GLAS NARODA
UKi	Celavt-fcc v Amerik?
#
IfftjTtcjl alovenskl dnevnik j ▼ Združenih državah.
| Velja sa vse leto ....... $6.00
Za pol leta............... $3 00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo ccio leto... $7.00
Tke large«* Slovenian Da2Jj tn the United State«.
Issued every daj except Bundayi i and legal Holiday j.	,
75,000 Reader*. "VI
TELEFON. 2876 C0RTLANDT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».	TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 97 — ŠTEV. 97. ^	NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 26, 1922. — SREDA, 26. APRILA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
FROTI PROCESOM RAD! VELEIZDAJE
PPAVNI zastopniki premo carjev so izjavili, da so obdolžbe napačne. sodni jska dvorana nabito POL-na. ŠTEVLNI niso MOGLt no ter. vse obtožbe so baje
neveljavne.
FRANCOSKI ULTIMATUM RUSIJI
• >
SOVJETSKI DELEGATI MORA JO SPREJETI POGOJE V 48 URAH ALI PA BO FRANCIJA ZAPUSTILA KONFERENCO. GOVOR POINCAPEJA POVZRO ČIL POBITOST V KONFERENČNIH KROGIH. RUSI NOČEJO POD NOBENIM POGOJEM VRNITI PRIVATNE LAST NINE.
Charleston, \V. V a . 2-"». aprila. j I'« d obdolžbo, <|a »i. poživljali naj
!>• j»roti državi "\Ves< Vir;rini j a j j.- I > i i ■» vreraj tri in dvajset uradnikov in članov ' n ted Mine Workers of America sta vlje-f»:li prid vcilnika Wooda radi v4-leizdaje. Obravnava s«« bo vršila v istem ma ;hnem KoJiiijskem p >-'■ p.ju. v katerem j«- b"I pred vci l*ot šestdeset leti sjH>znan krivim n j ra ]>ri Harpers Kerry John Drown. znani nboleijonist.
'i'i možje. m«*.I njimi visoki uni.:-ki uradniki v t«-j državi. so 1 r -l"' *'*eni o«l državnejra prav-(iii šiv;J kot prvi iz števila več kot 700 mož, katere so je olnlol-;'il<> velcizdaje. umorov, zarote. ]>or.ivanja na upor ter številnih <1 ujrlh zlorinov v zvezi s poho-<1 iii: oboroženih premolar jev tekom pret-'klc jeseni na neunij-v k; premojrarska polja v Lojran in Min^o okrajih "West Vir«r;nije.
< '«• s<> 1 i obravnava v resni t* i \ >ila ali če bo j).«tl;i("cna kot. v. pričetku. j«* Sedaj odvisno od sod-rika AVooda. o katerem se domneva, da 1><» podal jutri svojo od-lo< .tev jrlede predloga zagovorili-i kov obtoženih, da naj se projrla^ obtožite radi velcizdaje neveljav-rim.
• Vovor zagovornikov temelji na izjavi .da ni v obtožnicah na-tai.<"no d<-ločeno. kakšna javna d-eianja so obtoženi zakrivili, da hi se mojrlo dvigniti obtožbe radi ve izdaje.
riiarl»s Town je bil danes na vse zgodaj jh>Iu življenja. Xa sto-t'ne obtoženih s svojimi ženami in otroci se je zbralo krog majhnega rd» eega sodnijskei»a |x«slopja naj "SV; shington cesti še vee ur pr** otvotjenjem obravnave. Xa ee- I stali, nahaja jočih se v bližini. pa i je bilo na stotim« meščanov in i farmer jev iz okolice, ki so bili ! pri vabljeni vsled velike pnbliei- j tete. katere je bilo deležno kazen sko postopanje proti premogar-jt-m.
Washington. I). C. 1'."». aprila. Pred hišnim delavskim komitejem p' dvignil včeraj John Luteran-•Vk. tolmač T'nite<LMine Workers ^ America v pitt>linrškem o-
| kraju. obtožbe, da je zanikal zvez-| ni sodnik Orr iz Pittsbnrgha najt uralzaeijske listin" inozemskim pi emoirarjem. ker so zastavkali.
Lnteranček je povedal komiteju. da co napravili možje potrebno skušnjo pred sodiščem. da pa j in: je sodnik On* rekel, naj grede domov ter se vrnejo po papirje ko se bodo zopet vrnili tm delo.
Povest linijskega tolmača je potrdil "William ShilTng. neki premolar. živeč v California. Pa.
— Dobil sem svoj. prvi papir pred petimi leti. ko sem prbY'l -••Ti k;« i iz Škotske t'-r šel pred sod n ka Orrja dne 3. a*pri la. tla dobim svoj drugi papir. Vprašal me je, če stavkam, a jaz sem rekel: X(. Mi premo ga rji nimamo nobe nega kontrakta z bosi glede plač in vsled tega ne delamo. Sodnik mi je nato rekel, naj grem ter ce vrnem, ko bom zopet delal.
Pittsburgh, Pa.. 2."». aprila. — Žene. sestre in hčere stavkiijočili ■ premogarjev so vodile napad na neuirjske premogarje včeraj zjutraj. ko so skušali slednji iti v rove Amend Coal Co. v bližini ' I'niontown. T)ve ženski, ki sta baje vodili napad, sta bili aretirani.
ENAJST JTH JE VTONILO PRI FORTH WORTH, TEXAS.
Fort Woiih, Texas. 2."». aprila. Vsled velikih nalivov je reka ta-ko narasla, da je presi »pila bre-S-ove, tako da so nekatere h še do strehe pod vodo. Ko je hotel n«--!ci čoln rešit/ s strehe nekaj ljudi. ; .i«* jirevrnil in enajst oseb je vtonilo.
