jskd Itr^ditrio banko za svojo banko leto xxiv. — številka 78 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka m Tržič _ Izdaja ČP Gorenjski Usk *ranJ. Glavni urednik Anton Miklavči« ■* Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva kranj, sobota, 9. 10. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko*. Od 1. lanuarja 1964 kot poltednlk in sicer ob sredah in sobotah. za gorenjsko ■ M»°*^V" ol> 25-,eIn'cI zveze zdravniških društev Jugoslavije pred začetkom III. kongresa avntkov Jugoslavije na Bledu. — Foto: F. Perdan »Svoboda 71« zaradi naše svobode • 18. stran upanjem na vzhodu 24. stran 19. stran Bila sem v Ameriki 23. stran Fantje s Praprotna IV. tekmovanje harmonikarjev na Pokljuki Od 1. do 31. oktobra reklamna prodaja JESEN V KOKRI Vseh vrst pohištvo in drugo stanovanjsko opremo vam po konkurenčnih cenah nudi specializirana prodajalna DEKOR — KRANJ, Koroška 35 Cenjeni potrošniki! Že z enim samim nakupom v mesecu oktobru za znesek preko 50 din lahko postanete srečni dobitnik ene od 100 bogatih nagrad nagradnega žrebanja — JESEN V KOKRI. m KRANJ Za obisk se priporočajo prodajalne Kokra — Kranj Danes *■ otvoritev sejma Danes ob 9. uri dopoldne bodo v Savskem logu v Kranju odprli IV. sejem obrti in opreme. Sejem bo letos trikrat večji od lanskega. Na njem pa sodeluje 88 razstavljavcev. Med razstavljavci so 4 Iz tujine (po 2 iz Avstrije in Italije), 11 je trgovskih podjetij, 13 obrtniških podjetij in 60 zasebnih obrtnikov. Tako kot prejšnja leta bo tudi na letošnjem sejmu prevladovala zasebna obrt, vendar p^a se je tudi število razstavljal-cev družbene obrti precej povečalo. Organizator — uprava Gorenjskega sejma Kranj — pričakuje, da si bo letošnji sejem obrti in opreme ogledalo precej več obiskovalcev kot lani. Na lanskem sejmu so namreč zabeležili okrog 3i tisoč obiskovalcev in šest milijonov dinarjev prometa. Medtem ko se začenja obrtniški sejem, pa %e potekajo priprave za letošnji novoletni sejem, ki bo od 16. do 26. decembra prav tako v hali A v Savskem logu. Do takrat bodo gradbena dela na hali končana (razen kupol, ki jih bodo zgradili prihodnje leto). Na sejmu obrti in opreme bo tudi tokrat največ izdelkov tekstilne dejavnosti, precej pa bo tudi strojev za kovinsko predelovalno In lesno obrt. Sejem bo odprt do 18. oktobra, vstopnina pa bo 3 dinarje. A. 2. IV. SEJEM OBRTI IN OPREME OD 9. DO 18. X. 1971 JESENICE 0 V jeseniški občini so razprave o ustavnih dopolnilih potekale po vseh devetih krajevnih skupnostih. Vendar pa razen treh: v Planini pod Golico, v Kranjski gori in v Mojstrani, niso povsem uspele, ker je bila udeležba preskromna. Javne razprave za mesto Jesenice so bile na Plavžu, udeležilo pa se jih je 15 ljudi. Javne razprave bodo v nekaterih krajevnih skupnostih ponovili. D. S. KRANJ 0 V sredo popoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljali so o delu organov občinske konference v minulem mesecu, o rezultatih in stališčih javnih razprav o starostnem zavarovanju kmetov in o seminarju za vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze. Na seji so tudi sklenili, da bo v četrtek, 14. oktobra, redna seja občinske konference socialistične zveze, na kateri bodo med drugim ocenili potek in pripombe javnih razprav o ustavnih dopolnilih republiške ustave. O Na terenu v kranjski občini potekajo javne razprave o dopolnilih republiške ustave. Razprave na terenu bodo trajale do 12. oktobra. Posebna razprava bo tudi za aktiv sindikalnih delavcev. A. ž. £ V ponedeljek bo v Kranju posvet predsednikov OK ZMS Gorenjske. Razpravljali bodo o regionalnem povezovanju OK ZMS na Gorenjskem. Posvetovanje pripravlja republiška konferenca ZMS, sklicatelj pa je OK ZMS Kranj. Na seji bodo obravnavali tudi program dela občinskih konferenc. -Ib RADOVLJICA 0 Občinski sindikalni svet bo konec prihodnjega tedna pripravil dvodnevni seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij iz radovljiške občine. Seminar bo v petek in soboto v Mladinskem domu v Bohinju. Razpravljali bodo o družbenoekonomskem položaju uresničevanju stabilizacijskega programa, organizacijah združenega dela, samoupravnem sporazumevanju ter o nalogah in programih sindikalnih organizacij. 0 V sredo popoldne so se sestali predsedniki in sekretarji mladinskih aktivov iz radovljiške občine. Razpravljali so o obiskih članov predsedstva občinske konference zveze mladine v aktivih in o delovnih programih mladinskih aktivov. Za uspehe, ki so jih mladinski aktivi Begunje, Kamna gorica, Veriga in Ljubno dosegli v letošnjem prvem polletju, so predstavnikom teh aktivov podelili nagrade. A. 2. TRŽIČ 0 Občinska kandidacijska konferenca se je v Tržiču sestala v ponedeljek. Na njej so obravnavali predloge za kandidate za dve poslanski mesti v zboru narodov zvezne skupščine. Ker še posebnega lastnega predloga za kandidate niso imeli, so se člani odločali o listi kandidatov, ki jo je postavila republiška konferenca SZDL, in se izmed petih imen z glasovanjem odločili, da podprejo štiri: Franca Roglja, Nika Bclo-pavloviča, Majdo Gaspari in Marka Kržišnika. Sejo te konference pa je občinsko vodstvo SZDL izkoristilo tudi za evidentiranje možnih kandidatov v republiškem vodstvu SZDL. Tržičani so se odločili, da za novega predsednika republiške, konference socialistične zveze evidentirajo Janeza Vipotnika, ki že v tej mandatni dobi opravlja to dolžnost, sa sekretarja izvršnega odbora pri tej konferenci pa Boža Kovača. -ok 0 V torek so se sestali sekretarji krajevnih organizacij zveze komunistov in stalnih aktivov v delovnih organizacijah. Pogovor je potekal o kadrovskih pripravah na volitve članov novega sestava občinske konference ZK in o smernicah za delovanje teh organizacij v okviru akcijskih načrtov. Ker bo potekel mandat sedanjemu članstvu občinske konference ZK Tržič in vseh njenih organov, so začeli postopek evidentiranja kadrov za novo konferenco že v poletnih mesecih v ožjem političnem aktivu. Tu so istočasno ocenili delo konference in njenih organov v sedanjem mandatnem obdobju. Enotna ugotovitev je bila, da je — zlasti glede na težave, v katerih so se v začetku znašli — delo bilo uspešno. O novih kadrih sta razpravljala tudi že občinski komite ZK in njegova kadrovska komisija. Tako je bilo torkovo zase danje že četrto v tej vrsti razprav. Naloga sekretariatov krajevnih organizacij in stalnih aktivov je sedaj, da evidentirajo neomejeno število kad; jv, nakar bo nadaljnji postopek potekal po že ustaljenih statutarnih določilih -ok Slovenski župani v Škofji Loki Na pobudo Kmetijskega inštituta Slovenije in s soglasjem predsednika Komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo pri Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije bo v torek ob 9. uri v sejni dvorani škofjeloške skupščine posvetovanje predsednikov občinskih skupščin Slovenije. Namen posvetovanja je izmenjati izkušnje, mišljenja in poglede o akcijah za uspešen razvoj kmetijstva. Le organiziran, enoten način izvajanja dobro premišljenega in realno postavljenega srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva ' za obdobje 1971 do 1975 bo zagotovilo, da se izognemo stagnaciji in težavam v tej panogi gospodarstva. Da bi se udeleženci laže vključili v razpravo o aktualnih problemih v kmetijstvu, je predsednik skupščine občine škof j a Loka Zdrav-ko Krvina pripravil referat o novih ukrepih v kmetijski politiki v občini Škofja Loka, ing. Milan Zidar, predsednik Komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo pri Izvršnem svetu Slovenije, bo govoril o osnovah agrarne politike v federaciji, republiki in občini, ing. Rado Dvoršak iz Gospodarske zbornice Slove" nije pa bo podal informacijo o regionalnih posvetih o izdelavi srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva. Po končanem posvetu si bodo slovenski župani ogledali dve že preusmerjeni višinski kmetiji in vaško strojno skupnost v ravninskem predelu. — lb i Pravniki na Bledu V festivalni dvorani na Bledu bo v dneh od 11. do 13. oktobra XV. intcrfakullotna konferenca pravnih fakultet Jugoslavije. Predstavniki vseh pravnih fakultet Jugoslavije bodo razpravljali o modernizaciji pedagoškega dela na pravnih fakultetah ter drugem. občan sprašuje Vsak dan Iz Javor t Poljanski dolini odpelje več delavskih, šolskih in rednih avtobusov In seveda tudi osebnih avtomobilov. Ceste nihče ne vzdržuje in bo ob prvem večjem nalivu neprevozna. Vprašujemo, kdo Je odgovoren za vzdrževanje 7 km ceste od Poljan do Javor? Možina, Javorje i II. kongres zdravnikov Jugoslavije Na Bledu se je v sredo začel tretji kongres zdravnikov Jugoslavije. Trajal je do včeraj, na njem pa je sodelovalo prek 1500 zdravnikov iz vse države. Kongres sta organizirala zveza zdravniških društev Jugoslavije in slovensko zdravniško društvo. Pokrovitelj kongresa pa je predsednik republike Josip Broz-Tito. Ob tej priliki so v torek popoldne proslavili tudi 25-letnico zveze zdravniških društev Jugoslavije. Udeležencem je pripravil slavnostni koncert Slovenski oktet. Obletnico in začetek kongresa zdravnikov pa so pozdravili predstavniki republiških zdravniških društev, predstavniki oblastnih ustanov in družbenega življenja ter gostje iz različnih držav. O četrtstolct-nem delovanju zveze zdravu i-ških društev je govoril predsednik zveze prof. dr. Ljubo- ŠKOFJA LOKA mir Sukarov. Hkrati pa s^ na seji prebrali tudi u^aZ-n odlikovanju zdravnikov 111 predali diplome v okviru zv . ze zdravniških društev. zdravniških društev Jugos^ vije in udeležencem ^ongr sa je pismeno čestital tu pokrovitelj predsednik rep blikc Josip Broz-Tito. V sredo je odprl tretji kongres predsednik program^* ga odbora in predsednik s venskega zdravniškega °n. štva dr. Anton Dolenc ,x*\ v uvodnem referatu Pr nekatere probleme na zdravstva in socialne P° • ke. Za tem pa so udeleže0 kongresa razpravljali o P o\o-o in problematiki rehabilitacije o vlogi zdravstva v vse£jL skem odporu. — Med zaSC*S. njem je bila na kongresu dana vrsta referatov in k° feratov s področja zdravst A- z* % V ponedeljek se bo pri občinski konferenci ZK škofi* Loka sestala delovna skupina, ki pripravlja razlago ,0/ materiala s 3. seje CK ZKS. Teze in material bodo obravnavali na prvi prihodnji seji CK ZKS Škofja Loka. 0 V sredo bodo OK SZDL škofja Loka obiskali predstjj niki OK SZDL Litija, med njimi predsednik in sekretar*« Je. S kmetijsko sekcijo pri v.< predsednik kmetijske sekcije. ^. hu»,wjmw_ SZDL škofja Loka se bodo pogovarjali o programu raZVOJ kmetijstva. -lb Modna konfekcija KRIM prodajalna v Kranju Koroška c. 12 nudi cenjenim potrošnikom veliko izbiro konfekcije: • moške plašče in obleke • ženske plašče • pletenine in razno perilo Pred nakupom si oglejte veliko izbiro — vljudno se priporočamo Medsebojna zadolženost narašča Tudi kamniško gospodarstvo tare nelikvidnost. O tem se veliko razpravlja na vseh ravneh, toda kljub izrednim naporom doslej še nismo odkrili učinkovitega zdravila. Terjatve od kupcev v kamniški občini in predujmi dobaviteljev so se konec letošnjega polletja glede na njihovo stanje konec lanskega polletja povečale za 39 odstotkov. Ob prvem polletju lani so znašale terjatve 130,113,000, letos pa 180,399.000 din. Vinko Gobec, predsednik kamniške občine, je na nedavni seji občinske skupščine dejal, da kamniško gospodarstvo kreditira kupce drugih občin. Rekel je, da ima gospodarstvo občine za sedem milijard starih dinarjev več terjatev kot pa so sami dolžni dobaviteljem. če bi lahko takoj dobili ta denar, bi trenutno pokrili vse želje gospodarskih organizacij za novimi investicijami in potrebami za obratnimi sredstvi. S tem denarjem bi napravili toliko, da bi občutno dvignili proizvodnjo, s tem pa tudi življenjski standard občanov. Služba družbenega knjigovodstva je zabeležila, da so V četrtek popoldne Je bila v sejmi dvorani občinske skupščine na Jesenicah skupna seja družbenopolitičnih organizacij v železarni Jesenice. Na seji so sodelovali člani tovarniške konference ZK, osnovne organizacije sindikata in člani tovarniške konference ZM. V dokaj plodni razpravi so obravnavali sistem nagrajevanja v železarni Jesenice. 2e pred četrto skupno sejo so o sistemu nagrajevanja razpravljali vsi samoupravni organi v Železarni. Delavci so imeli največ pripomb na potek in kriterije pri ocenjevanju delavcev na delovnem mestu. Niso se strinjali tudi s pogodbenim delom in z nekaterimi oblikami raznih dodatkov. Na zadnji seji so poudarili, da sistem nagrajevanja ni nekaj povsem novega. Ta sistem Občinska skupščina Kamnik je sprejela sklep o urbanističnem delu zazidalnega načrta Novega trga v Kamniku. Območje zazidavc Novega trga, za katerega bodo izdelali zazidalni načrt, obsega 35 ha zemljišča. Na tem zemljišču je predvideno poleg že obstoječih 66 gospodarsko-stanovunjskih objektov še 147 stanovanjskih hiš s spiem- se podaljšali tudi odplačilni roki kupcev od 77 na 82 dni. Najmočneje so terjatve porasle pri Svitu (za 78 odstotkov), podjetju Kamnik in Svilanitu. V letošnjem polletju so gospodarske organizacije kamniške občine prejele 575 sodnih izvršb v skupni vrednosti 8,181.000 din. Za manjšo medsebojno zadolženost je lani Služba družbenega knjigovodstva na predlog Gospodarske banke v Zagrebu in v sodelovanju z institutom »INA« v Zagrebu, organizirala medsebojno poravnavo terjatev in obveznosti velikega števila poslovnih partnerjev. Na območju občine Kamnik je bilo prijavljeno 112,909.000 din obveznosti za poravnavo, izvršenih pa je bilo le 32,402.000 din. Pretežni del za poravnavo prijavljenih obveznosti se je nanašal na delovne organizacije iz industrije, kajti na njih odpade 93 odstotkov vseh prijavljenih obveznosti. Zanimivo je zapisati tudi ta podatek: Služba družbenega knjigovodstva v Beogradu je nedavno ugotovila, da imajo je le nadaljevanje vsega tistega, kar so uvedli že pred štirimi leti. Za novi sistem nagrajevanja in predvsem za ocenjevanje na delovnem mestu bodo usposobili ljudi, ki bodo po objektivnih merilih in kriterijih javno ocenjevali. Udeleženci seje so odkrito priznali, da to ne bo lahko delo, a obenem so se tudi zavedali, da je uvedba novega sistema nagrajevanja nujna in potrebna, saj je obenem tudti osnova za ustvarjanje večjega dohodka. Na seji so tako potrdili predlog stališč kot osnovo za nadaljnjo realizacijo s pripombo, da se pri obravnavi teh stališč upošteva tudi samoupravni sporazum, ki je začel veljati pred nekaj dnevi. Novemu sistemu so dali vso podporo z namenom, da bi tako dosegli ovrednotenje rednega delovnega časa. D. Sed?j ljajočimi objekti. Predvidena je zazidava stanovanjskih hiš v desetih tipih, in to: 16 terasnih stanovanjskih blokov, 25 terasnih stanovanjskih hiš, 6 vrstnih hiš, 32 terasnih vrstnih hiš, 31 atrijskih hiš, 3 montažne stanovanjske hiše, 7 enodružinskih stanovanjskih hiš, 4 stanovanjske hiše, 26 enodružinskih in 14 stanovanjskih his. J. Vidic skoraj vse delovne organizacije več terjatev kot pa so dolžni dobaviteljem, če je to res, upamo da je, potem sc poraja vprašanje, v katerem I Kje je grmovju se skrivajo dolžniki, ki povzročajo dolgoletni glavobol jugoslovanskemu gospodarstvu. In ne samo gospodarstvu. J. Vidic krivec ? Železarji o nagrajevanju Ni denarja za odkup sladkorne pese, nimamo denarja za odkup sončnic, manjka denarja za odkup koruze in oblikovanje državnih živilskih rezerv, ki bi omogočile posredovanje v kritičnih trenutkih, ni denarja za odkup pitane živine, ni denarja za ... itd. Po drugi strani pa imamo dovolj denarja za uvoz sladkorja, uvažamo brez težav jedilno olje, brez dvoma bi kaj kmalu zbrali tudi denar, če bi pokol živine dosegel tako mejo, da ne bi bilo več mesa in mleka in bi morali oba artikla uvoziti. In tako naprej. Srečujemo se torej s pomanjkanjem denarja za odkup domačih surovin, medtem ko na drugi strani ni nobenih težav pri zbiranju denarja za uvažanje istih surovin in končnih izdelkov, ki jih doma imamo. Odgovora, zakaj dopuščamo tako »politiko«, nI mogoče dobiti. Na voljo so sicer enostranski odgovori, pravega pa ni. Le nekaj lahko ugotavljamo. Krivda za takšen položaj se vali z enega na drugega, končnega krivca pa ni, kar pomeni, da se lovimo v zaprtem krogu, iz katerega skoraj ni izhoda. Proizvajalci in odkupoval-ci kmetijskih proizvodov valijo krivdo zaradi pomanjkanja denarja za odkup kmetijskih proizvodov na poslovne banke, ki bi morale zagotoviti denar, le-te pa se izgovarjajo na narodno banko, ki zaradi težkega položaja že tako izloča sredstva iz #b-toka. To prenašanje krivde se pogosto ponavlja, seže celo do vrha, in se vrača na začetek. Kje je torej krivec? J. Košnjek k] Mlercator Za prijetne zimske večere: TELEVIZORJI, RADIJSKI SPREJEMNIKI, MAGNETOFONI, KASETNI MAGNETOFONI, GRAMOFONI IN GRAMOFONSKE PLOSCE na potrošniški kredit v naši blagovnici v Tržiču Načrt Novega trga v Kamniku Čktsb KRANJ Vas v ml na veliko razprodajo v Prešernovi ulici 14 (poleg Galanterije) v času od 11. do 16. oktobra hola-hop nogavice I. vrste s 30 odstotnim popustom, ženske, moške in otroške elastične, volnene in frotir nogavice, otroška zimska oblačila Izredno znižane prodajne cene ! Obiščite nas! Javne razprave o starostnem avarovanju kmetov Vzgojnovarstvena ustanova A. Medveda iz Kamnika z vzgojiteljico Heleno Strle Trikrat več otrok v varstvu Pogovor z Malo Drčar o otroškem varstvu v kamniški občini •Vodilna misel naših prizadevanj za reševanje vseh oblik otroškega varstva je, da naša družba prek specializiranih ustanov, zavodov, društev itd. poskrbi za zdrav duševni in telesni razvoj vsakega otroka v občini, ki je te pomoči v katerikoli obliki potreben,« je dejala Mala Drčar, predsednica sveta za otroško varstvo pri TIS Kamnik. Z njo sem se pogovarjal ob tednu otroka, ko so naše misli osredotočene na skrb za zdravo vzgojo mladega roda, za ustvarjanje pogojev, ki omogočajo takšno vzgojo in brezskrbno mladost. S tem, ko skrbimo za otroka, skrbimo tudi za starše, da se lahko med dolom v redni službi brez skrbi za svoje maJčke. Združitev krajevnih skupnosti Na območju Škofje Loke in bližnje okolice so tri krajevne skupnosti: Škofja Loka, Stara Loka in Trata. S poimenovan jem ulic v Stari Loki in na Trati ter z gradnjo naselja Podlubnik v Stari Loki tudi ti dve krajevni skupnosti dobivata vse bolj mestni značaj, in imata podobne probleme kot KS škofja Loka. Zato so predstavniki teh dveh KS i/ra/ili Boljo za priključitev h KS Skolja Loka. Z združitvijo bo gospodarjenje lažje, ker se sred- stva ne bodo drobila. Laže bo najti tudi skupne intcie-se. Manjši bodo stroški teži-je. O predlogu za združitev je v torek razpravljal svet KS Škofja Loka. Menili so, da morajo o priključitvi razpravljati še zbori občanov v obeh krajevnih skupnostih. Kolikor bodo za združitev, bo od 1. 1. 1972 na območju mesta Škofje Loke in bližnje okolice delovala ena krajevna skupnost. Ib Kako je z odcepom na Polici? Odbornik kreni jake občinske skupščine tovariš Grašii il Naklepa je na četrtkovi seji obeh zborov občinske skupščine vprašal, kako je z ureditvijo čakalnega pasu na Polki pri odcepu za Exotenn. Pri tem odcepu te je nanucć Zgodila le vrsta prometnih nesreč Direktor Cerstnega podjetja Kranj ini. RiJitaršič je pojasnil, da je potrebno tehnično dokumentaciju pripravljalo podjetje Projekt in da so bile podpisane tudi ie pogodbe za ureditev pasu Menda pa se je zataknilo pri zemljišču. (Podroben odgovor bo podjetje Projekt pripravilo za prihodnjo sejo). Direktor Cestnega podjetja je tudi povedal, da se nji-hoVO podjetja v zadnjem času pri urejanju in obnovi cest na t>orcnjskem največ-kiai srečuje s tetavami zarad' ztniljišč. lastniki zemljišč, ki pri razpravah in pripravah za reševanje posameznih problemov največkrat poudarjajo, da z zemljišči ne bodo delali tefav, skušajo potem ob začetku del iztržiti za zemljišče čim večjo ceno To pa povzroča, da se začetek posameznih del lahko močno zavleče. a. t. »Dnevno varstvo otrok je bilo v Kamniku organizirano že takoj po vojna,« je dejala Mala Drčar in povedala, da je bilo takrat v varstvu ie 50 otrok. Viden napredek je zabeležen po letu 1968, ko je bilo v Kamniku le 110 otrok v varstvu. Leto dni pozneje je bilo v varstvu že 127 šolskih in 143 predšolskih otrok. Zdaj je v organiziranem varstvu skupaj 353 otrok. To še ni veliko, je pa precej več kot pred štirimi leti. V tem obdobju so se vsa namenska sredstva sklada za otroško varstvo vlagala izključno za modernizacijo teh ustanov. V Kamniku je to dijaški dom in VVU »A. Medveda«. V tej virstveni ustanovi so letos preuredili jedilnico, kuhinjo s skladišči in sanitarijami. Prav te dni gradbeno podjet-fe Graditelj pospešeno opravlja dela na dozidavi trakta k tej varstveni ustanovi. S tem bodo pridobili nove prostore za varstvo 30 do 40 dojenčkov v starosti od dveh do treh let. Prav za te najmlajše pa v Kamniku doslej ni bilo varstva. Z gradnjo trakta so sicer v zamudi. To pa zato, ker so na gradbišču odkrili arheološko najdbo iz 12. stoletja in so strokovnjaki najprej pregledali zemljišče, da so ugotovili od kod do kod se razprostirajo ostanki davne arhitekture. To čakanje je bilo za investitorja trakta pri varstveni ustanovi precej d rat.''v l.i i so se medtem podražili stroški gradnje. Mala Crčar je ie dejala, da se bodo 1973. leta predvidoma lotili gradnje novega otroškega vrtca na Trškem p<»l.iu med Duplico in Kamnikom 130 otrok In še marsikaj drugega imajo v Kamniku v načrtu za širše in boljše Otroško varstvo. Dosedanji napori V tej smeri vsekakor niso bili zaman. J. Vidic Predsedstvo občinske konference SZDL Jesenice je pred nedavnim pripravilo program javnih razprav o starostnem zavarovanju kmetov v občini. Na območju jeseniške občine je trenutno 223 kmečkih gospodarstev, na katerih živi nekaj manj kot 1000 ljudi. Komisija, ki je pripravljala program javnih razprav, se je zato odločila, da pošlje vsem lastnikom kmečkih gospodarstev posebna vprašanja, ki jih je pripravila posebna skupina pri republiški konferenci SZDL. Poleg tega so vse lastnike kmečkih gospodarstev povabili na posebne razgovore, na katerih je predstavnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj obrazložil osnutek predloga za starostno zavarovanje kmetov. Na teh razgovorih je sodeloval tudi poslanec republiške skupščine. Razgovorov se je udeležilo 85 kmetov. Razen tega so pri občinski konferenci SZDL prejeli 20 odgovorov na Vprašanja ter pet pismenih mnenj o predlogu starostnega zavarovanja kmetov. Tako je v vsej razpravi sodelovalo 110 kmetov z Jesenic in okoliških krajev. V razpravi so kmetje mnenja, da je 250 dinarjev pokojnine absolutno prem.jjhna vsota. Nekateri so predlagali večje pokojnine ob večjih obveznostih. Mnenja o tem, kdaj naj bi pokojnine za6jili izplačevati, so bila zelo deljena: nekateri so biLi za takojšnjo uvedbo pokojnine, drugi spet so se zavzemali /a postopno uvedbo pokojnine. Kmetje so se strinjali s tem, da bi bil pogoj za prejemanje pokojnine doseženih 65 let starosti s pripomb* da oddaja posestva ne b« smela biti pogoj za upe*0" jitev. Kmetje so bili odločno prO" ti virom financiranja za starostno zavarovanje po s isto* mu: dve tretjini zavarovanci« eno tretjino pa družba. Taks-no delitev so označevali ko* nepravično in do skrajnost1 nepretehtano. Bili so mnenja* da so mnogi kmetje med vojno in tako po njej družbi & njenemu razvoju precej P°l magali. Dodatni viri pa naj bi se stekali iz trgovine, ^ prodaja kmečke izdelke, iz ij* dustrije in gozdarstva itd/ tako, da bi v teh panoga" odšteli od enega do dveh odstotkov od prodajne ^ vseh kmečkih izdelkov. V razgovoru so kmetje tu«1 vpraševali, kako in kdaj bon? ugodneje rešili problem cai* ne za kmetijske stroje. BreZ ugodne ali vsaj spremenil1 carine je tudi zelo težko P1^ iti na specializirano PI"°,/V°a njo. V jeseniški občini ie n_ primer od 223 kmetijski'1 spodarstev medlo sPec;J^L' rano proizvodnjo le 15 km tij. I/ tega se poraja Se vrs drugih problemov kot ocm ianje mladih s kmetij v l*r Sta. Mlad, se navdušniei" s činoma le za specializ"3 proizvodnjo, v. . Kmetje iz jeseniške oW*g so