatirali, da so pomazani z neko strupeno substanco. K< morn'eo CM-!ce, z imenom M arija Os* p' vna, so zaprli, ker se je dokazalo, da je v zvezi z re-
l volueijonarji.
Telefonska in brzojavna poročila.
Absolutizem na Hrvaškem. — Protl-ogrskl bojkot. — Odstavljeni žuranL — Izjfon Inozemskih časnikarjev.
Zagreb, 5. aprila. Protiogrski bojkot se je razširil tudi že na Srbijo, kjer odklanjajo vse ogrsko bla^o.
Kom st Čuvaj je izr'al v obliki dekreta ukaz, s katerimi se odstav-ljajo vsi župani mest in krnjev in se poverjo vodstvo občin policijskim komisarjem. Samo v Zagrebu ostane na če?u mestne unrave župan.
Komisar Cu^aJ je razglasil obenem, da bo izgnal vse časnikarje, ki jih je hotelo opo^ieijonalno Časopisje noklicati na Hrvaško.
Praga. S. anrila. Eksekutivni komite narodne socijalne stranke je sklenil pozvati vse svoje poslance, da protestirajo v zbornici proti absolutističnim razmeram na Hrvaškem.
Istotako naj protestirajo proti absolutizmu tudi v delegacijah.
Pksekutivni komite je izrekel hrvaškemu narodu v njegovem boju svoje naj's'^e^ei^e simpatije. Naci-jonalno socijalm" državni in deželni poslanci so sklenili izreči solidarnost s hrvaškimi onozicijonalnimi strankami, ter pričakujejo, da bodo skupno s Hrvati nastopali tudi Srbi.
Pra^a. 5. anrila. Hrva?ki diiaki so ustanovili svupno z zastopniki češke indusrnje kornte, ki ima na^en utrditi gospodarske zveze med Hrvati in Čehi.
Z HrvaŠkega.
Zagreb, 5. anrila. Siri se vest, da bo komisar Cu^ai razpustil celo vrsto narodnih društev in organizacij. Imetje raznu^čeniih društev bo vlada baje za^lenPa. Tozadevni Čuvajev uvaz iz;^e, kakor se zatrjuje, že te d^i v uradmh »Narodnih Novi-nab«. Včcaj so bj]j skoraj vsi tu-kajšnii listi konfiscirani. Več listov no radi kavcij, ki jih je treva položiti, najbrže moralo prenehati izhajati. '
Odrska kriza. Budimpešta, 5. aprila. Kakor poročajo budimpeštanski listi, je strrla v zadnjem Času vlada pri zborničnem predsedniku Navavu, da ^a pregovori, da naj poslovnik vpo-rablia z največjo strogostjo. Predsednik Navav pa se je branil to storiti, vs'ed Česar so mero ?ajni kroei mnema, da njegov odston ni izključen. Kot nie^ov naslednik pride v moštev erof ?tefan Tis^a.
Potovale srbskega kralja Petra.
Belgrad, 5. aprila. Kakor se čute, na^era^a kralj Peter potovati n-e^eca avgusta na angleški in nemški dvor.
Budimpešta, 5. aprila. Grožnja ministrskega predsednika, da raz-nusti državni zbor je povzročila razkol v Justbovi stranki. En del stranke, ki se boii. da izgubi mandate, je sklenil opustiti obstrukcijo.
Turški projekti.
Solun, 5. aprila. Uprava železnice iz Jeruzalema v Jafo je sklenila sezidati v Jafi vsem modernim zahtevam odgovarjajoče pristanišče ?e v kratkem prično s tozadevnimi študnami.
Solun, 5. aprila. V Solunu bodo zgradili nov centralni kolodvor. Dva oddelka inženirjev sta odšla v Albanijo, da prouče inženirji zemeljske razmere na projektiranih progah. V prvi vrsti gre za progo do Jadranskega morja in za zvezo z bolgarskem železniškim omrežjem. Orijent-ska železnica je po'eg tega priporočila vladi tudi zeradbo nroge Skop-Ije - Gotinac - Kjustendil.