V tukajšnji okolici je sedaj j 150(5 ljutii l.-rez stri he.
PREDSEDNIK NICARAGUE PROTI LIBERALCEM.
Mexico City, M--bika. 24. apr. I' !*• d sedii i k republike Xicarague. t'hamorro. . ' skleivl aretirati tristo članov liberdne stranke, ker so baje revfd.u ijorarnega mišljenja.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
a* pufm ma* banka Sv^Jnjej« p* alxkl m!, carec'JlT* trn hltr*. T«cnJ m Mle ute mm tl««^«:
JugoiIaTija:
IUi»o*m« m sadnjs pott* In !a»l*taj« "Sur. p-štml Mivnl wr%r
ta "Mnniika 4nfci" v L*iUJaai.
300 kron----S 1.50	1.000 kron____$ 4.60
400 kron----$ 2.00	10.000 kron____$45.00
500 kron____$ 2.50
Qlamum aaredbe ■iniatntra n 906U ta bm^T v Josostavljl )e »Maj »ifrii tai aakaMTaJ mnemke poitm po6t* edtaole v dinarjih; ca v take Miri knot k« »t« ^bm em dinar; razmer> maš *tn*ry*m ta kr«M mimmš tarej »dxpccK.n>M.
(talija in xuedero oaemlja:
RatyilVJa ma sadni« pdk ta bpla£«> "ladrauka bmmkm" w
Tntm -
50 lir .. .. $ 3.20	500 lir .. .. $28.50
100 lir .. .. $ 6.00	1000 lir .. .. $57.00
300 lir .. .. $17.40	JjJST!
NamJka AmtHjm: l"l«Wli nfcji pdH« ki tapla<al< "Adrtattafh« bnak — Onnaja-
Kadi *«Uka<MkJk raellk t toCaja ftxpIa>uj«M MdaJ r Avstriji «rv MHidLiiiAe dolarja. Naia pristojbina sa vsaka ^anoo nakazil« da
— sna*a M ccntor; od	da J5I- p* $1__; ta Kk srfja aa-
fcatila po S renta ad dolarja.
Pod Istimi pogoji izstavljamo tndl dolar-teke tn po61jtM rttke dolar J« v JogosUvlJo In ▼ Italijo.
snaot Is taca railoca aam M	'TlJpriiJ
■« ratnaaaso po nml lateca ta M no pootanl tear d^opo s roka.
Ko« lomsakrf iiaipwlW "JadnoaL* Bnak«1* ta n>mla poCinl-•k Imm cajaathm tiran redno afodae po«« J«, U bodo rdlka karto« n«iUak«UM bodo pootnftevoll nato luti
Dmmr mmm Jo potU najbolj po Hintali Ummmj Mor. aH pa pa Mm Tort ftaok Ml
rtiMI llflll BTAIl lin. n Oortludt »t, Vnr Tork
OTVORITEV BASERALIISKE SEZONE.	^
Predsednik Hiriin? j: rrvduč:n športnik. Pred kraiklm je prisostvoval otvoritvi baseballske se-scnc v W£shir.£toiii:. M.«d r;jim in njegovo ženo sedi ma-i Walter Jobr.son. sin slavnega washing-_ '__tonskega "piteherja''.
PREMOGARJI SO U POSPEŠENJE PUOAJANJ
Siti so že vednega zavlačevanja pogajanja glede sklenitve nove pogodbe. — Mnenje delodajalcev.
? rudnik' ;mtr;iei!. j reit> !<r;,; j v ki so at- vrniii <i;m--> v NVvr Vf»:-k. "Ja nadaljujejo s svojimi j►<>vtj 1 ia-11 ji 7. delodajalci, v naporu, da napravijo Kone«- stavki. i/j:i-vili, da bodo dadali Se ua<laljno <abtevo k devetnajslim. katere so le predložili, namreč zahtevo, da e posj>eši pogajanja pri podkomi-tejih glede novih plačilnih kon-1 rak t o v.
l »L».(j(};) nezaposlenih premogar-jev v antraeitnih poljih st« jc> na-eličali "počitnie" u-r so postali nestrpni vspričo zavlačevanja v pogajanjih. — se je glasilo.
Med delodajalci se j«* dalo iz* raza si lenemu nezadovoljstvo v-^ -pričo napredovanja pogajanj. Krajevni uradniki premogarskih i Iružb soglašajo, kot se izjavlja.! da ^je njih nepripravljenost, daj o vedo premoga r jem. kakšno skr-j •enje plač se l»o zahtevalo, sko-1 ro ustavila v>o delo podkomitejaJ
Delodajalci niso med seboj edi-' uj. k>iko skrčenje plač naj zaiite-'
jo. Najbolj radikalni med nji-iii se hoče vrniti k plačilnim le-! -rtvieam. kot so obstajale pred vojno, a dnigi hočejo uveljaviti lestvice kot so bile pravomočne leta 1917.
Danes se br» jjričelo s sj lošnim elo dežeio obsegajočim čekira-ifjem zalog mehkega premoga ta-'co od strani sUivkarjev kot delodajalcev. d* se določi, v koliki meri je .stavka dosedaj izčrpala =bstoječe rraloge tega premoga. Med linijskimi voditelji je bilo opaziti nekaj bojazni vspričo po-ročil. <la so neuuijski prenu»garji dosedaj zadostili vsem potrebam industrij.
Ta poročila so potrdili proizvajalci in agenti, ki trdijo, da je "vidna" zaloga mehkega premoga večja kot pa je bila pred enim mesecem. Iztočni trg pa se je poslabšal. mesto da bi postal močnejši, — se je glasilo.
