RTV r— PROLETAREC Ji DELAVSKI LIST ZA MISLEČE Cl7ATELJE AREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvez« in Prosvotno Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 21(7 Lniered M mailer. Dac. 1907, at Um mm lici tha Ac« of CoograM of March 3. I8W. at Chirogo, IB.. CHICAGO, ILL., June 1, 1141 Published Weekly at 2801 S. Lawndale Ave. 611 LETO—VOL. XLTV. SLIKA IZ 1NDUSTIUALNEGA KONFLIKTA. Toda ne unije proti kompaaiji temveč is boja med dvtfma unijama, ki se tepeta sa Jarisdlk-cljo. Obe spadati v CIO. Mrzla vojna" z Argentino ima le malo pozornosti Brazilski predsednik bil v Washingtonu in v New Yorku sijajno sprejet. — Juan in Eva Peron že dolgo v boju z anglo-ameriiko diplomacijo Zed. države so z Argentino v zelo hladnih odnošajih. Vzrokov zato je mnogo. Eni so ekonomski, drugi so politični. "Politika dobrega sosedstva" Pokojni Roosevelt je proglasil za svoje temeljno načelo v od noša jih z republikami v latinski Ameriki politiko dobrega sosedstva. Zeto je njegova ad-..... ' ' s ' " Vsled tega trgovskega sporazuma nista mogli v Argentini konkurirati nemškim izdelkom ne Anglija, ne Zed. države, da, niti Japonska ne! Med vojno je bila Argentina nevtralna, seveda tako, da je Hitlerju in ostalim državam /6-sišča koristilo. Vsled tega ae je F. D. Rooseveltu silno zamerila. SOCIALNIH PREOBRATOV XI >I4M.ri, t Ijubavnimi zadevščinami ter z drugimi takimi stvarmi* ki či-tatelja opaja ne da bi se iz čiUnja kaj naučil, je razkričal med nas in po radiu med ves svet velja ter se odzivati na sodiščih. Kaj pa pri nas? Mi nismo "policijska" dežela. Toda ako pogledate v tisk za "železnim" zastorjem — smo i mi označeni za "policijsko", "antidemokratično", "protiljudsko'' državo. Kje na svetu — v katerikoli demokratični deželi, imajo v parlamentu odsek, kakor ga imamo v Zed. državah — odsek, v katerem največji reakcionarji kličejo na zaslišanje kogarkoli, ki 'v javnosti kaj pomeni — ako je naprednjak? Ne smeš biti napreden, ne smeš biti v "sopotniških" organizacijah, in tudi ako si še tak učenjak — po tebi bo. ako te ta kongresni odsek omlati! Ko je zletel prejšnji načelnik kongresnega odseka za ra-j ziskovanje "protiameriških" aktivnosti, poslanec Dies, so se 11- j beralci vseh vrst v tej deželi oddahnili. Ko je zmagala s Trumanom vred vsa njegova stranka, so bili "liberalci" še bolj vzradoščeni. Truman je v svoji volilni kampanji celo priporočil ukinjen je tega odseka. A je od vsega začetka 81. zveznega kongresa, v Katerim ima Trumanova stranka sedaj večino v obema zbornicama, prav tako ^"gelaven" kakor >e bil ped neslavnim Diesom, kongrešnikom "Thomasom in drugimi člani te najbolj reakcionarne ustanove, kar smo jih še imeli. • • Teden za tednom, mesec za mesecom, leto za letom so pred ta odsek, in tudi pred razne druge odseke — npr. pred odsek, ki ima nadzorstvo nad laboratoriji za proučevanje atomske energije, klicani vsake sorte znanstveniki ter študenti, ki so se izkazali, da so že na pragu znanstva v tej vedi — in vse sorte bedasti advokati in takozvani ljudski zastopniki jih izprašujejo, če so člani komunistične stranke, ali njeni "sopotniki", ali pa člani takih organizacij, ki jih je generalni pravnik Clark kar na nrojo roko — brez javnih zasisanj — proglasil za "subverzne". I Ta kongresni odsek za pobijanje "protiameriških" aktivnosti se je lotil pred par leti na vso moč filmske industrije. Z veliko — zelo dobro zasnovano propagando, je ameriško takozvano "javnost" prepričal, da je Hollywood gnezdo "komunizma". Našteval je filmske predstave — vsak film, ki je imel količaj socialnega značaja ter ga označil za "subverznega", ali pa kar naravnost za "komunistično propagando". Tako so mqrali pred ta kongresni odsek takrat romati sce-nario-pisci, režiserji, filmske zvezde in tudi nekateri ravnatelji. Vsi, ki so kaj pripomogli, da bi bile naše filmske proizvodnje res zajete iz življenja, in kulturno usmerjene, so bili v kongresnem odseku označeni za "sopotnike", če ne oelo za kotaunisU! Vsi so bili potem ob delo. Nekateri tudi obsojeni vsled "khibovanja" i kongresu. - Sedaj ima hollywoodski filmski trust nad sabo tožbo za mnogo milijonov dolarjev odškodnine, ker odslovljenci — vzlic svojim priznanim zmožnostim, dela več ne dobe. Trust jih je dal na črno l}sto ter jih izoliral. Sedaj je v procesu nova gonja proti onim vladnim uslužbencem, ki so "osumljeni'' nezvestobe svoji deželi a imajo zelo visoke in odgovorne službe v laboratorijih atomske energije. Nič ne pomaga, kongresniki v svoji histeriji kriče da kaj — vpijejo toliko, da je tudi že Trumanu tega odveč. Pa vendar — saj je baš on začel s svojo "doktrino", ki mu sedsj dela preglavice. Ameriška vlada je protestirala z angleško in francosko vred |>roti obsodbi nad kardinalom Mindszentijem Toda sovjetska vlada, ne kaka njena "satslttka", ni rekls ie besede proti obravnavi, ki se vrši v New Yorku. Dvanajst komunističnih vodij je obtoženih prekucuškega delovanja. Enajst jih je navzočih, predsednik komunistične stranke William Z. Poster pa je odsoten zaradi bolezni. * Naša vlada je preganjala nemškega komunista Gerharta Eislerja, dasi ni storil nobenega zločina, rasen ako ss smatra za sočin to, da je delo vel po svojem prepričanju. Namreč, da je govoril v prid svojega gibanja in za vzajemnost g sovjetsko zvezo, (n da je iskal potni list z neresničnimi odgovori. Naravno, vsak socialist je že od nekdaj deloval za odpravo kapitalizma, za iztrebljenje socialnih krivic i n zato so bili vsled tega označevani skozi vso zgodovino delavskega gibanje za "subverzne". Po ulicah je tekla njihova kri, bil! so vrženi v zapore kl mnogi izmed njih vsled mučenja uničeni fizično in duševno. Marsikoga pa je gosposka kar kratko malo pognala v smrt. ljudje, ki v tej deaeli čitajo samo monopolistični tisk, sli ki pogledajo tu pa tam v glasila reakcionarnih "unijskih" vodstev, si zares predstavljajo, da ni ta "železnim zastorjem" drugegs kot persekucije nsd takimi ljtadmi, ki so za svobodo. A ko bi se poglobili v številke, npr. koliko ljudi je preganjanih radi prepričanja v tej dtMi, in kolllm milijonov dolarjev gre ga propagando reakcionarnim nasorom v korist — in lp>Uko ljudi je pregsnjsnih tudi pod Trumanovim "fair dealom", bi se gotovo zsčudili svoji nevednosti in zaslepljenosti. tOt lAI MII 1'ltfOHHAIOV \i hocoI ■; s C—i r*M» PwMta*i«t PREDSEDNIK TKI MAN je dejal, ds ni trebs.vzlrepeUli ali se vznemiriti vselej kadar kdo ovori o atomski bombi. Gre se namreč pred senilnim in kongresnim odsekom zaradi obdolži te v, a vlada daje finančno podporo v proučevanju al >mske energije tudi takim študentom, o katerih je znano, da so komunisti.—Ako bi Truman ne bit p-oglasil svoje doktrine, s katero je odprl vrata histeriji, in če ne bi v kongresu kar naprej pretili z bombami, pa bi mu sedaj pred zagrizenci ne bilo treba braniti svojih prijateljev, katere je imenoval v komisijo sa atomske energijo. Zgodovina, ki je izbrisala i zemeljske površine toliko in toliko ljudstev, večjih, močnejših, vetttsocletna pot 2id0vstva in njegov pomen za ves svet Letos so praznovali Židje prvo obletnico obnovitve svoje starodavne države. Na zasedanju Združenih narodov, ki je . bilo končano nedavno, je bila sprejeta med članice, da-si so vlade arabskih dežel temu odločno nasprotovale. Pomagals jim je Anglija, a glasovanja o sprejemu se ni udeležila. Proti sprejemu je glasovalo poleg arabskih tudi nekaj drugih dežel. Židje so šli po postanku nacizma v tyemčiji in poSebno med vojno $)cozi strašno trplenje. Kaka d\a milijona je bilo pOkončanih Sovraštvo do njih, ki ga je v Evropi zasejal Hitler, jih še vedno spremlja. V Nemčiji in v Avstriji so zaničevani, dasi so uradno sedaj priznani za enakopravne državljane. Par stotisoč se jih je v teh letih izselilo v Palestino, ki je njihova prastara domovina. Pisatelj ANGELO CERKVENIK je napisal opreganjanju Židov in o doprinosih židovstva za civilizacijo sledeči članek: Legenda o večnem Židu — Abraham z one strani kufrita— Ahasverju je vec nego samo ^^ ime «onosttanci" ali "He-legenda. Ta legenda je simbolizirana zgodovina rodu, čigar ži- (Konec s I. strani) Acheson poiuril "svetovati" vsem demokratičnim via-dom (demokratične v tem oziru so samo tiste, ki spa-dajo bodisi v Marshallov pfan, v atlantski pakt, ali pav oba), da naj nobena no prizna novega kitajskega režima na svojo roko temveč vsaka sporazumno z vsemi drugimi. Lo na ta način - tako smatrajo v Washingtonu in no Wall Streetu, bo mogoče ščititi interese tujih vlagateljev na Kitajskem in obvarovati veljavnost pogodb med imperialističnimi silami in Kitajsko, ki so bile sklenjene s koruptnim Ciang Kaiikovim re-Umom. Zelo verjetno je, da nova kitajska vlada ne bo * šla po enakih ooteh kot je šla Leninova. V dolgotrajni civilni vojni in v vojni z Japonsko /> postala ogromna Kitajska ena sama velika ubažnica. Njena prometna sredstva so v zastaranju in v razpadanju. Njene industrijo v zaostalosti - nič napredka ni bilo v njih. Njeno kmetijstvo ie primitivno in vsled vojne so pridelki zniievani od leta do leta. Kdo bi mogel pomagati, da si nova Kitajska iz teh težav čimprej odpomore? V prvi vrsti industrializirane dežele, kakor so Zed. države in Anglija- In končno, kaj pa je razlika, s kom trguješ? Glavno je, da dobiš potrebščine, kakršne nujno rabiš in da v zameno zanje nudiš to kar najlaglje daš. t* Se boljše pa, ako ti industrialne države hočejo kaj prodati tudi na upanje. Vsa dosedanja znamenja pričajo, da se bo nova Kitajska oslonila za dobavo potrebščin na kapitalistični svet — torej na