Sultanovo stanje.
Carigrad,   5. aprila. Povodom proslave sultanovega nastopa vlade so poklicani štirje redifni bataljoni pod orožje za vojaško revijo. Ruski poslanik Glers.
Bukarešta, 5. aprila. Ruski poslanik Giers je dospel sem in se od-nelte po osemdnevnem bivanju v Bukarešti na svoje mesto v Carigradu. V ttikd^njih diplomatiČnih krogih se govori, da je poslaniku Giersu poverjena naloga začeti z novimi mirovnimi pogajanji med Turčijo in Italijo.
Francoski dreadnoughti. Pariz, 5. anrila. Glasom francoskega mornariškega programa začno graditi 1. nnla 2 dreadnoughta. 3. avgusta pa začno graditi četrti dreadnou^ht. Ladje bodo dobile imena »Lorraine«. »Bretagne« in »Provence« ter obsegale bržkone 23.000 ton.
Zrakoplovna tekma Peking - Pariz.
Pariz, 5. aprila. »Matin« razpisuje zrakoplovno tekmo Peking-Pariz to je na daljavo 12.000 km.
Francosko vojaštvo. Pariz, 5. anrila. Povodom vojaške p ra e ^re 14. jubja bo predstavil vojni minister Miilerand dve pe-notni stotn;j;. o*^em1*e~i po načrtu slikarja Ratailla. Bluza tega vojaštva
je modra, dokolenke so rdeče in nosijo vojaki pločevinasto Čelado s ščitom za oči in tilnik. Vojna uprava je definitivno opustila uniformiranje vojaštva s s:vimi kroji
Ob nemško - francoski meji.
Kelmorain, 5. aprila. Po poročilih iz merodajnih krogov namerava ustanoviti nemška vlada več bataljonov, ki jih bo poslala vse na za-padno mejo.
Kitajska ustava.
Peking, 5. aprila. Kitajska ustava, ki jo je odobrila narodna skupščina v Nankingu, obsega 56 členov. Najvišjo oblast ima ljudstvo, ki je ustanovilo kitajsko republiko. Republika dobi ime »Cvetoča republika sredine«. Teritorij je razdeljen na 1H provineij. Vsi državljani so pred zakonom enaki, ter uživajo vse državljanske prostosti. Ustava proglaša nedotakljivost osebe in stanovanja, prostost časopisja, zboroval no pravico, pravico za ustanovitev društev, jamstvo za pisma, prosto vero in prosto preseljevanje. Vsak državljan sme vstopiti v državno službo, in je dolžan, služiti v armadi. Predsednika in podpredsednika voli narodna skupščina z 2/a večino.
Darila.
Podpornemu društvu za slo ven-ske visokošolce v Pragi so darovali v mesecu februarju 6ledeČi podporniki in dfbrotniki:
150 kron: dr. v. grof Kannie v Pragi; po 100 kron: Posojilnica v Mariboru, posojilnica v Celju in J. Vidmar, trgovec, kot volilo umrlega gosp. Balona v Brežicah; 50 kron: Purkmistrovskv urad kralj, mesta Pizne; 38 K 70 vin.: dr. D. Marušič kot nabrano svoto v Gorici; 30 kron: Posojilnica v Gornji Radgoni; po 20 kron: dr. J. Pirnat, Št. IIj pri Velenju, J. Gejšek, Krems n. D.; 18 K: A. Gnus, nadučitelj. Dol na Štajerskem; 15 kron: Posojilnica v Framu; po 10 kron: gdčna. A. Zorman v Sp. Šiški pri Ljubljani, dr. J. Pekolj, dvorni svetnik v p. na Dunaju, dr. V. Kac, zdravnik v Mariboru, lekarnar Piccoli v Ljubljani; po 6 kron: J. Velkavrh, stotnik v Gradcu, dr. A. Poznik, notar v Novem mestu, dr. M. Murko, nnivers. profesor v Gradcu, dr. F. Žižek v Gradcu; po 5 kron: J. Novak v Idriji, dr. J. Sernec v Celju, F. Stopica, notar v Št. Lenardu, A. Trstenjak, hranilnični kontrolor * Ljubljani. K. Skrbinšek, profesor v Pribramu, S. Rojnik, rač. revident pri c. kr. namestništvu v Gradcu: po 3 krone: J. Klemeneič. c. kr. višji poštni kontrolor v Ljubljani, M. Pro-sekar, lesni trgovec, Kotmara ves na Koroškem, Fr. Štnpar. tajniški pristav v Ljubljani, K. Schreiner, učit. ravnatelj v Mariboru; po 2 kroni: M. Vrbnjak, poštni tajnik v Građen, R, Pevec, Mozirje na Štajerskem, dr. Š, Rajh. odvetnik v Ribnici; po 1 kro* no: F. Nemec in L. Sipek v Nabre-žini. I. Kosmina v Šempolaju in A. Zavadlal na Klancu pri Nabrežini. — Društveni odbor se toplo zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem in prosi za nadaljne prispevke, katere sprejema društveni blagajnik dr. Karel £ebes*a, advokat, Praha, II., Spalena ulica Št. 9.