Filip Murray, podpredsednik I'lilted Mine Workers, se bo najbrž še danes vrnil iz Pittsbnrgha, da prevzame svoje mesto kot načelnik delegacije stavkarjer.
John L. Lewis, predsednik premo gars k e organizacije pa je informiral svoje ljudi v New Yorku. da bo prišel v New York, kakor-bitro bodo delodajalci pripravljeni pogajati se glede plač.
BOJNA LADJA NA KITAJSKO.
Kot poročajo iz Manile na Filipinskih otokih >je dobila zastavna ladija ameriškega brodovja v Aziji, Iluron. povelje, naj odnlo-
0~.G03AL FRANOO- 1 SKO POLITIKO	I
Maršal .loiTre. ki potuje ž • dalj ea.-a po svetu v interesu 1'iaii cij<*. j" dospel v N"W Yo k kje;' je l>;I trikrjil \ r-'kn par let. i *i!t*\ i VfijnejLr« navdušenja pa so ' že davno minuli in ljudje so tudi naveličali vednih zatrdil, da Hastopn Francija vedno v interesu eb> šiva. Vsletl tega je bil nuli sprejem bolj hladen.
N'wyorski /.upali Ilvbm je 1 j rejci maršala v občim ki po-v.vetov::lnici te* rekel ob tej priliki :
— V prepričanju, da je treba postopati z drugimi kot bi človek! rad videl, da se postopa z njim samim, dajem izraza upanju, da bo splošno priznana velikodušnost francoskega naroda koneeno tri-' umfirala nad trdo in bojevito politiko. katero zasledujejo v sedanjem času gotovi francoski dr-žuvniki. ki pa ne dajejo s tem izraza resničnemu miljenju francoskega naroda.
NEPISANA POSTAVA.
Chicago, III.. 2."». aprila. — Milton C. IJickart. ki je pretekli teden ustrelil nekega Williama Thiede. je bil oprošen od eoroner-jeve porote, ko je zahteval varstvo. takozvane "nepisane postave". Našel je Tliiede-ja v neki kavarni s svojo ženo. Porota je prišla do prepričanja, da je bil (pravičen streljati.
OTROCI GOBAVCEV.
-
Manila, Filipini, 2~>. aprila. —; Ko se je vrnil z inšpekcijskega1 potovanja po južnih otokih, tekom katerega	obisksl tudi Culion kolonijo gobavcev, je iz-, javil general Wood, da bo v teku! par dni privedenih v Manilo 200 otrok gobavcev.
Otroci so stari dve do tri letaj ter so prosti gobavosti. Izprva se je nameravala ustanoviti posebno kolonijo za te otroke, a izveden-' ei Rockefellerjevcga zavoda so iz-, javili, da bi bilo bolj .primerno' spraviti jih semkaj. Poslani bodo v sirotišnico, dokler ne preneha nevarnost, da razvijejo to strašno bolezen.
LENINA SO USPEŠNO OPERIRALI.
Riga, Let ska. 2-~>. apjrila. — Iz Moskve jutročajo. da j«' bil. včeraj ruski ministrski predsednik Lenin uspešno operiran.
Zdravniki so mn vzeli iz pleča kroglo, ki ga je mučila več kot tri leta.
Bolnik se še precej dobro |v>-( čuti.
ve proti kitajskim pristaniščem,' ker so tam v zadnjem času iz-, bruhnili številni nemiri.
USTAŠ! SO UMORILI IRSKEGA POVELJNIKA
Ustaški člani irske republikanske armade so umorili gen. Adamso-r.at poveljnika irskih čet.
Dutfln, Irska, 2."». aprila. — Drigadni general A«tamson, po-v« ljnik Athlone brigade redn1-*-irske republikanske armade, j*! bil ustreljen danes do smrti vj bližini 11 j* govega glavnega stana od čanov neodvisnih repubikan-skih čet v At hone.
\ ofieijelnim komunikeju, katerega je izdal glavni stan v Beggars Hush barakah, se glasi:
— Brigadni general Adamson. .'Athlone briirade, je bil ustreljen do smrti na cesti v Athlone. Ge-I neral S" i«• vračal v vojašnico v bližini hotela, kjer imajo ustaške čete svoj glavni stan. Naenkrat je bil obkoljen od skupine obo-| roženih mož, ki so mu ukazali, naj dvigne svoji roki. j — fJeneral. ki je bil sam, se je pokoril ter dvignil roki. Tedaj pa so oddali napadalci nanj več strelov. Več upornih, častnikov je bilo aretiranih.
London, Anglija. 2"». parila.__
V nekem poročilu na "Times'' iz Dublina se glasi, da je dva I11 štirideset mož. ki so predstavlja-y I i posadko v Four Courts poslopju. katero so pred nekaj časa zasedli člani neredne armade, zapustilo danes poslopje ter se ni vrnilo tjakaj. A' poročilu se dostavil ja. da ni še znano, kaj je bilo 1 vzrok temu.
I Soglasno s "Times-om" je bil danes *jbi' t Knnis prejšni ser-žant Gtin Kraljevega irskega oro-
žništva.
■ 1
,
( POROKA V ZRAKU.
Včeraj se je poročil v zrakoplovu nad New Yorkom Albert P. .-»chaske s svojo dvajset let staro neveste. Poročil ju je pastor Mel-j\in \V. Mavnard. znan ameriški ' zrakoplovee. Na poročno potova-1 je sta se ]>odala proti Albany.