ogromno industrialno silo Zed. dr-žav, na Anglijo itd. Sovjetska unija še ni v stanju pomagati, ker bi sama rada za par milijard strojev iz drugih držgv (iz USA, Anglije, švedske, Belgije in iz zapadne Nemčije). Vslod tega je ameriška vlada za sporazum z novo (s komunističmo) Kitajsko. Iz izjav kitajskih komunističnih vodij je razvidno, do jim je to prav. Zato obetajo, da ne bodo uganjali nasilnih akcij proti po- bogatejših, svet obvladajočih— I sostvom in interesom tujega kapitala. tega majhnega, neznatnega na rodiča ni mogla izbrisati! Kakor da je bilo temu ljudstvu sojeno postati kvas kulture, kvas mogočnega hrepenenja vseh ljudstev v spopolnjevanju in napredku. Omenimo samo egiptsko su-asirsko suženjstvo, vo Izraelcev med na« ženjstvo, pregnanst brejci" —, pa do današnjega _, , dne (štiri tisočletja so minila od vljenje in razvoj nima v zgodo- tedaj!)f vsa ta pestra, najboga- vini ljudskega rodu prispobode, tejša 2godovina< ki je bilo kate-niti sence prispodobe ne. ljudstvo do danes deležno, vsa Ni ga ljudstva niti ni nikdar ta zgodovina je zgodovina tako ljudstva bilo, ki bi moglo poka- rekoč neumrjočega, večnega zati na tako slavno in tragično zgodovino hkratu, ni ga naroda, ki bi bil vso zapadnjaško kulturo tako prekvasil s svojim duhom, ni ga bilo niti ga ni naroda, kakršen je bil in je narod Hebrej-cev, Izraelcev ali Judov. Od tistih davnih dob, ko je prišel ljudstva, ki je bilo neštetokrat z ognjem in mečem pokončano, zasužnjeno, vpreženo v najtežje in najsramotnejše delo, ponižano mi najbolj zverinske načine, opljuvano in zasramovano, dal človeku ob pomisli na te-vse strshote v žilah kri osvinčeni! CliAMAMM WWMS If lL Jk ■IMIH Sg »Ml tlMU jvodooo amerisKin atravsKin uni| Ameriške unije vedno poudarjajo, kako so svobodne. V državah za "železnim zastorom" vedo o tem precej več kot pa člani ameriških unij. Tu — v naši demokratični deželi (demokracijo kajne si dandanes razlaga vsak po svoje) more unija izvojevati svoje zahteve največ s pomočjo stavk. To je silno draga in vrh tega skrajno potratna metoda. Stavk ne bi bilo treba, če bi delavstvo imelo politično moč, kot jo imajo sedaj zgolj delodajalci. A vzlic prejšnemu "new dealu" in sedanjemu Trumanovemu "fair dealu" so stavke še vedno vrste druga za drugo in to na način, da unije izgubljajo. Kajti monopoli so se zavzeli ustvariti v ta namen "recesijo" in stvar jim uspeva. Vedno več ljudi je na cesti brezposelnih in vedno več jih je tudi na stavkah. Kompani-jam pa se prav nič ne mudi v sporazume. Njihov namen je delavce pripraviti ob zadnje prihranke. Kadar delavec nima več s čem kupovati potrebščine za svojo družino, se začne, tudi ako je še tako navdušen stavkar, brigati, kje si bi našel zaslužek drugje. Morda ga bo dobil, ako j^ za novega delodajalca sprejemljiv — toda pod slabšimi delovnimi pogoji in za nižjo mezdo. To je namen sedanje "recesije", ki se morda prej ali slej razplete v resno ekonomsko krizo. Na stotisoče delavcev je že v nji, ker so bili vrženi na cesto eni že lani, drugi pa v tem letu. In odstavljanja se še vedno nadaljujejo. Unije pa — namesto da se bi pobrigale za koristi svojega članstva, se pa kar naprej gnjavijo g "komunistično" nevarnostjo. Izgleda, da so vsi gtari voditelji unij pozabili na skušnje v prejšnji "recesiji", kjer je celo močna AFL nszadovals zs več milijonov članov in marsikaks unija, med'njimi UMWA, pa padla skoro na ničlo. In v vsaki stavki so bile tepene. Delavgtvo j r šlo v njih skozi nič koliko gorjs in pritrgovanja. Alt naj Uko pri nas zmerom ostane? Ali bo vedno Uko, da bodo v poMHki imeli voditelji unij AFL in CtO enaka načela kakor voditelji zveze industrialcev ter trgovske komore? Ne, ne bo! Tudi ameriško delavstvo bo dobilo tvoj dan! rode medejskih in perzijskih dežel, pregnanstvo Judov v Babilon ali Uko zvano babilonsko suženjstvo, dvakratno zrušen je templja v Jeruzalemu, onečaš-čenje istega hrama božjega od Helenov, drugi povratek v domovino, rimsko zasužnjen je, zo-petno pregnanstvo na apeninski in pirenejski otok, pa zopet pregnanstvo in iztrebljenje s tega polotoka v srednjo in vzhodno Evropo . Ali je kje pod soncem kotiček te zemeljske oble, ki ne bi bil poškropljen z židovsko krvjo? Ali je kje na tem širnem svetu dežela, ki ne bi bils preklinjala židovskega, hebrejskega, lzraelr skega rodu in imena? Ali je mogoče kdaj bila trajnejša doba miru in pokoja za to preganjano i n zasramovano ljudstvo? Danes, ko se to ljudstvo tretjič vrača v "obljubljeno" deželo, je nemara spoznalo, da obljubljene deželi ni Ur je ne more biti, da bo vprašanje večnega preganjanja, vprašanje miru in pokoja rodu, čigar delu dolguje človeštvo sorazmerno največjo hvaležnost, rešeno šele v uresničenju slutenj in napovecty dveh velikih, če ne morebiti največjih sociologov, ki jih je do današnjega dne rodilo človeštvo, dveh Židov — Kristusa in Marksa! Dasi utegne primerjava teh dveh genijev marsikomu izvabiti začudenje ali celo nasmeh, vendarle bo moral vsakdo po korenitem premišljevanju priznati, da sU njuns nauka — vsaj v načelu — Uko aelo sorodna, da ni * marsikomu poglavitna rasliks med obema niti vidna oziroma opazljlva. Oba sU skušala organizirati reveže, proletariat, oba sU, vsak na svoj način, bogatine zaničevala osiroma sovražila, oba sU videla končno rešitev v skupni lastnini vseh zemeljskih blagrov, oba sU bila, po svojem bistvu, revolucionarja — in vendar sU prav U dva velika moža klasičen primer konstruktivnega protislovja v zgodovini ljudske-tie rodu, posebno glede ns metodo boja! Ostrejših nasprotstev si skoraj ne moremo misliti: Tu odpoved, resignacija—tf» boj do skrajnosti; tu ljubezen do Ko so ukorakale komunistične čete v Šangaj, so prilepile na stene proglas, da bodo tujci in vložbe tujega kapitala v šangaju, ki je četrto največje mesto ha svetu, protektirane. In tudi bodo. Kar bo v tem procesu v odnošajih s tujimi državami sprememb, se po načrtih nove kitajske vlade ne bodo izvršile drastično temveč razvojno, sporazumo, v interesu miru ter nemotene produkfijo. Ameriška vlada pa ima sedaj na grbi natrpan kitajski otok Formozo, kamor so s svojimi pomt>čniki pobegnili skoro vsi kitajski glavarji. Nekaj beguncev pa je na varnem že tu — V Zed. državah, med njimi Ciong Kaiškova žena, ki je za vse svoje dni preskrbljena z ameriškim zlatom. Živi po aristokratsko v eni najlepših podeželskih vil, kar jih je vklriavi New York. Ljudje, ki so socialni preobrat na Kitajskem in drugod po svetu izvedli, pa garajo noč in dan, da iz podrtij ustvari jo nov ekonomski red. Tako dela i o tudi v vseh državah v Evropi, v katerih je zmagala zovjotska ideologija. Mgrshallov plan in Atlantski palo jo skušajo zadržati z dolarji. A Kitajska jo priča, da dolarji socialne preobrate sicer lahko zadržujejo, a ustaviti zgodovinskega razvoja pa nikakor ne zmorejo. kon (testament) osnova krščanstva! Kristus ni namreč prišel, kakor je^am rekel, da bi bil podiral, marveč, da je na obstoje-(Konec na 4. strani) r svw.v.mw.wwMw/, Tole mi ne gre v glavo ? sovražnika in odklanjanje vsakršnega boja—tam boj do zatretja sovražnega razreda. > . Tu mistično, idealistično san-jarstvo — Um ostro, kritična, analitično oko in razum. Tu udano6t v voljo božjo — tam bojevit klic po organiziran} samopomoči in samoobrambi! Tu religija — tam znanost! Danes utegne nemara narod, ki je človeštvu rodil poleg šU~ vilnih drugih velikanov, ta dva genija, ki sU postala univerzalna vrednota vsega kulturnega sveU, spoznati, da bo izvršil svoje poslanstvo šele v trenutku, ko bo osnovni nsuk obeh uresničen, vtelešen v — socializmu! Ta narod, ki je v boju ža svoj obstanek ustvaril osnove vsega, kulturnega človeškega sožitja, je moral pred tako zvanimi kulturnimi ljudstvi, ki so se obogatila z njegovim umom, trudom in delom, bežati, kakor preganjana zver. Vse, kar je Človeštvo do današnjega dne afirmiralo kot pozitivne vrednote, izhaja napo* sled — načelno seveda — iz Mojzesovih božjih zapovedi, ki pa so bile izrazito Človeške zapovedi poglavitno sociološke narave in iz Marksove doktrine o družbi. Ves pravni sestav, ki g^ Le kako more biti ameriško ljudstvo ol) vsem, kar se dogaja po svetu tako brezbrižne, to mi nikakor ne gre v glavo! Nič se danes imajo narodi z zapadnjaš- ne zanima za zgodovinsko ^on-ko kulturo in civilizacijo, ves fersneo v Parizu, ne za zgodovin- gospodarski in družabni red, vse ski sloni na teh židovskih Uko zva-nih božjih zapovedih. Vse religiozno Življenje krščanstva je samo odUnek, variacija, sekta židovske religije. Saj je stari prevrat na KiUjskem. NI čudno, če ga je mogla reakcija tako zlahka zavesti v protirdeč-karsko histerijo in v blazno zanimanje za poroko Rite Hay-worth. < PROIKTABEC June 1, 1»49 PRIPOVEDNI DEL Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Ko pa tudi ta dan ni bilo nekam kar že odrešilnega pisma z njene strani, se je odločil in pisal sam. Napisal je več strani dolgo pismo, kjer je najprej navedel tako "mučno, strašno stvar", ki se je dogodila na ba-lu. "Pureš bal" je bil že splošno priljubljena veselica fare Svetega Ivana, on sam da je že več let sem vsakokrat odigral glavno vlogo na tem balu, in sicer Avgusta, in to v največje zadovoljstvo vseh Ivanovčanov, ne da bi se bil kdaj kdo zgražal, čeprav so bile še večje stvari, ker je pri Svetem Ivanu vsem znano, da si Avgust sme vse dovoliti. Zdaj pa ne samo, da je bil ves večer skvarjen, marveč kar je hujše, on sam je bil osramočen pred vso občino in faro, ves krvav, pri čemer pa se niti braniti ni mogel, ker ne gre, da bi se z žensko pretepal v