postavljali le vrsto drup vprašanj in govorili o Pr obl* mili, s katei imi so srcčujeJ' Niso tako osamljeni tudi P meri, ko so ljudje šele P" večletni delovni dobi v e. spodarstMi prevzeli doma kmetijo. Tu I t takih Prl^ rih se pojavlja vrsta nov' problemov o starostnem ^ varovanju. . . i D. ScdcJ Cene rastejo V letošnjih devetih mesecih so sc življenjski stroški povečali za 14,8 odstotka. Samo v septembru so se povečali za 19,4 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani. Tako lahko pričakujemo, du «e bodo žiivljenjskl stroški do konca leta povečali za 16 do 18 odstotkov v primerjavi z minulim letom. Najbolj sta se podražili kurjava in razsvetljava (23,5 odstotka), najmanj pa stanarine (.3,6 odstot- ka)- živila so se podražila za 16,3 odstotka, promet za 18,8. Samo sladkor se Je Septembra podražil za 37,9 odstotka. Do konca leta bodo narasle le c*OJJ v gostinstvu. Posebno skrb pa vzbuja naraščanje cen industrijskim izdelkom. Podatki i udi kažejO) da so se v letošnjih devetih mesecih najbolj zvišale cene nafti In njenim derivatom (za 42,8 odstotka). — To so poprečja za v8° državo. BLAGOVNICA FUžlNAR JESENICE vam nudi na sejmu "brU in opreme od * do 18. oktobra v *ranju v Savskem logu je cas 0 PEČI NA PLIN. OLJE IN TRAJNO ŽAREČE % TRAJNO ŽARNI ŠTEDILNIKI KuPERSBUSCH 0 PRALNE STROJE, ŠTEDILNIKE GORENJE 0 SEZONSKO RAZPRODAJO HLADILNIKOV 0 POSEBNI POPUSTI PRI NAKUPU Z GOTOVINO 9 BREZPLAČNA DOSTAVA 0 KREDITI BREZ OBRESTI IN POROKOV Presenečeni boste v paviljonu Blagovnice FUŽINAR Jesenice V prvem Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: L FIAT 850 SPORT COUPE, leto izdelave 1970 s 25.000 prevoženimi km. Začetna cena je 18.500 din; 2. ZASTAVA 750, leto izdelave 1971 z 2000 prevoženimi km. Začetna cena je 10.000 din; 3. ZASTAVA 750, leto izdelave 1969, z 11.000 prevoženimi km. Začetna cena je 8250 din. Ogled vo/.il je možen vsak delovni dan od 8. do • Ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj, »snicne ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava PE *»*nj, do srede, 13. oktobra do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA, PE KRANJ V sredo sta se na skupni seji sestala občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občine Škofja Loka. Zlasti je bila živahna razprava o gospodarjenju v prvem polletju. Po besedah odbornikov lahko sklepamo, da je škofjeloško gospodarstvo kljub nestabilnim pogojem poslovanja doseglo zadovoljiv uspeh. To je delovnim organizacijam uspelo predvsem zaradi večje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in večje storilnosti, ki je rezultat izboljšanja in modernizacije proizvodnih postopkov. Vse to se kaže v povečanju celotnega dohodka za 37 odstotkov, dohodka za 45 odstotkov, družbenega proizvoda za 44 odstotkov, ostanka dohodka za 109 odstotkov in sredstev za razširjeno reprodukcijo za 75 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vrednost proizvodnje se je v primerjavi s prvim polletjem lani povečala za 32 odstotkov. Letni plan proizvodnje je bil dosežen 51-odstot-no. Proizvodnjo so povečale vse industrijske delovne organizacije. Med njimi je na vrhu Odeja iz Škofje Loke, ki je povečala proizvodnjo za 54 odstotkov, sledi Etiketa Žiri s 45-odstotnim, LTH 44- odstotnim in Elra s 40-od-stotnim povečanjem. CELOTNI DOHODEK Škofjeloške delovne organizacije so v prvih šestih mesecih letos ustvarile 740.481.000 din celotnega dohodka. Največ ga odpade na industrijo, ki zajema 12 delovnih organizacij. Ker je izvoz, glede na povečanje realizacije proizvodov nazadoval, se je celotni dohodek povečal predvsem na račun večje prodaje na domačem trgu in višjih cen. V industriji je bil tudi ostanek dohodka večji kot v drugih panogah. Veliko dobička so imeli v LTH in tekstilni industriji, medtem ko je lesna industrija ostala na lanski ravni. Nekoliko manjši porast celotnega dohodka je bil dosežen v kmetijstvu, sledi gradbeništvo, promet in obrt. V obrtni dejavnosti skoraj četrtino celotnega dohodka ustvarja Konfekcija Kroj. Slabši kot lani pa so bili: Obrtno kovaštvo Hobovše, ki že nekaj let životari in nima možnosti za razvoj, obrtno pod je! je Dom-oprema Železniki, ki je zmanjšalo obseg storitev in zaposlenih. Obrtno čevljarstvo Sovodenj, ki seje konec junija priključilo Ter-mopolu in Usluga Poljane. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki so se povečali za 23 odstotkov ob 8-odstotnem povečanju števila zaposlenih in so znašali 1393 din. Vendar so med posameznimi organizacijami velike razlike. Zaposleni v Obrtnem kovaštvu Hobovše so dobivali v poprečju po 610 din plače, v Kmetijsko gozdarski zadrugi Žiri 2230 din in v Projektivnem biroju Tehnik kar 3397 din. Le Iskra, Gorenjska predilnica in Sešir Škofja Loka so lahko povečale osebne dohodke več kot za 11 odstotkov. RENTABILNOST Gospodarstvo kot celota je doseglo zadovoljivo stopnjo rentabilnosti. Reproduktivna sposobnost se je povečala za 45 odstotkov. Pripomniti pa je treba, da s tem denarjem delovne organizacije še ne razpolagajo, ker je ostanek dohodka in amortizacija izračunana po fakturirani realizaciji. Te pa je še veliko neplačane. Z zelo nizko stopnjo reproduktivne sposobnosti poslujejo Šešir, Kmetijska zadruga Škofja Loka, Kladivar Žiri in Remont Žiri, medtem ko so Niko Železniki, LTH Škofja Loka, Etiketa Žiri in še nekateri drugi poslovali z visoko stopnjo rentabilnosti TERJATVE IN DOLGOVI Terjatve do kupcev naraščajo hitreje kot dolgovi. Škoijeloško gospodarstvo letos terja 102 milijona dinarjev več kot dolguje. Terjatve so dosegle konec junija 289 milijonov din ali 41 odstotkov več kot lani v tem času, obveznosti pa 187 milijonov ali 32 odstotkov več. Zlasti veliko terjatev ima industrija, medtem ko je gradbeništvo dolžno več kot znašajo njegove terjatve. Blokacije žiro računov, ki so posledica velike nelikvidnosti, so bile letos pogostejše kot lani. Več kot 6 mesecev skupaj je imel blokiran žiro račun le Kladivar iz Žirov, ki je imel konec junija še 675.000 din dolgov. Čeprav so se obratna in osnovna sredstva povečevala počasneje kot celotni dohodek, se nelikvidnost ni zmanjšala. Za zaključek primerjajmo nekatere rezultate gospoda |-jenja v škof j i Loki z. rezultati drugih gorenjskih občin. Celotni dohodek se je v škofjeloški občini povečal za 37 odstotkov, v Kranju za 35 odstotkov, v Tržiču za 33 in na Jesenicah za 24 odstotkov. Tudi porabljena sredstva so najbolj porasla v Škofi i Loki, in sicer za 35 odstotkov, v Kranju za 34 odstotkov, v Tržiču za 32 in na Jesenicah za 21 odstotkov. Dohodek je narastel na loškem za 45 odstotkov, v Kranju za 38 odstotkov in na Jesenicah in v Tržiču za 34 odstotkov. Bruto osebni dohodki pa so se najbolj povečali v Kranju, in sicer za 36 odstotkov, sledi Tržič s 27-, Škofja Loka s 23-in Jesenice z 20-odstotnim po< večanjem bruto osebnih dohodkov. Največ ostanka dohodka so dosegli na Jesenicah, in sicer 237 odstotkov več kot lani, sledi škofja Loka, ki je letos dosegla 109 odstotkov več ostanka dohodka, Kranj s 63-odstotnim in Tržič z 58-odstotnim povečanjem ostanka dohodka. L. Bogataj Osebni dohodki v Kamniku ^ Kranjcu lVl? E,,ta K*"31^ Jc odprla v ponedeljek, 4. oktobra, prenovljeno trgovino Jf8« vrste me, V °«Prta vsak dan non stop od 7. do 19. ure. V njej bodo kupci lahko kupili Clm Več sne ?a h,aga- T,"govsko podjetje Elita si prizadeva, da bi v Kranju kmalu uredila »zlranih trgovin, v katerih bodo prodajali samo določene vrste blaga. 0k) Poprečni osebni dohodki zaposlenih v kamniški občini so v prvem polletju letos znašali v Menini (tovarna pogrebne opreme) 1725, Rudniku kaolina 1516, podjetju »Kamnik« 1499, Titanu 1397, Tovarni usnja 1384, Stolu 1371, Svilanitu 1365, Živilski industriji 1300, v Svitu 1294, Alpremu 1579, Skupščini občine Kamnik 1892, v Ljubljanski banki, podružnica Kamnik, 2132, v Komunal- nem zavodu za socialno zavarovanje, podružnica Kamnik, 1548 in na občinskem sodišču 1875 din. Najvišji osebni dohodki so bili v Lekarni Kamnik 2780 in Veterinarskem zavodu 2629 din. Najnižji poprečni mesečni osebni dohodki so bili v Mizarski obrtni - delavnici v Motniku in v gostišču pri »Grogu«. j. v. Naval na jabolka Čeprav so na plantaži Jabolk Resje pri Podvi mi letos povečali parkirni prostor za osebne avtomobile, Je bilo med prodajo tolikšno zanimanje za pod vinska jabolka, da so morali mnogi kupci parkirati na vrhu skakalnice. — Foto: F. Perdan Cestno podjetje Kranj urejuje okrog 400m dolg odsek bohinjske ceste pri Bledu. Za rekonstrukcijo so se odločili, ker so bili na tem odseku nekateri usadi. Na novo urejen odsek bo Urok šest metiov, z deli pa bodo končali do konca novembra. Investitor del je republiški cestni sklad. Predračun del pa znaša milijon štirideset tisoč din. — A. Z. — Foto: F. Perdan Po Ittrih mesecih so danes v Savskem logu v Kranju spet odprli edini zimski bazen na Gorenjskem. Prebarvali to bazen, ga prekrili / novo streho, uredili zračenje ter zamenjali okenska stekla. Za rekreacijo bo br/.on odprt v sredo, četrtek In petek od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 13. In od 15. do 19. ure ter v nedeljo od 7. do 19. ure. Ostale dneve pa ga bodo uporabljali učenci kranjskih šol In člani klubov, (dh) — Foto: F. Perdan V ponedeljek, 4. oktobra, je vrh klanca med Podvinom in Radovljico nastala prava gneča vozil, da je bil domala ie oviran promet po tej gorenjski magistrali. Kupci jabolk iz Kranja, Ljubljane in drugod so z osebnimi vozili dobesedno zagozdili cesto v sadovnjak na Res-ju. Kakih 100 vozil je čakalo v dolgi vrsti in na delovišču Resje je nastala prava zmeda. Kakih 100 obiralcev in tam lionorar-no ali stalno zaposlenih ni moglo vzdrževati reda, še manj pa postreči kupcem kot bi bilo želeti. Samo ta dan so prodali okrog 65 ton jabolk. Kot pravijo na delovišču na Rcsju oziroma v Kmetijski zadrugi Radovljica je do takega navala prišlo zaradi nižje cene in vslcd znane kvalitete tega sadeia v tamkajšnjem obratu. Njihov sadovnjak je letos izredno dobro obrodil. Lani je bilo nekaj nad 200 ton jabolk, letos pa prek 400 ton — še enkrat več. Suša, ki je ta pridelek (in tudi druge) letos prizadejala, se v Resju ni obču- tila. Da bi zagotovili tolikšno prodajo, so bili previdni v določitvi letošnje cene, in sicer na 22-0 do največ 3,00 dinarje za kg za najlepše zimske sorie. Ze to je za okroglo 40 odstotkov več kot lani. Na višjo ceno niso šli tudi iz splošne težnje, da se držijo načel stabilnosti, čeprav bi bili lahko iztržili več. Ponedeljkov naval jih je prisilil, da so zaprli vrata za vozila z glavne ceste, razobesili ustrezno obvestilo in razdelili čakajočim številke za vrstni red. Pozneje se je naval umiril. V pičlih 15 dnevih so 400 ton jabolk obrali, prebrali po sortah in kvaliteti ter že tudi prodali. Zlasti še, ker so najprej morali izpolniti vsakoletne pogodbe s stalnimi odjemalci: bolnišnica v Begunjah, na Golniku in na Jesenicah, razni domovi, šole, trgovine itd. Vsekakor lep primer neposredne prodaje proizvajalca in zaupanje potrošnikov v postrežbo in kvalitetno blago. K. M. Uspeh sadne plantaže V teh plantaži dneh je na sadni precej kupcev J bolk, ki jih tu znatno cen^ kupujejo za ozimnico. ^L jabolk je od 2 do 3 dinarj* Do letos ni bilo težav s P1 dajo pridelka. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CKSTA JLA 6/1 (nebotičnik) Sadna drevesnica in vrtnarija v Kamniku jc šla pred štirimi leti v prisilno likvidacijo. Trgovsko podjetje Koč-na je prevzelo tO podjetje z delavci in dolgovi skupaj. Minila so le štiri leta in uspeh jc že zasenčil nekdanje slabo poslovanje. Sadna plantaža je še m kula in še ni v polni rodnosti. Ko to bo, bo znašal letni pridelek jabolk okrog 300 ton. Lani so pride lali okrog 200 ton, letos pa zaradi spomladanskega dežja m poletne suše 150 ton jabolk. Na sailni plantaži, ki je sredi Kamnika ob K rani ski cesti, je 6700 sadnih dreves, večinoma jabolk. Nasajenih je tudi nekaj več kot 30 sort hiušk in sliv. Vrtni center t a i. o se imenuje obrat, se poleg sadne plantaže ukvarja tudi z vrtnarstvom in vzgojo sadnih sadik. Sadike so znane daleč naokrog in bujno uspevajo povsod. Kaj delajo krajevne skupnosti • K.'.nunska Bistrica ima pokopališče M hiibcku nad °^zL no šolo v Stranjah. Zaradi lege, je bilo le-to premajhno u»i£ je zato krajevna skupnost razširila. Precej dela je bilo z opo nimi zidovi in škarpami. . V krajevni skupnosti Nevlje so sezidali novo mrliško ve co na pokopališču. Krajevna skupnost Duplica je začela ur*Z&t ti pločnike ob glavni cesti proti Kamniku Krajevna skupog Moste bo postavila nov most čez potok v senožetih. V gorju so uredili zbiralnico mleka. Krajevna skupnost . s pomočjo občanov napeljuje vodovod v vasi Gozd. Leto pridobitev v Crni je tudi telefonska povezava z drugimi * V krajevni skupnosti Sela in v Pšajnoviei občani P°P Ijajo po neurjih zasute ceste in vaške poti. ^ila Krajevna skupnost Tunjice ie usposobila pot, ki 3F.^a, dlje zaradi zemeljskega plazu zaprta za promet. V vst -^n-setih krajevnih skupnostih v kamniški občini je te dm ^ na dejavnost. IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ sobota — 9. oktobra 1971 glas * 7. stfan ODPRTO PISMO Poskus odvrnitve javnega mnenja od bistva stvari Lieber Boris je bil na svojem delovnem mestu direktorja hotela Creina s strani vodstva pismeno, večkrat pa ustmeno opozarjan na nepra-valnosti, ki so se dogajale v hotelu in za katere ureditev ie bil po vseh normah, ki obstojajo v podjetju tudi odgovoren kot vodja enote. Glede na nepravilnosti, katere so se ugotavljale in ki bodo kasneje pojasncne, je bil zoper Liebra uveden postopek zaradi suma hujših kršitev delovnih dolžnosti in na podlagi tega je bil imenovani stipendiran z delovnega mesta. Suspenzu je Lieber ugovarjal, vendar je pritožbeni organ njegov ugovor zavrnil kot neutemeljenega. Na podlagi Zbranega materiala, ki je bremenil Liebra hujših kršitev delovnih dolžnosti, je odbor Za urejanje delovnih dolžnosti razpisal javno obravnavo v zadevi imenovanega ter po tridnevni vsestranski obravnavi zadevo zaključil, spoznal Lieber Borisa za krivega zaradi dokazanih hujših kršitev delovnih dolžnosti in sicer P° Členu 132. statuta podjet-Ja> tč. 7., 2., 4., 7. in 17. ter 44- členu pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih fč- i/g ter 2/a in e. Odbor >e v skladu z določili statuta Podjetja po tajnem glasova-»m spoznal Lieber Borisa za Krivega ter se soglasno izrekel *a izključitev iz podjetja Z dnevom dokončne odločbe po sprejetem sklepu. K temu je Potrebno še dodati, da ima lnicnovani še pravico do »£0-Wra in kasneje možnost ZOr °eti in voditi delovni spor Pred pristojnim sodiščem. Za P°iasnitcv bistva stvari je potrebno našteti za kakšne kr-*"ve gre in kaj dejansko pomnijo le našteta določila j^denih aktov podjetja. Po l- členu statuta je po no-vc(ienih točkah bil spoznan ?a krivega kot sledi: • "~" P° tč. 1 kršitve statuta " drnejh splošnih aktov oz. . ~~ Po tč. 2 šikaniranja delavcev P° tč. 4 neupravičena ne-po- IC -------- odklonitev izvršitve sklepa S* mnupravnega organa oz. tz-vršitov sklepa v nasprotju » pooblastili — po tč. 7 povzročitev premoženjske škode zaradi ne-v,,'ncga oz. protizakonitega dela , — po tč. 17 zahrbtno in iskrena delovanje proti (Omeznim delavcem z name-""m, da se vnaša negodovaste tn nezaupanje kolektiva da teh delavcev. Po 44. členu pravilnika o Medsebojnih delovnih razmerjih tč. lig predstavlja nepravilne odnose, tč. 2'a prekoračenje danih pooblastil, tč Ve pa povzročitev škode zaradi malomarnega ravnala. Ihijše kršitve delavnih dolžnosti niso MI« sama de-fmfrane, temveč tudi konkret-n° utemeljene in doka i-'.ane. Ponovno je potrebno poudariti, da je to bistvo zadeve, ne pa karkoli drugega, kot to hoče prikazati Lieber. Kar se tiče samega odprtega pisma in vsebine tega, da je potrebno posredovati javnosti odgovor na nekatere bistvene dezinformacije, ki so bile posredovani javnosti z objavo odprtega pisma. Prvo je potrebno pojasniti, da je bil kolektiv podjetja seznanjen z odprtim pismom v neskrajšani obliki preko internega glasila podjetja kot tudi s celotnim odgovorom na pismo, katerega je formuliral sekretariat ZK v podjetju in ga potrdil celotni politični aktiv. K temu še to, da je bil Lieber Boris pozvan z odgovorom političnega aktiva, da zaradi škodljivosti takšnega dezinformiranja in izkrivljanja resnic odprto pismo prekliče, sicer naj ga podjetje sodno preganja. V zvezi z vsebino pisma je potrebno najprej poudariti, da je osnovni moto, katerega ni težko razbrati iz vsebine poskus vnašanja nemira in neenotnosti med vodilne delavce podjetja posebno tudi na relaciji vodstvo podjetja ter predstavniki družbeno-po-litičnih organov občine Kranj. Dalje so nesmiselne njegove trditve o tem, koliko nasprotnikov je v vodstvu podjetja do hotela in njegovega poslovanja, zakaj, če bi bilo to res, ne bi bilo tako enotne podpore pri sami izgradnji in pri začetku poslovanja hotela. Ne nazadnje pa tudi podpore funkcionalnemu konceptu hotela, katerega je Lieber ob prihodu v Kranj spremenil od prvotnega ter v tem tudi uspel. Prav tako z ničemer ne dokazuje v čem bi bili slabi odnosi v vodstvu podjetja, zakaj lahko se trdi, da je te ustvarjal sam s svojo samovoljnostjo, ki se je kazala v njegovih odhodih s kolegija, vpitjem ipd. Vzroke za nastala stani e naj torej Lieber išče sam v sebi, saj je s svojimi ravnanji postal Žrtev samega sebe, ne pa kogarkoli drugega. Na obširne razlage o nepravilnih prikazih poslovnih rezultatov je potrebno odgovoriti v toliko, da Lieber ni hotel ali mogel razumeti gibanja finančnih tokov v podjetju. Vsa finančna gibanja je mogoče ponazoriti samo s podatki, da hotel za leta 1970 zaradi priče tka poslovanja ni bil obremenjen Z nobenimi prispevki za uprava podjetja in driigimi prispevki po posebnih pogodbah, ki so sicer normalni za drupe enote. Beneficirane obresti, ki jih je pod iet je v letu '07/ prejelo, 90 bife takoj v celoti oročene ?a hotel, medtem ko so bite vkalknlirane obresti od anuitet le znižane za odgovarjajo' inesek beneficiranih obresti, kot vse drugo, kar se fe nanašala na hotel, če k temu dodamo še to, da je sam izjavljal, da hotel ne more biti rentabilen, dokler ne bo itnel dnevno 2—3 milijone S din inkasa oz. prometa in da podatki kažejo na to, da je bil ta inkaso za obdobje, ki se obravnava, polovico manjši, menimo, da je nadaljnji komentar odveč. Spet pa je ravni Liebra pripisati, da stvari napačno prikazuje, seveda z ie opisanim namenom. V zvezi s samoupravljanjem bi moralo biti jasno Liebru to, kaj je vsebina samoupravljanja, ne pa da vsebino tega izenačuje s predsednikom DS. V ilustracijo razumevanja in izvajanja samoupravljanja v hotelu, kale Liebrova izjava, po kateri je svoj kolegij zamenjaval s samoupravnim organom enote. Kako so se in se še pripravljajo predlogi za DS, pa prav tako dobro pozna, le da je z omenjanjem kolegija direktorja spet izkrivljal resnico. Ko sam Lieber prizna, da je premeščal delavce, očitno pozablja na sklicevanje na samoupravo, o kateri je toliko govora v pismu. Ker se je hotel predstaviti v pismu kot direktor, ki so mu bila stanovanja delavcev glavna skrb še predno je dobro začel delati, je s tem v zvezi potrebno povedati, da sedanje gostišče »Kanu* ni imel predvideno za stanovanjski objekt, temveč za konkurenčno gostišče motela Medno, kjer je bil preje direktor. Menimo, da je s tem v zvezi dovolj povedano. Ravno tako niso resnične njegove trditve o tem, kako je prihajalo do prevzema doma na Krvavcu ter v zvezi s pripojitvijo doma na Jezerskem. Iz vsega pisanja, zlasti pa pisanja v zadnjem delu sledi, da s svojim načinom prikazovanja stvari meče »polena pod noge* tudi sedanjemu zdrulevanju podjetij Vreina in Transturist. Na koncu se postavlja še trditev v tem, da »prepričanje* Liebra, da hotel lahko uspešno posluje takšen kot je, podjetju ne zadostuje. Bolj kot »prepričanje* so potrebni rezultati poslovanja, ki ne nazadnje odralajo tudi v odnosih na vseh ravneh. Vsega tega pa Liebru očitno manjka. Ker je politični aktiv v celoti objavil odgovor na odprto pismo v glasilu podjetja z le navedeno zahtevo tet na/odločnejšo obsodbo takšnega pisanja, tn smatra, da prikazani odgovor, ?a katerega zahteva, da se objavi v celoti za pravilno obveščenost javnosti, zadostuje. Zato, ker se bodo po vsej verjetnosti bistvene stvari zadeve Lieber reševale pred sodiščem v delovnem sporu, menimo, da je vsako nadaljnje polemiziranje o »nebistveni* vsebini pisma odveč. Politični aktiv nodfetja bi kolegij direktorja Krivi so nezdravi odnosi v podjetju Odgovor direktorja Termopola na članek, ki smo ga objavili v sredo »Ne morem se strinjati z vsebino članka, ki je bil 6. oktobra objavljen v Glasu pod naslovom ,V Termo polu izglasovali nezaupnico direktorju'. Korigirati moram le sam naslov, ker je bilo glasovanje šele potem, ko sem le dal ostavko na položaj direktorja. Kot vzrok za ostavko sem navedel nerazumevanje s tehničnim vodjem More Jakom, katerega vzrok je popolno odklanjanje sodelovanja z menoj. Zaradi tega mi je bilo onemogočeno normalno opravljanje dela v podjetju, kar so potrdili tudi predstavniki krajevnih organizacij Sovodnja in občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka ter občinske skupščine Škofja Loka. Nerazumljiv se mi zdi tudi očitek, da sem se premalo zavzemal za razvoj podjetja. Pred dobrim letom, ko sem prišel v Termopol, podjetje ni imelo jasno začrtanega programa razvoja. Program sem samostojno izdelal in temelji predvsem na povezavi s stacionarno serijsko proizvodnjo. V manj kot petih mesecih sem s pomočjo zahodnonemških strokovnjakov, s katerimi imamo stike na tehničnem področju in s katerimi se drug v podjetju ni mogel pogovarjati zaradi neznanja nemškega jezika, uvedel v naši telinologiji izdelavo notranje opreme avtomobilov. S tem smo postali prvi proizvajalci teh izdelkov v Jugoslaviji. Bruto promet z izdelavo teh delov za Tomos in IMV znaša do sedaj 390.877 dinarjev. V tem času se je število zaposlenih povečalo od 54 na 85. V drugem polletju lani smo vrednost proizvodnje povečali za 800.000 din. V prvih šestih mesecih letos pa smo izdelali za skoraj 2,500.000 din izdelkov ali skoraj 100 odstotkov več kot lani v istem času. Osnutek statuta smo izdelali in ga je potrdil delavski svet. Ker sem do julija vodil tudi komercialno službo, se vseh sej statutarne komisije res nisem udeležil. Zgodilo se je tudi, da sem se seje udeležil, tistih, ki mi očitajo izmikanje, pa ni bilo. Kot komercialni sem naročal tudi material. Očitajo mL da sem naročal nekurantno robo, vendar izjavljam, da je material postal nekuranten po krivdi tehnične službe. Ni pravočasno pripravila vzorcev in je stranka naročilo odpovedala. Mesto materialne evidenti-čarke smo uvedli na zahtevo finančnega inšpektorja. Zasedla ga je moja lena. Skupaj sva se trudila, da bi bilo delo efektno, vendar računovodja ni nikdar imel jasnega koncepta, kako bi podatke materialne evidence uporabljal. Zato je DS brez pregleda dela in materialnih kartonov delovno mesto ukinil. Istočasno pa so ustanovili skladiščno službo in novo delovno mesto je zasedla žena delovodja. Delavski svet o tem ni sklepal. Izjavljam tudi, da je lena uporabila le pripadajoči dopust, res pa je, da ga je imela preden je bila 11 mesecev zaposlena. Sklep o tem, da novo zaposleni delavci, ki še niso 11 mesecev v Termopolu, lahko uporabijo dopust poleti in ne šele pred koncem leta, je na eni od svojih sej sprejel delavski svet. Večkrat sem zahteval od računovodja, naj izpolni obrazce o zasedbi delovnih mest za delavce, ki so se na novo zaposlili. Pred delavskim svetom se je izgovoril, da ni imel časa za to. O odhodu na dopust res nisem obvestil namestnika More Jaka, ker ga tedaj ni bilo doma, pač pa računovod-jo z leljo, da on obvesti na* prej. Kasneje pa More Jaka ni obvestil o odhodu na dopust direktorja in s tem vrnU ,milo za drago'. Še nekaj besed o pogodbah, ki bi jih morali imeti z IMV in Tomosom. Pogodba z IMV ni bila podpisana, ker so manjkali razni tehnični podatki in normativi. Tehnični vodja More Jaka jih ni pripravil, čeprav je imel dva meseca časa. Tak odnos imam za grobo kršenje delovnih dolžnosti. S Tomosom pa bo pogodba podpisana, ko bo tehnična služba rešila še nekaj problemov povsem tehnične narave. Nezdravi odnosi v podjetju so vplivali tudi na odločitev komercialista, ki se je julija zaposlil pri nas, da je že po enem mesecu zapustil kolek* tiv. Na seji DS je izjavil, da vzrok za njegovo odpoved ni ravnanje direktorja, temveč spoznanje, da v kolektivu ni* ma prihodnosti in se bo slej ko prej znašel v podobnem položaju kot direktor. Menim, da zaradi prevelikega vpliva posameznikov in fa-miliamih odnosov v delavskem svetu in podjetju nisem mogel opravljati svoje funkcije kot bi jo lelel in moral. Menim, da bi se spor med menoj in tehničnim vodjem More Jakom lafiko rešil po* polnoma drugače.