ŽIVEL OSEM LET Z ZLOMLJENIM HRBTOM
Warren. Mass.. 2."i. aprila. —j
Potem ko je živel celih osem let /. zlomljenim hrbtom, je Charles O'Neil umrl pretekli večer. Po-| škodoval se je. ko je padel z neke električne kare.
a ^
AMERIKANCI SO VELIKI.
Washington, D. C.. 25. aprila. 1 Dr. A. Hrdlička, Smithsonian za-I voda. je izjavil v nekem poročilu, j da so od nudi Ameritanei povpre-. eno visoki po pet črevljev 111 osem - in pol eola. dočim so ženske visoke pet črevljev ter štiri cole;
London, Anglija, 2">. aprila. — V nekem današnjem poročilu na 1 Central News iz Genove »e glasi, da obsta ji Jo zaneil jive informacije, soglasno s katerimi je dob:! 1 M. Bartkou, načelnik francoske del^racije. "brzojavno danes zju-Iraj odločna navodila, naj list raja j na konferenci pri pogojih, vsebo-
ivanih v ponedeljskem govora mi-^nistrskega predsednika Poinca-rc ja.
Francoska delegacija, — se glasi v jx>ročilu, je izjavila, da bo ust rajala pri osem inšt i rideset urnem ultimatu 11a naslov Rusije ali pa sploh zapustila konferenco.
Dostavlja sc. da je povzroči! govor francoskega ministrskega predsednika veliko pobitost v koi: f erenčn h k rog ill.
Genova, Italija. 25. aprila. — Genovska konf"rcnea se kopet pomika proti čerem, ki ;ii prete s ]>o-gibeljo. Ci! bo mogoče preprečiti polom, je odvisno od možnosti uravnave novih zahtev ruskih so-j vjetskih delegatov s stališčem za-J \<zniških držav, ki izjavljajo, da bodo ustrajale trdno pri resoluci- j jan. sprejetih v Cannes, na ka-i terili jt» bila zgrajena sedanja I ■ konferenco.
j Ruski minister za zunanje za-j I deve, Cičer:n, je danes zjutraj iz- j je vil napram zastopniku Asso- j ciated Press, da je bil zavezniški odpor proti ruskemu principu na-j ci.j'»nal:zacij \ ona stvar, ki je o-virala tukajšnjo konferenco.
Položaj je ]>ostal še bolj kritičen vsled odkritosrčnga svarila francoskega ministrskega pred.-setlnika. ki je izjavil v Bar-le-. Due. da se bo Francija umaknila s konference, če ne bo mogla do-
•	seči. da bi zmagale ideje, katerim , je dal izraza francoski kabinet
pred parlamentom.
Francoske želje vključujejo i vzdržan je vo.Tno-odškodninskdi št »rvi 1 k na sedanji višini, izločen je Aseh razprav gle<le razoroženja in j 'nikake izpremembe v obstoječih' pogodbah na konferenci v G«io- j vi. Razventega pa ust raja Fran-; . c i jr. pri strogi izvedbi resolucij v j Cannes, ki zahteva po plačilo ru-. skib predvojnih dolgov ter povrnitev inozemske lastnine v Rusi-
•	ji od strani sovjetske vlade.
Konferenca izvedencev glede 1 ruskega vprašanja se je včera} razšla. ne da lii določila datum za
•	ur v sestanek. Izrved^nci. zastopajo," i zaveznike, so dognali, da nova serija ruskih predlogov popolnoma nasprotuje sovjt tski poslanici, ki sprejema zavezniške pogoja kot temelj za bodoča vazmotri-"v ali ja.
Včeraj so Rusi izjavili, da nočejo vrniti privatne lastnine, ker je na Ruskem vs.? nacionalizirano. a v svoji poslanici sprejema 1 so da'i izraza svoji pripravljeno-' sii. da vrne jo to lastnino ali pa | odškodujejo lastnike pod poiro- j jeni. da se skrči vojne dolgove i Rusije pri zaveznikih ter nudi Rusiji finančno pomoč. ----'
Pozor potniki!
1
Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprila odpluti v Trst, je prekli- ' can. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik
"President Wilson". III. razred do Trsta $102.50; " II. razred $160.00 in $5.00 voj-- nega davka.
I Vsa pojasnila daje tvrdka
Frank Sakser Stats Bank, ; 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Kljub resnost' položaja pa niso načelniki različnih delegacij še izgubili vse;;a upanja. Nekateri pa so že včeraj zvečer izjavili, da ne vidijo nobe:."4 možnosti, kn-k » f-!ti dii dogovora s sovjeti. ra-zven če bi slednji radikal 10 iz-premeniH svoj program.
Čeprav s<> boljšcviki opustili svoje proti-? i rja t ve za škod ». povzročeno ud tujih intervencij v Rtisiji. je včeraj zvečer vendar kr( žila v konferenčnih kroirih vest, da bodo smatrali Z<liužen.e države moralno odgovoril.m za na\zočnost japonskiii čet v Sibiriji. kajti JajMinci so zasedli ozemlje ne le istočasno z Ameritanei. temveč dejanski mi prošnjo ameriške vlade v "Washington«.
— takem slučaju. — je rekel eden izmed japonskih dide^a-tov v šali. — bomo enestavn > dali Združenim državam račun, katerega nam bodo predložili 1 oljš-'-viki.
I ----
RADIKALNA ODREDBA SODNIKA.