gostilni, ne? Lahko bi vedela, da je on tu organist in tajnik, človek, ki so ga d j udje spoštovali in je tudi prav tako, ker zastopa na eni strani cerkev, na drugi pa državo. Kako pa naj ga poslej še kdo spoštuje? Saj se mu bodo otroci smejali. Zato mu ne preostane drugo ko sodišče. Seveda v skrajnem primeru, dasi mu je to neljubo. Zato upa in pričakuje, da se bo gospa Klemenčeva kako opravičila, on sam pa želi, da bi se mogel jl njo pogovoriti prav o tej in samo o tej stvari. In podobno, vse skupaj na šestih straneh. Toda v svoj največji obup ni dobil nikakega odgovora in je nihal kakor nihalo na uri: zdaj med sodiščem, zdaj med tem, da bi kratko malo sam obiskal Gi-zo, preden se vrne Matija. Povrhu pa je nad njim viselo — župnišče, kjer bodo hoteli njegov zagovor. ,6 Župniku in kaplanu ae je prt- vidno izogibal. Kadar je katerega zagledal, je kakor mii vselej kam smuknil. Da so v žup-nišču že zjutraj vedeli o njegovi sramoti, ni prav nič dvomil. Župniku pa vendar le ni mogel uiti. Nekaj dni po tem sta imela pogreb. In ko sta se vračala s pogreba, je župnik počakal Tončka, ki je sicer hotel tudi to pot kam smukniti. Rekel mu je kar naravnost: "Slišal sem, da ste zadnjič na pureš balu imeli neko zadevšči-no . . ." Rebernik je zardel ko kuhan rak. "Neprijetna stvar," je zajec-ljal naposled. Župnik seveda ni vedel, da je Tonček delal "za vso faro" in tudi zanj. Prav tako ni vedel o umetniški zamisli "Prizorov iz rdečega raja", zato je Rebemika tembolj poparilo, ko je župnik nadaljeval: "Upam, da ste zdaj sprevideli, kaj nam obljubljajo ljudje v rdečem raju! Ko bi le bila dana priložnost vsem tako spoznati, bi marsikoga minilo navdušenje. Pa sem slišal, da so se ljudje celo smejali. Nočejo sprevideti, da bi nas ti ljudje ne božali, ko bi mogli. Tako, le glejte v bodoče. Ne gre, da bi se prav vi pretepali po gostilnah, pa da bi vas celo ženske! Sram vas bodi!" Sram ga je tudi bilo, 4* bi se najrajši pogreznil v zemljo. Toda ko je bil sam, je dognal jezno: Lahko se Norčuješ, če stojiš v župnišču, druge pa pošiljaš v težak boj "za našo zmago", pri čemer človek ne samo da doživi sramoto, ampak kratko malo zaušnice. Kaplan pa ga je kar poklical k sebi, ko se je Tonček tudi temu le izogibal. y "Rad bi vedel,H je rekel Magdič brez ovinkov, "ali je bilo to v kaki zvezi z najinim dogovorom ali pa le nerodnost?" "Moram vam vse pojasniti," je dejal Tonček, "sicer boste mislili, da sem bil tako neroden. 2e zdaj, po vsem tistem sem spet in spet pregledal ves načrt in moram reči, da je bil dober. Tako naravno bi vse moralo potekati, taka lepa priložnost je bila." In Rebernik je natančno pripovedoval o svoji veliki zamisli. "Pa kako, da se vam je ponesrečilo?" je vprašal Magdič Rebemika "Ne morem, da bi ne za-j bilo prav nič treba, da klel, ko se spominim vsega. Saj sploh ne vem, kje in zakaj se je ponesrečilo. Začetek je bil dober, odličen! Vse je potekalo, kakor sem si želel* dokler — dokler ni prekleta babnica vstala in me..." Tu je Rebernik prenehal in spet do ušes zardel. "Saj ni, da bi pripovedoval o svoji sramoti," ja zamomljal bedni Tonček. "Vso no« so ae samo smejali, naravnost kroho- tali, in to tudi tisti, ki sem jim bil ie prej povedal, za kaj gre. In še ta dan se mi najbrž posme-hujejo po vsej fari..." Ta trenutek je obšlo tudi Mag-diča, da bi se smejal, kakor se je smejal tisto jutro, ko je zvedel za nesrečo ubogega Tončka. Toda stvar je bila vendarle mučna. "Gospod Rebernik," je dejal naposled Magdič, "da vam povem resnico: nič kaj prijetno je niste zaigrali. Ne samo, da je nihče ne graja v vsej fari, marveč jo kar občudujejo, in mnogi, kakor sem izvedel, pravijo, da je imela prav. O vaši sramoti' pa govori vsak otrok ..." "Saj to sam najbolje vem," je rekel Tonček in sklonil glavo. Ta trenutek je čutil, da so se mu oči ovlaiile ob zavesti nezbrisne sramote. "Pa kaj mislite zdaj?" jfc vprašal Magdič. "Po tej zaletevšči- ni?" "Kaj naj storim?" Rebernik je bil jezen zaradi izraza "zale-tevščina", ker vendar ni delal zase. "Tu bi se ni bog ne spoznal," je naposled vzkliknil. "Mar naj grem na sodišče, da tam pred sodniki in pred vsem svetom do kraja pojem to godljo, ki se mi tako upira? — Mislil sem, da se bo opravičila. Nato sem ji, da priznam, sam piaal, naj se opraviči, ker bom sicer tožil. Nič. Mislil sem. da bi šel k nadzorniku. Toda preiskava bi se zavlekla in razpletla tako, da bi jaz ostal na cedilu. Tako sem o6tal v sramoti in zdaj, da vam odkrito povem, požiram to največjo sramoto svojega življenja. Prekleta babnica, kdo bi si bil mislil, da je tako sršenasta!" Magdič si ni mogel kaj, da bi se ne zasmejal brezupni zagati, v katero je zalezel Tonček v svoji sramoti. Nazadnje pa je dejal resno in z nekim obžalovanjem. "Gospod Rebernik, da vam odkrito povem, prav nerodno se je vse izteklo. Niste mogli bolj pokvariti vse stvari, kakor ste jo s tem svojim rdečim rajem. Vse se mi zdi, da ste se hudo prenaglili in . . . čemu prav na tem vašem pureš balu? To je politika, ne pa veselica. Naš boj ae vodi drugod in drugače... In tako se je zgodilo, da se je ne samo nismo znebili z ljudsko jezo, marveč smo ji utrdili položaj." Rebernik se je ugriznil v ustnice, nato pa dejal: "Zdaj mi dajete ukor, ko sem šel za vas po kostanj v žerjavico. Meni ni tu z ženskami opletam. Hvala lepa, se bom vedel drugič vsaj ravnati .. ^•eeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeg S a PRISTOPAJTE K a e a e e • e e e e e e e e e e e e a e a a • SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUSTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA 99 ia Zdraiena #*ava (Isti—M Ckleaga) In MM na lete; MM sa pel leta; f t •• sa tatrt letat aa CMeage In Ceek Ce., fS.ftt va aela lete; $4.19 sa pel leta; aa Ineaemstve $11. Naslov so list In tajništvo ja: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILUNOIS I "Nihče vam ne daje nikakega ukora," je odvrnil Magdič. "Sami dobro veste, kako vas župnik ceni kot političnega in prosvetnega delavca, in cenijo vas povsod. Prav tako vas cenim jaz, sicer bi vas ne bil poklical in vam izročil prav to nemalo kočljivo zadevo. Toda priznati morate, da ste jo v tej stvari polomili. Posvaril sem vas bil, ker poznam te ljudi. Zasnovali ste načrt, a mi niste priili pravit o njem, da bi ga skupno pretresla, in tako se je vaš rdeči raj temeljito ponesrečil. Moram vas ie enkrat posvariti, da ne boste mislili, da imamo s tepci opraviti! Ne samo, da so ti ljudje fanatični, ti ljudje tudi študirajo. Pri knjigi ga boste našli kadar koli, pri vinu zelo redko. Ne berejo ne Kopriv ne drugih neumnosti in ne govorijo o virih, ampak o politiki, znanosti, o vsem pametnem, in vzgajajo svoje ljudi. Po veselicah ne letajo, pač pa za ljudmi, kJ«r w koga ujeli na limanice. Ko smo imeli lani tu tistega naiega Siv-ca — bogu bodi potoženo, da je bil naš, so vsi učitelji samo po-pivali. Letos pa, kakor slišim, razpravljajo pri obedu in večerji, tako po malem, nevsiljivo .. . Zato pa moramo biti tembolj previdni. Nisem vam izrekel ukora, za vaše delo na sploh vas moram vedno pohvaliti. a ob tem primeru. sem vas hotel poučiti, da boste vedeli, s kom imamo opravili!" Kljub temu pa je Rebernik čutil vse to kot ukor. Zdelo se je. da je tega dogodka konec, da je samo naključje naneslo in privedlo do takega razvoja. V resnici pa je bil — in to je celo Rebernik čutil, medtem ko se je Magdič tega dobro zavedal — prvi spopad, ki je povedal obema v župnišču, tako Magdiču kakor Zadravcu, da imata opraviti i nevarnimi ljudmi. Na drugi strani pa je utrdil položaj Klemenčevima, ki sta se ie mnogo bolj fsvedah, da se je boj pri Svetemu Ivan^ začel in da ja ta prva zmaga— pa naj je bila v ie tako smešnih okoliščinah — vendarle pomembna, a tudi zelo nevarna: tam na oni strani se bodo za čas potuhnili, a pripravljali vse bolj resen, usoden spopad, v zavesti, da takrat ne smejo biti poraženi, kakor je bil tokrat bedni Tonček Rebernik, ki je tako nesrečno odigral vlogo ivanovskega Avgusta. (Dalje prihodnjič) kal i delo 6TIK1 MiUJUMi orezposelnih bi rado vedelo, ali ao kongres storil zanje, ker podpora bo kmalu izčrpana, prilik sa najti edno manj. /t rpan pa je vedno manj. A kongres se pripravlja na počitnice. z itprAvniške in UREDNIŠKE MIZE Peter Chufar, Canton, O., je poslal vsoto za dva koledarja. To je odziv na pismo, ki mu je bil poslan iz upravništva. Anton Zornik, Herminie, Pa., je poslal zadnjo vsoto za raz-pečane koledarje v znesku $94.75. Pravi, da se mu zdravje vrača. 2elimo mu ga. Frank M. Puncer 822 A. E. Homer St., Milwaukee, Wis., je poslal vsoto $5 za obnovitev naročnine Ur $2 za koledar 1949. V tem našem največjem mestu v Wisconsinu imamo namreč dva Franka Puncerja, ki sta naročena na Proletarca. Sosed tega, ki ga tu omenjamo, živi v West Allisu, kar pa je blizu oziroma tik milwauškega mesta. Pogrebnlk Baretinčič, ki oglaša v Proletarcu ie mnogo let, pravi, da naj se mu oglas ukine. Zdi se naitf — ne poznamo od tu okolAčin, da so zavod prevzeli drugi lju4je. Želimo, da jim kdo pojasni, da je bil nai list oglaševalcem ved no naklonjen in da naj Bare-tinčičev zavod pstane med ogla-ievalci v Proletarcu. Jim Dekleva, Gowanda, N.Y., je poslal naročnine, ki jo je obnovil - Joe Vene. Ob enem je Dekleva napisal nekaj drugih omemb glede uprave. Hvala mu zanje. Louis Dornick, Uniontown, Pa., je poslal vsoto $26.10 za izvode Ameriškega družinskega koledarja, ki jih je razpečal. V pismu pravi: "Prosim, da mi oprostite, ker sem nekako pozen. Naročil sem 9 izvodov koledarja, poslali pa ste mi jih 18. Zato mi je vzelo razpečevanje toliko več časa in na roki imam ie dva izvoda, a pošiljam vam vsoto za vse. Največja zapreka je, ker ste bili poani z njimi. Zato jih je bilo težje prodajati. Pa sem moral toliko bolj pritiskati in je ilo. Upam, da boste letos bolj zgodni z njimi" — Bomo, Lcaiis, o tem ni nobenega dvoma. • Nai stari prijatelj Peter Kur-nick iz San Francisca, ki je pred leti v napredne slovenske liste pogosto dopisoval, je obnovil naročnino za celo leto. Etbin Kristan je naročil ze-se ie dva izvoda Družinskega koledarja in pa dva za v stari kraj, enega dr. Debeljaku in drugega Angelo Cerkveniku. Frank Cvetan, Johnatown, Pa., ja poslal vsoto sa oglase, naročnina in za oglas v Proletarcu $237.50. Slovensko pevsko druitvo "Slovan" v Brooklynu, N. Y.f bo imelo slavnost 35-letnice v novembru letos. Ivan Ručigaj vprašuje Prosvetno matico sa kako primemo spevoigro. 