* Po 85. členu statuta podjetja Termopol je neki sklep sprejet, če zanj glasuje dve tretjini vseh članov delavskega sveta. D S ima devetnajst članov. Za ostavko direktorja inž. Jožeta Stucina ie glasovalo 9 članov, eden je bil proti, 6 pa se jih je vzdržalo. Za vršilca dolžnosti direktorja je More Jaka predlagalo 10 članov DS, 6 pa se jih je vzdržalo. EVIURKA ZA VSAKOGAR - MURKA ZA VSE Murka Lesce je eno največjih trgovskih podjetij v zgornjem delu Gorenjske. V njenih trgovinah v Lescah, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah lahko kadarkoli dobite različno tekstilno blago, gradbeno tehnični material, pohištvo in prehrambeno blago. Med različnimi prodajnimi izdelki trgovskega podjetja Murka Lesce pa predstavlja 6koraj polovico tekstil. Prav temu prodajnemu sektorju so v podjetju v zadnjih letih posvečali še posebno skrb. Zakaj? Odločili so se, da bodo le s skrbnim in bogatim izborom kvalitetnih in modnih tekstilnih izdelkov lahko resnično konkurenčni in zanimivi. Ker smo ljudje \ač takšni, da smo zelo občutljivi pri oblačenju, ker smo radi lepo oblečeni, se velikokrat tudi težko odločimo za nakup. Primerjamo modele, kvaliteto in seveda tudi cene. In ker smo blizu meja, radi včasih poškilimo tudi tja če/ Prav zato so se v Murki odločili, da bodo v svojih prodajalnah prodajali blago tat tekstilne izdelke le naj- bolj znanih proizvajalcev. Ti pa so pri nas prav gotovo Mura iz Murske Sobote, RIO iz Reke, Kroj iz Škofje Loke, Novost iz Ljubljane, Novitet iz Novega Sada in še nekateri drugi. Ta njihova odločitev se je kmalu obrestovala. Mnogi Gorenjci in tudi drugi so danes že redni obiskovalci Murkinih prodajaln s tekstilom. Ker se bliža zima, so se v Murki že dobro založili s primerno moško, žensko in otroško konfekcijo in metrskim blagom. Ob tem pa velja omeniti še posebno skrb za potrošnika! Vsi nismo grajeni po jusu, kot temu pravimo. Vsaka obleka pač ne gre na vsak obešalnik. In zato v Murkinih prodajalnah kupcu obleko tudi brezplačno popravijo. Zanimivo je, da Murkine prodajalne v zadnjih letih pogosto obiskujejo tudi tujci. I.i- ie še posebno zanima usnjena konfekcija, s katero so v prodajalnah vedno dobro založeni. Posebnost te konfekcije je kvaliteta in v primerjavi s tujino tudi zelo konkurenčne cene. Seveda pa dobro založena trgovina s kvalitetnimi in modernimi tekstilnimi izdelki še ne pomeni vse. Je že tako, da preden se odločimo za nakup, vsako stvar nekajkrat pomerimo. In prav je tako. In ker je Murka solidno in kvalitetno podjetje, so se pred leti odločili za predstavljanje konfekcijskih modelov oziroma izdelkov na modnih revijah. Le-te redno prirejajo v Supermarketu na Jesenicah in v blagovnici v Radovljici. Posebnost modnih revij je, da so si v podjetju vzgojili svojo manekensko ekipo in vse modele prikazujejo na modnih revijah mlade prodajalke in prodajalci iz podjetja. V okviru tako imenovanega programa sodelovanja s potrošniki pa imajo v Murki med letom tudi različne druge akcije. Poznane so njihove razstave v festivalni dvorani na Bledu in na gorenjskem sejmu. Letošnjo razstavo pohištva v festivalni dvorani na Bledu si je na primer ogledalo okrog 30 tisoč obiskovalcev. Novembra in decembra organizirajo tudi reklamne prodaje različnih izdelkov. Moto teh reklamnih prodaj je: za vsak okus, za vsako priliko in za vsak žep. Ena od takšnih akeij je tudi mesec Murke. Posebnost vseh tovrstnih akcij pa je: prodaja blaga po tovarniško znižanih cenah. Novembra in decembra letos bodo v prodajalnah Su-permarket Jesenice, Tekstil Bled in blagovnica Radovljica pripravili kupcem še posebno presenečenje: VRTILJAK IGRAČ. Omenjene prodajalne bodo bogato založene z domačimi in uvoženimi igračami. Zato vas že sedaj opozarjamo, da pred nakupom presenečenj za najmlajše obiščete omenjene Murkine prodajalne. Presenečeni boste nad izbiro in kvaliteto in če ste doslej tovrstno blage iskali onkraj meje, si boste letos lahko prihranili pot oziroma čas in denar. Skratka, vodilni ljudje v trgovskem podjetju Murka Lesce nenehno preučujejo želje potrošnikov doma in v tujini in se zato vedno odločajo za nakup izdelkov oziro- ma prodajo izdelkov, ki jih potrošniki cenijo. Ob tem je treba priznati, da so uspešni. Zato nikar ne pozabite. Kadarkoli boste pred nakupom v zadregi, obiščite eno od prodajaln trgovskega podjetja Murka Lesce. Prepričali se boste, da je v teh prodajalnah blago za vsakogar in In nikar ne pozabite tudi na današnjo zabavno prireditev MODA 71/72, ki bo ob 19. uri v festivalni dvorani na Bledu. Na prireditvi, ki jo prirejata Murka in časopis Glas, si boste lahko ogledali modno revijo, v zabavnem programu pa bodo sodelovali tudi športniki olhn-pijci, Marta, plesno športni klub Kranj, instrumentalni kvintet Gorenjci 1* Radovljice, konferansje Janez iz Škofje Loke W novinarji Glasa. Na svidenje danes zvečer v festivalni - rani m Bledu- ČŠIC vŽireh izobražuje čevljarje za vso Slovenijo Čevljarski šolski Izobraževalni center v Žlreh je edina tovrstna izobraževalna ustanova v Sloveniji. Obrtna industrijska Šola, prehodnik današnjega centra, je bila ustanovljena že leta 1949. Kmalu po tistem je bilo v Sloveniji ie enajst takih šol. Vse so nastale zaradi velikega zanimanja za ta poklic. V 2ireh Je bilo vpisanih tudi po 150 učencev. Po nekaj letih ie je zanimanje za vpis na te šole začelo zmanjševati. Vse lole z izjemo žirovske so prenehale z delom, šola v /lieh pa se je ohranila zaradi posebnih razmer: dobrih kadrov, učnih delavnic, internata itd. O delu ĆSIC v /ireh sem se pred dnevi pogovarjal z edinim slovenskim čevljarskim inženirjem — ravnateljem centra Inž. Janezom Zavrlom. »Naš izobraževalni center Izobražuje poklicne kadre za čevljarsko industrijo in obrt. Učence usposablja za vse po-kliee v tej stroki: prikroje-valce, šivalec, navlačevalce, izdelovalce spodnjih delov obutve, dodelovalce obutve in čevljarje. Pravzaprav i< vse to nekoliko preveč razdrobljeno in lahko rečem, da v večini primerov izobražujemo izdelovalce zgornjih delov obutve, šivalee, izdelovalce spodnjih delov obutve ter čevljarje. Po novem bo začel center izobraževati tudi specialne delavce za čevljarsko industrijo. Po končani poklicni šoli naj bi se kandidati šolali še naprej. Dobili bi čev- ljarske tehnike, ki bi izhajali i/ prakse in na ta način pripomogli, da bi se čevljarska industrija lahko še hitreje razvijala.« Omenil sem že, da se je v Badnjih letih zanimanje za vpis v tovrstne šole in za sam poklic precej zmanjšalo. Kljub temu stanje v 2ireh le ni tako slabo. »K nam se zdaj vpisujejo učenci iz vse Slovenije. Tre mit no jih je vpisanih sedem deset lahko povem, da je letošnji vpis spet večji od lanskega. Večina vpisanih je iz Zirov in okolice, zato je v internatu še vedno dovolj prostora. Zaradi nizkih cen — VSega 390 din stane oskrba v internatu — tudi mnogi iz okolice stanujejo tu. Menim, da bi morali čimprej urediti vpis učencev brez dokončane osemletke. Tako bomo lahko dobili predvsem več fantov, katerih pomanjkanje je v čevljarstvu /e občutno. Za delo v poklicu se nikakor ni treba bati, saj dobrih delavcev primanjkuje v vseh obratih v Slo", eni ji. Slabo kadrovsko zasedbo poskušajo po nekaterih podjetjih odpravljati s hitrim internim izobraževanjem, kar pa ne rodi pravih uspehov in še precej drago je.« V Zirch se trudijo, da bi učencem čimbolj izboljšali možnosti za šolanje. »V preteklem letu smo uredili šolske delavnice. Redno v delavnicah obnavljamo tudi strojni paik. ker vemo, da brez sodobnih strojev učencev ne mOrOtttO sodobno izobraževati. Ixtos v internatu preurejamo jedilnico in urejamo centralno kurjavo. Vse to delamo z lastnimi sredstvi. Ne rečemo, tudi za kredite bomo le prosili, a najprej tu- di sami hočemo nekaj pokazati.« CSIC iz Zirov je poskrbel tudi za oddelek višje tehnične čevljarske šole iz Zagreba v Kranju. »Solo v Kranju obiskuje petnajst kandidatov. Veeina jih DO spomladi diplomirala. To bodo pt v. i slovenski čevljarski inženirji, ki se bodo izšolali pri nas. Naprej bomo vpis na ta oodj ! k pripravljali po potrebi, ko bo dovolj kandidatov. Verjetno pa bodo ti pivi inženirji dali nov zagon.« Ing Janez Zavrl mi jc P'^edal, da vsako leto obiščejo vse njihove učence na delovnih mestih. Ob tem se kaže res vsestranska skrb i« kot k.i/e Sl ho vedno več učencev odločalo za poklic čevljarja. Zaradi uspešnega dela CSIC v Zireh se že kažejo lepi sadovi. Celo pribil zati so se pripravljeni učencem v oddaljene kraje. Ce je dovolj kandidatov, glede tega nimajo pomislekov. J. Govekar Je mesrr težak poklic? Lani so v Kamniku modernizirali klavnico, sušilnico in obrat za predelavo mesa podjetja Meso. Z vajenci in prodajalci mesa v mesarijah je skupno 53 zaposlenih. Nihče od radno zaposlenih ne dobi mesečno manj kot tisoč din osebnega dohodka. Povprečje OD znaša 1440 din. Se kar zadovoljivo. Ko bodo odplačali anuitete /a kredite, bo kolektiv še lažje zadihal. Predelavo mesa so samo letos trikrat povečali. Notranji odnosi med člani kolektiva so urejeni. Ob vseh teh podatkih je res čudno, da se mla- dina noče odločiti za ta P0" klic. Letos je podjel je »Meso* Kamnik razpisalo H pvostib učnih mest za .specializiran* poklice v mesarski Stro** želeli so sprejeti deset fa* tov in pet uVklet, ki bi zaposlile kot prodajalke * prodajalnicah mesa. Razpis so objavili v treh časopisih, toda tesno sta & javila le dva. Čudno, da & dekleta ne odločijo za prodajalke mesa. V podjetju j pripravljeni sprejeti tu<*f fante, ki niso -««l-nnčan osemletke dokonč €*l I* 212 Cl^ Amandmaji XXVI. do XXXVI. k ustavi SR Slovenije vsebujejo ustavna načela o družbenoekonomskem sistemu oziroma urejajo družbenoekonomska razmerja, zato jih na kratko imenujemo kar »ekonomske« amandmaje. To pa ne P°meni, da je njihovo uresničevanje omejeno ^amo na ožje ekonomsko področje, saj s pose-Banjem v temeljna proizvodna razmerja, s sprehajanjem položaja delovnega človeka v združenem delu in organizacij združenega dela v procesu družbene reprodukcije, ter ne nazadnje Jj1«! s sprostitvijo možnosti za samostojno oprav-■janje osebnega dela, odločilno vplivajo na raz-VlJanje družbe kot celote. Družbena politična nadgradnja v celoti, oblikovanje in delovanje organov družbenopolitičnih skupnosti (predsed-tva, skupščine, izvršnega sveta, upravnih orga-razmerja med federacijo, republiko in Jbpino, morajo biti postavljena tako, da omogo-f^Jo uresničevanje temeljnih samoupravnih pra-2T, °*^°vnih ljudi. To je storjeno deloma že s •*danjimi ustavnimi amandmaji od amandmaja pV^VII. dalje, dokončno pa bo izpeljano v drugi ustavnih sprememb, ko bodo na vrsti vprašanja skupščinskega in komunalnega sistema. Zgora 1 povedano velja še posebej za amand- ™Alc od XXVI. do XXX., ki predstavljajo jedro ^užbenockonomskega sistema. . Temeljne pravice delavca v združenem delu g Položaj organizacij združenega dela na znotraj 2. navzven v povezovanju z drugimi organizacij, morata biti enotno urejena za vso Jugo-JtViJ°> saj predstavljata temelje naše posebne Poti v izgradnji socializma. Zato XXVI. repub-sk» amandma povzema (iz enakih razlogov pa £?. XXviif- in XXIX. ter deloma XXX. repub-^Sk.i amandma) besedilo XXI. zveznega 2 ,aja- pri tem ne gre za pasivno »p rep i L jeznih ustavnih določb, kot poenostavlj '•Jo nekateri, temveč za uresničevanj s °ge SR Slovenije kot države in samoupravne upnosti občanov in delovnih ljudi, izražene z raz°S-rCtln(? oa-govornostJ° slovenske države za voj socialističnega samoupravnega sistema v dSl republiki in v federaciji. kj XXvJ- amandma je dopolnjen z določbami, om •• ■ a'°- kdaj Je mogoče z zakonom začasno jau°Jltj Pravico delavcev v temeljnih organizaci-sred •' '' ;;l c,ela. da razpolagajo z delom je rntCV Za družbeno reprodukcijo, oziroma kdaj ževa-8tH"C 7 zakonom predpisati obvezno zdru-lotetoif ten sredstev za financiranje potreb, do- n'h z družbenim planom repubiikc z Ust8rc v 0,1eh primerih za zakonsko oi amand-lsovanje« eno mi-uresmeevanje nove Ker gre* U/!vnim planom republike (7. točka). Z ustav° v °'x'h primerih za zakonsko omejevanje no odi ° ^';u',anih pravic delavcev, da suvere-v sami°ea|° ° L'c''lvi svoJcSa dohodka, je treba že &retwxU.stav' tak ukrep utrditi kot izjemen in krep utrum Kot -z.)t njegovo preširoko uporabo z ustreznim ]„K,'"'l!:m mehanizmom«, ki naj bi bil vgrajen v toeprei *°branibl, °Pek za sprejetje zakona. °stale ^rV^V amandmaju so pomembne tudi sarnouPl°P( !vc kot na Primcr ° tcm- da ie ^- točkaVUliUl in,orcsna skupnost pravna oseba nacijQ gLi lahko zakon določi pogoje za sa-c Potem, če se o pomoči organizaciji združenega dela, ki zaide v težave, ne sporazumejo ostale organizacije združenega dela (8. točka), in da so dohodki proračunov družbenopolitičnih skupnosti samo davki določeni z zakonom (9. točka). S slednjo dopolnitvijo je storjena nepotrebna razmejitev med davki kot dohodki proračunov in prispevki, ki se zbirajo na samoupravni podlagi, ali na podlagi zakona za financiranje samoupravnih skladov in samoupravnih interesnih skupnosti. Ne bo odveč, če se zaradi odzivov v javni razpravi, nekoliko ustavimo tudi ob pojmu temeljne organizacije združenega dela, ki ga na novo uvajajo zvezni in republiški ustavni amandmaji. Gre za nov termin, uveden poleg že uveljavljenih pojmov organizacije združenega dela in delovne organizacije, že dalj časa je prisotno vprašanje, ali se s temeljno organizacijo združenega dela nadomeščajo že omenjeni uveljavljeni pojmi ali pa se uvaja novost poleg že obstoječih. Ob pazljivem proučevanju besedila novih amandmajev lahko ugotovimo, da ti vsebujejo vse omenjene termine, vendar pa se s samoupravnim poudarkom na temeljni organizaciji združenega dela menjata bistvo organizacije združenega dela in delovne organizacije. Z ustavo dane samoupravne pravice delavci izvirno uresničujejo le v temeljni organizaciji, v delovni organizaciji ali drugi organizaciji združenega dela, pa le tiste, ki jih bodo delegirali nanjo. Z amandmajem XXVII. uresničuje republika svojo izvirno pristojnost, saj dejavnosti posebnega družbenega pomena niso več stvar zveznega zakona in federacije. S tem amandmajem se opredeljujejo tiste, predvsem gospodarske dejavnosti (proizvodne in storitvene), ki so še posebej pomembne za zadovoljevanje neposrednih potreb občanov in delovnih ljudi. Ker omenjeno zadovoljevanje ni mogoče prepustiti delovanju tržnih zakonitosti, je potrebno omogočiti družbenopolitični skupnosti in porabnikom samim določen vpliv na te dejavnosti. Nekatere od navedenih dejavnosti so namreč tako pomembne za obstanek posameznika ali določene skupnosti, da enostavno morajo obstajati ne glede na splošne pogoje gospodarjenja, kot na primer proizvodnja in razdeljevanje električnega toka, vodovod, odvoz smeti, pokopavanje umrlih, pa tudi ptt, železnice, mestni promet in podobno. Po drugi strani je treba upoštevati, da ima večina organizacij, ki opravljajo tako dejavnost, na tržišču monopolen položaj, s tem pa je omogočeno delovnim ljudem v njih, formirati dohodek, ki ne ustreza rezultatom njihovega dela. Vse to narekuje torej potrebo po zagotovitvi načina, s katerim bi se usklajevali interesi omenjenih delovnih skupnosti z interesi porabnikov njihovih izdelkov oziroma storitev, oziroma z interesi širše družbene skupnosti. Ker tudi XXVIII. amandma pretežno povzema besedilo zveznega XXII. amandmaja iz razlogov, ki smo jih že omenili, opozarjamo samo na dopolnitvi ob koncu 1. točke in v 9. točki, katerih besedilo je dovolj jasno in ne potrebuje posebne obrazložitve. Vendar je prav, da ponovno podčrtamo pomembnost nekaterih povzetih ustavnih načel. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela odločajo tudi o združevanju svojega dela in svojih sredstev z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela v delovne organizacije (podjetja in zavode) ter dalje o združitvi v razne skupnosti, banke, zavarovalnice ipd. Banke, zavarovalnice in druge organizacije, ki se ukvarjajo z bančnimi posli (reeks-porterji), niso več organizacije, ko z odtujenimi finančnimi sredstvi več ali manj svobodno razpolagajo. Postavljene so kot posebne skupne organizacije tistih, ki so vanje vložili svoja sredstva. Vlagateljem je dana pravica soodločati o nadaljnjih plasmajih tako združenih sredstev. Tudi besedilo XXIX. amandmaja je v glavnem povzeto po ustreznem zveznem amandmaju, katero pa pretežno ustreza že doseženi praksi naše republike na tem področju. Uporaba samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja se je namreč v naši republiki obsežno razvila še pred uveljavitvijo zveznih ustavnih amandmajev in to na podlagi republiškega zakona o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Število samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov je iz dneva v dan večje in ni daleč dan, ko bo vsak delovni človek naše republike nagrajevan na njihovi podlagi. , O OBRTI: POSLEJ REPUBLIŠKI PREDPISI Posebno zanimiv in v javnosti močno odmeven je amandma XXX. Ta sicer deloma prevzema zvezne ustavne rešitve, kolikor je to potrebno za enotnost družbenega sistema, vendar je iz njega jasno razvidno, da ima na področju samostojnega opravljanja osebnega dela, ki je bilo do sedaj domena zvezne zakonodaje, republika v rokah škarje in platno. Podrobnejše reguliranje tega področja, predvsem določanje vrste dejavnosti: in obsega dejavnosti, ki ustreza naravi osebnega dela, je namreč prepuščeno republiškemu zakonu. Zvezno besedilo je dopolnjeno v 2. točki in z novo 6. točko republiškega amandmaja. Prva dopolnitev predstavlja podrobnejša opredelitev dejavnosti, ki že po ustavi ustreza naravi osebnega dela. Omenjena rešitev jamči pravno varnost osebnega dela v kmetijstvu, obrti, gostinstvu in turizmu. Republiški zakon pa lahko določi še ostale dejavnosti, ki eventualno pridejo v poštev za samostojno opravljanje osebnega dela. Zaradi posebne podpore kmetijskih dejavnosti, je vse, kar velja na splošno za opravljanje osebnega dela, v 6. točki tega amandmaja še posebej poudarjeno in izpopolnjeno za kmetovalce. Tako so pomembne določbe o združevanju kmetovalcev v zadruge in v podobne organizacije; o jamčenju lastninske pravice na sredstvih, ki jih kmetje vložijo v zadrugo ali podobno organizacijo; o soodločanju združenih kmetov glede odtujevanja sredstev, ki so jih skupno ustvarili in o statusnih spremembah organizacije, v katero so združeni; končno so tu še določbe o kmetijskem maksimumu, saj je dosedanja togost glede tega že zavirala moderno kmetijsko proizvodnjo. BAČA TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV PodbrcJO nudi cenjenim potrošnikom na IV. sejmu obrti in opreme v Kranju na razstavišču v Savskem logu hala A od 9. do 18. oktobra po sejemskih cenah: kamgarne za moške obleke, ženske kostime in težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah iz čiste run-ske volne. Izkoristite priložnost! Priporočajo se! V četrtek je bila t skupščini občine škofja Loka skromna slovesnost. Profesorja Franceta Planino, ki je večino svojih del posvetil mestu škof ji Loki hi njeni okolici, so ob njegovi sedemdesetletnici imenovali za častnega občana škofje Loke. Predsednik občinske skupščine Zdravko Krvina mu je izročil listino o imenovanju in darilo občine, delo slikarja Iva šublca. ▼ Imenu muzejskega društva mu je darilo izročil direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec. 0b y— Foto: F. Perdan Jelovški oktet nastopil v Selah Preteklo nedeljo je bila v Šolah na Koroškem tradicionalna prireditev dan starih. Vsako leto, prvo nedeljo v oktobru selska občinska ■prava pripravi posebno prireditev in pogostitev za ob- čane, stare nad šestdeset let. V okviru prijateljskih stikov med občinama so se prireditve udeležili tudi predstavniki skupščine občine škofja Loka in Jelovški oktet. V kulturnem programu je sodeloval tudi pevski zbor Sel- ska dekleta in otroški pevski zbor. Največ aplavza pa je požel Jelovški oktet, ki je v več ur trajajočem koncertu navdušil zlasti s sdo-venskimi in ruskimi narodnimi pesmimi. — Ib Po sklepu delavskega sveta podjetja OKOVJE Kamna gorica razpisujemo zaradi preusmeritve proizvodnje licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: komplet delovnih priprav in pripadajočih orodij za izdelavo francoskih nasadil, nadalje pa še: 1. stroj za brizganje plastičnih mas GBF 60 g — avtomatski 2. stroj za brizganje plastičnih mas 50 g — polavtomatski 3. stroj za brizganje plastičnih mas 15 g — domača izdelava priprava za barvanje in mešanje plastičnih mas mlin za mletje plastičnih mas pištola za varjenje plastičnih mas tehtnica do 300 kg električni transformator 9. kompresor Trudbenik EK 150 10. skobelni stroj Sheping Licitacija bo v prostorih Okovja Kamna gorica V petek, 15. oktobra 1971 ob 9. uri. Interesenti si omenjene predmete lahko Ogledajo vsak dan od torka, 12. oktobra od 9. do 12. ure v podjetju. Zanimivo odkritje v Sk. Loki Restavratorji Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo so pri delih, ki jih opravljajo v okviru kulturne akcije za tisočletnico Škofje Loke na starem špitalu na Spodnjem trgu naleteli na zanimivo najdbo. Pri snemanju neke freske, ki je označena z letnico 1829 in s podpisom I. šubic, so pod to fresko našli dobro ohranjene ostanke baročne freske z letnico 1717. Najdba je razmeroma redka na Gorenjskem in edina te vrste doslej v škofji Loki. Fresko bodo sneli in razstavili v Lo-ikem muzeju. M. 2. Otvoritev razstav v Kranju V galeriji Mestne hiše v Kranju je bila včeraj odprta razstava slikarja samorastni-ka Borisa Lavriča iz Kranja in pa razstava skupine slikarjev »2 X GO« iz Gorice in No- razstav je bil tudi vokalno instrumentalni koncert, na katerem so sodelovali basist Ladko Korošec, violonist Rok; Klopčič hi pianistka Nada ve Gorice. Po otvoritvi obeh Oman. L. Mu Beg z morišča Po podatkih Zavoda Borec je na zalogi samo še 300 izvodov knjige Beg z Morišča, ki jo je napisal naš sodelavec Jože Vidic. Najavljeno je, da bodo večje količine knjig naročila nekatera podjetja z Bleda, iz Radovljice in škofje Loke, tako da bo knjiga kmalu razprodana. Mnoga podjetja bodo knjigo Beg z morišča poklonila prizadevnim zaslužnim članom kolektiva ob 30-letnici vstaje za Dan republike ali pa za novo leto. Pevsko srečanje na Kokrici Kulturno-prosvetno društvo Storžič s Kokrice pri Kranju je bilo pretekli petek gostitelj prijetnega pevskega srečanja. Na povabilo društva se je ob zaključku enotedenske koncertne turneje po Sloveniji na Kokrici ustavil 90-član-ski moški zbor iz Dortmunda, po številu članov drugi največji nemški zbor, ki ga vodi Emil Rabe. Pevci so koncertirali v Celju, Rogaški Slatini in Portorožu ter snemali za RTV Ljubljana. Pred odhodom domov so si ogledali turistične znamenitosti Gorenjske, med drugim Vogel, Bled, Radovljico in Kropo. V Kranju so v četrtek položili venec na Prešernov grob in ob tej priložnosti zapeli pesem na Ileinejevo besedilo. Takoj po prihodu na Ko-kiioi sta dekle tn fant, oblečena v narodno nošo, Izrekla dobrodošlico gostom na gorenjski način: kruhom, soljo In medico. V pevskem delu programa so zapeli v glavnem domače pesmi 22-članski moški zbor Storžač pod vodstvom Vinka Strniše, 20-član skl zbor Iz Kranja pod taktirko Antona Marolta in 35-članska združena učiteljska zbora Emil Adamič lz Ljub ljane lm Stane Žagar Iz Kranja pod vodstvom Petra Li-parja ter duet kokrlskc mla- dine. Zbor iz Dortmunda je zapel več nemških in slovenskih pesmi, med njimi v-FabijajUja Bohinjska. Prireditev je Se popestrila 16-član-ska folklorna skupina osnovne šole iz Preddvora s spletom domačih plesov. Po nastopu so sli zbori ob pozdravnih govorih izmenjali spominska darila, zastopnik mesta Dortmund pa je P1^' bral poslanico dortmunskega župana, v kateri poudarja pomen krepitve takšnih stikov med vzhodom In zahodom. Več n.isih pevcev je postalo tudi častni član dortmund-skega zbora. Po zakuski je bil v klubu še živahen razgovor med predsedniki zborov, pe-vovodji in drugimi predstavniki kulturnega življenja, na katerem so goste podrobno seznanili s kulturnim življenjem pri nas. Srečanje je povsem uspelo In še enkrat potrdilo, da pesem ne pozna meja. Za ta kulturni dogodek, vsekakor pomemben za takšen kraj, kot je Kokrlea, ima nedvomno največ zaslug prizadevni kulturni delavec Janko S* cherl, ki je tudi vodil tO srečanje, dalje predsednik tamkajšnjega KUD Smuč Franc« predsednik pevskega zbora Lojze Dežinan in Ivan LO*> vec. D. Stanjko » Svoboda 71« zaradi naše svobode ' ? £e le igra, vojaška igra v miru, manever, s katerim naj bi vc\Z,.usia' kako smo pripravljeni, če bi šlo zares. To smo vsi n 'e j zato smo bili na dan »D«, ko se je nad Vinico razšla .' fe b°lj presenečeni. Vinica, trg ob Kolpi, prek katerega Jr \ v ^ km širokem pasu udaril »napadalec«, je bila prazna, b vrj*zno razpoložena. Na plotovih in hišah so viseli lepaki z Do' r m' *Danes-prezir«, lističi z otroško pisavo: »Sovražniki, nok * d.oniov!"' Proglasi klubov OZN z razmišljujočo vsebi-ataV .