Manchester, Ky.. 25. aprila. — i Okrožni sodnik J11 ram >lo hnson j je odredil aretacijo vsake osebe, stare nad dvanajst let in obojega 'spola v Mill Creek pokrajin! Clay okraja, /godilo se je to v poskn-isu. de se napravi konec nepo-'si avnostim, ki so dosegi«1 tekom preteklega tedna svoj višek. k<> >0 bili okrajni uradniki, ki so prišli v okolico, da aretirajo innn-šajnarje. napadeni iz zajede. So,i-nik je izdal dvesto zapora ili jio-velj ter razventega še odredil, da je treba odvzeti prebivalcem vse dalekosežne puške ter velike štole. ki se nahajajo v nj h posesti.
DEPUTY CBSTRELIL tŠ^RAJ KARJA
Pawtucket? K I.. 25. apr la. D rez vsakega vzroka j.- str«! j; I itianes n«'ki deputy š»*r:f na <-ed»'in-; indvajsetletneira Strajkarjj ('os-1 mea Almeida. Ranjenca s > prej»e-IjaLi v bolnišnico, tr.da zdravniki imajo le malo upanja, da bi ozdravel
MRS. CARUSO ODPOTOVALA V ITALIJO.
Mrs. Tairieo Caruso, vdrva jx» slavnem *enoristu Carusu bo s svojo h-Vrko (ilorijo o<lj:tovala danes opoldne s parnikom Pariz v Italijo.
—9~
POZOR POTNIKI!
1
Izletniški parnik ("BELVEDERE "
(Cosulich Line) ! odpluje iz New Yorka v Trst
, dns 14. junija
naše potnike bo spremljal ras zastopnik skozi iz New Yor«a do > Ljubljane oziroma Zagreba,
iter bo vse potrebno poskrbljeno, da bodo potovali kolikor mogoče udobno, da bodo sami zase, ter da bodo imeli posebno hrano, fko bo le mogoSe, ter posebni v'.ak iz Trsta, ako se jih bo priglasilo zadostno število.
Za natančnejša pojasnila pišite na
FRANK SAKSER STATE BANK |82 Cortlandt Street, New York
^___________ _	t Advert! sentient)
"GLAS NARODA"
_(SLOVENIAN DAILY)_
Owned and Published by
■loranic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK IAKIEH, Pfldent_LOUIS BENEOIK. Treasurer
Place of Buelnee* of the Corporation and Addressee of Above Offteerei M Cartlantft Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y,
_**Qlae Naroda** Uhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Z* celo (ete veijs list za Ameriko Za New York za celo leto ........ »7.00
In Canado —................. $6.00	za pol leta I3.M
Za pol leta ......................... »3.00	Za Inozemstvo za celo let« ....mm 17-00
Za te trt leta .................. 01.50	za pol .eta ........03.50
GLAS NARODA (Voice 0i the Peorl«) Issued K very Day Except Sundays end H oil* eye.
»	Subscription Yearly 06.00
Advertisements on Agreement.
DoplM bres podpise Id osebnosti ee re prlobfujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po tfoner Order. Pr! »|r»mcmbl Icraja nsrnfnlkov prosimo, da sa nam
tadi prejtnjo blvaili^e naznani, da hitreje najdemo naalOTiilke._
O L A S NARODA SO certlendfi Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2870
__^gž^fegŠ^____
TREBA JE HLADNE KRVI.
Za <»eiiov«i vrlja danes prislovira: — -Bo«; sovraži oni'^a, ki ojmsti svoje nalogo.
— KontVmn-a k«»t j»u>ai^c/ink l»i morala biti nesmrtna, dokler ni ujiMiu delo storjeno.
<"e >o ><• morali vojaki boriti v zakopili štiri leta, je najmanj kar morejo storiti državniki, da razpravljajo vsaj štiri tedne.
Ameriški vojak ni zapustil svojega mesta in tudi ne francoski ali angleški. Zakaj pa bi storili državniki kaj takega? Dokončajo naj delo, ki jim je bilo poverjeno.
V	zvezi s tem se prav posebno obračamo na angleškega ministrskega predsednika Lloyd George-a.
Med vsemi ministrskimi predsedniki je na svojem mestu le še on. Vzrok, zakaj je preživel vse viharje, pa ni iskati v tem. da je imel vedno prav. ampak v tem, da je bil vedno na mestu.
Naplavil ji- svoje napake, a storil jih je na lieu mesta. Celo njegovi kritiki morajo priti v ogenj, da se mu lahko približajo.
On ni zapustil svoje naloge v vojni ter naj je ne zapusti sedaj v miru.
Glede primernosti, da se združi eelo Evropo, ima, Lloyd George prav.
Prav pa nimajo vsi oni. ki bi radi videli Evropo razdvojeno in naj bodo kateri hočejo. Drži se tega, Lloyd Ge«rge. Svet je s teboj, Bog je s teboj in zgodovina j<- s teboj. Kot mali odvetnik iz Walesa si bil pogumen. Bodi še pogmmiejši kot sivolasi in utrujeni titan starega sveta.
Pred enim stoletjem je imela Anglija državnika, ki se je pisal William Pitt. Tudi on je napravil napake. Imel pa je dobro lastnost. <In ni nikdar zapustil dane mu nalogo.
Rekel je. da je največja čednost za državnika potrpežljivost zdravnika tekom krize v kaki težki bolezni, potrpežljivost znanstvenika, ki stoji tik pred veliko iznajdbo.
Genovo potrebuje tako potrpežljivost. Vsaka nestrpnost hi pomenjala poraz.
Stran, ki je najbolj trdovratna, ki kaže najbolj odločen sklep, bo porazila drugo stran.
V	diplomaciji kot v bitki je volja do zmage, ki pride v glavnem vpoštev.
V	tem so imeli Noniei prav. če sploh v kaki stvari. Koncem konca je bila njih volja »1«> zmage, ki jih je zapustila.
Naj bo volja do zmage tudi odločna glede sadov zmage, ki sta pravica in mir.