2hm!iri list obsega 8 stran'.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslermek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
."V*---V^/N.*
IM.odnl salon j
Ivane Schillerl
Sv. Petra cesta 31
priporoča sZcLllXritfoc vseh vrst [
Izvršuie vsa
poprcuviLcL. \ .v Žalni TzlobiiTci ::
vedno v zalogi.
jleteoratogično norotlko.
VttlM Mi ■•rjen Jff i Srednji iratal tlak M-7f
aprila	C. opno-?taji	Stanje barometri T mm	S«	Vetrovi	Nebo
4. ••	2 pop. 9. iv.	741*9 | 7437	3-8	sr. vzh. si. svzh	lasno
5.	7. z).	743*8 1	0-6	•	•
Srednja včeraišnja temperatura 41JS norm. 7*5°. Padavina v 24 urah 00 mm.
78 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 5.
orina poročila.
kreditna banka ? Ljubljani**.
praisl Srstrl đaaafste tom 5. aprila I§12
■al«tlH»fil f»a»tf»|l.
majeva renta .... >, srebrna renta .... * vstr. kronska renta  . .
ojfr. i. „ . . kranfsko deželno pototlto fe. o. Češke de£. banke .
J*S Is 1.1*60 V,   .  . . u 1864. .  * .
Make......
aemelfske !. izdaje
oirrsVe htpotečne . . dnn. komunalne svstr. kreditne ... l}nbf|anske .... avstr. rdeč. križa  t .
OfcT« t, 0 . . bazilika ..... hfrtke......
Spominjajte se k \mmw avfomabilo se sprejme
planske kreditne banke . fftr. kreditnega zavoda . . «ajsVe bančne dražbe . .
Železnice.....
rravne železnice . . . . pne-Montan . . . . . <;e sladkorne družbe . . niostenske banke.  •  • .
VaMa.
{rini •»....». trke   • .  ••«  . • •
piid ........
t*.    •»-... .
[hlH.  ....... .
453 —
657 75 342 75 i !0530 ; 732-20 938 — j 371—! 283-25 I
11-38 117-70
95 65 ! 94
2S3-75 !
Aiman Josip, nadttčiteij na Bre-
znid, naznanja žalostno vest sorodnikom, prijateljem in znancem, da mu je šc ostali brat
Ažman Andrej
tesestaik v HraŠčab.
dne 4. aprila 1912 ob 6. uri popoldne po kratki in mučni bolezni previden s svetotajstvi v 52. letu starosti preminul.
Pogreb nepozabnega rajalka bo v soboto 6. aprila ob 1L 5. uri popoldne iz Hra§ na pokopališče v Lesce.
Prebtogega rajnika priporočamo v blagohoten spomin.
Prosi se tihega sozalja. 1257
Na Breznici, 4. aprila 1912. Mesto drugega obvestila.