^no K°rJe Prinaša vojna človeštvu, posebno otrokom, c*m 'n ženam. Tako so naši ljudje pričakali namišljenega •u*raznika. Polkovnik Stanko Mihalič, ki je s svojo 12. oklopno brigado in desetinami najsodobnejših tankov čakal v gozdu na znak napada, je bil skorajda užaljen, ko smo ga povprašali, kako oni, kot »napadalci«, doživljajo sprejem prebivalstva. »Pa poslušajte, vi novinarji pretiravate, nismo mi agresorji, naša redna vojska smo, ki pomaga prikazati boj jekla s partizanskim načinom vojskovanja! Ljudje berejo o agresorjih, ustvarjajo si svojo podobo in potem se zgodi, da prileti kamen v vetrobransko steklo džipa. To ni več šala. Prosim, tudi to se je zgodilo.« Bclokranjci, ki imajo prirojen odpor do okupatorja, so šli celo — predaleč. Ni jim bil dovolj popoln bojkot »sovražnika«. Ce je ne znaš najti na zemljevidu, vprašaj za pot kmeta. Ta stari nasvet v manevrskih dneh ni več veljal. Vsaf ne za sovražnika v naši domovini, kjer načrtno in vztrajno uresničujemo zamisel o vseljudski obrambi, odprti na zgodovinski resnici, da vojsko lahko, naroda pa ae more nihče premagati. Zanimivosti iz zaledja ODREŠILNA KNJIŽICA — Neka stara ženska iz vasi Mediedže, ki je ostala doma, vojakom ni hotela dati vode. Sele ko so H pokazali knjižico, se je razveselila: »Tudi jaz imam tako, vi ste naši. Pijte, kolikor hočete.* MARJANA DERZAJ NE Bi MOGLA PETI — Poseben bojkot so plavim pripravili v vasi Brežani. Vojaki so hoteli pripraviti kulturno prireditev, na kateri naj bi nastopila celo Marjana Dertaj. Prebivalci vasi se niso udeleži "•niso hoteli dati elek tričnega priključka za razsvetljavo dvorane. VZETO ZARES - Voja-kt so vajo vzeli nadvse resno. Tako je priše "ekenui mostu kmet in Prosil stražarja, naj ga spusti čezenj. Vojak ga fe ustavil, rekoč: »Nemogoče, "* Je podrt.* lezen »škorenj« napadalcev lomastil po naši zemlji. Polovica tankov, ki gredo tudi pod vodo, če je treba, ki streljajo in se gibljejo ponoči, če so take zahteve, je prešla Kolpo, ne da bi čakala na graditev pontonskega mostu. Nekako polovica jih je čakala na pontonirsko četo, ki je v manj kot pol ure (norma je 50 minut) postavila tako trden pontonski most, da so mogli po trije tanki hkrati z veliko hitrostjo prek reke. Vse to delo so spremljale neprestane eksplozije bomb, ki so jih sejali strmoglavci z neba. Pri postavljanju mostu je imela besedo tehnika, še bolje rečeno izvrstna izučenost naših vojakov, ki so delali natančno in hitro kot ura. Most so sestavili iz 14 orjaških kovinskih členkov, izmed katerih vsak lahko nosi po 20 ton. Ko je bilo delo končano, se je začel prehod prek Kolpe. Dva klina tankovskih kolon sta se ob nenehnih poletih reaktivcev zarivala v ozemlje rdečih. Sovražnik je prvi dan napredoval 30 kilometrov globoko. Zmagoval je, toda kako dolgo? "tost /c podrt.« •Poslušaj' te, tovariš kapetan, kaj Pravi vojak,* se je prito Hi kmet starešini. »Ne 5'.' Sira, jaz sem mrtev,* Je odgovoril kapetan. STRUP ZA sovražni-A — V bližini vasi pri Karlovcu se je spustila s helikopterja sovražna enota. Ko so šolski otroci videli, da je na helikopterju bela strelica, so začeli pisati po vodnjaku: voda zatrovana (zastrupljena). VOJSKA PRESKRBI VODO — V Pokupit« l'f dolgotrajna suša spraznita vodnjake. Kmetje so morali zelo dale? voditi živino, če so jo hoteh napo-Pti. Pa se je spomnil nek vaščan: »Vojsko prosimo, °na ima cisterne!« Vojakom ni bito treba dvakrat reei. Ljudem so navozili kolikor so hoteli. vode PEKEL NA BREGOVIH KOLPE Naš manever, prirejen ob 30-letnici vstaje, tretji in hkrati največji v povojnem času (prvi je bil 1949. leta, drugi pa 1953. leta je že ime samo najbolje simboliziralo. SVOBODA 71. Svoboda 71, ne »Tigrski skok« ali kaka druga podobna oznaka, s katero poimenujejo manevre v svetu, s čimer že na zunaj pokažejo, da je mišljeno napadalno vojskovanje. Mi ne nameravamo napadati nikogar. Ne potrebu jezno vojne ali vojne slave, potrebujemo pa mir in svobodo! Toda, če hočemo preizkusiti partizansko vojskovanje in sodelovanje redne vojske s civilnim prebivalstvom, mora . nekdo igrati »napadalca«. Ta mora biti sodobno oborožen 7. namenom, da v bliskovitem napadu zavzame zemljišče in ga skuša obdržati. Na petdeset, deset, pet metrov daleč smo opazovali prodor »plavih« prek Kolpe pri Vinici. To je bila vojaška operacija, ki je spominjala na zavezniško izkrcavanje v Normandiji in ki je prav tako nosila oznako »D«. Plavi so bili kar se da sodobno opremljeni, z oklopno brigado, s kakimi sto tanki, amfibijami, oklopnimi vozili in drugo opremo za prehod preko reke. Sile plavih so bile namenoma močnejše od sil »rdečih«. Ko se je na dan »D« začel prodor, je na bregovih Kolpe n isi.il pravi pekel. Porumene-le krošnje dreves so se stresale ob eksplozijah, ko je že- V HRBET IN BOKE UDARJA »OSVOJENA ZEMLJA« Ko je umolknilo streljanje in ko sta se obe strani pripravljali na nove spopade, sva jo s kolegom iz skopskega »Večera« mahnila v Belo krajino. Komajda sva se znašla na poti. Kažipoti so bili prekriti ali obrnjeni, celo prestavljeni, vas Grm je bila drugje kot pred spopadom, tako tudi druge. Belokranjski partizanski odred, sestavljen iz dveh bataljonov, je skupaj z odredi civilne zaščite in s prebivalstvom Bele krajine že udaril sovražniku v hrbet. Vse bolj ga bo bolela ta rana, zakaj dregnil je v osišče, ki bo pikalo, dokler bo moglo. Plavi so morali pustiti v Beli krajini dva bataljona. Dva bataljona sta bila tako že izgubljena za glavno udarno moč. Bataljone so morali v naslednjih dneh puščati povsod, na vsakem ozemlju, ki so ga zasedli. V Kordunu, Baniji in Liki so jih vezale nove in nove partizanske enote. Mladinski odredi, partizanske čete, ki so se rojevale ob klicu organizatorjev, da je v nevarnosti svoboda domovine. Z MARŠALOM TITOM NA OPAZOVALNICI S podporo letalskih in helikopterskih desantov (zračnih napadov) so plavi poskušali v štirih smereh prodirati proti svojemu cilju — Bihaću, kjer je bilo med NOB prvo zasedanje AVNOJA. Odločilna je bila srdita bitka za Slunj, kjer se je v bližini vasi Drež-nik plavi poskušal rešiti s poslednjim desantom. Bil sem na opazovalnici na Lipovači, prav tam, kjer je maršal Tito skupaj s komandantom generalštaba general-polkovnikom Viktorjem Bubnjem in sekretarjem za narodno obrambo generalom armade Nikolom Ljubičićem ter političnimi in vojaškimi voditelji iz vseh republik opazoval začetek konca plavih. Težko je opisati veličasten prizor, ko se je po hudem obstreljevanju migov, jastrebov in kraguljev pojavila na nebu jata transportnih letal. Nebo se je v hipu razcvetelo od padalskih kupol, še v zraku se je vnela bitka z letalci, s pomočjo katerih so plavi skušali okrepiti svoje sile za prodor proti Bihaću, toda tedaj so začeli z ofenzivo rdeči. Iz grmovja so na prostrano planjavo planili tanki oklopne brigade polkovnika Ivana Simoniča. Začel se je protinapad. Plavi so poskušali zadnjič. Na pomoč so jim prišli helikopterji. Iz njihovih orjaških trupel so se vsule desetine vojakov, toda vojnega toka niso mogli več obrniti. Prodori plavih, izpostavi'eni bočnim in čelnim napac.om rdečih in teritorialnih enot: bihačkega par i ižanskega odreda, bih:.čkcga mladinskega odreda, ba'aljona liške partizanske brigade in cazinske teritorialne čete so bili ustavljeni. Napredovati so začeli rdeči. »Bežite plavi, Kordun vas davi!« — ta parola mladincev se je začcia uresničevati. Zadovoljen je bil tovariš maršal, ko je ob odhodu za hip postal tudi pri nas, repor-terjih. Zadovoljen, ker je vaja pokazala, da premoremo dovolj sposobnosti in volje, da lahko branimo našo domovino. Tekst in slike: MARJAN LEGAN REKLI SO: General-podpolkovnik Stane Potočar, komandant »napadalcev«: »Napadalec bo naredil največjo napako, če bo računal le na vojsko, ne pa na narod. Ta napaka je enaka — porazu.« General pol kov ni k Srečko Manola v svoji oceni: »Niti zavedali se nismo prave vrednosti, ki jo je pokazal narod.« Michel Debre, francoski obrambni minister, ki si je ogledal priprave na manevre: »Takšna koncepcija, ko se sovražniku upre ves narod, zasluži najvišje spoštovanje.« Prisrčen sprejem maršala Tita v Karlovcu Iz Pekinga so prišle novice o vrsti nenavadnih dogodkov, ki sd jih opazovalci in komentatorji ne znajo prav razlagati. Predvsem so v kitajski presiol-ici nepričako-var.o odpovedali tradicjonal-no parado na dan nacionalnega praznika, 1. oktobra. Razen tega so začele v mnogih ulic izginjati številne parole z mislimi predsednika Mao Ce Tunga in tudi njegovih kipov je vse manj. Na tradicionalnem banketu na predvečer praznika niso prebrali pozdravnih govorov in zdravic, kar je bilo doslej nekaj povsem običajnega. Poleti letal v notranjost dežele so bili pred dnevi nepričakovano odpovedani, v bližnjem Honkongu, ki velja za Imenitno »opazovalnico« dogajanj v deže!i! Velikega zidu, pa so začele krožiti govorice o smrti, ali vsaj težki bolezni Mao Ce Tunga in njegovega naslednika Lin Piaoa. To lin še več drugih nenavadnih znamenj kaže, da se na Kitajskem v resnici dogaja nekaj nenavadnega, toda kaj bi to bilo, je za večino opazovalcev nekaj povsem neznanega. Ugibanja ln domne- e skrivnosti ve se vse bolj širijo, toda večina teh razmišljanj si je v očitnem nasprotju. Kaže, da je še najbolj verjetna tista inačica, ki trdi, da gre za normalne razvojne težave v tej velikanski deželi, ki se je po zmedi kulturne revolucSje začela vendarle notranje stabilizirati. Zelo verjetno je, da gre, kot je to pač običaj v vseh državah sveta, za nekatera notranja nesoglasja, ki jih porajajo novi in novi problem'! v njihovi razvojni poti. Dejsti-o, da v Pekingu vse te reči trdovratno skrivajo pred tujci, kajpak onemogoča jasnejše in točnejše informiranje, zato pa vzpodbuja številna ugibanja. Sicer pa je za Kitajsko v zadnjih dvanajstih mesecih mačilno, da je uspela ob razmeroma dobri žetvi (pridelali so nič manj kot 240 milijonov ton žita — samo za primerjavo: Jugoslavija porabi na leto okoli 5 do 6 milijonov ton!) in razmeroma ugodni Industrijski proizvodnji utrdili tudi svoje gospodarstvo. Sedaj očitno hočejo na teh dokaj trdnih osnovah izvesti še nekatere premike v notranji politiki, kar pa zelo verjetno poteka v znamenju boja med konzervativnimi iln nekoliko bolj naprednimi idejami ... vse to pa poraja potem manjše ali večje (pogosto tudi čisto osebne spopade, ki se ob pomanjkanju podrobnejših informacij kažejo v vrsti neverjetnih in nepreverjenih poročil, kli prihajajo v zunanji svet. • Vohunska afera v Veliki Britaniji se je medtem razmahnila. Britanske oblasti so sporočile, da je k nj'iin prebegnil in zaprosil za azil 34-Ietni član sovjetskega trgovinskega predstavništva v Londonu in pripadnik tajne obveščevalne službe KGB Oleg Ljaljiin, ki je prinesel s seboj seznam sovjetskih agentov in načrte za sabotažne akcije. Skupaj z njim je pri-bežala tudi 31-letna plavo- laska Irina Tepljakova, ki jo očitno veže na prebeglega kolega še kaj več kot zgolj vohunska dejavnost . .. Večji del izgnaniih sovjetskih diplomatov in trgovcev je že odpotovalo domov, London pa še vedno čaka na sovjetski protiukrep, pri čemer pričakujejo, da bodo morda (čeprav to ni zanesljivo) tudi Sovjeti izgnali ustrezno število Britancev iz Moskve. Toda spričo tega, da je bilo sovjetsko predstavništvo v Londonu (štelo je 550 oseb) mnogo številnejše od britanskega v Moskvi (le okoli SO), domnevajo, da se bodo Sovjeti — če se že bodo — odločili le za izgon enakovrednega odstotka, to je okroglo petino (105 od 550 so izgnali Britanci), kar pomeni, da bi lahko nekako petnajst članov britanskega veleposlaništva v Moskvi pričakovalo zgoden in neplaniran povra-tek v domovino. Toda to so za zdaj zgolj ugibanja, med dejstva pa je treba prišteti, da je sovjetski tisk, ki je zadnje čase silovito napadal britansko vlado in »desničarski buržoazni tisk«, nekolika znižal ton, čeprav še vedno vztraja, da so bili vsi izgnani povsem nedolžni in niso une Ii nobene zveze z vohunstvom. Medtem pa so v Beogradu uradno sporočili, da bo predsednik SFRJ Josip Broz Tito konec oktobra in v začetku novembra obiskal Združene države Amerike lin Kanado, kjer se bo pogovarjal z voditeljem obeh držav o medsebojnih odnosih lin nekaterih mednarodnih problemih. Predsednika Tita je v ZDA povabil predsednik Richaid Nixon. Ob obletnici ustreiitve slikarja - grafika Hinka Smrekarja Skoro neopazno je šla niimo nas obletnica tragične smrti slikarja-grafika Hinka Smrekarja (1883—1942). Prejšnji teden — natanko: 1. oktobra 1942 ob večernem mraku — je minilo devetindvajset let od zločinskega dogodka, ki ne bo nikoli v čast laškim kultui onoscem: fašistični črnosrajčniki so tega dne kot talca ustrelili skoro šestdeset letnega bolehnega slovenskega umetnika. Pod okupatorskimi kroglami je moral v zlovešči gramozni jami za ljubljanskimi Žalami omahniti dragocen človek, srčni prijatelj Cankarjev, sopotnik premnogih slovenskih bteratov, slikarjev in kiparjev, oster kritik malomeščan-ščine, nadarjen risar in duhovit karikaturist — samo zato, ker so mu pri raciji ob koncu septembra 1942 našli v žepih ilegalno literaturo, v ateljeju pa nekaj risb, ki so smešile okupatorja in njegove pomagače, domače hlapce. Tako je končal svojo pot umetnik, ki je bil vse svoje žh/ljenjc nepomirljiv borec za poštenost, resnico in pravico. Bil je eden od štirih slovenskih likovnikov, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo domovine — poleg slikarjev Franja Goloba in Lojzeta šušmelja ter kiparja Janota VVeissa-Belača. O Smrckarjovi življenjski in umetniški poti smo v Glasu (11. januarja I9t)9) že obširneje pisali. Pač tudi zato, ker je slikar določeno obdobje preživol v Kranju in imel obširen krog dobrih prijateljev. Na kranjskem pokopališču sta našla svoj mir tudi umetnikov mlajši brat Paivle, nadebudni jurist, in oče ... Jedka pikrost ni zapustila Hinka Smrekarja niti spričo družinske bridkosti. Ko mu je brat Pavle umrl, je pritrdil Hinko na vrata hiše žalosti listič — oznanilo: »Mimogrede je pograbila božja dekla hlapca Gospodovega Pavleta Smrekarja — Jurista.« Na bratov nagrobnik pa je Hinko dal vklesati besedo: »Zaprt Ti Je življenja vrt — a ni rekurza zoper smrt!« Hinkov oče Jane/. Smrekar je bil postrešček. V Kranju se je z družino naselil 1. 1901. Stanovali so — poleg očeta in matere je imel Hinko še dva brata in sestro — v Ma-tjašičevi hiši na Glavnem trgu. Bržčas pa so živeli v prav taki revščini, kot prej v Ljubljani. Očetu ni bilo dosti mar družine, mati pa je bila resna in skrbna — kot Cankarjeva ... In spričo vse te revščine sta kar dva sinova študirala: Hinko v Mo nakovem, Pavle na Dunaju! V Kranju je Hinko Smrekar spoznal sorodno dušo — pokojnega pisatelja, dramatika in esejista Janka Rozmana (1873—1960). Z njim si je dopisoval, ko je študiral (in stradal) v tujini. Imel sem pred leti vpogled v Rozmanovo literarno zapuščino. Iz enega od pisem naj navedem citat, ki priča v kakem brez-upju je Smrekar živel kot študent — mlad nadarjen umetnik: ». . . mi je žal, da se nisem že v materinem telesu s pop-kovo žnoro vratu zadrgnil in vse kaže, da bom moral zamujeno zdaj zdaj storiti.« Datum pisma: 27. december 1905. Resda ni naša naloga vrednotiti slikarskega prispevka Hinka Smrekarja v zakladnico naše kulture — to so že storila bolj poklicana peresa — vendar velja javno vsaj registrirati tri likovne manifestacije pokojnega umetnika v taki ali drugačni zvezi s Kranjem: V slikovni zbirki Prešernovega muzeja (oddelek Gorenjskega muzeja) imamo Smrekarjevo obarvano pero-risbo, »Iz Krsta ob Savici«, izdelano 1. 1918 (velikost pokončnega formata 69 cm X X 47 cm). Hinko Smrekar je naredil ilustracije za knjigo pokojne"! kranjskega pesnika Joža Vovka »Zaplankarji«. Med novimi pridobitvami Dolinarjeve galerije (Gorenjski muzej, Titov trg, avla v drugem nadstropju (je /daj razstavljen tudi originalni Smrekarjev portret v žgani glini, ki ga je izdelal Hinkov stari sošolec in umetniški sopotnik Lojze Dolinar. Morda se bo prihodnje leto — torej leto obsorej — ko bo poteklo trideset let od Smre-karjevega iz te »solzne šent-florjanske doline«, kot je imel navado sam reči — le našla priložnost za obširnejšo študijo o stikih Hinka Smrekarja s Kranjem v lotih po prelomu stoletja. Današnje naše pisanje pa lahko le še sklenemo s trpk0 ugotovitvijo: da je bilo ]e malokatero človeško živIj^nJe tako na gosto posejano s trni, kot je bilo prav življenj0 Smrekarjevo. Pa tudi malo-katera smrt je tako bridka, kot je bila nasilna smrt l^S3 slovenskega umetnika. Črtomir Zoreč Portretna Studija v žgani glini delo kiparja Lojzeta (original v Gorenjskem muzeju v Kranju) DoiinarH Aprilsko sporočilo P r e d i g r ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Decembra 1937 so bile republikanske enote in mednarodne brigade v ofenzivi proti Teruelu. Pred Teruelom se je odlikovala tudi slovenska četa Ivana Cankarja. Ofenziva je potekala uspešno in se zaključila z obkolitvijo Tcruela in delnim zavzetjem mesta, ki so se ga republikanci Januarja 1938 polastili v celoti, vendar so ga že februarja 1938 ponovno izgubili. Marca 1938 so prešli fašisti v ofenzivo na ara-gonski fronti z namenom, da bi odrezali Katalonijo od drugih predelov, ki so bili še v posesti republikanske Španije. Aprila so zavzeli Lerido m dosegli obalo Sredozemskega morja pri Vina-rozu in dosegli oddelitev republikanskega katalonskega ozemlja z republikanskim ozemljem v osrčju Španije. Maja 1938 je republikanska vojska skušala razbremeniti svoje fronte z ofenzivo proti fašističnima mostiščema Tremp in Balaguer, vendar ni dose-la zaželenih namenov. Junija so fašisti javzelj obalno mesto Castellon severno od Va-ltncie. Junija 1938 je republikanska vojska začela svojo zadnjo večjo ofenzivo v španski državljan-sl^i vojni in osvobodila ozemlje južno od reke Ebro. Uspeh ni bil majhen, saj se fašistične sile niso lotile nobene ofenzivne akcije vse do novembra 1938, ko so vnovič napadle republikansko fronto na reki Ebro in zavzele lok, ki ga tvori ta i 24. decembra 1938 (ko so mednarodne 1 ,;,d<. že zapustile Španijo v skladu s sporazumom med mednarodno komisijo in špansko republikansko vlado ter med mednarodno komi-S')o za nevmeaavanje in Francom, le da se ta sporazuma ni držal) ni bilo italijanskim in nemškim fačističnim enotam ter šponskim fašistom več težko do kraja potolči vojsko republikanske Španije. Kljub temu pa so boji še vedno pote-toao '" s'cer v naslednjem zaporedju: Januarja gJ39 so fašisti zavzeli Tortoso in Tarragono in '6- januarja zasedli Barcelono. Februarja je že an-dcška vlada priznala Francov fašistični režim » Španiji kljub protestom laburistične opozicije. ^Jedila ji je tudi francoska Daladierova vlada K'iub temu, da so boji v Španiji še trajali. Francoski desni socialist Daladier je torej izdal špan-£M( soči »liste. Priznal je fašista Franca, v teh apisih pa bomo spoznali, da bo padel še bolj globoko in pokleknil pred Hitlerjem. Tako so je tragedija španskega ljudstva bit *aki koncu. 9. februarja 1939 so španski fašisti ?°***"u.špansko-francosko mejo, preko katere je P*ed njimi zbežalo več kakor pol milijona špan-bK,n državljanov. Boji v Kataloniji so bili tako končani. Dne • marca so Angleži pregovorili republikanske 'a'ii'se na otoku M-norca, da so se predali »»»Ki m. Dne 26. marca 1939 (torej v času. ko a i;išizem in nacizem šla za nohte že Angležem m Francozom) pa je Francova fašistična vojska ul». i z Vlussoltmjeviml in Hitlerjevimi enotami so f ••/a-K?iuC'no nfcn/,vo- Dnc 28- marca 1939 rasisti vkorakali v Madrid,'dan kasneje v aieiKM!0i v nK.SIi ki sta kljubovali fašistični do ' "f' ~~ Francu' Mussoliniju in Hitlerju — . zadnjega in šele tedaj položili orožje, ko sta '0/'iali. da jih je Zahod prevaral in izdal in le sleherni odpor brezupen. ObfaVr SCf'a'' ^° so se nacistični in fašistični ukt po zasedbi Češke, Memla in Albanije >u'!»a1' nad Poljsko in Evropo, sta DakuHer zau, ^l"l!H',lai" sl10/nala, da sta že leta 1936 Pr'i "|J napako, čeprav tega nista nikoli javno drž" " Marca 1939 Je Španija postala fašistična. n,.l''U\!' casu, ko je Hitl*r komaj pol meseca pop»ej likvidiral CSR. »Chamberlain je bil skeptičen in potrt. Odločno je nasprotoval mojemu tolmačenju bližajočih se nevarnosti in sredstev, da bi jih preprečili. Prizadeval sem si, da bi imeli pred očmi zvezo Anglije, Francije in Rusije kot EDINO UPANJE, da bi zaustavil nacionalsocialistični naval.« Tak je bil Chamberlain po Churchillovih besedah (Churchill, Druga svetovna vojna, str. 144) sredi marca 1939 in komaj kaj je bil drugačen junija 1939, v času, ko je Hitler častil svojo špansko legijo Condor na .apelu zmage', vendar pri tem ni naravnost blatil ne Sovjetske zveze ne boljševikov, marveč je imenoval .komunistično' Španijo (tako jo je imenoval Churchill) in vse, ki so se borili proti fašizmu v Španiji .mednarodne sile, ki so zanetile tam požar revolucije' in dvignile nad Evropo .strahotno grozečo usodo', pred katero je on, Adolf Hitler, obvaroval Španijo in Evropo, ki bi se drugače si remenila v ,prah in pepel'. Požigalec, ki se je pripravljal na svetovni požig, je imenoval sile, boreče za ljudsko svobodo in socialno pravičnost, za požigalce, obenem pa kakor vselej tožil ,o obkoljevalni politiki do Nemčije', le da ji je vedno pogosteje dodajal pridevek .plutokratski', pod čemer naj bi svet (predvsem proti kapitalistični) razumel angleško in francosko vlado. Uradne nemške izjave so zatrjevale, da VELIKA BRITANIJA načrtuje uničenje nemške zunanje trgovine in temeljev eksistence nemškega ljudstva, Chamberlain pa je na Vprašanja o takih nemških izjavah odgovarjal v Spodnjem domu in jih zanikal, oziroma branil prodor angleškega kapitala oziroma njegovo tekmovanje ne samo z nemškim, marveč s slehernim drugim kapitalom. »Jaz lahko ponovim samo svoje obžalovanje, da je prišlo v Nemčiji do takih uradnih in drugih izjav, ki ne doprinašajo k atmosferi medsebojnega zaupanja.