2elji bo ustreženo. Frances Kovacich, B u h 1, Minn., je naročila dva izvoda koledarja in poslala vsoto zanju. Pravi, da je čakala zastopnika naokrog, Mr. Maz Mart za, a ker ga ni bilo, je poslsla naročilo direktno. Hvala ji za pismo. Agnes Lukmsn, Florence, Colo., je obnovile naročnino. To je mestece, v katerem je bila rfc-koč "šmelca". Topili so v nji kovinske rude. Sedaj so tam okrog ! lepe farme, namakane umetno. Kaj, če nam bi Agnes poročala, kako še kaj naši ljudje žive v njeni naselbini, v Canon Cityju, v Salidi ter drugod tam okrog, kjer so bile nekoč zelo živahne slovenske naselbine? Pomote? Seveda so tudi po- e mote, ki si jih nihče ne želi, pa se vzlic temu dogode. Frank Stih v Sheboyganu je poslal pred tedni prilično vsoto denarja za razne obračune in nato ni dobil nobenega izvoda Proletarca več. "Čemu ste mi ga ustavili?" je vpraševal. Enako nas je vprašal John Martinjak. Plačal je naročnino, a lista ni prejemal. O slednjem je že pojasnil Clarence Zaitz. V tiskarni, kjer tiskajo nislovnik, je nekdo vrgel Mar-tinjakov naslov ven in korektor, kdorkoli je bil, je to prezrl. Bolj čudno pa se je zgodilo pri naslovu našega prej omenjenega she-boyganskega prijatelja. Naslov, postavljen iz svinčenih črk, je izginil ne da bi se ga kdo v našem uradu dotaknil, ker vse tiste stvari leže postavljene v tiskarni. Nekdo izmed vajencev je posegel po naslovu in ga vrgel ven v veri, da mu je treba za plačo nekaj izvršiti, ali pa kar tako iz površnosti. Nedvomno bo slednje resnica. Neprijetno pa je, da za vse take pomote ljudje dolže urednika krivim. Saj je to njemu bolj neljubo kakor drugim. Ampak pri listu ima opraviti, predno je vse uknjiže-no, predno je imenik popravljen in postavljen, predno so strani vložene, in končno, predno je list končan popolnoma v vseh oddelkih, mnogo ljudi pa je prav gotovo kaj, pomot. Če jih tiskarna napravi — kaj bi se pritoževali! Ako jih mi — bi lahko zvračali krivdo drug na drugega, a tudi to ne bi pomagalo, ie zato ne, ker bi res ne bilo. Dobili smo nedavno šop izvodov pittsburškega "Narodnega glasnika". Neki "extra" pismo-noša si je mislil — tako saj sklepamo, da je najbolje, ako nam vsega nam odda. Predno smo pošto pregledali, je bil on ie daleč na svojem potu. Take površnosti se na pošti velikokrat dogode in ljudje pa vprašujejo: "Čemu nam niste poslidi lista?" Zs vsako nerednost, nič si ne pomišljajte — pišite nam čimprej! Vi hočete red in enako tudi mi. In z vaiim sodelovanjem ga bomo imeli toliko Vač. Ako je naslov neprsvilen, sporočite nem to na (topilnici. Ali če lista ne dobite, Je to vedno vzrok pošte, rszen kjer nam tiskarna pokvari naslov. V obeh slučajih lahko nai urad to popravi, toda moramo biti obveščeni o napaki. Leo Stolfs, Toledo, O., je obnovil naročnino in prispeval $1 v tiskovni sklad. Ob enem se oproičs, ker ds mu je potekla v aprilu, obnovil pa jo je iele v maju. Toda ako bi vsi naii naročniki bili toliko pozni kot on, pa ne bi imeli nič sapoznenih obnovitev. Matt. Tuiek, Power Point, O., jc z nami v dopisovsnju glede nedostavljenih oziroma neredno prejemanih stvari—to je, Družinskega koledarja in Proletarca v starem kraju v kritičnem sporu. V Proletarcu z dne* 18 maja je bilo pod gornjim naslovom pojasnjeno, kako je s pritožbami, kakršno je nam on poslal in pa kako se ravnajo v tem oziru druge publikacije. Ker je nam veliko na tem, da se medsebojno razumemo z odgovori drug drugemu, priobčujemo sledeče Tuškovo pismo, ki ga je nam poslal 25. maja. Glasi se dobesedno: "Uftdnik Proletarca! Ker me ne morete ali pa nočete pravilno razumeti, želim, da bi to pojasnilo priobčili. Tako bi čitatelji sami lahko presodili, ako je moje pisanje kritiziranje in zahteva-nje povrnitve denarja za lanski izgubljeni (v stari kraj poslani) koledar kot vi pravite v št. 2165 Proletarca. Imam nekoliko svojih skušenj s tukajšnjo pošto; a če bi jih prav ne imel, bi vseeno vedel toliko, da bi bilo nespametno zahtevati povrnitev vsote za nezavarovani izgubljeni koledar. Dovolite mi ponoviti kar sem že dvakrat pisal. V prvi polovici februarja tega leta sem prejel pismo iz starega kraja od Ivana Batiča, v katerem mi piše med drugim: 'Skoda, da nisem prejel koledarja, ki ste mi ga naročili. Kot koledar bi seveda ne imel pomena. Za štivo pa imam veliko časa na topli peci. Tudi Proletarca mi je nekdo naročil (morda vi), pa sem prejel samo šest številk skozi vse leto.' Dalje pravi M. Tušek: "Imel sem že tudi letošnji koledar naročen za Batiča. Takoj sem pisal uredništvu Proletarca kaj Batič piše in da ni vredno pošiljati. Zahteval sem, da naj pošljejo Jacobu Bergantu nazaj $1.65, ker on vsako leto naroČi koledarje za vse Slovence v naši naselbini. Ali pa mu naj podaljšajo naročnino Proletarca v vsoti $1.65. Čakal sem več kot dva meseca in moja želja ali zahteva ni bila upoštevana. Zopet sem pisal nekako tako kakor prvič in dodal, če ne uredite stvari pošteno, ne bom več obnovil naročnine na Proletarca. "Zavedam se, da je vsota $1.65 prav malega pomena, ampak mnenja sem, da tudi male stvari bi se morale gospodarsko upoštevati. "Radoveden sem, če je prišla $25 delnica Slovenskega delavskega centra v Proletarčev urad. Poslal sem jo pretečeno leto, da bi jo vnočili in denar izročili v Proletarčev tiskovni sklad. Proletarec se je podal v tele domače pomenke, ker je to dobro za naše ljudi. Nismo bizniški list, pa se vsled tega radi pogovorimo z vsemi, ki nam pomagajo. Med temi je že leta in leta tudi Matt. Tušek. Nič zamere za graje, ki nam jih je dal. Proletarec jih radevolje priobČuje in njegov urednik je toliko utrjen, da ga batine nič ne bole. In tudi ako ga — jamranje bi mu nič ne pomagalo. Tuška urednik tega lista osebno pozna. Pred leti— neko nedeljo — sva se vozila z enega shoda na drugega in plačevati je bilo treba mostnino. Tiste stroške je plačal on. Skoro se je nama na poti pripetila celo nezgoda. Pa je vse dol*ro opravil. Nerodno mi je, ko se on sedaj tako kritično obnaša. Kot sku-šen businessman, saj vendar sam ve, koliko je težav. Urednik tega lista, s katerim se Matt Tušek prepira, je prepričan, da bo ta naš pionir nadaljeval kot je delal } a pokret v minulih desetletjih. Louis Steblay, Chic ago, je obnovil naročnino. Izročil jo je L. Groser ju in ta pa nan. Mary Iskra, Aberd<*en, Wash., je naročila tri izvode Ameriškega družinskega koledarja. John Turk, Chicago, je nam v prejšnji številki izrekel željo, da bomo v upravništvu dobili kako pomoč. Vse je v redu. In hvala za dobre želje, ker to je vse, kdr nam daje vzpodbudo. Joe Oblak, Chicago, je izročil vsoto $15.00, listu v podporo. Imena bodo objavljena v prihodnjem seznamu. ~ ROBERT BUECH T V Milwaukeeju je preminhl pionirski socialist Robert Buech. Star je bil 79 let. Bolan je falil pet let. uozivel je mnogo preganjanja, največ pit med prvo svetovno vojno. Bil je tedaj o-krajni šerif in ime- opravka z drhalmi, ki so napadale pod masko amerikanizma socialiste in pa Nemce. Tedaj je namreč valo-vela poleg protisocialistične tudi antinemška histerija. Pokojni Buech je govoril več jezikov. Bil je dober govornik, uspešen agitator in humorist. Povprečna plača učiteljev Povprečno plača učiteljev in učiteljic v Illinoisu je lani znašala $2,870. Povprečna plača učiteljev v vseh Zed. državah pa je bila $2,440. Najvišjo povprečno plačo učiteljev beleži država New York, namreč $3,450, najnižjo pa Mississippi—$1,293. Mir je mogoč, ako ga hočejo vsi narodi, vse dežele, ves svet. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST PROLETARCA"? a Pridobivajme ma NOVIH naročnike* € Obnavlja j m o naročnine TOČNO «im potege • Afttf-ajme med druflml naretelkl, . v PROLETARČEV tiskovni sklad In prlperočajmo te tndl dragi« > Oglašajte v PROLETARCU priredbe draitev In drage stvari •i % » Narešajta ale venska ln angleške kajlge Is PROLETARY EVE knjigama > Poskrbite, da si aareie AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR val tisti, ki lega ia nlaa storili i Naročite KOLEDAR tadl svojcem v starem kraja la enake PROLETARCA. Vsakdo naj » na* kolikor moro, pa bomo vso toiavo zmagovali! Z. PROLETAR1 Q Jnm I, 1949 1 ■ ■ ■ $ KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE "L1 ■» KOMENTARJI (Konec s 1, strani) form«, klerikalizma ter drugih nasprotnikov, ki jih ni malo. Kominform je imel nedavno zasedanje v Pragi. Glavna točka dnevnega reda je bil—Tito. "Zajedničar" z dne 18. maja pravi v uvodniku, da je uspešno pobijal razne pristaše "staro-kfajan&ke" ustaške gospode, ki ruši oziroma skuša porušiti edin-stvo članstva HBZ. A sedaj pa skušajo z istim delom "levičarji" zaradi spora med Moskvo in Titom. "Zajedničar" pravi, da je to vprašanje zadeva kominforma, ne pa HBZ, ki nima s komunistično stranko nikakih zvez in he s kominformom. " Urednik izvaja, da po pravilih HBZ on ne sme zlorabljati glasila v kake strankarske namene. In dostavlja: "Mi nočemo in ne-bonao zavoljo Rusije in njene ' politike zapustili Jugoslavije in ne izdali njenega naroda," V, Severni Ameriki izhajata dva hrvatska komunistična lista-Oziroma trije — eden je srbski, drugi je tiskan mešano v cirilici ill v latinici in eden je hrvatfki. Vsi trije so se obrnili takoj od začetka PO Kominfermu proti Titu. Urednik Zajedničara jim noče slediti, dasi je bil na kpn-: venci ji HBZ izvoljen s pomočjo delegatov, ki so pristaši ameriške njih pravi urednik, da sedsu iz povsem strankarskih o-zirov žele propast ne samo petletnemu gospodarskemu načrtu Jugoslavije temveč tudi vsi Jugoslaviji. to je težka obdolžite v A njen pomen je predvsem v tem, da Tito le ima nekaj prijateljev tudi med Hrvati tudi od tedaj, ko so ga tisti, ki so ga prej povzdigovali v deveta nebesa, zapustili in ga oglašali za izdajalca, potratneža, škodljivca itd. Zajedničar pa pravi: "Vsak je kovač svoje sreče, a mi nismo naučseni graditi svojo srečo na nesreči svojega brata neglede ali je on pravega ali nepravega mišljenja. Vemo tudi, da kdor veler seje burjo ža^je." In res je v kominforrou zaradi boja s Titom veliko vetra in burje . . . Bratje Reuther — trije po številu — imajo v uniji avtnih delavcev (CIO) zelo važne pozicije. Walter Reuther je predsednik UAW, in njegov brat Victor pa prosvetni direktor. Na Walter ja je bil izvršen atentat pred 13 meseci t a strel mu je pohabil le roko ter zadal nekaj drugih poškodb, brat Victor pa je bil deležen enakega napada 24. ma-• j a. Strel mu je prebil oko in zdravniki so ga mu morali izre-zati. Namen v obeh slučajih je bil umor. Takrat kot sedaj dolže krivim napada največ komuniste. Oba sta njihova nasprotnika. Toda ako bi ju ubili, ne bi s tem nič pridobili. Lahko so napadalci tudi najeteži v službi korporacij, ker oba sta smatrana za sposobna, inteligentna unijska voditelja in vrh tega je Walter ugleden in znan v ameriškem unijskem gibanju toliko kakor Philip Murray in bo naožno njegov naslednik. Komunisti ne bi s takimi atentati za svojo stvar nič pridobili. Sploh bi si svoj položaj v sedanji pro-tirdečkarski histeriji poslabšali. Bolj verjetno je, da je bil napadalec v obema slučajema kdo, ki goji do Reutherjev osebno maščevanje. Policijska oblast je seveda spet prijela veliko ljudi in nekatere tudi zelo pestila. O tem slučaju bomo še pisali. Rita. Hay worth je dobila v minulih tednih v ameriškem časopisju vsled svoje poroke z nekim muslimanskim potentatom ali princem, ki je baje bogat kakor Ford, več publicitete kot pa velika četvorica na svojem sestanku v Parizu ali pa zmaga komunistične armade na Kitajskem. Za inteligenco ameriške čitatelj ske publike ni to nič kaj prida izpričevalo, Inflacije in zahtev za višje mezde ne bo še konec (Konec s 1. strani) takih okolščinah stavkarji nikoli ne nadomestijo. In navidezne izboljšave ne nadomestijo izgub, ki jih imajo delavske družine vsled sedanjih razmer in čeadalje višjih davkov na vseh koncih in krajih. Skupina demokratskih kon-gresnikov ia senatorjev je vsled pretnje krize na svojih sestankih sklenila, da ako hoče Trumanov "fair dealn kaj pomeniti, mora imeti kak načrt pred vsem sa zaviranje brezposelnosti. Svoj plan so že predložili. Predvideva velika javna dela, ki bi povečala bogastva te dežele in ob enem pospešila zaposlovanja, namesto odslavljanja, ki so se-d^j v privatni industriji na na sedanji kongres, kakor na sedanjo administracijo, vzlic Trumanovhn obljubam, se je prav malo zanesti. Bogataši sajemajo z veliko žlico. Darila gredo v sto in ste milijonih dolarjev vrednosti državam Marshallovega plana in Atlantskega pakta. In to na stroške vseh tistih v tej deieli, ki delajo, kajti oni plačajo vse davke — direktno ali indirektno. V arabskih deželah mnogo«žfdov Izven Palestine v sosednih arabskih deželah — največ v Egiptu, živi 592,000 Zidov. Vsled jez£ Arabcev nad Izraelom so zelo v skrbeh, ker se boje progo-nov. Prva in najgrša izmed vseh goljufij je varati Jamega sebe. —Bai}ey. rr ■ T AIUERISKI UHl/ftXSKI KOIEPAK UEWIK 1*4* Vsebuje ŠTIRINAJST povesti in drugih pripovednih spisov, SEST zgodovinskih spisov, PETNAJST pesmi, DEVETINDVAJSET slik in p« koledarske ter razne druge podatke. CENA SAMO Naročila naslovite PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III. VECTISOCLETNA POT ZID0VSTVA IN NJEGOV POMEN ZA VES SVET ' (Konec s čem gradil. .. Krščanstva ni brez židovstva. 2idovstvo je osnova, židovstvo je bistvo, krščanstvo pa je komaj ena izmed mnogoterih oblik židovskega izživljanja. Židovska država je bila vzor srednjeveški zapadnjaški državi, saj sta obe teokratski, "od boga izvirajoči". Danes se vračajo sovražniki židovstva v srednji vek, ki je bil le eden izmed mnogoterih izrodkov židovske miselnosti o ustroju države, o dolžnostih podložnikov in pravicah vladarjev. Nič čudnega! Skoraj naraven pojav je, da je protistrup edino sredstvo proti kačjemu piku, da je endemična tuberkuloza malone docela zanesljivo sredstvo proti napadu nove tuberkuloze. Samo po sebi se nam zdi razumljivo, da je pes zagrizen sovražnik svojega brata ali bratranca — volka. Nič bolj umljivega ni nego dejstvo, da je prav bivši socialist' skrajni levičar in revolucionar Mussolini vsemu svetu razglašal, da je treba socializem izkoreniniti z zemljo vred, ki je dajala koreninam socializma sok in hrano. Nič manj ni doumljivo, da je židovska sekta. t. j. krščanstvo zasovražilo svojega spočetnika— židovstvo! Vzroki sovraštva, ki so morebiti sovražečim nepoznani, ki morebiti v njih le podzavestno delujejo (zavestno delovanje pa seveda ni izključeno!), vzroki, ki so primarni, prvotni, poglavitni, pa so nedvomno gospodarske narave. 2idovstvo je bilo v pregnanstvu navezano samo nase. Moralo je do skrajnosti napenjati svoje možgane, postalo je umsko elastično, tvorno, močno, postalo je, kjerkoli se je pojavilo, kvas družabnega, gospodarskega, kulturnega življenja, postalo je nosilec vsega napredka, pospeševalec razvoja, postalo je kratko in malo malone poglavitni čini-telj življenja vse svoje bližnje okolice. Razumljivo je — naj navedem en sam drastičen primer, — da je dober medicinec prav posebno pri bogataših več zalegel, nego vsa božja pota, kjer so se dogajali tako zvani čudeži, toda prav tako razumljivo je, da ni moglo biti tistim, ki so jim romarji nosili na kupe zlato in srebro, vseeno, ali bodo bolniki nosili svoje lahko ali težko zaslužene groše njim ali — židovskim zdravnikom. Naravno je, da jih je moralo vzburiti dejstvo, da so Zidje ljCidem vedno bolj in bolj odpirali oči, jih odtujevali oziroma odtujevali njihovo zlato cerkvam in.samostanom, pozneje pa tožkemu kapitalu vobče. Dobro so razumeli: "Principiis obsta, sero medicina paratur!" T. j.: Začetku se moraš postaviti v bran, medicino priprav Ijati je po navadi vedno prepozno. Kjerkoli se je pojavil boj proti židovstvu, kjerkoli so bili po-gromi in preganjanja, povsod so bili razlogi isti: borba za manjši ali večji košček kruhu nI i potice 2. strani) Nič drugače ni bilo v "kulturni" Nemčiji. Nacionalni socializem, ki je leta in leta hujskal proti 2idom, jih dolžil, da so krivci vsega zla, ki je prišlo nad nemško ljudstvo, je ob prevzemu oblasti dejansko dokazal, da so zmožni Nemci vse kaj drugega, nego je bilo zmožno neuko rusko in poljsko ljudstvo, nahujskano proti 2idom od popov in šlahčičev. Nacisti so preganjali 2ide na najbolj zverinske načine. Ce pomislimo samo na nekatere izpovedi očividcev o strahotah, ki so se dogajale v "kulturni" Nemčiji! Težko je verjeti, da je bilo kaj takšnega v centralni Evropi sploh mogoče! Pa je verodostojnost prič vzvišena nad vsak dvom! Obravnave in obsodbe na zavezniškem sodišču v Nuerenbergu so to dokazale. — 2idje so krivi vsega gorja! ao trdili. 600,009 Zidov je bilo krivih, da sedemdesetmilijonsko ljudstvo umira v bedi in gladu! Najbolj značilno pa je pri vsem tem, da sa se najbolj zverinsko preganjali prav židovski proletarci in polproletarci, medtem, ko se židovskim kapitalistom ni skrivil niti las na glavi! Razen šele pozneje so prišli tudi oni na vrsto. Ali je mogoče v Nemčiji odpraviti brezposelnost nemške inteligence, pa čeprav se vsi nemški 2i4je-intelektualci pomečejo na cesto? Ali je mogoče zaposliti na milijone nemških brezposelnih manuekev, če se 100,000 židovskim delavcem vzame skor-jica črnega kruha? Kdo, ki ume misliti, more to verjeli? Ali je mogoče "očistiti" nemško kulturo od židovskega plevela? Saj so vse podstave te kulture, kakor vse zapadnjaške kulture vobče, v svojih osnovah židovske! Naj bo idealistično ali materialistično usmerjena kultura, oboje je-zraslo na dveh stebrih vseukupne zapadnjaške kulture, na Mojzesovem po Kristusu spo-polnjenem nauku o razmerju človeka do človeka in človeka do boga in na Marksovem znanstvenem doganju o gospodarskem in družabnem razvoju. Ali je bil mogoče v Nemčiji kdo izmed voditeljev nacional-no-sovialističnega gibanja, ki je verjel, da je možno nemško kulturno njivo očistiti od tako zvanega Židovskega plevela? Dvomim! Se tako omejen nacist se je moral zavedati, da bi potem na njivi sploh nič več ne ostalo .. . Bila bi žalostno prazna! Cemu potem je bilo vse to preganjanje, čemu vse to zagrizeno sovraštvo? Odgovor na • to vprašanje ni tako težak, kakor bi nemara u-tegnil kdo misliti. Poleg domačih kritičnih možganov so bili v Nemčiji židovski intelektualci in delavci skoraj