Premožen in mlad trgovec z dobro idoco lesno trgovino v prijaznem trgu ob železnici, se želi radi pomanjkanja anania tem potom seznaniti z gospo-d čno (20 3u let). —- Premoženje postranska ^tvar. — Le resne ponudbe a lotograiljo, ki aa -rne, do 12. aprba P"ste restante Ljubljana pod Družina k a sreča 777". — Tajnost btrogo zajamčena. 124i»
11-41 117 90
95 80 94 Q0 554-75
itne oene v Budimpe&ti.
Dne 4 aprili 1912. Termin.
<nko 2a april 1912 Senica za oktober 1912.
za auril 1912.   .  . .
za oktober 1912 . .
*«s na april 1912 . .
te* za oktober 1912 .
iza za mai 191? . . iza za julij 1911? .
za 50 kg 11*3!
za 50 kg 10*76
za 50 k* 1C-09
za 50 Ug 8 79
2a 5(1 »<e 9 77
za .50 kg 8 44
za 50 ksr 8*74
ZahvaSa.
Za izkazano sočutje povodom nenadno bridke izgube moje hčere
Vide Vdovič
kakor tudi sa častno spremstvo k večnemu počitku izrekam vsem so-
lodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa še cenjenim darovalcem krasnih šopkov naipiisrčnejo zahvalo.
V LJUBLJANI, 4.aprila 1912
n& ŽaZu?ota mati.
50 k;
K-70
3»?
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest. da sc je naš nad vse ljubljeni sin in L-rst, gospod
j
2^*
e. hr. profesor Is c. kr poročnik v rezervi,
pri turistovskem izletu predvčerajšnjim ponesrečil. Truplo nepozabnega rajnika se v nedeljo, dne 7. aprila t !. popoldne prepelje Iz Žirovnice v Ljubljano, kjer se vrši pogreb isti dan iz hiše žalosti, Ilirska ulica 21 na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranite m a prijazen spomin! V LJUBLJANI, dne 5. aprila 1912.
Ana in Josip Cork!
starši.
K. siov. pogrebni zavod Josip Turk
j' £jttbija&a, Rimska cesta št. 11
podružnica 1207
! Šarile Terezij! t. 4 (Pri oo?ei mM
Trpvi! M
j in nfih deli.
\mmm koles.
Naiboljše pneumatike.
globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem jr in znancem prežalostno vest, da je vseinogcčni Bog našo dobro mater, oziroma soprogo, gospo
Narodna
is
ama
v £jublfani
j prslerneva ulica štev. 7.
1   priporoča ————
8
'f'*f l
■
poklical danes v četrtek ob 6. uri popoldne k sebi v večno življenje.
Pogreb predrage rajnice bo v soboto ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Starem trgu št. 21.
V LJUBLJANI, dne 4. aprila 1012. 1251 &?xvil&& ttS&^i? !5a2azEi&®v£,
J
1 9
m
3
i
*
i
i
9
I
'i*
i
1233
Deželni veterinar.
'1 podpisanem đož. o^aiors Je esldati mesžo
#
cdežem v Ljubljani. S to službo je združena letna plača 4400 K in aktivira dt Iclada 966 K, skupno torej 5366 K in eventualno pravica do napredo-n)a v !V. plačilni razred, Ici odgovarja VII. dijetnemu razredu drž. uradnikov, toesritev je previsoma, postane pa lahko po enoletnem zadevoljivem siužbo-
5JU definitivna.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o starosti in domovinstvu, o kovni usnosobljenosti t. j. o dovršenih živinoz travniških študijah in o praksi izobrazbi, o neoporečnosti kakor tudi o fi'ični sposobnosti je vlagati
do 15. maja 1912.
deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 3. aprila 1912.
,1
kanceUski t konceptni, 9o?oi» i f mentai, ministrski, pisemski, j in barvaai papir %
i
i
ž J
« { i
i
I Sssr;?s i pJsennkiis poplriem,
Zrijavsfe Wyxi
v vseh velikost Y, ortane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali poiusn^e.