« Tako je zaključil 8. junija Chamberlain svoj odgovor o tem v Spodnjem domu, v Zgornjem domu pa se je ukvarjal o britanskih odnosih z Nemčijo zunanji minister lord Halifax in o britanski pripravljenosti za razumevanje s Hitlerjem. Toda za kai takega bi bila potrebna tudi .pripravljenost Nemčije in nemško razumevanje za druge narode, tudi za Jude, ki jih v Nemčiji preganjajo', in za Cehe, ki jim je Hitler razbil državo, njihovo ozemlje pa priključil Nemčiji kot protektorat. Ob zaključku svojega zunanjepolitičnega poročila je Halifax ponovil .nepopustljiva britanska stališča v primeru, če bi prišlo do novih agresivnih dejanj ni kako državo'. Tudi v Fi »nciji so razpravljali o zunanji politiki. Zunanji minister BONNET je govoril v zunanjepolitičnem uradu francoskega senata. O Španiji ie Bonnct govoril zelo spravljivo, čeprav je bila Španija zdaj tretja fašistična država na mejah Francije. Morda je mislil tudi na to, ko je dejal, da bi imela Francija večjo pravico govoriti o obkoljevalni politiki kakor Nemčija. Govoril je tudi o pogovorih v Moskvi med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo ter omenil, da so nastopile določene težave. O teh težavah je že dan poprej (8 junija) govoril tudi CHAMBERLAIN v angleškem Spodnjem domu in povedal, da je poslal v Moskvo post-hneea odposlanca, da ,bi težave odstranili'. (AdG, str. 4097, C) V čem so bile te težave, naj tokrat citiram Church ilove besede: »Atlee, Sinclair in Eden so govorili o neposredni nevarnosii nasploh in o potrebi zveze z Rusijo. Nobenega dvoma ni bilo, da Je bilo za vse to idaj /o prepozno. Naša prizadevanja so po vseh znakih srez njune privolitve razširile nanju, za napad.« (Ch. str. 177) To so bile .težave', ki pa jih Chamberlain ni hotel odstraniti, saj jim je samo botroval s svojim nezaupanjem do Sovjetske zveze. »Priznati moram, da Rusiji prav nič ne zaupam,« je pisal v nekem zasebnem pismu, ki ga navaja Churchil v že citiranem delu Druga svetovna vojna (str. 171). »Niti najmanj ne verjamem, da bi bila sposobna izpeljati učinkavito ofenzivo,« je mislil rdečo armado, brez katere — to je dokazala vojna — bi svet ne opravil s Hitlerjem. »Ne zaupam njenim namenom, ker se mi zdi, da nimajo nič opraviti z našim (beri: kapitalističnim) pojmovanjem ... Razen tega jo mnoge male države, zlasti Poijska, Romunija in Finska, sovražijo in sumničijo.« Tudi iz tega pisma (napisanega 26. marca) je videti, da Chamberlainu ni bilo do pogodbe s Sovjetsko zvezo, vsaj take, kakršno si je želela leta, in da prav gotovo ni storil ničesar, da bi tak .odnos' omenjenih držav — tvorb belogar-distienc kontrarevolucije — spremenil, če že ne v sovjetsko korist, pa vsaj v korist teh držav in Velike Britanije same, ki še zdaleč ni bila v tem času vojaško dovolj močna in sposobna, da bi lahko uresničila vsa poroštva za .neodvisnost malih držav' in se postavila učinkovito Hitlerju po robu. (To bo dokazala tudi vojna. Kdor jo je sam doživljal, ta ve, da se angleško ali ameriško vojskovanje proti Nemčiji v nobenem primeru ne da enakovredno primerjati z vojskovanjem rdeče armade.) Človek, ki ne zaupa drugemu, meri drugega navadno po sebi. Mogoče so vsi diplomatje in politiki taki ljudje. Gre jim samo za diplomatsko igro. Ta pa, taka, kakršno spoznavamo pri razmišljanju o tem obdobju, ni bila odkrita in poštena. Ce sumiš v nekoga, k' ga potrebuješ za za-\e/nika, potem ne pričakuj, da tudi on ne bo posumil vate in spoznal tvoje nepoštene igre. Izgubil boš, dobiček pa bo napravil tretji, proti kateremu iščeš zaveznika. Tako je bilo tudi sedaj. Chamberlain ni storil ničesar, da bi spremenil odnos Finske in baltskih držav do Sovjetske zveze, od katere je pa vseeno zahteval, da odgovori na Hitlerjev napad, če bo napadel Poljsko ali Romunijo ali katerokoli drugo državo, ki ji je Chamberlain obljubil poroštvo. Zato mu je že 7. junija 1939 napovedal Hitler nov šah, ko sta ESTONSKA IN LETONSKA PODPISALI NENAPADALNO POGODBO Z NEMČIJO Ta šah je veljal seveda tudi Sovjetski zvezi, le da je Hitler proti njej sedaj igral drugo igro in se prizadeval, da bi jo vsaj začasno izločil iz svojih načrtov in si ob napadu na Poljsko zavaroval pred novo vzhodno fronto in nasprotnikom, s katerim bi ne mogel že zaradi obsežnosti njegovega ozemlja opraviti tako naglo, kakor je bil prepričan, da bo opravil s Poljsko. Pogodbi z Estonsko in Letonsko so podpisali 7. junija 1939 v Berlinu. O tem je nemška poročevalska agencija DNB poročala: »Po podpisu letonsko-nemške in estonsko-nemške nenapadalne pogodbe so v zunanjepolitičnem uradu izmenjali politična mnenja nemški zunanji minister in zunanja ministra Estonske in Letonske. Med pogovorom se je izkazala obojestranska želja, da bi prijateljske odnose med Nemčijo ter Estonsko in Letonsko še poglobili. — Ko že govoriva o tem, Golob, in gre za našo stvar in morda za vse, kar naravnost povej, na koga meriš? — Tudi če me ne bi vprašal, bi ti povedal. Vse kaže, da je Filip! — Si prepričan o tem? je vrtal Aleš. — Tako kot ti! Saj tudi ti misliš tako? Aleš je prikimal. — Midva si zdaj nimava dosti skrivati. Veliko si tvegal, zato bo treba zdržati še nekaj časa! Filip je pretkan! — To vem bolje kot ti, je rekel zamolklo Golob. — Zato je nevarno, zame in za druge, ostati doma. Kaj, ko bi zdaj res šel s teboj? — Prijetno res ni, vendar bi to razkrilo tvojo povezavo z nami! Trpela bi družina. Golob se je resnično mislil umakniti k partizanom, vendar še ni vedel, ali bo to storil zaradi svoje varnosti in zavesti ali zate, da bi laže staknil Filipa in srečal z lepim podoficirjem, ki je hkrati ne le njegov osebni sovražnik, temveč tudi Nemec, okupator. Težko je gledal, kako mu Roza uhaja iz rok, moral pa je živeti ob njej, ko da ni njegova žena. Ni se bal takoj ta večer spopasti se z Nemci, ni pa bil pripravljen gledati, kako Roza s svojimi jamicami in smehom vznemirja druge moške. Vsega tega ni hotel razlagati Alešu, ki ga tudi razumeti ni mogel. Za kaj takega se mu je zdel še premlad, premalo izkušen. Aleš je čutil, kaj se godi v njem. Zato je malo — Ni še tako hudo. Sicer pa vas potrebujem med ljudmi. O teh rečeh bomo govorili šele, ko bo dolina očiščena. Zato se bo treba še nekoliko potruditi! Filip je hotel skriti nemir in strah, ob odločnem, čeravno zasmehljivem gestapovcu se mu je to nazadnje tudi posrečilo. Vendar je rekel: — Trudim se, a morda me že nocoj čaka cev. Nevarno je! — Nevarno je vse, kar delamo. To ste vedeli že prej. Tik pred ciljem ne morete popustiti! Vrniva se torej k vprašanju, kaj storiti, da bo zaupanje v vas spet zraslo in da bodo ljudje še bolj zmedeni. Nekaj dni nato so dolino razburile nove aretacije. Zgodilo se je natanko tako, kakor je bil napovedal Filip. Prišli so po Jurča, Pečarja, Jesenovca in Martinča. Dva so odpeljali, Jurč in Jesenovec, ki sta se skrivala bolje, pa sta ušla. Tudi druga dva bi še utegnila pobegniti, pa na kaj takega še nista bila pripravljena. Dva dni nato je Aleš padel v zasedo, vendar se je rešil. Že s hriba je opazil, da se je med grmovjem ob mostu nekaj zasvetilo. Ni bilo težko uganiti, kdo se je tam skrival. Lahko je bilo tudi kaj drugega kakor zaseda, vendar je pot nadaljeval po drugi strani in še previdneje kakor navadno. Počakal je, da se je mrak zgostil, potem se je spustil skoraj v dno struge. Most je bil čisto blizu. Nanj je vrgel droben kamenček, da je rahlo zaropotalo. Nato je vrgel še mrtvi ne lažejo 110 počakal in mu potem razložil svoj načrt. Nazadnje ga je prepričal, naj še ostane doma. — Ce je Filip izdajalec, že dolgo vedo o tebi. Kdo ve, kam pes taco moli? Zato moramo paziti predvsem nanj. Sicer še ni zanesljivo, če je on tisti, dosti pa se gotovo ne motiva. Vse druge bom še enkrat obvestil, naj se pazijo in naj bodo pripravljeni na vse. Ti pa za zdaj nikomur niti besedice! Tudi doma ne! Filip se je tiste dni potuhnil in hotel vzbuditi videz, kakor da je zelo previden. Potem pa je le našel priložnost. Odpeljal se je v nasprotno smer, kot je rekel. Sešel se je z VVernerjcm. Že po sprejemu je videl, da ni prišel o pravem času, vendar je prej ali slej moral izgladiti nerodnosti. — Kaj si dovolite! Vedete se kakor otrok! ga je ozmerjal gestapovce. Filip ga je nekaj časa potepeno poslušal, potem pa mu je začel dopovedovati, da se je vse začelo vrteti hitreje in drugače, kot je bilo rečeno. Povedal je tudi, da mu je nekdo brskal po stanovanju. — To torej pomeni, da so vam banditi na sledi? je zamoklo vprašal VVerner. — Tako kaže. Ne, da so mi, temveč da mi je, je popravil Filip. — Aleš? — Da. In Golob mu pomaga. Gorski pa je odlično vodil sestanek. — Mislite, da tudi njega že kdo sumi? — Ne. Gospod obersturinfLihrer, velik mojster »te. Tako jih bomo kmalu . . . Hotel je še reči: pokončali, iztrebili, polovili, ►oda VVerner je ostro odšel al: — To je dolžnost. Na vašo zvezo čakajte; zdaj me bolj zanima Aleš! Zaupanje v vas je omajano. Posebno pred Alešem. Navsezadnje tudi pred mano. Naši ljudje so hodili okoli Goloba kakor teleta. To gre na moj in na vaš račun. Ne igrajte se! — Povedal sem, kako je bilo. Nisem utegnil sporočiti! — Zdaj bo treba nekaj ukreniti! Filip je nekoliko pomislil in poten*povedal tisto, kar ga je tiščalo le nekaj dni. Prav nič ni mogel vedeti, kaj bo padlo Alešu v glavo. Bal se ga je. — Aleša bo treba prijeti, je rekel. Ne bo težko. In kako bi bilo, gospod obersturmfulm i, če bi prišel jaz v kako vašo postojanko ali kam drugam? VVerner se je nasmehnil, potem pa je naglo iresnjenega obraza rekel: enega. Nič. Komaj pa se je po tramovju zatr-kljal tretji, so se iz skritih cevi potegnili dolgi, žareči jeziki. Ozka dolinica je odbijala in požirala goste odmeve rafalov ... Zdaj je bilo vsako ugibanje odveč. Skočil je nazaj v hrib, obšel strmino in se po drugi strani z zamudo približal javki, kamor naj bi prišel tudi Filip. Ta ga je že čakal in Aleš je ugotovil, da je sam. Aleš je gledal Filipa molče in vprašujoče, da mu to ni moglo uiti. Neugoden občutek mu je začel presedati, vendar tega ni pokazal. Krotil se je in se vedel kakor navadno, potem pa je udaril kar naravnost: — Kaj me gledaš tako, kot bi me še nikoli ne videl? — Tudi ti bi me, če bi bil v moji koži. Niti pol ure ni minilo, ko so streljali name! — A zakaj me gledaš tako, kot bi jaz imel kaj opraviti s tem? Filip se ni ogibal pogovora. Tudi Aleš, ki ga je to nekoliko zmedlo, je usekal naravnost: — Ti veš, da moram čez vodo! Filip je ostrmel, premaknil se pa ni. Mirno sta obsedela v podrastju. — Aleš, to kar si rekel, niso mačje solze. Filip se je bal, da si bo moral obrisati potne kaplje, ki so mu silile na čelo. — Niso! — Kje so te napadli? je s skrbi polnim glasom vprašal Filip. Aleš je spel tehtal soseda, ki mu sprva ni mislil povedati, kakšen sum ga razjeda. Najbrž bo zvenelo preneumno, da bi mu pripovedoval o kraju zasede, ki ga je nemara izbral prav Filip. Toda njegovo mirno vedenje in skrb, ki sta kazalo vse drugo kot izdajalca, sta ga zadržala, da ni bil več tako oster. — Spodaj, onkraj mostu! — Tam se potikajo večkrat. Saj sem ti že svetoval, da se ogibaj tistega kraja. — Mar ni res} — Prav gotovo o tem več ve še kdo drug. — Kdo? je bil Aleš nestrpen. — Golob je že eden, pa Gorski... — Spet Golob? Kaj bi rad, da sumimo drug drugega? — Sam si rekel, da je tako, je trdil Filip. — Dobro veš, kolikokrat sem te že opozarjal. Preveč pozabljaš, koliko si vreden! Filip je govoril naravnost in brez izmikanja, da se ie Ali-s začel bradati. Lahko je govoril resnico, lahko pa je tudi lagal. — Vsi govorite »vreden«. Naj zato neham Vredni smo le, če kaj storimo. No, kaj pa Pečar in Marinč? — Toliko vem kot ti. Da sta zaprta in ni več. Kaj pa, če je kdo izmed njiju kaj zinil! — Nič se ne ve, a ta dva nista mogla vedeti o mojih potih. — In Jurč pa Jesenovec? Sta prišla do vas je izkoristil priložnost Filip. — Sta. Skrbeti je treba za njuni družini. — Domov naj ne hodita! Vsak večer so tam zasede. Vidiš, poročifo o aretacijah ni bilo kar tako. Aleš je zdaj dvomil še bolj. Naj Filipa odpelje s seboj kar nocoj ali naj mu zastavi še kakšno večjo vabo? Ali naj ga takoj ubije! To bi bilo morda .najbolje! Ves čas pa je pazljivo pogledoval okoli sebe. Tako kot bi tipal, če Filip ni morda koga pripeljal. Orožje je držal pripravljeno v rokah! — Ne oziraj se in ne išči, nikogar ni! Dobro sem pregledal vsak grm, je rekel Filip, ko je prestrezal Aleševe poglede. — Tudi moja glava je nekaj vredna! Potem je, ne da bi dovolil Alešu kaj reči ali storiti, naglo nadaljeval: — Ne bi bil tu, če ne bi šlo za večjo stvar. Zato sem te tudi iskal. Tega, kar ti imam sporočiti danes, res ne bi hotel zaupati nikomur drugemu. Poslušaj: te dni, morda pa že jutri zjutraj, bo prišla sem kazenska ekspedicija! Policija! — Kakšna ekspedicija? Kam? je govorečega presekal Aleš. — Počakaj, da povem vse, potem pa sodi, se ni dal motiti Aleš, ki je vedel, na kako občutljivo mesto bo zadel Aleša. — Prišli bodo policistij Selit družine, ki imajo koga v partizanih. Morda jih bo kakih trideset. Prišel sem ti povedat zato, ker morda mislijo, da bodo vse presenetili- Kaj mislim svetovati, veš zdaj sam. Ali ne bi b''° nekaj imenitnega, če bi jih počakali in nakres.".'1-Ljudem bi vlili poguma, ki jim ga že zmanjkuj0, Aleš se je presenečeno zamislil. Kako bffl vV' če je to res? Da ni past? — Vedno nam pripraviš kaj vročega. Kako naj vemo, če to drži, je rekel. — Ne dvomi vedno o vsem. Sporočilo je P1 iz gestapovske pisarne. Ta človek jč v gostilni, in mimogrede se je zvedelo. Namenoma ali nalašč, tega ne morem presoditi, pomembno pa Je» da smo zvedeli. Se ti ne zdi? Sicer pa: kdaj Mfl se o čem takem zmotil? Filip je bil prepričljiv, in čeravno Alešu n šel iz glave izdani sestanek pri Golobu, venda ni bilo nujno, da je to storil ravno Filip- ^ tveganja ne gre in tudi to pot ne bo šlo. M°'c.. se bo odkrila še kakšna sled. Nato je vprašal- — Potem nemara tudi veš, kje in kdaj u0 ° prišli? Filip je bil na to že pripravljen, vendar )e odgovoril dokaj nedoločeno: — Kje, lahko samo ugibamo. Sam veš, da ^ s kamioni mogoče priti samo z dveh stra,!1'hj£) pomislim, da bodo šli skozi Pečcvnik, ne bi bi primernejšega kraja za napad. Aleš je prikimal in še enkrat vprašal: Kdaj, kdaj bo to? Ko bi mogel povedati natančneje? Ce — Vsega tega mi ni bilo mogoče zvedeti, bi bil na vašem mestu, bi jih čakal od Jul Oaprej vsak dan. Kako naivni so ljudje, je obšlo Aleša, ki J že večkrat poslušal podobne predloge. Menil ^' da ni nič lažjega, kol spustili se v dolino Ul °_ cestah čakati Nemce ter jih poškropiti S BVU* ceni. Ce pri tem pade nekaj partizanov, " zato. Poleg tega pa je podatek na tako majav nogah, da bi morda ie naš bataljon ali četa zašla v nasprotno zasedo. •m premisleku rekel: 1 judl venda* moramo zavarovati Rečem ti pa tole: Prav <• bro veš, da se s temi rečmi ne gre igrat'-bo zaradi tega kaj narobe, pripiši sam sebi. Jo Vendar ie po kratkei — Rad ali ne, hočem ti verjeli. RADIO rocUa poslušajte vsak dan 17 *j ' 7' 10- 12- I5- dliskl\"a ' in 24 uri ter ra' 2S5 ^nevi»k ob 19.30. Ob ■jđeljah pa ob 6.05., 7. in 24. 12 n radi'ski dnevnik ob 9., '* **» 15., 17., 22., 23. in 1930. B 9. OKTOBRA SlO Glasbena matineja — '•05 Pionirski tednik — 9.35 S pihalnim orkestrom P-v-Francija Puharja — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim Poslušalcem — 10.00 Danes ^Poldne — 10.15 Pri vas do-— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 RomanJi in koncert — 12.30 Kmetski nasveti — 12.40 Po domače s priljubljenimi melodijami — 1330 Priporočajo vam 14.10 Vesela godala — 14.30 pojo jugoslovanski operni Pevci — 15.30 Glasbeni inter-ttiez/o — 15.40 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo *■ ob isti uri — 17.10 Gremo V kino — 17 S0 Klavir v rit-^n — 18.00 Aktualnosti doma ln Po svetu — 18 15 Simfonija št. 103 v Es dum - 18-45 « knjižnega trga — 19.00 1 V,i ko noč, otroci — 19.15 Minu-te z ansamblom Mihe Dovža-na — 20.00 Večer z napovedovalko Milanko Bavcon-20.30 OdH Vna rad,'ska iera - 22.20 ^udaja za naše izseljence — •U5 S pesmijo in plesom v nov» teden Dr«gi program ko?°5 Pale,a zabavnih zvo-Z?* — 16.05 Jugoslovanski rjel zabavne glasbe - 16.40 ^(>tni mozaik - 17.35 Mo mclodij in ritmov — lSon Po,x^kc' studija 14 — 1905 -z01 minut humorja — ni Zabavni zvoki za sobot-J. Ve*er ~ 20 05 Svct in mi 214n? Operni koncert — 0(V), Trenutki s slovenskimi *°dalnimi kvarteti - 22.15 JJigO v svet - 22.30 Pesem Poežijr 2355 17 slovcnskc M. OKTOBRA ^t^Utro ■rt S S*?«* - 9.05 1025 Pesmi borbe in deda — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 12.00 Na današnji dan — 1330 Nedeljska reportaža — 1330 Z domačimi ansambli — 14.05 Nedeljsko popoldne z govorom, glasbo in športnimi dogodki — 14.30 Humoreska tega tedna — 17.30 Radijska igra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razgledni* ce — 20.00 V nedeljo zvečer — 2220 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cockail — 13.30 Glasbeni variete — 1435 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.40 Češkoslovaške popevke — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Festival v Bavrcuthu 1971 _ 23.55 Iz slovenske poezije 0 11. OKTOBRA £k,*Jbe L /a .otroke - 8.50 10 c°rt p°mn.te tovariši 8 10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svot — 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 10.20 Pri vas do ma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opusa Josipa Slavenskega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz zborovske zakladnice Zoltana Kodalvja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Lepe melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Kurt Edelhagen — 17 10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 l.nhka glasba — 18.35 Interna 469 _ 10.00 lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoherneta — 20.00 Seviliski brivec — opera — 22.15 Za ljubitelje |azza — 23 05 Literarni noktumo — 23.15 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasbe Drugi pro«'-:tm 13 05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križem kraž — 14.20 Z ansamblom Francija Puharja — 16 05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Ponevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra Besni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Melodije na tekočem traku — 2030 IJterarna večer — 21.10 Simfonična razpoloženja — 2335 Iz slovenske poezije 13 12. OKTOBRA 8.10 Operna matneja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske ljudske pesmi pojeta Eva Novšak in Jože Cerne — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Plesi in napevj iz starejše dobe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Atija Sos-sa — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Jugozahodnega nemškega radia — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 22.30 Ob lahki glasbi — 22.15 Marij Kogoj v svoji komorni glasbi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska igra za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.05 Lahka glasba — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omni-bus — 18.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.05 Melodije po pošti — 20.00 Na zeleni Ljubljanici... — 20.25 V korak s časom — 20.35 Od uverture do plesa — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.15 Glasba Dimitrija Kabalevskcga — 23.55 Iz slovenske poezije 13. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Vesela godala — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Turistični servis — 1020 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere če bi bil kralj — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačo pesmijo — 13.30 Pripo- ročajo vam — 14.10 Mariborski komorni zbor poje Adamičeve pesmi — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert za orgle in orkester v F-duru — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Mantovani — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Priljubljene slovenske popevke — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Lahka glasba — 16.40 Izložba hitov in glasbeni ekspress — 1735 Na mednarodnih križ-potjih — 17.45 Glasbeni vsak dan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.45 Žive misli — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 2355 Iz slovenske poezije 14. OKTOBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Makedonske pesmi in plese izvajajo — 10.20 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Angleške pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinski zbori pojo — 14.30 Z ansamblom Mojmira Sepota in Jožeta Privška — 14.45 Vzgoja in izobraževanje — 15.30 Glasbena intermezzo — 15.40 Iz zakladnice skladateljev — 16.40 Z orkestrom Mihael Lanner — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in ansamblov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Na obisku pri romunskih skladateljih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Majhni ansambli igrajo melodije slovenskih avtorjev — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 1620 Klavir v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 1735 Iz knjižne police — 17.45 Z naših javnih prireditev — 18.40 Z majhnimi ansambli — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Malo znani Beethoven — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.40 Večerna concerlino — 22.00 Salzburški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 15. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Šopek slovenskih pesmi — — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke z godci in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba? — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 16.40 Z orkestrom Andrc Ko-stclanetz — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Opcrn; koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Slovenski zbori tekmujejo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno -— 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Veliki valčki — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Godala v ritmu — 18.40 Od popevke do popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo z vas — 20.05 Radijska igra — 21.05 Glasbeni utrinki — 21.40 Du-brovniške letne igre 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja ln tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. —t 9. OKTOBRA 9.55 Rezerviran čas, 14.25 Nogomet Italija : Švedska (Evrovizija) — 16.20 Parada cvetja, 17.10 Obzornik, 17.25 Nicholas Nicklebv — serijski film, 17.20 Rezerviran čas, 18.25 Mozaik, 18.30 TV kažipot, 18.50 Cikcak, 19.00 TV dnevnik, 20.00 Žalujoči ostali — SNG, 22.30 3-2-1, 22.50 Hokej Olimpija : Chaud de Fonds, 23.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.40 Poročila, 19.15 .Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 10. OKTOBRA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Pot minut po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.10 Mestece Pevton, 12.00 Nogomet Poljska : ZR Nemčija (RTV Ljubljana) — 16.30 Boksarsko srečanje mladin, reprezentanc (RTV Beograd) — 18.15 Kap it a n Korda — češki film, 19.45 Cikcak, 2*0.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Stare bajte — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.30 Videofon (RTV Zagreb) — 21.45 Športni pregled (.TRT) — 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugti spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) - 21.00 Spored italijanske TV 11. OKTOBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd) — 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Kljukčeve do- godivščine, 18.15 Obzornik, 18.30 S kamero po svetu, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.40 3-2-1, 20.50 Barometer — češka igra, 21.55 Kulturne diagonale, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Lutke (RTV Skopje) — 18.00 TV vrtec, 18.30 Znanost (RTV Zagreb) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik, (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 12. OKTOBRA 9.35 TV v šali, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.25 Ruščina, 15.35 TV vrtec (RTV Zagreb) 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Čarodejev klobuk, 18.00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Kraška ohcet, 18.55 Mozaik, 19.00 Srčni infarkt — I. del, 19.30 Nega in make up oči, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 HUD — ameriški film, 22.25 Literarni nokturno, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Kulturna dediščina (Sarajevo) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 13. OKTOBRA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 16.50 Test z glasbo (RTV Ljubljana) — 17.05 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 17.55 Vrana — madžarski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 Po sledeh na-predka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 VeronU i Desoniška — predstava SG Celje, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb) — 17.30 Risanka (RTV Beograd) — 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV 14. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Francoščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Ježeva hišica, 18.15 Obzornik, 18.30 Svet v katerem živimo, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 1920 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 četrtkovi razgledi, 21.25 Mau-passantove novele, 2130 3-krat 25 let umetniškega dela, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb). 17.40 Otroški spored (RTV Skopje), 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Narodna glasba, 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd), 1920 Serijska oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) - 21.00 Spored italijanske TV 15. OKTOBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 13.30 Teheran (Evrovizija), 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 16.40 Šahovski komentar (RTV Zagreb), 17.05 Mesto izobilja — mladinska igra 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 19.30 Festival jazza v Nevvportu (RTV Beograd), 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Povabilo na plos —' film 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb), 17.35 Rasti mo (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb) 18.30 Jazz, 19.00 V potek ob 19. uri (RTV Beograd), 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 9.oktobra amer.-italij. barv. CS film GRIČ ŠKORNJEV ob 16. uri, franc. barv. CS film ...IN NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 22. uri 10. oktobra amer. film V SVETU KOMEDIJE ob 10. uri, amer. barv. film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 15. uri, franc. barv. CS film ...IN NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO ob 17. in 19. uri 11. oktobra amer. barv. film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 16., 18. in 20. uri 12. oktobra amer. barv film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 9. oktobra amer. film V SVETU KOMEDIJE ob 16. uri, jugoslov. barv. film RDEČE KLASJE ob 18. uri, amer.-italij barv. CS film GRIČ ŠKORNJEV ob 20. uri 10. oktobra amer. film LETEČI HUDIČI ob 14. uri, amer. barv. film PRERIJA ČASTI ob 16. uri, jugoslov. barv. film RDEČE KLASJE ob 18. uri. amer.-italij. barv. CS film GRIČ ŠKORNJEV ob 20. uri 11. oktobra ainer.-itali jan. barv. CS film GRIČ ŠKORNJEV ob 16. uri, franc. barv. CS film ... IN NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO ob 18. in 20. uri 12. oktobra jugoslov. barv. film RDF.CE KLASJE ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 10. oktobra amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI, ATA? ob 16. in 19.30 Tržič 9. oktobra amer. film LETEČI HUDIČI ob 16. in 18. uri, amer. barv. Mm £EN SKA Z DNA MORJA ob 20. uri 10. oktobra amer. film LETEČI HUDIČI ob 10. uri, amer. barv. CS film ČAS IIE- TV STABILIZATOR ELRA - ROJEV ob 15., 17. in 19. uri, premiera jugoslov. filma BALADA O OKRUTNOSTI ob 20. uri 12. oktobra jugoslov. barv. film BALADA O OKRUTNOSTI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. oktobra premiera amer. barv. filma MRTVIM PREHOD PROST ob 18. in 20. uri 10. oktobra amer. film v. SVETU KOMEDIJE ob 15-uri, amer. barv. film MRTVIM PREHOD PROST ob 17. in 19. uri 11. oktobra amer. film * SVETU KOMEDIJE ob 18. M 20. uri 12. oktobra amer. film " SVETU KOMEDIJE ob 18. & 20. uri HOTEL CREINA obvešča cenjene goste, da od 1. 10. dalje igra v restavraciji TRIO ŠANI vsak dan, razen ponedeljka, od 19. do 23. ure. VLJUDNO VABLJENI! Dovje — Mojstrana 9. oktobra amer barv. CS film SKRIVNOSTNA JUSTINA 10. oktobra amer barv- CS film VZHODNO OD JAVE Kranjska gora Q 9. oktobra amer barv. Li> film DIVJI ČLOVEK Javornik DELAVSKI V°M 9. oktobra amer ban'- CS 'ilm VZHODNO OD JAVE 10. oktobra amer. barv. 61« SINOVI MUŠKETIRJEV; barv. CS film DIVJI ČLOVEK Radovljica 9. oktobra angl. barv. f''"1 KJE JE JACK? ob 18. uri, »talij. barv. film NEVIDNA ŽENA ob 20. uri 10. oktobra franc. barv f'irn REVOLVERAšl ob 16. uri, amer. barv, film CRNI PANTERJI V HARLEMU ob 18. uri, angl. barv. film KJE JE JACK? ob 20. uri oktobra angl. barv. ŠTIRJE POD VISLICAMI ob 20. uri 12. oktobra italij barv. f''"1 PR BIS K A V A N' l DOLŽNEGA DRŽAVLJANA ob 20, mi škofja Loka SORA 9. oktobra amer barv. film MOST NA REKI KVVAY ob 17. in 20. uri 10. oktobra amer barv. film TLR K A V AKCIJI ob M> in 20. uri H. oktobra amer barv. fiW PETERKA V A KC1.11 ob & uri 12. oktobra an«d.francoski barvni film DAVID COVPE11' FIFLD ob 20. uri Železniki OBZORJE 9 oktobra amer. barv. f'>m PETERKA V AKCIJI ob m* m 20. uri film 10. oktobra amer. barv.-MOST NA REKI KWA» 17. in 20. uri dim REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. KOZARA, 7. OZIRIS, 13. ARARAT, 14. KOLERA, 15. PE-£EL, 16. TOBOGAN, 17. IHAN, 18. RELE, 19. ANA, 20. AMERIKA, 23. OžE, 26. I VOS, 27. VEDA, 31. KANONIR, 33. NA-r£V, 34. ONKRAJ, 35. MALICA, 36. PRAKSA, 37. OMARAR Rešitev nam je poslalo 95 reševalcev. Od teh so biii izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Slavka Jerala, Kranj, Kokrškega odreda 11, 2. nagrado (20 din) prejme Robert Rozman, Medvode 109, 3. nagrado (10 din) pa prejme Slavko Pajntar, Tržič, Ročev-nica 51. Nagrade vam bomo poslali po pošti. . VODORAVNO: 1. velika, najmočnejša človeška opica, 7. P'es v maskah, igralnica; utrdba, zavetje, 13. sladek, južni di t•' 14\kraJ in rcka na vzhodu ZSSR, ki se izliva v Ana-^,r»ki zaliv, 15. obrtnik živilske stroke, 16. pozna življenjska sk a' I7' anSleška ploskovni, mera, 18. divja žival, 19. egiptov-T»'sončno božanstvo, daljša oblika, 20. odpadek, izmet, 23. eumet tišine, tiho!, 26. mitološka reka v podzemlju, tudi br a* znani ameriški fiimski komik (Stanlio in . . .), 31. zofa ez naslonjala (nmožina), 33. gozdovnik, tabornik, 34. model, uI°reC: osnutek (množina), 35. matematična funkcija s črto "rnnico, 36. dotok, priiiv, 37. planina med Dalmacijo in sno, p0 kateri se imenuje Dinarsko gorstvo. 1 13 iT • 2 3 5 fe 1 a 9 tO n :z n i, 1 ■ 16 •3 % ■ -> m ! m P 22 29 30 H J/ kraj „,„5^ grška črka, ime radioaktivnih žarkov, 2. Ve'«ko ci Kočevjem in Koprivnikom, 3. pleme, pasma, 4. 'Janom ko JC7-ero Enre (glej 8. navpično), 5. starim Rim-^ttortni^^'11 domacc8a ognjišča, 6. najvišja karta, vrhunski ^'n-ko i ^ra^ v Gornjesavski dolini, izhod za Planico, 8. usau, ud-Zer° (g,cJ 4> "avpično), 9. darilo, poklon, 10. vpad, drev0 j2 "'e' ll- Prltok Donave pri Slankamenu, iglasto Pevka' * gržki kraj v Epiru ob reki Arakhthos, 16. slovenska p,)Uli,Ka°i>cvk' Joi»ea, 18. sestanek, zmenitev, 21. draga kovina, ŠČcča slo '""^ vrct,nos{1' 22- napredek (sviloprejkin), 23. blc ****duoJ v*snost> razkošje, sijaj, hrup, 24. kozec, mernik, ri*ka živ' i j *žcpnl telefon« na UKV (voki), 28. južnoame-Jr°ha, 30 h družine vclblodov; budistični menih, 29. trščica, • č,an o p,u8a. 32. atletska disciplina, lučaj, 33. kurirji, »HJanizacije, del telesa. l^ešjt • slov n poŠ1Jite do četrtka, 14. oktobra na na- • naKraV Tr8 revolucije 1, Kranj, z oznako Na- • 3 • in ,,a kližar>ka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, *u dm, ogl um ^ SffS MUZEJ V KRANJU - V Mestni liiši je na n ,nt'tnostrio Jo ,oloSka. kulturno-zgodovinska, etnoiu alska in ?prta razstfK 'nska /hilka- V Galeriji v Mestni hiši je j1; 2C,0. J sl°venskib in italijanskih umetnikov iz sku- y^8a Kranja^ S komcntar'cni prikazuje to pot motive U^insk^ihft^' V TavčarJcv' ul. « je odprta stalna vrcpuh|»Ska i ? Narodrioo8vobodilni boj na Gorenjskem v Pr^ernov i s,('veuska žena v revoluciji, »galeriji v U»i 'e odPrt Prešernov spominski muzej, Viča 'z Kran S,aVb' Pa razstava slikarskih del Borisa ^•ribor* ""Mstavlja izbor fotografij Janko Jclnikar 5j ^«Tiji|M • ° l2- m od n m,U/x'^ »birke so odprte vsak dan od 10. 00 17- do 19. ure. Na IV. sejmu Obrti in opreme v Kranju — Savski log od 9. do 18. oktobra vam s posebnim sejemskim popustom po zniža nih cenah nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi Se priporoča: KERN STANKO, modno čevljarstvo, Kranj, Partizanska cesta 5. DIJAŠKI DOM v Kranju razpisuje prosto delovno mesto NOČNEGA VRATARJA primemo za dva študenta (izmenično) višjih letnikov (3. in 4. letnik). Informacije v upravi doma vsak dan do 15. ure. Hotel CREINA obvešča cenfene goste, da bo 9. oktobra 1971 . odprt KLUB »STEREO« Glasba s plošč za stare in mlade v pretežno stereo- fonski tehniki Odprt bo vsak dan, razen torka, od 20. do 2. ure zjutraj. VABI VAS HOTEL CREINA V HOTELU Bor V PREDDVORU VSAK VEČER (razen nedelje in ponedeljka) PLESNA GLASBA Igrajo bratje Arnol s solisti. V KRANJU Polenec Andrej in Hubert Alenka, Resnik Marjan in Červ Veronika, Ropret Mihael in Pire Dragica, Križaj Ciril in Dragan Slavka V ŠKOFJI LOKI Bizjak Anton in Mrak Jožefa V TRŽIČU Jolič Milutin in Đurašinovič Pera loterija Neuradno poročilo o žrebanju 40. kola srečk Jugoslovanske loterije: Srečke s so zadele končnicami Din 80 20 19600 1.000 38030 500 641180 10.020 1 6 42411 1.006 72281 506 610831 10.006 52 10 05912 500 34282 2.000 253852 10.010 731082 150.000 893 100 72093 500 053353 10.000 245023 10.000 64 10 74 20 3344 200 83634 500 361444 10.000 5 6 03765 606 43125 1.006 72595 506 706605 10.006 86 10 77256 1.000 86416 500 039676 10.000 238946 50.000 523316 10.000 7 6 69597 2.006 90197 1.006 600397 10.006 612997 10.006 78 200 04798 500 311078 10.000 4065ČS 10.000 39 30 59 10 99 10 809 50 38269 500 120549 10.000 375659 10.010 V KRANJU Modic Stanislav roj. 1914. Zibert Ivana roj. 1898, Vege!j Jožef roj. 1928, Platiše Marija roj. 1896, Kump Emest roj. 1883, Vaj t Marija roj. 1S95, Rozman Gabrijel roj. 1901, Ogrizek Jakob roj. 1888, Križnar Valentin roj. 1896 V ŠKOFJI LOKI Kermendi Frančiška roj. 1898, Brelih Peter roj. 1902, Kalan Franc roj. 1900 V TRŽIČU Gabcrc Uršula roj. 1886, Ba-hun Huberta roj. 1897, Rezar Janez roj. 1954 TRŽNI PREGLED V KRANjJ Solata 4 din, špinača 4 din, korenček 3 din, slive 3 din, jabolka 2,80 do 3 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 6 do 7 din, pesa 3 din, kaša 5 din, paradižnik 4 din, med 13 do 14 din, kumare 3 do 4 din, ajdova moka 4 do 5 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, jajčka 1 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 14 din, orehi 30 din, klobase 6 din, sir skuta 7 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 5 din, paprika 3,50 din, krompir 1 din NA JESENICAH Solata 4 din, špinača 6 din, korenček 2,50 din, slive 3,60 din, jabolka 2,80 din, limone 7,60 din, česen 9,50 din, čebula 2,80 din, fižol 7,50 do 8,50 din, pesa 1,70 do 2 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,70 din, grozdje 5 din, ajdova moka 6,15 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,55 do 0,80 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 37 din, klobase 4,50 din, sir skuta 7 din, sladko zelje 1.60 do 2,20 din, kislo zelje 3,50 din, cvetača 6,20 din, paprika 4 din, krompir 0,90 do 1 din V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 3 din, slive 4 din, jabolka 3 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 8 din, pesa 3 din, kaša 4,80 din, radič 5 din, čebulček 5 din, grozdje 5 din, banane 7 din, paprika 4 din, ajdova moka 4,50 din, koruzna moka 5 din, jajčka 0,85 do 1 din, surovo maslo 22 din, smetana 13 din, orehi 32 din, sir skuta 7,50 din, sladko zelje 3 din, fige 5 din, krompir 1,20 din Ko kupujete pohištvo ne pozabite obiskati trgovino ŠIPAD Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) potrošniški kredit do 10.000 din z 2-letnim odplačilom in 20 °o pologom odobrimo takoj brez porokov. nudimo razno pohištvo po ugodnih cenah Z UPANJE NA VZHODU BIROKRATSKA DOBRODOŠLICA Ccški Tešin je mejno mesto med Češkoslovaško in Poljsko, zato je bilo zjutraj potrebnih le nekaj korakov in bila sva na meji. Meje tod niso stražili mrki soldati, ceremonije pa so bile še bolj duhovite kot ob prihodu na Češkoslovaško. Poljaki so nama pomolili pod nos šop formula r j cv in preden sva jih izpolnila, sva si mislila marsikatero grenko na račun poljske birokracije. Slednjič so nama le pritisnili žige v potna lista in uradno sva bila na Poljskem, toda preveč utrujena (od izpolnjevanja uradnih listov), da bi po kranjsko za- Svet osnovne Sole FRANCE PREŠEREN Kranj razpisuje delovno mesto SNAŽILKE za nedoločen čas. Nastop službe takoj. MARKIč KATARINA Izdelava copat vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah na sejmu obrti in opreme v Kranju. PRIPOROČA SE MARKIČ KATARINA, BEČANOVA 1, TRŽIČ Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno ve:' >. Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernovi ulica 19 vriskala. Povrh vsega začetni vtis ni bil nič kaj obetajoč — zanemarjeno mesto in hudo redki avtomobili na cesti. Slabo mnenje o možnostih za avtostop je bilo očitno preuranjeno, saj sva kmalu gledala izpod cerade razmajanega tovornjaka pokrajino, ki je bežala mimo. Podoba je bila čisto drugačna kot na Češkoslovaškem — majhne, njive z raznovrstnimi kulturami, pretežno ročno delo na polju ter prijazne in urejene vasi. Skratka, nobenih sledov o kolektivizaciji. Na poti proti Krakovu sva z veseljem ugotavljala, da nama na Poljskem ne bo sile; avtostop je šel dobro od rok, mimogrede sva ugotovila, da se draginje ni bati, pokrajina pa je bila tako domača, da nam je bilo kar toplo pri srcu. Le jezik je delal preglavice, kljub temu pa so nama ljudje povsod prijazno pomagali. Lepše se najin prvi poljski dan gotovo ne bi mogel končati kot se je v Krakovu. Staro mesto na Visli naju je navdušilo s svojim bogastvom. Ozke, malce zanemarjene ulice, veličastne cerkve z zvoniki iz rdeče opeke, prostrani trg z množicami turistov in cenene krčme (bari jim pravijo Poljaki) — tak nama je ostal Krakov v spominu. V Krakovu sva bila deležna pozornosti, ki je nisva bila vajena. Parkrat so naju ljudje — potem ko so ugotovili, da sva tujca — povprašali, če prodajava dolarje, če imava morda kakao, čokolado ali cigarete. Seveda nisva imela prav ničesar, da bi ustregla želji po vabljivih artiklih iz tujine, ki so poprečnemu Poljaku skoraj nedostopni. z DOBRIMI LJUDMI Zavest, da je pred nama cilj prve polovice najinega potovanja, naju je hrabrila, ko sva dvignila tablico v krakovskem premest-ju. Ni nama bilo treba dolgo čakati na vročem soncu — s tovornjakom sva začela pot proti Varšavi. Ker se je moral šofer zaradi tovornjakov« častljive starosti držati pravila »p(Kxasi se daleč pride«, sva si lahko mirno ogledovala pokrajino, iz katere so se gosto dvigali rudniški stolpi in tovarniški dimniki. Pred Ka'.ovicami se je najina pot obrnila naravnost proti Varšavi, Toda Varšava je bila še zelo daleč, zaradi soparice pa so nama že sredi dneva pohajalo moči. Vendar naju sreča ni pustila na cedilu; v nekakšni tovarniški kantini sva se pošteno odžejala, pa tudi vožnja na tovornjakih vseh vrst in starosti ni biila od muh. Nekaj časa sva se vozila v družbi skromno oblečenih delavcev z utrujenimi obrazi, ki so se vračali z dela. Eden izmed njih nama je ponudil cenene cigarete, zraven pa pripomnil: »Ni denarja za boljše.« Na križišču, od koder je kažipot kazal le še dobrih sto kilometrov do najinega cilja, nama je upanje naglo plahnelo, saj na cesti ni bilo videti nobenega tovornjaka, kaj šele kaj boljšega. Zato kar nisva mogla verjeti svojim očem in ušesom, ko naju je šofer majhnega osebnega avta povabil s seboj v Varšavo. Ko je mož za volanom zvedel, da sva iz Jugoslavije, je postal še posebno zgovoren. Na dolgi poti do Varšave smo se skoraj spoprijateljiti in se pogovarjali prav o vsem, seveda pa največ o politiki, pri čemer se najin sogovornik ni mogel ubraniti nekaj grenkih na račun vzhodnih sosedov. VARŠAVSKI DNEVI Zmračilo se je že, ko smo zavili v varšavska predmestja. Velemestni videz nama je dal misliti, kako se bova znašla v poljski prestolnici, pa se je najin gostitelj ponudil, da nama razkaže svoje mesto. Tako je bilo najino prvo srečanje z Varšavo še posebno zanimivo. Pozno zvečer smo se poslovili, midva kar osupla zaradi tolike prijaznosti. V naslednjih dneh nama je postajala Varšava vedno bolj domača. Pohajala sva po pločnikih mestnega središča, ki so ga po vojni zgradili na ruševinah nekdanje Varšave, in se čudila masivna in mrki Palači kulture in umetnosti, ki se dviga nad mesto. Toda bolj naju je privlačil stari dal mesta, ki edini priča o Varšavi, preden so jo Nemci skoraj zravnali z zemljo. V cerkvah, ki so jih po vojni obnovili, je v tistih strašnih dneh umrlo tudi po petsto ljudi hkrati. Očitno je, da način oblačenja in stil vedenja res ne poznata političnih meja, saj sva na varšavskih ulicah videvala celo dekleta v vročih hlačkah, ki so gotovo precej neprimerne za tamkajšnja hladna poletja. Sicer pa je varšavski ženski svet dokaj domiselno tn okusno oblečen, čeprav skromno. Pri fantih pa so očitno najbolj iskano in cenjeno oblačilo kavboj ke, ki stanejo celo bogastvo. Da bi bil vtis še bolj »evropski«, tudi dolgolasci niso nobena redkost. O najinih varšavskih dne vih pravzaprav ne morem reči slabe besede, le prehitro so minili. Za najine žepe je bila zelo ugodna ničkaj velemestna cenenost: poceni prenočišča, poceni hrana (resda v restavracijah ljudskega tipa), ki pa je precej tuja našemu okusu — vse od so late naprej je namreč nekam sladkobno, pa še za naše razmere smešno poceni taksiji. Zato ni čudno, da sva se od Varšave poslovila z upanjem, da je ne vidiva zadnjič. SMER: JUG Prav mikalo naju je, da bi pohitela do Baltika, toda čas naju je neizprosno priganjal. Zato sva se odločala: proti domu. Od doma naju je tisti trenutek, ko sva odhajala iz Varšave, ločilo precej več kot tisoč kilometrov. Obetal se nama je še pravi maratonski avtostop. Prvi dan se je razdalja do doma zmanjšala le za dobrih sto kilometrov, vendar dolgočasila se kljub polžjemu avto-stopu nisva. Najprej nama je delal družbo vzhodnonem-ški študent, ki naju je presenečal z malo čudnimi predstavami o Jugoslaviji. Dalj ko smo se pogovarjali, bolj je odstopal od »uradnih« stališč, najbolj pa je bil presenečen, ko sva mu povedala, da pri nas nimamo omejenega potovanja na Zahod. V majhnem mestu ne daleč od Varšarve pa nama je krajšala ča» kar vsiljivo radovedna otročad. Naslednji dan sva že v ranem jutru na kombiju, kjer naju je hladno pihalo, br/ la proti Lodžu. Kmalu sva dobila nenavadno stoparsko družbo — dve kmetici z velikimi vrečama paradižnika, ka sta bili očitno namenjeni na trg. Avtostop take vrste, ko šoferji mimogrede store prosilcem uslugo, nj nikak-šna posebnost, saj sva ga videvala povsod po Poljskem. Vendar nama je šlo malo na smeh, ko sva blizu Varšave gledala možaka, ki je z eno roko ustavljal avtomobile, z drugo pa kazal na velik kup zabojev poleg ceste. Toda kmalu naju je minil smeh, ko se je čudni avtostopar odpeljal na tovornjaku s svojimi zaboji vred. Očitno tudi na Poljskem drži tisti rek, da je rana ura — zlata ura, kajti komaj sva v Lodžu napisala na najino tablico Vroclav, že so zaškripale zavore težkega osebnega avtomobila in mož za volanom nama je obljubil, da naju bo peljal še dlje od Vroclova. Mimo nas je počasi, a zanesljivo bežala slikovita, proti jugu vedno bolj valovita pokrajina, naredko posejana z vasmi. Mimo Vro- clova, velikega industrijskega mesta na Odri, kjer spominjajo na minulo vojno od strelov še opi kane stene mnogih hiš in veliko vojaško pokopališče, smo hiteli naprej proti jugu. V manjšem mestu, nedaleč od poljsko-češke meje, se je naše šesturno popotovanje, med katerim smo si s prijaznim šoferjem postali kar domača, končalo. Nemudoma sva se podvizala do meje, toda glej smolo, izbrala sva napačno pot in daleč okoli ni bilo nobenega mednarodnega prehoda. Slaba volja naju je minila šele naslednji dan, ko sva po vijugasti poti peš prišla do pravega prehoda. PRAGA, PRAGA Zza lep vtis ob slovesu so poskrbeli presenetljivo prijazni uradniki na prehodu. Posebno češki ki so nama priskrbeli ime-nitno vožnjo. Ko sva povprašala, kako je z avtostopom, so se nemudoma zmenili * šoferjem turističnega avtobusa, ki naju je peljal pray do Prage. Torej, avtostop P* sebne sorte! Kar težko sva čakala, da sva zagledala obrise Hradča-nov v daljavi, še posebno zato, ker je bila obema Praga že stara znanka. Meni jf billo še posebno toplo Pn srcu, saj sem bil to pot Jj tretje loto zapored v ČcškJ metropoli. Ob vsakem sXVr nju sem spoznal *t*£3 utrip praškega življenja. Prc^> cija. Letos se mi je zc,t'°' kot da se življenje v P''n*J I raca v stari tir in se zn<^' upajoče za/.ira v Vr[hol^°ln' K takemu vzdušju nckn'\ sodi tudi obnavljanje narW negi muzeja, ki so ga v, ,a kih dneh neusmiljeno opi*31 kroir'e. Za naju oba, kot gotovo vsakega potujočega, je znova pomenila veliko do-^ vetje. Ce sva se v Varšavi p čutila kot v urejenem vei mestu, nama je bilo v ?rw domače in toplo. Naior^«an« seveda pohitela na IIl'ad'"'<.va (praški grad), potem pa ■ znova odkrivala ncp°y^ praške skrivnosti od P skega pokopališča do ?s g nomske ure na mestni in imenitnih starih gos* Praško podobo dopolnil" še prijazni ljudje; pomj^g če le morejo in radi poVL da so že bili pri nas. Res, Prago je treba v^ vsaka beseda o njoj Je . >rl0 skromna, da bi izrazila nj enkratnost. PROTI DOMU Dneva v Pragi sta se iztekla kot bi trenil in čas je spet začel priganjati, še enkrat sva se ozrla po Hradčanih, si poiskala primeren prostor za avtostop in že sva vljudno molila mi-movozečim tablico pod nos. Minila je ura, a vse zaman. Tako slabega avtostopa nisva bila vajena, zato sva se kar Po domače tolažila s tem,da je potrpljenje božja mast. Res je bilo najino potrpljenje bogato in nenavadno poplačano. Ustavil nama je prašen avtobus — najprej sploh nisva mogla verjeti — in So-fer naju je ljubeznivo povabi s seboj. Kmalu je bila v »vtobusu pisana druščina samih avtostoparjev, ki jih je dobrodušni šofer nabral spo-toma. S šoferjem, ki mu zle-Pa ne bi mogli najti para, sva se peljala skoraj do meje. Za slovo so nama v obmejnem mestecu mastno zaračunali prenočišče v klavrnem n°tclu in že sva stala pred »trogimi očmi varuhov češke meje. Spet je sledil postopek, tokrat še v malo bolj ostri £b,,ki. ki žre človeku živce. *-ar laže nama je bilo pri ^cu. ko nama je vojak ob f^ornici uradno dvignil ro-*° v pozdrav. Kot da bi še edno obstajala »železna za-ve«a na Vzhodu«. tez »deželo volksvvagnov« em tako svetla kot sonce. Ostro se °draža moja temna postava od svetlobe. PogSej me Ne razumem, ne, ne razumem. Zakaj? j me gledaš v obraz, gledaš obraz ornega norca. Leva polovica je svetla, evs"a temna, tako temna, da sploh ne careva senc. Ne razumem in vem. »d °Z ?em dvorni norec. Toda, če izpustiš vorni«> je $e uoij pravilno. £ ,n_ ko me gledaš, ne glej moje duše. a,tl • •. videl boš blišč belega pekla. Ker..., moja duša ima dvojni oklep. Prosim, ne glej moje duše. Zapri oči in povedala ti bom, zakaj je moja duša beli pekel. Sonce je sijalo na nebu in noge so mi drsele po gladkih smrekovih iglicah. Roke so se lovile za veje in varovale obraz pred trnjem. In potem so noge prestopile mejo gozda in stopile na travnik. Zaletavale so se v izsušene krtine, da je zemlja brizgala vsenaokrog... Ko pa sem prišla domov, sem, sem ugotovila, da so vzrok pravkar nastalih pesti resnice okna. Okna in bela barva. Bil je samo začetek. Lahko odpreš oči. Ne bom več pripovedovala, ker ne morem. Oprosti mi, ampak res ne morem. Prosim, poglej me, pozabi in pojdi, da, najprej pozabi in potem steci, steci. Vida Perko, 8. a raz. osn. šole kokrškega odreda, Križe Dragi mladi bralci imela nih c,SVctu Je mnogo čudcž-•j, stvari. ko f,.1, laz bi imela rada ne- bila o stvar- ki naJ bi Sne r^tavna, takšna, kakr-se jJ° vsc škatle. Ko pa bi bi biin1111 P°krov te škatle, b0v ° vv.nieJ nešteto gum- Pak' t»i-u1Sto navadnih- am-bii0 v , :h> Pod katerimi bi Pisano ych- treh bcsedah na-j0. ' katero delo opravljajo dan \}1 imcla Pouk dopol-' v'stajala točno ob pol osmih, ker pa ne bi želela, da bi pouk zamudila, bi takoj pritisnila na gumb, pod katerim bi pisalo: najkrajša pot do šole, in že bi bila v šoli. Seveda pa škatle ne bi pustila doma, da bi se celih šest ur prašila na omari, ampak bi jo vzela s seboj. V šoli bi pritisnila na gumb, pod katerim bi pisalo: znanje je v glavi, in že bi vedela vse, kar se je bilo treba naučiti. Toda, ker je vsake stvari enkrat konec, bi se mi tudi Na terasi LTH v 3. S P Sm° v S011- Hodim sm0 KMa2rCd- Pre*eUi teden ?a ter? na Trati- &li smo LTH. prf0 "Pravne stavbe Soršir- ca nami se je videlo rsko r Jeiepar, Je> Sorško Pa,Je so skrbno 0Yiin0hnjiye' g°z" ° robu naša naselja. Vmes med njimi pelje železnica in ceste. V ozadju se dvigajo planine in gore. Nebo nad nami je bilo modro, jasno. V lepem sončnem vremenu je segel naš pogled tja v neskončnost do planin. Tatjana Kalan, 3. b r. osn. šole Cvetko Golar, šk. Loka Z Po Trenutek tišine mestni aj jC- Stopam vo. le T • tlaku- V86 je VaJo m°J' koraki odme- 0zr«tn se po c Je tiho in blago. . pajek W po8ž *p*dno s Pajek staf tem k • mi zdi,* reče *uTJ* »*« moreš hi^l Jaz. 5yanu: »' celo po ana' mrežo.