Imjxindcrabilijt. »«> je stvari, katerih ni mogoče položiti na tehtnico, kot jih je imenoval Bismarck, so vedno za stvarjo pravice in zdravega razuma. Te impon-derabilije pa mobilizira Lloyd <Jeorge in zmagal ho v sedanjem boju.
: i." *
Dopisi.
Ciariuge, Pa.
Poročati moram. da je premo-•ri.iski št raj k, ki je /e razširjen po i celi Ameriki, doseirel tudi našo ' naselbino Claridjre. Dne 20. aprili so se postavili 1*"» robu premo- j garji v našem delu naselbine —. ( Me< 'ulloujrh j in odložili svoje o-rodje; istotako so tudi storili pre-moirarji nekega laanjšfea rova:' — pometali so svoje stvari v kot! in zaštrajkali. Tako preostaja sedaj samo še en rov, ki ima pa ma- j Jo pomena, ali tudi tam so /.e dnevi in ure štet«* Kajn tudi tam 1k>-' di> sledili drujrim. Kar je manjših revo v. pa že počivajo nekaj časa. Sedaj je vendar jvrišla. enkrat vrsta tudi na nas Klarideane. Ko bi bili vsi tukajšnji preraojrarji Slovenci, bi bili tam. kjer so druiri. že 1. aprila in le z vztrajno agitacijo smo prepričali druge ter jih pridobili za pošteno in pravično stvar. T.o1co ni treba misliti, da bi tukajšnji Slovenci stavili zapreke, da »o je toliko časa zavlačevalo in nadaljevalo r. garanjem v tukajšnjih rovih kot se cika na nas v
raznih dopisih. Ni pa še rečeno, da j«* s ( laridčem ve.s "WeWst Mo-reland na štrajku. Je še par hujših trdnjav, kot je bila tukajšnja, na katere bo treba računati. Pri nas ni bilo |>osebnili te/koč. toda spraviti je bilo treba vse v medsebojno harmonijo, kar bo sedaj ali je ž t', doseženo je brez tuje pomoči.
Vidite, sedaj smo tudi mi že ta-korekoč v tej velikanski delavski borbi, kar je tudi popolnoma prav. Nekaj nas ne žaluje za tisi ib par šihtov. ki jih bomo zamudili s tem štrajkom. ker povrnjeno nam bo stotero, ne le v plačilnih kuvertah, ampak se bo po-le^ t«'«ra tudi vsak lahko imenoval za poštenega in zavednejra delavca. Pa veste kaj še: naši gospodje delodajalci s<> hoteli tudi znižati plače premo ira rje v za pn-lovieo. ne meneč se za ^splošno draginjo in ne za drugo, in če bi jim to uspelo, bi prišli čez malo časa spet r. nadaljnim znižanjem na površje. Delavci bi postali nazadnje ta ko rekoč sužnji. NabJJft-
Iz Slovenije.
jo nam liste na deske, na katerih f oznanjajo, da ostane sedanja pia-ča tudi v bodoče. Videti to, je že predznak naše zmage, kajti do j j nedavno so še dejali, da če sedan- [ ju plača ostane, morajo iti premo- j ^raj-ki mogotci bankrot. S tem .so hoteli povedati javnemu mnenju, da naj prične prem o ga rje označa-ti -z oderuhi in vsem mogočim. . toda zaenkrat jim je nakana iz-j
1 podletela. Oe bi se jim bilo pa po-
i «•
, siteilo. bi. pea v «*otovo pričete: prihajati na <lan tudi drujre naše ; Ujede." češ. da ne morejo izhaja- • n pod težkim delavskim jarmom.
Predrio koiieam. naj omenim, j <ia bomo poroeali ves nadaljni položaj v razvoju štmjka v listni (ilasu Naroda, kajti »ni. k«»f znn-n->. smo izurjeni v dopisovanju. i sedaj pa s«* bomo št- izboljšali. Ta-j ko. rojaki, držite se boja. ki ste j •_f:i za počel i. in vedite, da so tint drtigi prizadeti v n jeni. Od boja i do zmage!
Poročevalec.
Chicago. 111.
Zadnji <"-as so nekatera društva v Chieagi menda zaeela tekm<>va-| ti med seboj, katero 1««> orired'lo vee veselie. iger ali {><Kldl>ne«;a. i ,e eui> društvo je v tem o/.iru d<> sedaj -pale, namreč naše novo Slov»'n>.ko samostojno podporno | d ruši vo "Zarja". Da se pa to društvo tudi enkrat pokaže v javnosti, bo priredilo svojo prvo veliko plesu*. vesel ie". in sicer v soboto dne 29. aprila li»2*J v Hrvatskem Sokolttkem Domu na lf»(»:j Sontli Kacine Ave.. blizu 19. ulice. Začetek u»b uri zvečer. Opozarjam » na današnji oglas. Vabijo se torej vsi Slovenci in Hrvatje, da
'se te veselice vsak udeleži. Preskrbljeno bo z vsem, da bo vsak : I zadovoljen.
j Za publikacijski odbor;
l.eo Jurjevee.
i
San BernardiDo, Cal.