O^jcmalnt knjižice Zalaoga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za tsraoe v vseh velikostih -Velika izber —
vseli   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,    fenraenekov t   takile. fpkte, crnila It«.
JaSTVC za šole in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske,  humoristične, umet niške vseh vrst od najpreprostejših do naif nei&h
^ibumi a slike in dopisnice,
vezane v plii in v usnje
— Poezllske ksige. —
?o9okice za otroke.
Cestni okvirčki za razglednice,
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, hće, čopiče.
Jfotesi tn tintnikL I
I
i
zaBeslfiv la trezen
1228
šofer
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega ::     Naroda« pod šifro „iofer." :■
M. TUSEK, LJUBLJANA
Sfafi trg štev. 28
o
oženjen, se Sprelme ea izdelovanje
peči z dobro plačo takoj v lončarsko tovarno Griže nad Celjem, Štajersko.
Izjava.
Podpisani naznani amo, te nismo plačniki se dolgove ki ]ih dela Jniins Perhavc. 1227
Perhavc-Premelč
Krško - LJnbllana.
140
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo stefeieao ia porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirfev za podobe. - Prevzele vseh steklarskih del prt cerkvah in stavbah. Ha)solldnei*a in točna postrežba.
Vabilo k
[gin in
posojilnice v Radovljici
registrovane zadrngo £ osn. poroštvom
1245 ki se vrši
v £on«de!ieV. d^e 15. aprila ob 3.
pop. v gosoii*nisk£u prostorih.
sredi mesta, obstoječe iz treh elegantnih sob brez kuhinje, 12%
prikladno za pisarno,
je takoj za oddati.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Vaeilo k
DNEVNI RED:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobrenje računa za leto 1911.
4. Volitev ravnateljstva.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti. Eavaatclistvo.
občnemu zboru
Posaiiinita za Slari tio-Loi iD sosedstva
kateri se bode vršil
dne 14. aprila 1912 ob 3. uri pa« poldne  v  poso;ilni&hi pisarni.
DNEVNI RED:
1. Hotrjeoje letnega računa.
2. Razdelitev dobička.
3. Volitev nadzorstva.
4. Raznoterosti.
Odbor.
;: Praktični zdravnik in zobozdravnik u
ordinira v Brežicah vila Livada
od 14. agsHIa naprej.
J\adi preogromne
Zaloge
:: nad 20.000 svežih komadov :: spomladanskih in letnih oblek,
površnikov, raglanov, klobukov, Slamnikov m čepic ja gospode, dečke, otroke, ter konfekcije za dame in deklice, kakor kostumov, raglanov, mantil, kril, bluz in
slamnikov,
wtr prodajam do Velike noči -»o
po znatno znižam ceni, Angleško skladišče oblet?
:: O. Jjernatovič ;;
Ljubljana, Jtfestni trg št 5.
59
C, kr, avstrTstee <$» državne ielemlco. Izvleček  iz voznega reda.
= Valjaven od 1.
Postala i LJnbl!aaa nini kolodvor. Odhod.
6- 48 zjutraj. Osebni vlak na Kram, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, TrbiZ, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunai
7*25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo, Stražo - ToDlice
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kran), Jesenice, <z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo. Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, DraZdane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-So!nograd.j
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž. Beliak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*32 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje. Kočevje, Trebnje St Janž. Rudolfovo, Stražo - Toplice.
1-30 popoldne. Osebni viak na Kranj, , Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, j Franzensfeste, Celovec,
S»35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, j Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, I Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec, Line, Dunaj
7*39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje. Kočevje. Trebnje, Št Janž, Rudolfovo
10-tO po noči. Osebni vlak na Kran\ Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd. Monakovo, Line, Prago. Draždane, Berlin
Prihod.