* ' tesm:ihišićak? maihni po Palačah ^o/o J Polt bi rad ladKnVOri: ^e v'u,,''^i)T7l-rv S'ci.« h '°da svoji hi- St c r or, °sn. šole Prvi sončni žarek osveti trg. Zaslepi me. Pomancm si oči in stopam naprej. Iz tišine me moti cviljenje vrat. Zdrznem se. Vrata se odpro. Na prog stopi Starček. Ves zaspan nekaj časa gleda po mestu. Nato zapre vrata in se odpravi kdo ve kam. Ikl.t-vim se. Gledam hiše. Zopet me moti ropot. Izza vogala pripelje kamion. Ustavi se pred mlekarno. Dva delavca zložita mleko. Avtomobil odpelji-. Zopet tišina. Toda samo za trenutek. Odprli so trgovino. Po cesti pride gruča ljudi. Kmalu se porazgubijo po hišah. Trgovine se odpirajo druga za drugo. Pridejo tudi prvi kupci, ki izginejo v trgovine. Na ulici se nabira vedno več ljudi U avtomobilov, ki skalijo jutranji mir. Trg se spremeni v čebelnjak, mirno jutro pa Preide v glasno dopoldne. Tomaž Pirih, 8. b r. osn. ole heroja Bračiča, Tržič škatla prej ali slej uničila, z njo pa bi bilo konec tudi mojega brezskrbnega življenja. Bo že bolje, da delam s svojo glavo! Vanja Puhar, 7. c. r. osn. šole Stane Žagar, Kranj Neroda Včeraj je bila lepa sončna nedelja. Bil sem sam doma. Postalo mi je dolgčas, zato sem se odpravil v gozd nabirat gobe. Ko som stopal med smrekami, sem se naenkrat spotaknil ter padel prav pred jurčka. Hitro sem se pobral in ga odtrgal. Še sem jih iskal, a na žalost nisem našel nobenega več. Potem sem se odpravil domov, a mislil sem si, da je včasih tudi prav, če je človek neroden in pade prav pred jurčka. Franci Taljan, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak Prvikrat v tem šolskem letu smo med objavljenimi prispevki * izbrali najbolj zanimive. Poglejmo, kateri so: Janez Sagadin iz 8. b razreda osn. šole Staneta Žagarja iz Kranja, ker nam je tako prijetno, prav ob prvih dneh pouka, podal predstavo o uničenju šole in ponovnem zavzetju. Mojca Ovsenek iz 5. a razreda osn. šole heroja Bračiča iz Tržiča pa nas je popeljala Zdravko Košir, učenec 6. razreda osnovne šole v Kranjski gori, je med najmlajšimi kinoamaterji v jeseniški občini in je član pionirskega kluba Studio v Ratečah. O delavnosti in bodočih načrtih mi je odgovoril na naslednja vprašanja. Od kdaj sodeluješ v klubu in tvoje dosedanje delo? Moj prvi korak pri klubu je bilo sodelovanje pri snemanju komičnega filma Ropar in policaj leta 1967, kjer sem odigral stransko vlogo. Film je imel velik uspeh na festivalih. Za filmsko kamero pa sem prvič prijel leta 1968, ko smo snemali film Kurir. Snemal sem s kamero pentaka. Istega leta pa sem odigral glavno vlogo v akcijskem filmu Jurekove sanje. S pomočjo starejših tovarišev, kateri so se tudi navdušili za ta konjiček, pa sem posnel dva zvočna filma — in to izlet ob Savi Dolinki in Planica 69. Ali sta bila zadnja filma prikazana na pionirskem festivalu? Zadnja filma nista bila prikazana na festivalu, ker dolžina predvajanja prvega filma presega norme festivala, saj je dolg 63 minut. Drugi razlog pa je, da še ne upoštevajo super 8 mm tehnike. Kje dobite denarna sredstva? Odredna konferenca na osnovni šoli Simon Jenko 29. september je dan pionirjev. Ta dan praznujejo vsi pionirji v naši domovini. Letos smo imeli prvič prosto, zato se bomo praznika radi spominjali. Na naši šoli smo imeli tega dne odredno konferenco, ki so se je udeležili po trije predstavniki iz vsakega razreda (razen prvih). Vsi pionirji smo imeli pionirske rutice in kape. Konference so se udeležili tudi tovariš ravnatelj, tovariš pomočnik ravnatelja in zastopnik DPM. Stari predsednik je pozdravil vse navzoče, nato pa smo kar začelj z delom. Izvolili smo zapisnikarja, volilno komisijo, razrešili stari odbor in izvolili novega. Vmes smo se seznanili! s pomenom praznika, s pravili zveze pionirjev, z delom pionirskega odreda v preteklem letu in sprejeli program dela za novo šolsko leto. Pionirji so dali predloge za ustanovitev nekaterih krožkov. Ob koncu nas je pozdravil tovariš ravnatelj in želel odboru in ostalim pionirjem uspešno delo. Po konferenci se je sestal novi odbor in izvolil predsednika odreda. Daša Maretič, 4. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj na prijetno potovanje. Na tem popotovanju ni videla samo lepot, ampak je obstrme-la ob grozotah in si potem zaželela, da bi bila zopet čisto navadna deklica in ne bel oblaček. Marija Košir iz sedmega razreda osn. šole Matije Va-ljavca v Preddvoru pa je dobila nagrado za pretresljiv opis smrti partizana Ivana. UREDNIŠTVO Glavni problem nas vseh je denar. Nekaj ga dobimo od staršev, del pa pride v blagajno od pobiranja prostovoljnih prispevkov gledalcev na filmskih predstavah, ki jih prirejamo. Ali te sodelovanje v klubu kaj ovira pri uspehu v šoli? Učim se dobro in zat^j r|i-mam težav ne v šoli in ne v klubu. In načrti? Vsi skupaj bomo skušali posneti celovečerni film Hlapec Aleš na super 8 eastman color filmu. Film bomo sne- Naš mladi amater se nam je predstavil s kamero — s svo» jim »orodjem« v roki. mali s filmsko kamero yashi-ca, ki je avtomatska in ima vgrajen zoom objektiv. Prikazovali ga bomo s tonskim projektorjem eumig. Potrebni so nam še dobri igralci in seveda finančna sredstva. V načrtu imamo tudi nekaj kratkih filmov. Moj osebni načrt je, da bi še nadalje dobro uspevali v šoli. Alojz Kerštajn (hfc zdravnik ^I^svetuje ga čevljev Letne sandale smo že očistili in pospravili v škatle ali omare, daj bodo prek zime po--čakale spet na poletje. Zdaj bomo pregledali jesensko in zimsko obutev ter se odločili, ali jo obnovimo in staro zavržemo ali pa bodo čevlji dovolj dobri še za eno sezono. Poglejmo, če bodo naši smučarski čevlji preživeli še eno zimo na snegu, če je usnje zelo razpokano, nas ne bodo več varovali pred mrazom in vlago. Nove čevlje pa bomo zato bolje negovali, da ne bodo čez poletje otrdeli in razpokali. Z dobro kremo jih od časa do časa namažemo in s tem ohranimo njihovo prožnost. Najbolje je, če take čevlje mažemo s kremo, ki poleg maščob vsebuje tudi si- DRUŽINSKI POMENKI likone. S tako kremo čevlje ne samo negujemo, pač pa tudi impregniramo. V trgovinah se dobi specialna krema »waterproof«, ki jo imejmo vedno v predalu. V lepili jesenskih dneh radi obu jemo čevlje iz semiš usnja. Čiščenje takih čevljev ni zahtevno, potrebujemo le dnevno krtačenje in čiščenje Z gumijasto krtačko. Za nego semiš obutve se dobi tudi moderno sredstvo v obliki razpršila. Tudi za vse ostale vrste usnja se vse bolj uporabljajo sredstva za nego v obliki razpršila. So prav tako učinkovita kot klasične kreme za čevlje, čiščenje čevljev pa je hitreje opravljeno, razen tega pa si pri takem čiščenju ne zamažemo rok in obleke. Lakaste čevlje čistimo s krpo. Od časa do časa vtremo v usnje glicerin ali vazelin. Tudi za lakasto usnje se dobi razpršilo. Tudi gumijasta obutev rada razpoka. Ni dovolj, če jo samo umivamo, od časa do časa jo je treba tudi namazati z vazelinom ali glicerinom. Umivanja pa je potrebna tudi notranja stran, saj se noge v š kom jih in snežkah zelo potijo. Občinski odbor rdečega križa Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto tajnika za nedoločen čas Pogoji: srednja strokovna izobrazba, socialne, medicinske ali administrativne smeri, da ima organizacijske sposobnosti in vsaj petletne delovne izkušnje na enakem ali sorodnem delovnem mestu. Stanovanja ni na razpolago. Rok prijave je 15 dni po objavi. Interesenti naj poš- Ijejo prijave na naslov: Občinski odbor rdečega križa, Škofja Loka, Mestni trg 35. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj razpisuje prosti delovni mesti: a) vodjo tehničnega servisa b) ročnega knjigoveza Pogoji pod a): srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri ali poklicna šola s prak-SO> za delo v tehničnem servisu; pod b): i/učen knjigovez ali priučen knjigovez z daljšo prakso. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. ff) Mastne madeže s tapet odstranimo s kašo, ki smo jo napravili iz zdrobljene krede in terpentina. Na skritem koncu kašo najprej preizkusimo, če ne najeda barve, če bo vse v redu, kašo nanesite na madež, pustite da se posuši in prah skrtačite. £ Sobne rastline s kosmatimi ali žametnimi listi se prav tako rade napraši-jo. Takih listov ne moremo obrisati s krpo. Poskusimo prah spihati s preluknjano žogo ali čim podobnim. 0 Kopalnica ne bo polna sopare, če v kad najprej natočimo nekaj centimetrov mrzle vode in šele nato toplo vodo. če je v kopalnici gibljiva prha, jo enostavno potopite v mrzlo vodo in odprite toplo, pa bo sopare kar najmanj. Vida T. iz škofje Loke — Kupila sem blago za delovno haljo — pošiljam vam vzorec in prosim za kroj. Halja naj bi bila praktična in nekoliko tudi po modi. — Visoka sem 168 cm, tehtam 68 kg, imam zelenkaste oči in svetlo kostanjeve lase. Marta — Prva halja ima manjši ovartnik moderne oblike. Zapenja se enovrstno, vendar pa nekoliko nevsakdanje. Od zadnjega gumba dalje je halja odprta. Rokavi so dolgi, ne preveč oprijeti in spodaj stisnjeni. Na desni strani je večji žep. Druga halja ima koničast izrez, zapenja se na sprednji strani. Pas je vstavljen. Desna dva gumba na pasu sta le v okras, leva dva pa haljo zapenjata. Obe halji sta pol-oprijefega kroja. Pljučni rak (2) Prekanceroznim ali Pre' rakastim stanjem danes posvečamo največjo skrb. S pravočasnim zdravljenjem prerakastih obolenj zmanjšujemo razvoj rakp in s tem rešujemo bolnike. Je pa še mnogo nejasnosti, ki nas ovirajo Py zdravljenju raka. Na p°a' lagi dolgoletnih opazovanj pa so odkrili dva faktorja, ki omogočata možnosi pravočasnega ukrepanja-Rakasta obolenja se n -mreč rada pojavljajo » roda v rod, to pomeni, a je nagnjenost k raku Wg 'ko dedna. Zato je proučevanje takega obolenja družini lahko zelo P£ membno, saj omogoc» opozarjanje posamezni* že v samem začetku o se lenja, ko so mOŽTtinra. učinkoviti ukrepi. S P vočasnimi preventivni pregledi lahko prepre«" nastanek raka. Čeprav janskega povzročite!Ja ^ ka še ne moremo P°vS dokazati, pa nant ott£aga. na opažanja zelo J* jo v boju proti tej ni Razni mehanični dražljaji, predvsem dostikrat omogocij" voj raka. Znana s" °P^rf vanja kadilcev Pj^Jg katerih se rad "^V^-url na ustnici. Top**"' Jf kot so opekline *» «g trajno žarčenje ugodne pogoje za ^ nek raka na **-£0pri izkušenj «oslej nmuno ^ opazovanju kad,1LjV ' dva imamo pravzapt B faktorja. Prvi *f mehanične **SJ'tni.ii halnih P»toYfatSrpa»° dimom, drugi WO"*^ kemične sestavine l<* Raz.i*k e, ki so J* pravili v Ameriki toA»«J ji, so dale mnogo » vlh podatkov, ki so vodilo pri odkrivanju^ ka, zlasti PU"Č»C>£- p* dlje so raščanjem nlh cigaret na etan Ka tudi število ohoK Veliko več bolnikov tu 3^ mo med kadilci, ki w' časa kadijo. NI več nt no, da pri t*«* moških In «*n»kW*^(l cv veliko bolj obtm Kef moški. Verjetno ■*■[ - v„ vetto kadilk ne cigaretnega dvm ") to dražljaji omejen' ^ na ustno votlino in ves dihalni sistem- dr. Gomzd V«? ^^A- 9. OKTOBRA 1971 GLAS * 23. STRAN Turistično prometno podjetje CREINA KRANJ Komisija za delovna razmerja razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. sobarice v hotelu 2. čistilke na žičnici Krvavec 'ogoji: pod L: v poštev pridejo kandidatke iz Kranja in bližnje okolice. Prednost pri izbiri imajo osebe s prakso na podobnih ali enakih delovnih mestih; Pod 2.: glede na lokacijo delovnega mesta imajo prednost pri sprejemanju kandidatk iz okolice Cerkelj. Nastop dela je 1. 11. 1971. Jjndldatke naj se zglasijo t kadrovski službi pod-,etJ* v Kranju, Gregorčičeva 8. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da smo v sPrejemnici kemične čistilnice in Pralnice v Škof j i Loki ob sobotah spremenili delovni čas, odprto je od 'do 13. ure. Obrtno podjetje Bistra, Škofja Loka. obisk se priporočamo. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Kranj sklicuje sestanek na katerem bo vpis v večerno šolo, za vse šoferje »C« kategorije, ki še nimajo spričevala o strokovni izobrazbi (kvalifikacije). sestanek bo v nedeljo, 17. 10. 1971 ob 9- uri dopoldne v Delavskem do-mu v Kranju, vhod številka 6. Trgovsko podjetje Rožca Jesenice razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 6. 10. 1971 javno licitacijo za prodajo 2-tonskega tovornega avtomobila znamke zastava 620 B, letnik 1967, » Petek, 15. oktobra 1971 ob 8. uri na sedežu P°dJetja na Jesenicah, Delavska 11. stan0*"3 izklio':> cena je 9.800 din. Avto je v voznem Inte U m ,Vljis,,ii;"> za leto 1970/71. jctj,esentl si lahko ogledajo vozilo v garaži pod- Fantje s Praprot na Petnajst let je že, ko so se fantje, ki jih danes pozna staro in mlado daleč naokrog pod imenom »Fantje s Praprotna«, prvič zbrali skupaj. Mladi so bili še takrat. Za petje pa so imeli veselje že od nekdaj. To niti ni čudno. Dobri pevci so v tem delu Selške doline nasploh doma. Tako so tudi fantje začeli zgodaj prepevati. Pesem jih je družila, ko so se kopali, »raubšicali« ribe in nasploh kadar so bili skupaj. Najprej so prepevali v zboru na Bukovic1 in kmalu nato sestavili oktet, ki pa se ni obnesel. Prešli so v sekstet in končno v kvintet. Še danes je v enaki sestavi. In kdo so fantje, ki že toliko let prepevajo? To so trije Janezi — Habjan, Kalan in Dolenc, pa še Andrej Bergant in Jože šifrar. O svojih začetkih naj pa kar sami spregovorijo. »Ljudje so nas prvič dodobra spoznali v Železnikih, ko smo zmagali na prireditvi Pokaži, kaj znaš,« se spominjajo fantje. »Uspeha smo bili izredno veseli. Kar peš smo šli domov in med potjo prepevali. Po tistem pa nismo imeli več miru. Stalno so nas vabili na razne proslave in prireditve. Nikdar nismo odrekli. Celo na dveh proslavah smo včasih nastopili v istem dnevu. Ja, takrat smo pa prekrižarili celotno Selško dolino in tudi drugam smo šli. Istega leta smo nastopili tudi na Loških prireditvah. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na Franca Potočnika. Skupaj nas je zbral in nam dajal podporo. Še potem smo veiikokrat iskali pri njem nasvetov. Vedno nam je rad pomagal.« Kmalu .so »Fante s Praprotna« spoznali po vsej Sloveniji. Takole je bilo. »Leta 1963 smo se na ljubljanskem radiu pri javili za oddajo Pokaži, kaj znaš. V zimskem času, januarja ali februarja, smo nastopili. Uvrstili smo se v finalno oddajo. Med vsemi smo na koncu zasedli tretje mesto. Na teh oddajah smo se spoznali tudi z Lojzetom Slakom in kmalu smo začeli skupno nastopati, še prej pa so nas povabili na snemanje za radio. Sedem pesmi smo posneli za začetek in kmalu po tem še nekaj. Pa v dobrih dvajsetih minutah smo posneli tistih sedem pesmi,« se spominjajo. Iz radijskih sprejemnikov so se oglasile prve pesmi »Fantov s Praprotna« — Domača hiša, Moja kosa, Grab-ljice, Pastirček, Zvončki, Bleda luna in Lepa, res lepa, je Selška dolina. Ta je kmalu postala pri poslušalcih izredno priljubljena. Kako tudi ne, saj so fantje z občutkom zapeli o lepotah svojega domačega kraja, o lepotah Selške doline vse tja gor do skalnih sten Ratitovca. Na radio so začela prihajati pisma z željami po pogostejšem predvajanju teh pesmi. Pisali so jih Gorenjci, Dolenjci, Štajerci, Primorci ... še več pa je bilo želja, ko so bile predvajane prve pesmi skupaj s triom Lojzeta Slaka. »Kot že rečjno, smo se spoznali v Ljubljani na oddajah Pokaži, kaj znaš. Nič nismo imeli proti sodelovanju. Ob novem letu 1965 smo posneli z Lojzetom prve pesmi in začeli nastopati po veselicah. Uspeh jc bil presenetljiv. Kmalu po tistem jc Andrej moral k vojakom. Sodelovanja pa vseeno nismo prekinili. Na snemanje je prišel kar iz Vipave, kjer je izpolnjeval vojaško obveznost. Tako smo skupaj še danes.« Tudi na kak »špas« so fantje vedno pripravljeni. V njihovi družbi ni nikoli dolgčas. »Ravno v Glasu ste objavljali prispevke 'Zakaj ni več petja na vasi'. Povemo, da smo takrat po vaseh tu okrog dokazovali ravno nasprotno. Pa tudi sicer smo včasih, če se je le dalo, kakšno podoknico urezall. Čudoviti so bili tisti večeri. In koliko smeha. Včasih smo spali kar na kozolcu, da smo se zjutraj zbudili.« Zdaj fantom vedno primanjkuje časa. Veliko potujejo. »Prvi nastop v tujini smo imeli v Medicini v Italiji. Nato pa se je začelo. Država za državo — Avstrija, Nizozemska, Francija, Nemčija, ZDA, Kanada. Žalostno pa je, da si zaradi pomanjkanja časa velikokrat krajev niti ne moremo ogledat i.« So se žene privadile pogoste odsotnosti? »Oja, to so pa potrpežljive,« so prikimali vsi hkrati. »Sicer so pa vse vedele, kaj bodo dobile. O, niso dobile 'mačka v žaklju', ne,« so še potrdili. V decembru bo izšla nova plošča ansambla Lojzeta Slaka. In na njej bodo fantje spet samostojno zapeli nekaj pesmi kot na zadnji. Sicer pa ob jubileju: še veliko uspehov, fantje. J. Govekar VINKO BEVK, Iz HotavelJ. Star je 49 let, harmoniko pa igra že 36 let. FRANC BERTONCELJ iz Zgornje Besnice igra harmoniko že 50 let. Star je 72 let. ALOJZ JELENC iz Kranja Je star 49 let. Harmoniko Igra od 19. leta. ALOJZ BERCE iz Srednje vasi v Bohinju je star 67 let, harmoniko pa igra 30 let. JANEZ SKOMAVC iz M°J strane je harmonikar 20 H Star pa je 60 let. ALOJZ GOVEKAR Iz Kranja. ALOJZ PERNE Iz Kranja Igra Star je 60 let, harmoniko pa harmoniko od 8 leta naprej, igra 40 let. Star je 72 let. FRANC ODAR iz Bohinja igra harmoniko od 1942. leta naprej. Star je 51 let. ANTON FRELIH iz Zalega loga. Harmoniko igra 47 let, star pa je 65 let. ANDREJ ROVTAR iz star 61 let. Harmoniko 38 let. ANGELA PINTAR iz Nomnja Igra harmoniko 46 let. Stara Je 59 let. (Posnetek z lanskega tekmovanja). JANEZ ZLEBIR Iz CerkelJ igra harmoniko 25 let, star pa je 45 let. VINKO MESEC lz Praprotna v Selški dolini je star 64 let. Harmoniko igra 45 let. FRANC lipovšek lz Radomelj od 10 leta Igra harmoniko. Star je 53 let. Fužin** JOŽE ODAR lz 8t***J&0 p» Star Jc 60 let, harmonik« igra 35 let. KRISTL SLIVNIK lz Zgornjih Goiij pri Bledu, je začel igrati harmoniko, ko je bil star 26 Ul. Igra jo že 22 let. FRANC SITAR iz Kamnika. Osvojil Je t. nagrado. Star Je 69 k t, harmoniko pa igra od W kta. VENCELJ FERJANČIČ Je doma iz Kamnika. Star jc 67 let, harmoniko pa igra od 16 leta. ANTON ROZMAN lz Mengša Je začel igrali harmoniko, ko mu Je bilo 17 let. Zdaj Je •tar 51 let LOJZE STULAR lz B***0 ^ Kranju. Harmoniko ^ igrati pred deseth«! I* Star Je 60 let- SOBOTA - 9. OKTOBRA 1971 GLAS * 25. STRAN IV- tekmovanje harmonikarjev na Pokljuki . Minula sončna nedelja, ki P mn°ge zvabila od doma. Pripomogla, da se je tudi pri gostišču Ob tabornem ognju na planini Goreljek na ^»kljuki zbralo veliko obisko-J^cev. Udeležili so se IV. ^movanja harmonikarjev, t Je Pod pokroviteljstvom ote.ov Ljubljana transport »ledu in odbora Prešer-jove brigade organizirala pla-vrL° društvo Srednja vas v Bohinju. t f"etošnJe tekmovanje je po-Ka>o pod naslovom Pozdrav ^Planin. Na njem se je zbra-~ 35 harmonikarjev iz vse 'o z Gorenjske). Nad 45 let 2jri harmonikarji so tckmo-kah v1 diatonicnih harmoni-£ • Sak tekmovalec je mo-^ igrati eno partizansko jan°n0 narodno Pesem, izvana Jt* Pa ]e ocenjevala poseb- ' strokovna komisija. v0 1 muOVani^ ie bilo zanimi- Irai, k!- ko se je bliža,° v7n '. b(>'i Je postalo rudi So ^rnirljivo. Poleg nagrad, ki hotel n|K'd drupim Prispevali Kam" iubl'ana transport. Cent? LjUb,fena, Vino Kranj, veH h mork"»- Ljubljana, Slo-Ijica 7v,no- Almira Rad gostK^ T'rv Jesenice> lastnik Uiu ,;thornem oenju »ledJM*' Trks,iI Polivinil »borili t S.° S° harmonikarji fagradi'. ,] /a dvc prehodni d«> ;n • Veliko gorjuško čre-ii \,. i;) :p Partizana harmo- osvoji?ar°nika,'ia Je tokrat Wka it, nc Sitar iz Kam torjugOT nagrado - vel I o Prane r, ,° pa 'e dobil je »OdewS ? 7 Jesenic' ki |*en, £° al tudi že na lan- **** t' Van'n- Kir> parti-£ ofiS^SS" ie v ime-?C i^-.Vil , rsr,nf>ve briga-Hkovec U'k,nova'eu Karel Nro It'i Vcliko gorju , i,lhn-,,', , V ,menu hotelov kročili transPort na Bledu s" na 1, ?T 7 senjske. T-'1' naston OSni°m tek,»ova- Razen J ' ~ s s,ik<> £ja na pil,- Pa so so sr<*a basled,>k,,,,k' udeležili ge farji g ^enjski harmoni-I * ItoSK ,ih R«datavili ?ice. Frani v ,z Z*°"»Je Bes-LMf>i^.ano Iai?ik " n,^'i f "Ca Bleic / ,SrednJ« vasi, faka) b m nska S-ec bllSl8?' Alhin Va- Rad°vljicen 1{rnac Radelj iz Hannonikarje 'n slikal: Andrej žaiar Pogled na Triglav s Kepe Bilo je v nedeljo, 3. oktobra. Nebo je bilo čisto kot stivovka v steklenici in Dravska dolina od Beljaka prek Celovca in naprej proti Veli-kovcu je bila kot na dlani. To seveda z vrha 2143 metrov visoke Kepe. Mežaklja je bila tako blizu, da bi jo prijel, in za njo Triglav, škrlatica, Pri-soinik in vse Julijske Alpe. Le Mojstrana in vsa gornje-savska dolina se je skrivala pogreznjena /a planinami. Bolj pa je bila razkošna dravska stran od Zilje z vijugasto Dravo in jezeri. Prek Stola in drugih vrhov Karavank je bilo komaj videti Kamniške. Le naš Storžič z izrazito silhueto Tolstega vrha in Kiiške gore v nadaljevanju se je izdal. Nepozaben u/ilek! Ob vrnitvi k edini koči Slovenskega planinskega društva pod Kepo na višini nekaj nad 1!ja Loka 4998 Poceni prodam brezhibno trajno žarečo PEC emo 5, rabljeno samo pol zime. Zgla-. site se dopoldne v Golf hotelu Bled, JakšiČ Jožo 4k Kor|)ar' ' kiipersbusch. ' ^dičeva 5, Kokriea Prodan SOSO ^'.