stoodstotno potencirano kritični, so bili analitki, so neusmiljeno secirali bolno družabno telo ter kazali na vzroke gospodarske in družbene zmede v katero je pahnil kapitalizem ne samo nemško ljudstvo, marveč vse človeštvo. Odstraniti 2ide pomeni odstraniti kritičnega duha, tako so si mislili voditelji nacionalno-socialističnega gibanja, pomeni odstraniti nevarnost, da bi morali kdaj veleposestniki, veleban-kirji in kapitalisti prepustiti svoje stolčke vsemu ljudstvu, da bi morali kdaj izpustiti iz rok o-^romno bogastvo, ki ga je tedaj držala peščica Nemcev v svojih rokah. Odstraniti, telesno in duševno pobiti 2ide, pomeni zamašiti usta neusmiljenemu, do skrajnosti duhovitemu zasmehovalcu banalne podpovprečnosti, ki je krasilo večino voditeljev nacionalnih socialistov. Zatreti 2ide pomeni skriti svojo lastno nesposobnost, duševno nebogljenost, manjvrednost, pomeni — orgije besnega ljubosumja proti naklonjenosti razmer in okolščin, ki so 2ide obdarile s tolikšno dozo človeškega razuma! Naposled so prišli do besede ignoranti in duševni reveži z blestečimi rodbinskimi imeni in doktorskimi diplomami, pridobljenimi z biflantsko vztrajnostjo. Zavest duševne manjvrednosti, zavest, da ne segaš razumsko večini 2idov niti do glež-njev, zavest, da si v njihovih ahasverskih, tako nemirno svetlikaj očih se očeh, smešen, ves majhen, pomilovanja vreden — jim izvablja pene na ustnice, jih neusmiljeno vleče v vrtinec steklega sovraštva. Vse ubiti, vse pokončati, samo da se v ogledalu teh čudovito razvitih možganov ne vidimo v svoji — opičji podobi! Od vekomaj je bilo tako: Od vekomaj se je duševna im-potenca borila proti človeškemu raziynu s — pestjo! Poskušali so se boriti proti 2i-dom tudi z razumom . . . Pa so morali poslati v boj proti njim človeka njihove krvi, Ef i j alta židovskega rodu, šefa nacionalno-socialistične propagande, gospoda Goebelsa, stoodstotnega 2ida ... Ta ponesrečni filosemit je bil med temi an-tisemiti edini, ki bi morebiti v drugačnih okolščinah utegnil biti kos židovskemu duhu . . . Pa je že tako! Izdajalec je vedno le profitar, ki ni nikdar prepričan o tistem, za kar se je dal kupiti . . . Profitarstvo in človeški razum sta — antipoda! Prvo izključuje drugo! Zato^kuša profitar zaman, čeprav je blesteč po obliki svojega govora, čeprav semtertja ume posnemati zunanjo duhovitost, zgolj duhovičenje!, svojega rodu — vse to je pač zunanje židovsko kakor njegova fiziogno-mija! — zaman skuša v tuji službi premagati duh in genij svojega ljudstva, ki ga zgodovina ni mogla izbrisati z zemeljske površine ... Zaman, židovski rod se bo v zmagovitem pohodu idej svojih genijev od Abrahama do Einsteina in še katerega vrnil v zemljo, ki ga je pregnala, v Nemčijo, ter ji bo v trenutku njene največje in strahotne bede ter zmede, lakote in vsakršnega pomanjkanja, ki jo še neizgibno čaka, prineseL novo odrešitev, odrešitev v Marksovem socializmu — zakaj tudi Marks je bil 2id! Mogoče bomo tedaj s Svetim pismom starega testamenta rekli, da je židovsko ljudstvo bilo res izvoljeno ljudstvo. Tedaj bo Ahasver končal svojo mučeniš-ko pot ter bo legenda o večnem 2idu zares samo še legenda! ZORA JUGOV A: OB KRIŠKEM PORTU Povest iz življenja v Istri Zgodnje jutro je še. Komaj se svetlika dan n^ vzhodu in tmica, pomešana z meglo pokriva morje. Valovi zaspano oblizujejo kamenje ob bregu. Pod košato lipo ob portu sedi ribič Mikola. star in siv, in ga komaj opaziš. Tudi on je del vsega tega. prirasel k tem skalam, lipam in morju. Razume pesem vetra, se pogovarja z morjem in spremlja oblake. Kakor narava okoli njega, tako se tudi njegovo lice zdaj zjasni, zdaj ga zopet zastre skrb ali groza. Tu preži ob bregu in gleda mimo porta v meglo. Nepregledna sivina zaziba njegove misli in mu odbira spomine v preteklost. Razbito zidov je kriškega porta obkroža njegove misli. • Cemu je sovražnik razbil to trdo skalovje porta? Dobro je vedel, da so ga postavile trde dlani naših delavcev. Tudi Mikola ga je zidal. Zdaj je star, njegova lica so zgubana od vetra in morja in ožgana od sonca. Okorne so že njegove kosti, zato tudi na morje ne hodi več ponoči— čemu bi bil v napoto mladim, čvrstim mišicam. Vendar brez morja ne more živeti. Tu ob pristanu čaka in ljubeče sprejemajo njegove oči sleherno barko in barčito. Vsako jutro in do poznega večera. Tudi takrat, ko so tu stražili bajoneti, so njegove bistre oči s skrbjo in ponosom spremljale ribiče, ki so odhajali zvečer na morje, na lov, da so se tam zunaj v mraku srečali z ribiči iz Istre ter prevzeli od njih sol ft istrskih solin in so jo potem v kasetah pod svežimi ribami prenesla kriška dekleta iz porta domov in potem v hribe partizanom. Se sedaj se mu svetijo oči ob misli, kako lahkotno so dvigale brhke Križanke težke kasete, da bi v Nemcih ne vzbujale suma. Tako so dan za dnem naši ribiči s po- lice. "Ne boš Križanov prelisičil." Toda Nemci so bili le prepričani, da prihaja sol iz tega močjo svojih žen oskrbovali svojo vojska Niso jih zalotili. Lokav nasmeh preči ne Mikolovo porta, in zato so ga od jeze razstrelili. . Mikola je takrat ždel v bregu nad plotom pod latnikom in škripal z zobmi. "Nič vam ne pomaga, mrcine. Res, da so moje roke že trudne in stare, brez moči, toda imamo na tisoče mladih, tudi moj sin je med njimi, ne eden, trije. Ko odpade želod s starega hrasta, zrqpte mlado hrastje vse naokrog iz trde kraške skale. Tako je pri nas! Se lepši port bomo zgradili. Jutro se svetlika, morje se drami, iz megle se že slišijo glasovi. Z brega pa doni Maričkina pesem. Mikola pogleda v breg in ji zamahne v pozdrav. Po visokih skalnatih stopnicah lahkotno kot srna teče navzdol. Sveža je, kot da se je umila v rosi, in oči se ji svetlijo. Krilo drži spodrecano, da ga ji mokra trava ne zmoči, pri tem kaže močne noge, ki skladno podpirajo njeno stasito, pozibavajočo postavo. "Vedno si prva. Eh, tista, ki ji ribič zleze v glavo, ne more zjutraj spati, čeprav je še mlada." Njen zvonki smeh pretrese ozračje in te prijetno poščegeče, da se nehote še sam nasmehneš. "Nune Mikola, nune Mikola, še vedno ste poredni." "Takole se tolažim, Marička, pusti mi veselje, saj mi itak vse skupaj nič ne pomaga." , "Glejte, nunc, so že tu, in on je prvi." . In njene oči so objele njegovo barko in je niso več izpustile. Božale so njegove mišice, ki so se napenjale ob veslu, njegovo postavo — zdaj sta se srečala z očmi, dvignil je glavo v pozdrav in ona se je srečno nasmehnila. Zavriskala bi od sreče, di ga vidi, saj je vso noč divjala nevihta, da od skrbi ni mogla spati. Prižgala je lučko in bedela ob oknu. Tudi Mikola se je sedaj oddahnil, saj so bili vsi kakor ena sama velika družina. Ko so prišli k bregu, jih je srečen pozdravil: "Kako je šlo, fantje? Niso zaman prižigale vaše žene lučk, da gre nevihta mimo vas; kakor vidim, se vsi srečno vračate." "Eh, one prižigajo lučke tudi, kadar ni nevihte." Poredno se zasmejejo in so veseli, da so zopet na trdnih tleh. Barke so se druga za drugo vračale z vseh strani in jadrno zavijale v port. Marička je medtem privezovala Ninetov čoln in jemala iz njegovih rok kasete, polne sar-del, ter jih zlagala na breg. Njegove vroče roke so se dotikale' njenih, da jo je prijetno preši-njalo po telesu. Oči so ji žarele in veselo se je nasmihala. Omamil ga je njen smeh, da ni vedel kaj bi rekel. (Konec prihodnjič.) M»tl»IMMIIMMMMIMMIHIMIIIIHMIIMI»MMIIi I Priredi klub št. t JSZ ¥ Soboto 9. Julija j Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SUROTON 2714 WEST 2fttb STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:3« to 4 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.; 6:3* to 8:S# P. M. (Except Wed., Sat. sod Sun./ Res. 2tlt So. Hideaway Ave. Tel. OUwford 7-1440 If ao answer — Call AUstln 7-5700 PIKNIK V KORIST . PROLETARCA pri Koglu v Willow Springs, UL : Fino godba* Pričetek ob 2. popoldne. j .............Ill........................ ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH BE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADR!A PRINTING CO. Tel. Michigan 2-2141 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC 9E TISKA PRI NAS \ JAVA. OTOK VEČNE MLADOSTI 'DEŽELA, KI NOSI VRAGA V TREBUHU'' Java je eden izmed otokov holandske Indije (Indonpsijel. Med vojno so jih zasedli Japonci in jim dali avtonomijo. Po zlomu Japonske se je Indonezija cklicala za neodvisno republiko. Toda prišli so Angleži "delati mir in red" in se njimi Nizozemci, da si to bogato otočje znova podvržejo. V sledečem podajamo nekaj slike o Javi in v splošnem o Indoneziji i francoske revije "Constellation": "Holandija — navadna kolonija tulipanov! — mi je rekel neki Holandanec na ladji, ki nas je peljala proti Javi. V resnici je Indonezija naše pravo bogastvo". Hodeč z velikimi koraki, je pričel razlagati kaj Indonezija predstavlja zanj in za vse Ho-landce. Prihajal je iz Haaga, ho-landske prestolnice. "Ali poznate Wassernar, bogato četrt z vilami v okolici Haaga?" — me je vprašal. V vsaki izmed luksuz- ^a živi malo ljudi. ------ nih hiš v Wassenar-ju prebiva prihodu ladij se prikažejo tru- vorenja starega sadilca o listjU kakšen Holandec, ki je obogatel me domačinov, ki hitijo mimoi,,ke^b^a". Ce poduhate samo v Indoneziji". Samo moj sogo- uiadnikov v belih lanenih oble- praška, ki ga maščevalni vornik ie investiral v Indoneziji kah in kolonialnih klobukih ter domačini izdelujejo iz teh listov, štiri milijarde florintov, točno mimo kočijažev in šofer icv. lahko naredite svoj testament, petino vsega holandskega naci- pG izkrcanju se odpeljemo petintrideset let