7- 16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
vlak od Trsta. Linca, Celovca, Behaka Tržiča.
oktobra 1911. =====-
lina, Draždan, Prage, Lines, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka*, Tržiča, Kranja
8- 32 x jutra j. Osebni vlak iz Rudolf ovega, 5t. Janža  I rebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9- 48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega. Solnograda, Inomosta Reliaka
11-13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja. Linca. Celovca. Beljaka Tržiča, Kran a
2-39 popoldne. Osebni iz  straže- I ophc,
Rudolfovega, St   Janža, Trebniega. Kočevja. Grosupljega 4-18 popoldne. Osebni
Gorice,  Trbiža. Jesenic, Solnograda Franzenfeste Krania
zvečer. Osebni  vlak   z   icseruc z zvezo   na   brzovlak iz   Berlina. Draždan Prage,   Dunaja,   Linca,  Celovca, Kolna Monakovega, Somograda, inomosta. Fran zens'esta, Beljaka, (direktni voz Solnocjrad-Onati»"a-Reka)
8-2Ji zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice i roiža, Jesenic, Dunaja. Linca Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja
9"2£ po no51. Osebni vlak iz Straže-I o-p lic, Rudolfovega, St. Janža. Trebn ega Knčevta Grosupljega.
lt*jj"* po no51. Osebni vlaK iz Trsta, Gorice. Trbiža,Jesenic. Celovca. Beliaka. Kranja
'osU:- L'u jiji'n drl. ko oltar
Odhod   na Kamnik    7-23,   11-93. 3*19,
7-1JJ.
Prihod iz Kamnika   6-41» 10*59, 2-43,
RnzpoJIliDlnfca
m etre** tetiat, etreftke peeteljfce, leertef »•••?e, referaec
«•»«, iden* p*h It v«,  vMti• «4 ■«*(. fl.lkc i* ■cdr.ee
•o lirirto tttriiikii ctmfe: Ufldki ftiltti ei I It unrej
rmt.mt vmtUkl m4 K M*—,     •kr.rai ».litkt s fumijem *i 17'*-. peiMjce i •fraje, .etike ei K I« — iwi t.iičkl ■blciulc »Mreteceifr—,ffMeca«sUrMt<IJc«4K        , »»prej
Speci.iiuu: vozovi BRERNABOR
lejeeljfe ■« mte eevsek eteek. rUlrccia li»«a i l i lajalij« ceu
t 8 Tlacd, gradte ]o ^nncumnn | 7.
kroač hpub vrste ^ggj
Liulii!an<9, Miklošiče ra re'ta 8
se priporoča.
Z^lona
10^5
! Konfekcijska trgovina in zavod za I ss     izdelovanje oblek po meri
: n.Kuiic
! LJUBLJANA,
I n priporoča »veje izborne izdelke vsakovrstnih s«
j       pomladnih oblačil.
S1 no rjo aoiidna pos*tr»e£ba.
Najnižje, stalne cene« llustrovani oenlki na razpolago.
TT
ir
um mi
K pi. Rie!nnryr 8 Fed. Bamberg v Ljubljani. 1
!mm kilip za velik
Ckr. državnc-že'<ezn!ško ravnarelsivo v Trstu.
~r  T7-lsra.x 5 s Sla.:
aaaaaaaaa ^   rr i »^Bassflassttaee^N^^aasaaaa^
Krasna umetniška reprodukcija v več aarvaa
.% znamenite Srolsar eve slike
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in Široka 55 cm ?e najlepši okras vsake slovenske hiše.  I a reprodukcija re sploh najlepša in naidovršeneiša xar lih imamo Slovenci.
=   Cena s pošto K 3.20. ■
woaiva se v
i Uiii, P
Pfkfif) PredPasnikc> I Ulj t oblekce, av-
bice, čepice, klobučke, no-
gav ce, perilo, kakor tudi
raznovrsto perilo in modno
blago za dame in gospode
kupiš naiceaeie v
lOdni trgovini „
0. J8M$
i Liiiia!ii. mrreti rotoile. BiiafBmin fl'aMiisiB! mW
Biblioteka pisateljev    Janje dobe !. zv.: Novačan,
I, Broš. K    —, okusno v platro vezano s knjižnim okrasjem K 4'50.