-uh, q„, S,R()I »Jun-^oltlne ■ d v n«i^Jo po- i Kranj ^aznasalca J* DOSTAVO JUTRANJIKA belo ^kočnikom Ji teren •^EJMEMO takoj S»odinf. p,"1K'rno za go- /,|(> t^km "Gojence. /Vi K 'n nica cy>i> ,oma /aslu/ek in n'ca ^nPlv,cma Podru* ***£c. 16e,°' K,U" Prodam KRAVO sivko, ki bo drugič te'etila. Strahinj 32, Naklo 5052 Ugodno prodam nov dvo-redni PLETILNI STROJ brot-her in nov JOGI 190 X 140. Stepan, Kranj, Stritarjeva 2, telefon 22-489 5053 Prodam krmilno PESO. Mlaka 16, Kranj 5054 Prodam bel globok OTROŠKI VOZIČEK in pet vreč PERLITA. Benulič Olga, Cesta talcev 16, Kranj 5055 Prodam 2 toni CEMENTA. Dostava na dom. Prusnik, Britof 73, Kranj Samski osebi oddam v sre" dišču Kranja OPREMLJENO SOBO. Ponudbe poslati pod »predplačilo« 5035 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Kranju za enakega v Radovljici. Ponudbe poslati pod »zamenjava« 5036 Kupim BETONSKI MEŠALEC, DESKE za opaže in »TRAME« 25 X 18 X 500 cm. Puneeršek Janez, Pot na Jo-šta 6, Kranj 5021 Kupim smučarske ČEVLJE pancarje št. 38—39. Cvetko, Sp. Duplje 95 5022 MOTORNA V3Z11 A Prodam FIAT 750. Bukovica 17, Vodice nad Ljubljano 5023 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 5024 Prodam RENAULT GOR-DINI, letnik 1966. Ogled vsak dan popoldne, Kranj, Savska cesta 32 5025 Ugodno prodam SIMCO 1100 LS, letnik 1968. Naklo št. 47 5026 Prodam OPEL OLIMPIJO po delih, letnik 1953. Poizvc se v gostilni Kern, Cerklje 5056 Prodam KOMBI VW, letnik 1961, zelo dobro oh ra njen. Zaprta karoserija. Ogled od 10. oktobra dalje od 8. do 18. ure. Hafner Janez, Stara Loka 59, škofja Loka 5057 Prodam FIAT 600. Bod i roža Vojko, Kranj, Struževo 2/c. 5027 Prodam dobro ohranjen FIAT 600 D, letnik 1961. Be-nedik Avguštin, Šutna 73, Zabnica 5029 Prodam FIAT 615 B komplet ali po delih. Potočnik Sašo, Železniki 5030 \ STANOVANJA Miren študent išče za tri mesece opremljeno in po možnosti tudi ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »absolvent« 5031 Komercialist išče manjšo SOBO v središču Kranja. Končnik Tone, telefon 21471, mterna 309, Kranj 5032 Takoj KUPIM dvosobno STANOVANJE ali starejšo HI60 v Skofji Loki ali okolici Naslov v oglasnem odet. '1 k u 5033 V Zbiljah ali okolici iščem STANOVANJI:. Ponudbe poslati pod »prosvetna delavka« 5034 sim, da jo vrne proti nagradi. Oštrek, VaJjavčeva 14, Kranj 4982 Izgubljen DENAR v avtobusu Ljubljana—Jezersko dobite v Mačah 4, Preddvor 5039 Delavka dobi takoj službo v Kranju. Redna zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 5037 Stanovanje in hrano nudim mlademu DEKLETU, ki je po svoji službi pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Gostilna Rekar, Orehek, Kranj 5033 m Poštenega najditelja zlate ZAPESTNICE, izgubljene 3. oktobra zvečer, od Titovega trga do Valjavčeve ulice pro- ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žalu-zije naročite pri zastopniku Špilerju, Gradnikova 9, RADOVLJICA, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom 4557 Tečaj za kvalifikacijo voznika motornih vozil se prične 7. novembra 1971 pri ZŠAM Tržič. S prijavami zaključimo 20. oktobra. Vse informacije in prijave sprejema tajnik Jože Goričan, Ročovnica 35, Tržič 4983 Izjavljam, da sem po nedolžnem osumil Jekovca Si 1-vota, Zg. Bitnje 165, zaradi večje vsote ukradenega denarja. Benedik Franc, Zgornje Bitnje 68 5040 KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA razpisuje javno dražbo za prodajo POLOVICO DVOJNEGA KOZOLCA (brez pritličja) na Zalem logu. Ta del kozolca bi bilo možno preurediti za stanovanje. Javna dražba bo v ponedeljek, 18. oktobra 1971 ob 8. uri v prostorih zadružne poslovalnice na Zalem logu. $ mmmm ■■■ ; GOSTIŠČE ŽLINDRA v VALBURGI priredi veliko VINSKO TRGATEV s PLESOVI v soboto, 9. oktobra, ob 19. uri. Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA s PEVCEM. Vabljeni! Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Zaletel upokojenec Pogreb pokojnika bo v soboto, 9. oktobra 1971 ob 16.30 izpred mrliške vežice na pokopališče v Kranju Žalujoči: žena Minka, hčerki z družinama, sinova in drugo sorodstvo Kranj, 8. oktobra 1971 Zahvala Vsem, ki ste spremili na poslednji poti našega ljubljenega atka Alojza Aubrehta in darovali vence ter šopke cvetja se iskreno zahvaljujemo. Naša prisrčna hvala zdravnikom in osebju bolnice v Kranju in na Golniku, predvsem pa zdravnikom ter medicinskemu in strežnemu osebju kirurgičnega oddelka v Ljubljani /a vse prizadevanje in zdravljenje atkove težke bolezni. Lepa hvala č. g. Božidarju Slapšaku za cerkveni obred in tolažilne besede ob odprtem grobu. Posebna hvala za nesebično pomoč Pelkotovim in Potočnikovim. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Saša in Silva, zeta Franc in Franci, vnuki Toni, Miran, Igor, bratje in sestri z. družinami Kranj, 8. oktobra 1971 Zahvala Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dobrega sina in brata Janeza Rezarja se prisrčno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, učiteljskemu zboru in dijakom TŠ Iskra, ki ste ga v tako velikem številu kropili in ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam pomagati v najtežjih urah. Posebna zahvala gorski reševalni službi Tržič, g. župniku, sošolcu in prof. ing. Popoviču za ganljive govore. žalujoči: ata in mama, sestri Ivanka m Jožica Golnik, 8. oktobra 1971 Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, deda Cirila Mraka banč. upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala dr. Koširju za zdravljenje in pomoč v najtežjih dneh. Prisrčna hvala starološkemu g. župniku, predstavniku ZZB Stara Loka in direktorju banke za poslovilne besede, pevskemu zboru ter sosedom in znancem za vso pomoč. žalujoči: žena, hčerka Minka ter Milica in Štefka z družinama, sinova Ciril in Štefan z družinama ter sorodniki Virlog — Stara Loka, šk. Loka, Ljubljana, žiri, Mojstrana, 28. septembra 1971 Zahvala Ob hudi izgubi našega skrbnega moža, očeta in starega očeta Petra Breliha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Antonu Koširju, ki iHu je v času njegove dolge bolezni nesebično pomagal. Iskrena hvala č. duhovščini, cerkvenemu moškemu zboru, zvonarjem, vsem, ki ste ga obiskovali, sindikalni podružnici Jelovica in Kroj, sodelavcem kolektivov Gorenjske predilnice, LTH, mojstru Knificu in sodelavcem. žalujoči: žena Vera, sinova Janez z ženo Marijo, Viktor, hčerki Vera z družino, Anica, sestra Ivanka, brat -Ivan in drugo sorodstvo Suha, škofja Loka, Buenos Aires, Ohio " MM *" MM1 ' * ' BMMMM Zahvala Ob boleči in prerani izgubi dobrega moža, očeta in brata Janeza Gašperina — Mitja se zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujem se vsem govornikom, pevcem, godbi na pihala ter ostalim organizacijam. Posebna zahvala tov. Tinetu Dolarju-čiru za vso pomoč. Žalujoča žena Pavla in drugo sorodstvd Lesce, Doslovce, Radovljica, 7. oktobra 1971 Dotrpel je dragi mož, skrbni oče, stari oče, brat, stric in svak Stanko Modic strugar Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 9. oktobra, ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Stanka z družino, sin Tone, brat Viktor z družino, sestre Minka in Ančka z družinama, Rozala in Francka, nečaki in nečakinje z družinami, družine Reja, Krč in Hočevar Kranj, Dobrnič, Clcvcland, Ljubljana, šk. Loka, Trebnje, Krka, Malm5, Vel. Bloke Zahvala Ob prerani in boleči izgubi mojega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Zupana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vsem, ki so darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nas tolažili v težkih trenutkih, osebno ali pismeno izrazili sožalje ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v prerani grob in tako počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo dr. šuputovi in zdravstvenemu osebju v bolnici na Golniku, ki kljub velikemu prizadevanju niso mogli premagati krute bolezni. Zahvaljujemo se tudi tov. Leskovcu Za poslovilna besede ob otipi tem grobu in častni straži podjetja Varnost, pevcem društva upokojencev iz Kranja za žalostinke in g. župniku za prisrčno slovo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. žalujači: žena Marija, hčerki Slavka in Majda, hčerke Mara, Ivanka, Cilka, Juika in Milena z družinami, sin Vinko in Janez z družino ter drugo sorodstvo Kranj, 22. septembra 1971 NEZGODA V TOVARNI V tovarni Tekstilindus v Kranju se je v ponedeljek, 4. oktobra, zvečer pri delu ponesrečil mojster Rudi Veselic i* Kranja. V predilnici je popravljal stroj, pri tem pa ga J® napeljalni drog, ki je vezan na vzmet, udaril po glavi. » kritičnem stanju so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ZALETEL SE JE V HIŠO V torek, 5. oktobra, popoldne se je na cesti drugega reda med Zalilogom in Železniki pripetila prometna nezgoda vozniku mopeda Antonu Gaserju iz Raven prj Železnikih. V nepreglednem ovinku pri hiši št. 33 na Plavžu se je srečal s tovornjakom, ko pa je speljal iz ovinka, se je mopedist zalete v vogal hiše. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bo-nišnico. GORSKA NESREČA V sredo, 6. oktobra, so v grapi Kačji jezik pod Ve!ik° Ponco našli mrtvi alpinistki Nežo Krivic, staro 24 let, iz ^Ju ljane in Bredo Rinaldo, staro 25 let z Jesenic. Obe študentKJ sta prenočili v bivaku pod špikom, naslednjega dne zjutraj pa sta odšli proti Poncam in Oltarju. Na poti ob Veliki F°nC pa je verjetno eni od njiju spodrsnilo, zato sta obe, ker s bili navezani, omahnili kakih 100 m globoko v grapo Kacj jezik. OMAHNIL S TOVORNJAKA V torek, 5. oktobra, dopoldne se je na dvorišču sk'ac*'^ Vino Kranj v Lescah pripetila nezgoda. Avtoprevoznik Iv Breznikar iz Begunj je na tovornjaku vozil štiri delavce. je pripeljal na dvorišče, je eden od delavcev Adolf Jelen Begunj, zaposlen v tovarni Elan, vstal tako nerodno, da J omahnil čez stranico tovornjaka in padel pod kolo. B ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. PLAČAL S PONAREJENIM* DOLARJI Okrožno sodišče v Kranju je v odsotnosti obsodilo aV.st[(!{> skega državljana Hansa Juergena Grueneja, starega 31 ^ na tri leta strogega zapor * in plačilo 1 milijona starin -kazni zaradi kaznivega dejanja ponarejanja denarja in sp ljanja ponarejenega denarja v obtok. ^Q Kaznivo dejanje je bilo storjeno že pred tremi leti, ttK\crlI v noči od 8. na 9. januar 1968. Obtoženec je proti ve^lu< skupaj z ženo prišel v restavracijo na Podkorenskem se ^ Kmalu se jih je zbrala večja druščina, jedli so in še vec Da ne bi kasneje prišlo do kakih nesporazumov, je P°*Vg j0 kinja vsako naročilo sproti obračunala. Večino 7-aplRji0 je plačala Grucnejeva žena, in sicer v nemških markah. ^nar že proti jutru, ko je Grucne plačeval zadnji zapitek- Po ^QVCe je šel v svoj avtomobil. Poslovodkinji je izročil tri ban po 20 dolarjev, ki jih je vzel od večjega šopa bankovcev. ^ so kasneje izpovedale, da jc imel še več dolarjev tudi ^ mobilu. Močno vinjeni Gruene, po poklicu trgovec, je e to. prič celo pokazal skrivališče dolarjev pod sedežem v mobilu. V GKB na Jesenicah pa je uslužbenk i takoj ^JJfRrf v so dolarji ponarejeni, isto so potrdili tudi strokov J ^ Beogradu. Trgovca Grueneja so priprli, vendar je taj > ^ bi sploh kaj pri nas plačeval z dolarji. V restavraciji P {i na tleh našli koščke dolarjev, ki jih je trgovec v PU- ^ mečkal in cefral, pa tudi priče so povedale, da .ie »ns zapitek plačal z dolar ji. KAZEN ZA VINJENEGA VOZNIKA Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Zorana Df}f^tos Ljubljane na leto in pol ItrOgegS zapora, k« I« »• [u''' Tan3 pOVZrOČU prometno nesrečo, v kateri ;e umrla ' Olcol> Fajfar i/ Brnika. Tega dne zvečer so sle tri deku-u.^oXa devete ure zvečer po skrajni desni strani ceste inevl i , ,kiet. in Cerkljami. Jana Fajfar |ie hodila kot leva v skupini^ ^ j ,,|MI" I« Privozil v zast.,\i 750 vo/nik Dol jak. 'istega u.'-ie pieeei pil in je vozi] .n tomobil v močno vinjenem StaftMj „ot J« > tudi preiskava krvi. Deklet ob cesti »« opazil m je Jano. ko je vo/il mimo /adel. Dekle je m*1 prevozom v bolnišnico umrlo. Sodišče sc jc odločilo tudi za varnostni ukrep odvzen* vozniškega dovoljenja za 4 leta, Ker je bil Zoran Do.jak *e večkrat prej kaznovan zaradi vožnje v vinjenem klanju- ^keJskim Igriščem pod Mežakljo poslavljajo novo halo. — Foto: B. Blenkuš Zaključki iz ankete o telesni kulturi kranjske občine Množičnost ena izmed osnov kvalitete °hcJni>icVa*1 113 kdelavo programa razvoja telesne kulture v nov t v,ranJ Je bila izvedena anketa o javnem mnenju obča-■^L1" deJJ mnenji anketa —Javnosti občanov na področju telesne kulture, ter občini k"16^ č^ani telesnovzgojnih organizacij in društev v hizaCjj »r?n«*' P°'eg popisa, izvedenega v telesnovzgojnih orga-*Ievani n dnjštvih, naj bi vse to dalo možnost širšega upo-a^ skui •'stev m stališč, ki jih imajo posamezne skupnosti »kaveT'"6 ODCanov do telesne kulture v občini. Podatki razi-te kazeiVnegU mnenla med občani na področju telesne kultu vprašani t ^ *ma ve"na občanov sicer pozitiven odnos do °Sehno • • CSne kulture, da pa je le manjši del občanov °r8anizaZa,snteres'ran m neposredno vključen v telesnovzgojne ^eio Don,.«!! ^'an* so večinoma le mlajši občani in to potrju- sestavljajo funkcio-občani, je večina J J° Pnd-itL' wth imnmi ic uucijsi v ftarski i Popisa iz obeh anket: čeprav I vkUuCenihVciantoIJSkl kadcr nckaJ starcJši Občinska zveza za telesno kulturo Kranj vključuje v svojo organizacijo 40 telesno-v*gojnih enot, ki so sestavni dcli posameznih društev in organizacij. Delo Ob/T K naj bi zagotovilo enotno idejno Programsko delo na področ-lu telesne kulture v občini, v°ndar pa bi težko rekli, da tedanja usmerjenost v celoti >v v starosti do 24. let. Ust 'V/.a *Sem, včasih tudi ze- ^° r'»/.l ^"^/n'ii?1!!1 'nteresom v poŠtah V a,s ,vih 1,1 01«a'»-2* "ovc ? na foiniiia-*kuPnosri K tC,csno kulturne stl bo tako postavljal »nt Trigli lav : :ernaciona\ 3417 : 3244 Dan po finalu BVKOp Pokala v kegljanju je ekipa sanjskih kegljačev nastopila v Bratislavi v prijateljskem Ječanju proti ekipi 'Interna-sonata iz Baaualavc la i Sala s 3417:3244. Za vsako cki-P° v disciplini 100 lučajem i« nastopilo 8 keglj ačev. Tekmovalci Triglava so dosegli najcrnje rezultate: .1- ' Brcgar w ovce 418. m Veh artelanc4?l. Turk esen 4sn t V ■w, Jereb 423 J. J vrsto novih zahtev in najbrž tudi sprememb tako v delu posameznih telesnovzgojnih organizacij kakor institucij, ki v občinskem merilu lahko vplivajo na razvoj telesne kulture v občini. Večina anketiranih občanov jc bila mnenja, da sc v sedanji situaciji v občini daje vei 11 poudarek tekmovalnemu športu in tudi rezultati ankete izvedene v telesnovzgojnih organizacijah in društvih podpirajo tako trditev. Več kot polovica predsednikov je mnenja, da je stanje glede števila vključenih članov v telesnovzgojnih organizacijah in društvih zadovoljivo, toda trenerji še enkrat bolj pogrešajo številčnost članstva v organizacijah, kakor številčnost tekmovalcev. Le množičnost v posamezni športni panogi lahko zagotavlja tudi kvaliteto. Dejstvo pa jc, da pomanjkanje st 111 k 11\ nih kadi o v in poman j kanje funkcionarjev ovira možno«.ti /a širše vključevanje občanov v telesnovzgojne organizacije. Stanje v posamezni telesnovzgojni organizaciji, tal o "l.-ile ra/pi ► 1 < ižlji vih objektov, notranjih odno sov med ("lam, razpoložljivih kadrov se zelo razlikuje od ene do druge organizacije, pa tudi razpored panog, za k-»- tere obstojajo možnosti v posameznih telesnovzgojnih organizacijah so zelo različne. Tako ima po odgovorih predsednikov manj kot polovica anketiranih telesnovzgojni enot pogoje za nogomet in namizni tenis, tretjina ima pogoje za smučanje in atletiko, četrtina za košarko in plavanje; manj kot petina za rokomet, kegljanje in strel-stvo, manj kot šestina za odbojko, vaterpolo in splošno telesno vzgojo, medtem ko se kažejo možnosti za sankanje, planinstvo, alpinizem, hokej, veslanje in drugo v vsaki deseti ali celo samo v vsaki dvajseti telesnovzgojni enoti. Podobno kakor so ocenili pogoje za posamezne panoge v telesnovzgojnih enotah, ocenjujejo anketirani člani tudi svoje lastne interese in zanimanje vključenih članov za dejavnost v posameznih panogah. Anketirani občani občine Kranj so na vprašanje, katerim panogam naj bi v bodoče dajali več poudarka dajali odgovore, ki se razlikujejo od mnenja anketiranih članov telesnovzgojnih društev in organizacij. Tako naj bi po njihovem mnenju med že sedaj bolj razvitimi panogami dajali več poudarka plavanju, splošni telesni vzgoji in smučanju, med trenutno manj razvitimi panogami pa alpinizmu, orodni telovadbi in vaterpolu. Pri tem je potrebno poudariti to, da imajo prav panoge kot so plavanje, alpinizem in smučanje največ pristašev med občani kot neorganizirane oblike tclesno-kulturne dejavnosti, s katerimi sc občani ukvarjajo predvsem za rekreacijo. Tako občani pričakujejo, da bodo imele pri gradnji telesnovzgojnih objektov prednost telovadnice, žičnice in odprli bazeni. (Se nadaljuje) Na finalu evropskega pokala Triglav drugi Kegljači kranjskega Triglava, ki so v soboto in nedeljo nastopili v finalnem tekmovanju najboljših klubskih ekip Evrope v Bratislavi, so dosegli v zgodovini kranjskega kegljaškega kluba največji uspeh. V hudi konkurenci štirih najboljših ekip Evrope so osvojili odlično drugo mesto za ekipo Vzhodnih Nemcev. Ekipa Triglava je zaostala za zmagovalci 296 kegljev. Med Kranjčani je bil najboljši Milan Jereb, ki je prvi dan podrl 894 kegljev, drugi dan pa je bil še bojši, saj mu je uspel dosežek 939 kegljev. S tem rezultatom pa je bil četrti najboljši kegljač na tem najpomembnejšem tekmovanju klubskih ekip v letošnjem letu. Med vsemi nastopajočimi pa se je najbolj odlikoval predstavnik vzhodnonemške ekipe Luther, ki je bil v Bratislavi v izredni formi in je postavil z 988 keglji tudi nov rekord šeststeznega kegljišča v Bratislavi. REZULTATI — 1. Motor — Dresden (NDR) 10.902, 2. Triglav Kranj (Jugoslavija) 10.606 (Jereb 894, 939; Jenkole 866, drugi dan Stare 862; Česen 881, 878; Prion 905, 907; Ambrožič 855, 826; Turk 888, 905), 3. Gud Holz — Nurnberg (ZRN) 10.207, 4. Fortuna — Bern (Švica) 9812. J. J. Katastrofa Zabnice Za nami je prva polovica prvega dela v prvi gorenjski rokometni ligi. V petem kolu je Šešir na domačem terenu kar s 35 zadetki odpravil Žabnico. Radovljica je v Martuljku presenetila Kranjsko goro, saj jim je v zanimivi tekmi odvzela obe točki. Kranj B je s težavo odpravil Tržič B, medtem ko je Sava na Jesenicah domačinom pripravila presenečenje in jim odščipnila planirani točki. Zanimivo na tej tekmi je, da je igralec Save, Zorman dosegel sam kar 16 »adetkov. V Križah pa je drugo moštvo odpravilo solidne igralce Preddvora. REZULTATI: šešir : Žabnica 45:10, Kranjska gora : Radovljica 14:18, Jesenice : Sava 20:27, Kranj B : Tržič B 20:19, Križe : Preddvor 20:17. LESTVICA: šešir 5 5 0 0 138:38 10 Kranj B 5 4 0 1 88:70 8 Radovljica 5 4 0 1 72:70 8 Križe B 5 3 0 2 66:56 6 Tržič B 5 3 0 2 85:88 6 Kr. gora 5 2 0 3 56:77 4 Sava 5 2 0 3 83:113 4 Preddvor 5 1 1 3 55:56 3 Jesenice 5 1 0 4 73:91 2 Zabnica 5 0 1 4 67:112 1 V obeh drugih ligah so bili doseženi pričakovani rezultati. Značilno za obe ligi je, da so v vseh srečanjih domačini premagovali nasprotnike z visokimi rezultati. V severni skupini je Storžič odpravil Radovljico B, Duplje B pa Preddvor B. V južni skupini je druga ekipa Alplesa premagala Triglav, D tem ko je bila Besnica uspešna v igri z Zabnico B. Rezultati — sever: Storžič : Radovljica B 28:18, Duplje B j Preddvor B 32:5; jug: Alples B : Triglav 38:17, Besnica : Žabni- ca B 48:10. Križe že četrte V petem kolu ljubljanske conske rokometne lige so gorenjski predstavniki dosegli lep uspeh. Pomembno točko so osvojili rokometaši iz Du-pelj v igri s Slovanom B. Tržičani so zmagali v Črnomlju, Križe pa so doma odpravile Alples, ekipa Kamnika pa je tudi izbojevala eno točko na tujem igrišču. REZULTATI: Ki; ■ Alples 21:19, Zagorje : Mokerc 15:12, Slovan B : Duplje 17:17, Cosmos : Tržič 17:19, Olimpi-ja : Kamnik 26:26, šmarje-Sap : Hrastnik 17:15. V vodstvu so sedaj kar tri ekipe, in sicer Zagorje, Tržič in Mokerc, ki imajo po deset točk. Križe so četrte, Kamnik šesti, Duplje sedme, Alples deve li J. Kuhar -dh se meni loško kavo iz nove pražarne Smo sredi jesenske setve. V uredništvu nas je zanimalo, kaj in kako bodo sejali naši kmetje, koliko površin bodo za-sejali in kakšne težave prinaša setev. O teh vprašanjih smo se pretekli teden pogovarjali s tremi gorenjskimi kmeti. O Jože BODLAJ, Zvirče 25: »Imam poldrugi hektar orne zemlje. Z Jesensko setvijo še nisem začel. Ce bo lepo vreme, bom začel prihodnji teden. Za ječmen sem gnoj ie navo-tU, vendar mi je nagajal dež. Jeseni bom sejal pšenico in zimski ječmen, spomladi pa oves, peso in krompir. Za jesensko setev je najboljša vlažna in še količkaj topla zemlja, tako da žtlto, preden ga zapade sneg, zraste vsaj 10 centimetrov. Ječmen bom gnojil s hlevskim gnojem. Ce bi mu dal umetnega, bi imel pre-mehko slamo in bi polegel. Pšenice pa sedaj ne bom nič gnojil. Spomladi Ji bom pomagal z ume t nlm gnojem, in sicer bom na polovici hektarja potrosil 100 kilogramov gnojila.« t Vinko KOZINA — Okroglo 15: »Zoral sem že, sejati pa še nisem začel. Računani, da sc bom lotil Jesenske setve okrog 10. oktobra. Na 80 arih bom posejal pšenico ln Ječmen, spomladi pa še nekatere druge kulture. V glavnem bom gnojil z umetnim gnojem, samo ječmenu bom pomagal z domačim. Umetna gnojila se sicer še lahko dobijo, vendar so predraga. Zakaj pšenice ne gnojim z domačim gnojem. Vsejem jo v krompirjevo njivo in ta je dovolj gnojena. Krompir namreč vedno gnojim z domačim gnojem.« £ Franc VILFAN, Dor-farji 14: »Z jesensko setvijo bi že začel, vendar je zemlja preveč suha. Za pšenico Je boljša vlažna zamlja. Razen pšenice bom to jesen sejal tudi ječmen. Skupaj bom posejal približno 1 hektar obdelovalnih površin. Gnojil bom v glavnem s hlevskim gnojem, kateremu bom dodal Še nekaj nitrofoskala in kalijeve soli. Ce bo treba, pa bom pomagal še s petrom. SIcer pa je res, da Je hlev skl gnoj izredno dober za rast. Seveda, če ga Imaš. Drugače si vezan le na umetnega.« I. Košnjck 9 LESCE in G L* A. S na Bledu v festivaEni dvorani ob 19. uri. Pridite na prijeten večer! Anketa med že[ezsrp V Železarni Jesenice že dalj časa sodelujejo z znanstvenimi delavci centra za raziskavo javnega mnenja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Tako so od 5. do 9. oktobra sodelavci tega centra izvedli v Železarni anketo o samoupravljanju in o delovanju delovnih skupin v 2elezarni. Anketirali oodo delavce v obratih na plavžu, samotami, martinarni, blu-ming valjarni, Javorniku 1, adjustaži bluming štekol na Javorniku, valjarni žice, hladni valjarni in žičarni, zebli ai ni, strojnih delavnicah, plinski in vodni energiji, RTA, transportu in upravi. D. S. Izmenjava izkušenj Prihodnji tedefl bo krajevno skupnost Škofja Loka obiskala delegacija krajevne skupnosti i/. Domžal in Mengša. S tem obiskom bo vrni la obisk delegat Ijl loSke krajevne skupnosti, ki je bila v Mengšu in Homžalah lani. Predstavniki KS se bodo v Škof j i Loki pogovarjali o komunalnih vprašanjih, ki vsaj finančno predstavljajo najve čji problem vseh krajevnih skupnosti, nadalje o financiranju in ustavnih amandma jih. Delegacija bo obiskala tudi nekatere loške kolektive in si ogledala muzej na gradu -lb Z bistrim očesom je kot mlado dekle zaznavala utrip kmečkega življenja, utrip življenja rodne vasi. S potrpežljivostjo žene, ki jo je bolezen Prl^e.n\-e na bolniški stol, nam v rubriki Gorenjski kraji in ^ j obuja spomin na običaje in navade Poljancev Pr . tridesetimi, petdesetimi leti. Marija Frlic iz Viti'ia v Poljanski dolini. V tišini, ki jo obdaja, je nastala njena l.'.POVED- Kmalu preteklo bo trideset let, kar me gluha tišina obdaja, utihnil je zame življenja šepet, grom s strahom me več ne navdaja. Mir je okrog mene m v meni je mir, le v sanjah še slišim glasove. V spominih pa Vendar še srečno riviin, le včasih se v srcu otožnost oglaša. Ne bom več slišala petja zvonov, ne ptičic drobnih žgolenja, otroškega smeha veselih glasov, ob studencu ne več žuborenja. Mir je okrog mene in v meni je mir, korak mi vse težji postaja, kmalu prišel bo življenja večer, pred grobom zadnja postaja. ln wn,i:u te ljubim to tiho življenje, rada tu sredi narave živim, pomlad lu mi cvetja polno n&SUJt in sončnih se žarkov \:sak dan veselim. Tekmovanje mladih planince" in kai1'8 ___ ... . ... . ... i. ....iivisu n* Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije bo v soboto in nedeljo organizirala na Rudnem polju na Pokljuki državno planinsko orientacijsko tekmovanje. Na tekmovanju bo sodelovalo 22 ekip: po tri Iz vsake republike in po ena iz obeh pokrajin. Tekmovalci bodo morali v določenem času prehoditi prek trideset kilometrov dolgo traso. Ob tem je treba povedati, da planinski orientacijski pohod ni tek, ampak normalna hoja, le trasa Je zahtevnejša in ima večjo višinsko razliko. Med potjo morajo planinci s po- močjo kompasa »■ najti vse konlro mJ -Razen tega pa ckh> j. Jejo tudi teste it prv moči. tek-^T Letošnje zvezno • vanje Jc deseto po v 7 njim bo v SloveidJ*^ čana tudi sezona o tekmovanj* f cljskih „,c iz teh tckmov-»uK-^d** znanje, ki ga nilaJ^ jo med služenjem v » p> g« roka. Me* Je za takšno 1**$* potrebno tudi j^** planinsko znanje. fir fttvo, vzdržljivost. pj^ vanje gora in v^f^f*