Mesto, v katerem pišem, ima to lepoto, da se steza glavna ulica " do vznožja velikega hriba (vsaj tako se oddaleč vidi), na katerem j se nizko ob vznožju in po gorskih razpokah vidi sneg in cela gora kakor še tudi nekateri drugi hribi v San Bernardinu, se leskečejo spodaj pa kosi kosec deteljo in I videti jie cele kupe obranih oranž ^ kajti kakorhitro jih oberejo. jih idenejo v svežo vodo i. Hreskve so j že debele kot "drobni orehi in tilth oreh že zeleni. Vse io je videti j TT» milj od Los Angelesa. kjer : J pridelujejo večinoma oranže, ei-( , 11 one in druireira južnega sadja. , ]M»leg tega pa tudi mnogo orehov ; i:i grozilja.
| V hribih je več zlatih rudnikov ' iii pralnic zlata. J 1 'ogled na gorovje je krasen, .1 kakor je krasno tudi to mesto sa-,:rno. ki je vse obdano v zelenjem.
Drugod, kjer vlada zima. narava , ne umrje, temveč zaspi, tukaj pn ,'je vedno čuječa. ker nekatere cvetlice vedno cveto in nekatero , drevje neprestano zeleni.
Kakor sem izvedel, se v hribih
-	še dokaj po voljno dela. toda te--1 --re ne pišem, da bi koga sem -a-
-	bil. ker tukaj so le "mali rudniki J in še ti zelo raztreseni; tu jih je
nekaj, nekaj zopet drugod. Dela . le malo Mudi. in delo se težko do-e bi.
»'	M. Pogorele.
Gorenjska dobi direktne zveze | z Beogradom.	-
Po dose-danjili dispozicijah se z bodo s 1. junijem izvršile va-žue izpremenibe v železniškem pro- J metu. Tako dobi (jorenjska z lile- j dom direktne /.veze /. Zagrebom 1 :n Beogradom, oduosno s Saraje-^ vom in drugimi važnimi centri. V,; to svrho bo odhajal prvi beogra.j-,1 ski brzovlak iz Beograda od k. ju-(l nija ob l!1.40 s jiosebnim kužnim S vozom za Bled, oduosno Bohinj-' sko Bistrico, ki bo iz Zagreba vo-'j zil čez Karlovac na Gorenjsko Xa"-!< ko, da do^pe v 1 'ohinjsko Bistrico j • •b l.S.2(>. Kurzni voz se vrača iz 1 Bohinjce Bistrice čez Ljubljane - J j Karlovac o-b 9.:]() zjutraj ter dospe' v Beograd ob (j.M."> zjutraj. Drugi j brzovlak bo imel direktne kurznej vozove za Mouakovo na Bavarskem. ki bodo torej vozili potnike. , /.a Gorenjsko do -fesenJc. Odhod! iz Beograda ob S.IV prihod na -Je- 1 seniee ob 7.14 Po v rat ek z »Jesenic ob 19.1 o, prihod v Beograd ob 17.4ti. Kazen tega bo<lo vsi br/.o- ; vlaki Ljubijana-J»eoj»ra<l imeli di-|< , rektut" priključke za Sofijo, ('ari-j; urad in Atene ter trikrat na teden preko Subotiee na BudLiiipe-st»» in Bukarešto. I)o>«^lauji p<>-nočni brzovlak Beograd-Zagreb !bo vozil zof]>et direktno do Ljub-! hjane, za podnevni brzovlak pa se' Ivzj)Osta\i i/ Zaureba do Ljublja-
i ne druga zveza. ■ i
Iz celjskega občinskega odbora. '
Na zadnji seji celjskega občin-' i skega odbora je naznanil župan." j da je Vekoslav Spiudler vsled' preselitve v Maribor izstopil iz občinskega odbora in da je stopil na njegovo mesto državnega jpiavduika namestnik dr. .Martin !Kus. Po nasvetu odbornika dr.' J Božiča se je Društvu jugoslovanskih akademikov v Ljubljani dovolila podpora 10.000 kron in prostovoljnemu gasilnemu društvu v Celju tudi 10.000 kron pod pogojem, da se -takoj uvede slovenski* I poveJjevalni jezik. Za uradnega J predstojnika mestnega magistrata je bil imenovan Ivo Šubic. do-! slej komisar pri celjskem okraj-J nem glavarstvu. Iz mestne službe izstopi s prvim majnikm stavbe-j ni svetnik Wessely.
Smrtna kosa.
V Ljubljani (na Barju je 14. marca po kratki bolezni umrla Mirni Grčar. rojena Likar.
Dne 15. marca je umrl v ljubljanskem Leonršču ugledni cerkniški zdravnik dr. Josip Cervenv. Pokojnik je deloval celih 22 let > v (Vrkniei kot zdravnik. Sokol iii| narodni borite!j. Bil je znan daleč naokrour in zaradi dobrosrčnost i j m vestnosti silno priljubljen med j ljudstvom. V Cerknici je bil tudi v najtežjih vojnih razmei-aii v-
prvi vrsti narodnih .buditeljev. s Njegova izguba je težek udarec za revne bolnike, posebno pa za j cerkniško Sokolstvo. Dr. Červenv r je bil rojen leta 1^70. v Terezinu pri Biezanih na Ceškeoi in se je po dovršenih študijah preselil v (('erknieo, kjer se je popolnoma , a klimatiziral Slovenijo, ki si jo je I izbral za domovino, je iskreno ljubil. Pogreb je bil 17. marca. <
1
| Vojaška komisija na Rakeku ,
I preiskuj" poslovanje obmejnih 1
yet. Unče konstatirati upraviče- i
iiiost pntežb prebivalstva proti
(Wranglovcem. Tudi Planinci so
.predložili komisiji pritožbe	i
I
„ . v.	.	]
I	Vojaške vesti.
i Vpokojeni so: podpolkovnik llmiil .Merk. ]>tšadijski kapetan jj\inko Potočnik in administrativ- * ni kapetan Jožef Požar.
,	Gladu je umrla
■ slaboumna posest niča Marija Ver- ■ -jdovnik iz ^obrežja, Xašli vo j., v , -j gozdu, kamor je izginila približno pred desetimi dnevi.