V tem prvem de!u ciklu .a *Naša vas« je zbral pisateli štirinajst mo-:ivov iz našega kmetskega življenja. Idejo knjige pove črtica »Misel«. V pretres jivem vštelanuc nahaamo svarilen zgled slabe vzgoje na kmetih. Bolna se nas tudi dojmi »Čevljarski vajenec«   iz črt ce »Na^aj je hodila«
ee pnst a naivnost, z ubogim &Va>k»m ateistom« pa imamo resnično so-čutie. Humoristični sta povesti »Zenitevc jn pa originani »Žabji kralj«. Druja živalska oovest Pe^c u^aja viled somornega naturalizma. Globoko-rrse i in tragičen le »Spokornik Elija«, »V kleti« pa se potaplja skopuh Mrkonji v lastnem vinu
Temu prvemu sled ta <e letos diugi in tretji del V drugem siečamo
Vaškega Cyrana<^, botra Colio v »Sv birmi«, starega »Kuka« in versko-nlazno »Evico«. Med drug mi črticami je še zanimiv »Sejalec«, pesem v prozr, romniK slavni Groharjevi sliki, ki mu je knjiga tudi posvečena
Treti del pa ob-ega veliko povest iz vaškega življenja »Slovensko bratstvo^ snuje študent ivan Banov po naših krajih in odide razočaran vsled neuspehov v tujino. M ad ie še, morda se vrne . . .
Dobiva se v vseh knigarnah ali pa v založbi Ig. pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
i
T
Kralj jtfatjaž.
Zgodovinska povest; spsal Fr. Remec
Cena 2 R, s pofito S 2*20.
Pravkar ie izšia v drugi izdaji prekrasna  sgodovtnslca   povest »Kra! Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cena broš. K 1*20, vez. X 2*20. s po&to 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisat Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broS. K 1*40, voz. K 2*40, s posto 20 v već.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče ge pijanosti krvi in blaznosti.
n
rs
Spisal V. ReneS-Sum?'->ky Cena bro*. K 1*50, ves. 2*50, s posto 20 v ved.
T«  odlični  roman podaja  / inimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenj« in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Undina.
Spisal Andre Theuriet.
Cecs 90 v, s posto 10 v eee.
Eden najljubcznivejših francoskih pisateljev je v tej  knjigi  podal dražestno povest, ki jo ie svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
V Miotii At
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena bro«. K 1-90, ves. E 2-90, s poito 20 v več.
To je gtnljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih m gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzrasio v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo živtjensko srečo.
lira nos a ml
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena ■ 1-40 ves. E 2-20. s poŠto 20 v v**.
Koncem 15. stoletja se ie pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tejja so duhovske in posvetne oblasti Trpinčile ljudstvo z.iradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisateli v tem veiezanimivem romanu.
Zadiri rodovine penalja.
Spisal Ir. Kemec. Cena S 1-90. s poito K 1-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
strahovaici I Mali lord.
dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena bro*. ■ 2-—, ves, X 4-—, s po*?o 40 v vet.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim cc-sarstrom in beneško reoubliko.
ID!
Ceaa    *S0 v, vsa. ■ 1-00, s poŠte 20 v ves.
Ta nična ljubezenska povest se Je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske ki jo je vodil princ Evgcn. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto M jo ljubi.
m 12 K3I3.
Spisal Ivan Cankar Cena brci. K 1-90, ves. 2 2-90, s ?osto 20 v vee.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Ginkar.
Spisal F. H. Bumett Cena bros. 3 1-60, ves. 2-00, s poito 20 v vsi.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi Šolski voditelji, Id jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
Roman; spisal Fr. Remec Ceaa kros. K 1-90, ves. E 2*90, s poito 20 v vee.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krog h francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča
o m%n mdarcti.
Spisal Valentin Zun.
Ceaa K 3-—. s poate K 3-20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v sloven* skem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojil ničarja.
ZalilU lupi
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti.
Ceaa bros. K 1-—, ves. S 1-SO, s poito 10 v vee.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana m Prešernova ulica 7 m Ljubljana
19
3991
D47^
77