je, odkar mi onalncga kapitala. Dve' petini proti Bataviji, ki leži nekoliko1 Je leP* črn* h^rka iz Djokja-holandskega premoženja izvirata kilometrov v notranjosti. Na I kal vr«** v moi° spalnico sce- pušča leni. Ona st^je, žauje, nosi breme, vodi gospodinjstvo in kuhinjo ter tudi trgyje, kadar je potrebno. Ona ne kaže stuejjjske pokornosti, nasprotno, javno pokaže svojo veselost s pesmijo in plesom. Javanka se lahko utrudi; toda zaradi tega se ne pritožuje. Noči javanske žene so ure "ovata". Vprašal sem za pojasnilo o tem nekega starega lekarnarja "Jaz bivam tu ae 40 let in š? vedno nisem prodrl v skrivnost gentino k pameti s tem, da ako p"ovata" Prav v tem trenutku \ ne bi hotela sodelovati kot npr. pripravljaj? zdravila in škodljive mešanice napravljene iz raz-stlin po receptih, ki jih poznajo vsi Javanci, a mi ne. Ne smejte iz trgovine s temi dajnimi deželami. "Kaj pa bi proizvajali Bali, Java. Sumatra, če bi ne bilo teh pogubnih vremenskih nezgod?" —"Tajfunov? Morskih poplav? Ne, Krakatoa, vulkana, ki ne- tavija nezdrav kraj, okužen z prenehoma bruha — pravi on dvakrat in tudi trikrat na leto. ide v njegovo kraljestvo. Gojenje riža ne* pozna nikoli "Tiger, divja mačka ali divji odmora. Sonce — Mata-Hari pes — mi pripoveduje vodič ("jajce dneva") — sije tam vse prezirljivo, kaj najdeš na njih leto. Setve in žetve ne poznajo posebnega! Vse te živali napa-letnih časov, • ' y dejo človeka samo, če se čutijo Obrežje Jave se je nedogledno zares ogrožene. Toda tvoj beli, razprostrlo pred nami. Za zave- o Bog naj te varuje, da bi zašel so ladje so se iz tropskega morja na pot, po kateri koraka čreda pojavila bela poslopja, pomoli divjih bivolov ali noseča samica petrolejski posrebrnjeni rezer- noaoroga. Naj te obvaruje pika voarji in veliki črni žerjavi, strupenega pajka! Naj ti prepre Tandjong-Priok, pristanišče, Ba- či, da bi iz neprevidnosti stopil tavija, prestolnica. ' na kačo. Orjaški piton, ki te ob- Hitri čolni so plovili vzdolž Jam« v smrtnem objemu, je naše palube. "Kontrola?"-sem nevaren kakor kača-ska- vprašal Holandca. "To je ver- kal*a. ki je dolga komaj 60 cm jetno čoln. ki lovi tihotapce"- W 1* ne opaziš v grmičju ter odgovori. To so ladje, oborožene ti skoči na lice kakor strelica s strojnicami, ki brzijo kakor Zvijaš se potem tri dni in tri strela. Javanci so bili nekoč gu- ** ne osvobo- sarji, ki so skozi stoletja sejali di- . . strah med oporsčake Južnega Tudi rastlinstvo postaja tu ranu. Poznam jo. Jaz sem preiz- morja... Sedaj se bavijo s ti- preteče. Sok nekaterih dreves kusil njen učinek. I oda rjavi hotapstvom Kitajci. Borba proti izdolbi v koži lWknjp, ki Se po- ljudje bi si dali prej, odrezati njim je nemogoča. glablje neprenehoma tako dol- jezik, kakor da bi izdali svojo V oristanišču TandionePri- go, dokler vročica ne povzroči skrivnost belcem. \ pristanišču randpn^ n SpomniX sem se tedaj ga. Na Javi je vse življenje pre- ..... nasičeno s praznoverjem in mist iciamom. Delo, hrana, ljubezen, vse je deležno demonskega misticizma. Pod vplivom teh ča-rodejnih učinkov nadomeščajo zaročenca ali zaročenko s slikar mi ali umetnimi predstavami. Ob zakonski postelji postavijo dva lesena poslikana kipa, ki predstavljata moža in ženo. Njihova naloga je, da varata hudiča, ki po ljudskem verovanju kroži v poročni noči okpli postelj, da bi odpeljal katerega od. poročen-cev. Prevaran bo odnesel enega "Mmla vojna" z Argentino i ma te malo pozornosti (Konec s 1. strani) sballovega plana najboljša od-1 Civilne svobodščiae zatrte i jemalka argentinskih mesnin. Argentina je tu pa tem velja-Flačevala jih je z denarjem in z la za demokratično deželo. Inje-industrialnimi produkti. Od po- la je mnogo strank. Argentins Stanka Marshallovega plana pa je edino velika država v latinski dobiva veliko živil iz Zed. dr- Ameriki, ki ima proporčno naj-koli odpustili njegove medvojne žav in za Argentino je angleški manj Indijancev ter drugega vloge. In ne njegove taktike, ki trg jako zmanjšan. mešanega nebelo poltnega prebi- je bila vedno taka, da je Wash- Peron se je vsled tega pgtru valstva. Pod Peronom se je cen-ington predstavljala za trdnjavo dil odnošaje z Washingtonom zura poostrila. Vse kar diii po "dolarske" diplomacije in "do- ublažiti in potipal je tudi za '"komunizmu*, je prepovedano, larskega imperializma*'. ameriško posojilo, ker ifna v Socialistični dnevnik — eden Ze takoj po vojni se je zvez- načrtu svojo državo industrial^'najboljških v španskem jeziku na vlada odločila spraviti Ar- zirati. l . — Toda namesto ugodnega odgovora je šel Truman v glavno * na™ deluje Brazilija, Cite,! to Brazilijet kjer je bil sve. Mehiko itd., bi se naj jo spravilo na kolena z ekonomskimi pri tiski. čano sprejet, Argentino pa ignoriral. je na vsem svetu, je bil zatrt. Toda vzlic temu imata Juan in Eva Peron med delavstvom veliko pristašev — pač zato, ker naglar sata socialno zaščito, sta za socializacijo,« proti "yenkyskemu" se, ko boste slišali govoriti o ce- Tfcko ji je bil ustavljen dovoz „. . . P- - , imperializmu in oba oglašata Peron P* Je P°slal svojo ze- socialne reforme Tako je delal dilniku ljubezni U katerega dajo! njenih mesnih produktov v Zed. ™ TT -fa « tudi Muwolini in za nJim Hi^ler javanske žene piti izvoljenim | drave - pod pretvezo,^da je tre- ^^ Ameriška vlada Peronu) ni možem, da bi v njih zbpdile lju-; ba naše živinorejce ščititi pred bežen. Takšne vrste rastline ra ste na obronkih Sawaha v Ka cesti opaziš prve Javanke, ženske silhuete s pokončno držo, z golimi prsi in tesno povite od bokov do stopal v zlatorumen "sarong", ki ga obdržijo pri kopanju. Nekoč je bilo mesto Bp pec prahu kečubuma. Okoli mene se je začelo vse vrteti in jaz sem ostal kot paralizisan". Zakaj vas je to dekle hotelo ubiti? Bila je neka druga pri meni. Zaradi ljubosumnosti? Toda L. 1883 je en sam izbsuh zahteval 40,000 žrtev. Se danes so silno rodovitni otoki, ki obdajajo Krakatoa, ostali neobljudeni in neobdelani iz strahu pred katastrofami. Ko se je ozračje razčistilo, mi je sopotnik pomolil svoj dajno-gied. "Poglejte, na obzorju se Tangobean Prahoe, legendarno vidijo bratje in se§tre Kraka- goro, ki se dviga s severne stra-toa. Počepnili so okrog pošasti, ni Bandoenga. Do žrela te pn-Pod jasnim tropskim nebom se neso v nosilnici,, izpieteni iz zdi, kakor da mirno kadijo svo- bambusa, po stari javanski naje pipe iz lave. Toda oni imajo vadi. vsi vraga v trebuhu. Vsi, vsi!1 "Ni nevarnosti-— pravi vod- malarijo, kugo in kolero. Doma- Javanke je ne poznajo! čini so ga imenovali "grob bel-: Druga je pripadala nižjemu :ev". Sistematična borba proti socialnemu razredu. Dekle iz kužnim boleznim je osvobodila Djokjakarte je bila aristokra-Batavijo. tin jo. Lahko bi poznal deset dru- Ne moreš si zamisliti potova- gih deklet in me ne bi zaradi nja na Javo, ne da bi obiskal katerega izmed njenih velikan-Jaz sem izbral ognjenik ov Mi se vozimo mimo nemirnih dežel, kjer lahko vsak trenutek izbruhne snL" Rasumal sem, da nI mislil samo na vulkane, temveč tudi na domačine, na te Ja-vance z bronastimi telesi, plav- nik, toda moramo se takoj vrniti, ker ne smemo preveč skušati zlobnih duhov." Na Javi, kakor v Neaplju ob vznožju Vezuva, se človek rad vdaja praznoverju. Spričo zave- tega grajala, toda aristokratinja ne deli človeka z navadnim dekletom.' Ali ste jo dali zapreti? Starec se je iznenaden zganil, kar je v meni zbudilo slutnjo, da smo pred odkritjem strašnih stvari. Na svojem domu mi je predstavil svojo ženo. "Koliko let bi ji dali? — me vpraša, ko je opazil moje začudenje. — "Osemnajst adi dvajset, ne več", sem odgovoril. "Ona ima pet petdeset let". Za svoj mladostni sijaj se ima kasto-črnimi lasmi in temnimi, sti, da vulkani lahko opustošijo zahvaliti eni izmed javanskih očmi; na njihove poglede, pri ja- cvetoča mesta v nekolikih tre-teljske in tople. Rdečim iskram nutkih, postane strah pred nad-v ženicah Javancev se, kakor v naravnimi silami, huda nadlo-očeh črnega panterja, pridružu- ga. Ozračje teh dežel vzpodbu-je nočni demon javanskih goz- ja vero v prikazni, dov... Pot z Gore duhov je mnogo Naša ladja je krenila v smer težja kot pot navzgor. Namesto proti Javi in na obzorju se je da bi se človek nalahko gugal dvigala zemlja. Približevali na nosilih, si rajši utira pot peš, smo se otoku s 47 milijoni pre- držeč v rokah lesen nož. Včasih bivalcev, razporejenih na 126,- zaslišiš krik iz vejevja, včasih 000 kv. km ozemlja, kjer je go- z zopet napol demonski napol stota prebivalstva največja na divji krohot. Na vrhu drevesa • svetu. Da bi lahko hranil te mi-1 čepi ogromna opica, ki se ji be- lijone bitij, je vsaki palec jemlje obdelan. Za javanskega kmeta pomeni polje vse. Pragozd obstaja samo na planinah, ki dosegajo višino 3,000 m. Modre in zlobne planine, ki od časa do časa uničijo vasi pod plazovi lave in zasujejo na tisoče rodovitnih njiv s pepelom. Toda ko se lava ohladi, se izpremeni v še donosnejšo zemljo in iz nje vzklije novo življenje. Tako se preživeli vedno vračajo na mesto zadnje katastrofe. Z lavo og-nojena zemlja na Javi rodi riž lijo z ust ogromni rumeni očnja-ki in opazuje prihajajoči sprevod. Moji tovariši so nenadoma pospešili korak. Očitno prestrašeni so me pozvali, naj več ne govorim in naj se nikar ne oziram nazaj. Komaj nekaj korakov dalje sem zvedel, da je bila ta žival ena izmed onih svetih opic, ki se jih Javanci boje, ker samo srečanje z njimi prinaša nesrečo. Ta četverrožec je sijajen strelec. Z vsakim predmetom, ki mu pride pod šapo, lahko smrtno udari človeka, ki za- skrivnosti, v katere mi ne bomo mogli nikdar prodreti, "Njamon —Njamonu." Olas starčka je postal sladek, skoro nežen. "Ali se niste vznemirili takoj zaradi usode mladenke, ki me je pred petintridesetimi leti hotela umoriti s svojim prahom? Poročil sem jo. To je ta, ki je pred vami." Ne verjamem, da je na s/vetu še kje bolj ljubeča nevesta in bolj skrbna gospodinja od Javanke. Mož je nasproti svojim sosedom zaprt. Delo rad pre- itznom priredb slovenskih organizacij v Chicagu NAROČITE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU i .« Stane $145s po&nino vred. Pošljite nam točen naslov in v§oto, drugo izvršimo ml. PROLETAREC, 2301 Sa lanwdale Ave. x CHICAGO 23, ILL Organizacije v Chicagu ln oko lici, ki žele Imeti svoje priredbe oz načene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudl popravke v slučaju pomot > Klub št 1 JSZ— piknik v korist Proletarca v soboto 0. julija pri Keglu v Willow Springsu. "Sosedje" št. 449 SNPJ, piknik v nedeljo 24. Julija v Bcnis Forest Preserve (v istem kraju kakor lansko teto). Druš št. 707 SNPJ iz Summita priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Trailblaaers št ISO SNPJ — pik nik v nedeljo 14. avgusta na vrtu Gano Farmers Grove, 428 W. 116th St. (3 in pol bloka vzhodno od Halsted.) Pevski sbor Preteren —piknik v nedeljo ti. avgusta n« Keglovem vrtu v Willow Springsu. Pioneer št &SS SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto S. avgusta, So. Albany ter 2flth St Progresivne Slovenke, krožek It. 9 — proslavitev druge obletnice krožka • programom in plesno zabavo v nedeljo IS. oktobra v dvorani SNPJ. • Pevski sbor Prešeren Jubilejni koncert v nedefjo 6. novembra v avditoriju Sokol Chicago na So. VCedzie Ave. Narodni vites! št 3» 8tyPJ — 811-vestrovn zabava v soboto 31. decern 6ra v jednotini dvorani. gentinska vlada se jih skuša iz-nebiti in tudi to je vzrok, da mod na*o in argentinsko vlado obstojajo tako mrzli odnošaji. Podržavljanja druga zamera Ker so industrije v Argentini bile vse ustanovljene od tujega kapitala, se je diktator Juan Peron odločil, da jih bo podrža-vil druga za drugo. Kot že omenjeno, klavniška industrija je v glavnem last ameriškega mesnega trusta. Elektrarne in plinar-izmed kipov — tako upajo Ja- ne lastuje ameriški, angleški, _ ......... .............na P*ovanJe v nasprotna radi tega, pač pa/ker okuženji govedine.. Res je bUo ^ Bilo Je uradno potovanje in . driva ameriški kapital iz te bolezni v Argentini precej, Mipiomatično zasnovano Eva ^ dež|jle in ker izpodkopuje toda nič več kot v Zod. državah. Jei SP v pul,llKl .in vpliv washingtonske-newyorške Bolj razširjena pa je bila in je Predstavlja se za zag-.......... še danes v MehikT ' konsU siroklh ***** izvaževalka* ^ ? £ ^ Pet in pol milijarde dolar^v na svetu. Njeno mesno industri-! frfnclJl ln v vsf frzavah'1v! za Marshallov plan jo kontrolirajo v glavnem ame- in se Je oglasna, je Diia Zvezna vlada je odobrila vso- riški klavniški magnati, a ar. de ezna pompoznega sprejemu milijarde dolarjev B * kot predstavnica bogate Argen- za !nakup 1 raznegaJ blaga, k( ga t4ne" letos dobe dežele, ki so v Mar- V London ni šla, ker ji je bilo j shallovem planu za ekonomsko po ovinskih diplomatično pove- obnovo Evrope. dano, da uradnega sprejema ne —--------— bo deležna. Argentinsko posla- Ali veste, da je Ameriški dru- zagovornico , di iomadjti y mestih ysc u , < „1, mTT latinske Amerike. Bila je pri Franku v Madridu,;_________i-- vanci — namesto poročenca. de med kosilom smo se menili o Javi. "Težko zaključiš razgovor z domačini", mi pripoveduje sosed. "Pred belci govorijo vedno samo o brezpomembnih rečeh. Njihovo blebetanje o povsem malenkostnih zadevah je samo krinka, s katero krijejo svojo voljot da bi molčali/* Ali ie vojna, ki mu je odkrila toliko reči, preobrazila Javanca? Vsekakor si je prisvojil mnogo elementov evropske civilizacije. On ni aamo ohranil svoje izvirne kulture, temveč tudi svojo tisočletno vedo o tajnih silah. Kdor je živel dolgo na otoku, verjame v obstanek "elmoeja", vede domačinov. Kdor ima "el-moe", je "doekoen", ličenjak, zdravnik ali čarodej, kakor ga pač hočeš imenovati. Spominjam se še starca, kako sedi v svojem vrtu in mrmra zaklinja-joče formule v čistem sanskrtu. Kaj je delal? — S prenašanjem misli, je klical k sebi sina, ki biva 60 km daleč. Naslednjega dne je sin res prišel... ništvo je potipalo tudi ameriško žinski koledar za leto 1949 knjiga vlado — a ta je prav tako po s tako izborno vsebino, kakršne ovinkih odgovorila, da Eva lah- ne dobite za tako majhen denar ko pride, toda uradnega spreje- nikjer drugje? Naročite si jo! ma ne bo. Stane $1.50. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov PrOle-jal tudi nemški in japonski. Oba tnrcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše francoski, švicarski in švedski kapital. Pred vojno se je razšir- upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. sta sedaj "podržavljena". Med vojno, ko je izgledalo, da bo Anglija od Nemcev tepena, je argentinska vlada podržavila vse tiste železnice, ki so bile posest angleškega kapitala. Plačala je zanje prejšnjim posestnikom v svojem denarju in iBut*, Ant Slobodnik. je sama odločila. Angleži so pro- PuebJo: John M stonich. testirali, Wall Street z ameriško, w*U*«b«rK i. okolic: Edward vlado vred se jim je pridružil, Tom*it. CALIFORNIA. Foatoea: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angolos: Frank Novak. Un Francisco: A. Leksan. COLORADO. a ni nič pomagalo Po vojni pa argentinski vladi ni šlo tako lahko. Zato si je diktator Peron pomagal z novo ustavo. Odpravil je v nji klavzulo, ki pravi, da sme biti predsednik republike izvoljen v samo en termin. S tem' si je svojo diktaturo podaljšal. A glavna klavzula v njegovi novi ustavi, nad katero se angleški in ameriški interesi najbolj zgražajo, pa je izgon tujega kapitala v Argentine. Nova ustava določa, da naj se industrijske obrate, ki so posest inozemcev, podržavi. Določa, da se jim plača zanjo toliko, kot so Q ZAJTRKU vložili svojega kapitala vanje— Zdi se nam, da vsakdanji zajJ P° divi~ trk nujno potrebujemo in ne br ga radi pogrešali. Ce enkrat ne pocajtrkujemo, nam vse dopoldne nekaj manjka. Oglejmo si, ali je zajtrk res nujno potreben, ali ga uživamo le iz navade. Med spanjem se močno zniža presnavljanje, celo žleze skoraj popolnoma mirujejo; telo počiva in si nabira modi. Kaj na bi bilo morda bolj pametno, da najprej porabimo zaloge in da si jih znova pričnemo nabirati, ko se pojavi potreba? Tu je torej znanstven argument zoper zajtrk. Le besedo k temu! Nočni odmor je tem daljši, čim bolj zgodaj zvečer jemo. Čim bolj je telo spočito, tem sprejemljivejše je za vse snovi, ki jih sprejema iz zraka in hrane, seveda tudi ss strupene snovi (zato je kajenje zjutraj pesmisekio). Zakaj bi se torej ne vdali tej potrebi telesa in ne zajtrkovali! S takimi razmišljanji pa na dobimo enotnejši odgovora, zato si oglejmo malo zgodovine zajtrka. Stari Grki niso poznali zajtrka, medtem ko so Rimljani zajtrkovali kar stoje, in sicer kos kruha, požirek vina in sadjei Srednji vek je zopet zavračal zajtfk. Zakaj/ne vemo. Verjetno je zajtrk odvisen od razdelitve delovnega časa. Anglež n.pr nima delovnega dee razdeljenega. Svoj glavni obrok hrane as-ušije sveder, nato sledi dolg odmor za želodec do zajtrka, ki se sestoji iz kaše. slanine, jajc, slaščic in sadja. Podnevi imajo Angleži le kratek obed "lunch". Slično je v Zed. driayah. Pri nas po Slovenskem in dru* god v teh krajih pa poznamo glade zajtrka različpe tips. Nekateri bres zajtrka sploh ne vzdrže, nekateri pa ne spravijo dend, namreč po odbitku pro-fitov. In za tem grmom tiči zajec. Neki angleški bogataš je dejal, da ako bo argentinska vlada izvedla podržavljenje po tem pravilu, ne bo od svojih milijonov ničesar dpbil temveč bo moral k njim še doplačati. Vzrok:-od svojih vložb je dobil več profita kot pa je *našal njegov ustanovni kapital. Npr., ako si vložil v kak obrat sto milijonov dolarjev glavnice, profit v vseh teh letih pa je znašal 125 milijonov dolarjev, bi moral 25 milijonov vladi doplačati, ker ti je vzela imovino! Naš trgovski in državni department zelo pritiskata, da se bi to klavzulo spremenilo tako, da bi argentinska vlada plačala podržavljeno imovino prejšnjim lastnikom po sedanji vrednosti in to v taki valuti, ki ima vrednost na mednarodnem trgu, torej v dolarjih ali saj v angleških funtih šterlingih, ne pa z argentinskim denarjem, ker nima kritja v zlatu. Peronova vlada odgovarja, da ima argentinski peso vrednost v delu in v bogastvih argentinskega ljudstva, zlato pa ima skoro vse, kar ga je na svetu, sedaj Amerika in je naloženo v jamah kentuckyskih hribov. Anglija pomaga Ameriki V tem sponi pomaga„Anglija Washingtonu kolikor more, oziroma kolikor ji dopuščajo njene koristi Anglija Je bila do Mar- vase niti grižljaja, ko vstanejo. O prvem tipu bo zdtavnik dejal, da je šibkega želodca, za tiste, ki ne morejo zajtrkovsti, pa da premalo spijo. Strogih pravil glede zajtrka ni mogoče postavljati, pat pa le smernice, kajti kar enemu prija ne prija drugemu. ILLINOIS. Chicago ia okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. La Salto ia okolico: Anton Udcvich in Leo Zevnik. SpriagfioMi Joseph Oven in John Goršek. Vir do« t F*. Ilcrsich. Wa«ko*aa-No. Chicofo: Martin Judnich. Witt: Luka Pbdbregar. INDIANA. lo4iooop%lUt Mary Stroj. KANSAS. • Armat Anton Shular. A readJohn Shular. Wool Miaoral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit-dearborn John Zornik, Joe Koršič. M. NNESOTA. Bakli Max M