Pod vlak e padel.	\
1 Avgust Jarh. strojevodja na "jZidanem mostu, se je -peijal do-\niov v Kimske Toplice. Ker je bi-jv vozil preveč potnikov, je stal j na pIiM"-niku. Na ovinku, kjer ve j vlak nagne, je Jarh zsnibil ra\*no-i tež je in padel 7 »od vlak. ki mu .je
-	odtrgal obe nogi.
i1	Nesreče in nezgode
7- Stari Dravski most Mariboru ' je že skoro demontiran in štrle samo še ostanki iz vode. Pri odstranjevanju je Ki. marca kletni • stavbni mojster ^Iirko .Mally. ki nadzoruje zadnja dela. orišel z Le-",vo roko med verige dvigala, ki -o 11111 od«rgale jjalec leve roke. Mal-',l.v -se je pri tej priliki tako ustra-" sil. da je padel v Dravo in so y,a l(rešili s čolnom, nakar so ga pre-1 peljali v bolnico. "J Mariji Turk iz Bezuljaka pri Cerknici je ušla krava, ki jo je J gnala na7>ajat. Ko je tekla za njo. pjje padla in si zlomila levo roko. "I Neža Lončar, kajžarjcva žena v Prevojah. je vlekla po hribu bo-lovee in pri tem tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. Ferdinand Kofol, vpokojeni fi-ijnančni preglednik iz Bohinjske Bistrice, si je na dvorišču z vil le-
-	vo nogo.
Ana Mravlje, dvoletna posest-. nikova hčerka iz Vikrč. je hotela t (pognati slamoresn'co in zašla ]>ri i|tem z ritko v stroj, ki jo je težko •, poškodova1
i j Francetu Črnigeju. zidarskemu IjlKunočniku iz Blaslovč. je pri cb-i .delav^nju l-amenja odletel košček •v levo oko in mu je ranil.
GLAS NARODA. 26. APR. 1922 _
Peter Zgaga
A" tugo moje duše je prisijal po <bdg<iti-ajnem računanju svetal žr.rek zadovoljstva.
Izračunal sem namreč, da zaslužim ^60 miljonov rubljev na teden.
• * •
Med predpisi, katere nam delajo vsak dan. bi morali uvrstiti tu-11 i naslednjega:
Ne ugovarjaj človeku, ki te vstavi na cest' z revolverjem v roki!
" *
Odločnost je lepa čednost, če ima kaj uspeha.
Če nima nič uspeha, ji pravijo
ljudje trmoglavost.
* * *
Neki ameriški časnikar opravi, da je pri časnikarjih pamet ko-r.'stna. ne pa neobhodno potrebna.
To je prijetna tolažba za marsikaterega mojega slovenskega tovariša.
* * *
Neka ženska bi ffil i rada prodala svojega psa.
Poslužila se je časopisja ter je dala v list tale oglas :
"Naprodaj je za 11'zko ceno ve-, !ik čm pes. V j-di ni izbirčen. »Jej vse. posebno ima pa rad male o-troke."
* . *
*
Bivši cesarici Citi se ima roditi menila osmi otrok.	(
Iz Madžarske je naročila tri zaboje madžarske zemlje, katero bodo }x> t resi i po tleh sobe, kjer l bo rodila.	I
Otrok bo v poznejših letih lah- 1 ko osvajal pravico za madžarski]' prestol, češ. da je bil rojen na ogr- i' škili tleh.	*	l'
Cita bi veliko boljše napravi-! I«i. če bi v prst nasadila paprike, t, rlo je še edino madžarsko orožje.1
katerega se zavezniki boje. * * -
Cičerin je bil na banketu pri j laškem kralju.
Laški komunisti in fašisti so. odločno proti temu.
jZakaj vendar.' Od kralja se ni mogel Cičerin ničesar naučiti, kralj bi se pa od njega veliko
naučil, samo če bi hotel.
# * *
Kot znano, so bili v New Yor-ku zaprli protrboljševiškega generala Semenova. ker je ropal in moril po Sibiriji.Proti precejšnji , jamčini so ga izpustili na prosto.
Sedaj sedi v nekem newyor-skem hotelu ter pripravlja izjavo, v kateri hoče enostavno vtajiti vsr svoje zločine.
vtajiti — to je najenostavnejše. Izgovor je dober, če ga pes na repu prinese.
Poznal sem žensko, ki ie neprestano zatrjevala svoje devištvo ter .usirajno dokazovala, da ji je hud kašelj vzel vidne znake njene nedolžnosti.
# * *
Neki nevyorški pastor trdi, da s so prebivalci te dežele crazy za zabave. < razy postanejo, kadar se
. vdeleže nekaterih takih zabav# - • *
Krone liist* veliko vredne.
Pa naj bodo cesarske, kralj *v-
[ ske ali jugoslovanske. > * * •
Povelje: *"StoI mil dajte!"" — ! pomeni v Jugoslaviji uljudnost. i V Ameriki pa najhujšo kazen. ■ posebno če sodii'ki to jiovelje iz-' pregovore.
- Iz Jugoslavije.
- 1
llugnalntjanaba	2Calnl. S^iinirta
Ustanovljena 1. 1898	Inkoroorirana L 1900 ;
ii
GLAVNI URAJD v ELY, MINN ________ j
GfalTHl •Aonlkt
Predsednik: BUDOLf PEHDAN, 93<s E. 186Hi St., OlrtelaBd, O-Podpredsednik: LOUIS BAJLANT, Box 10«. Pearl Av*l. l^nla. O. . Tajnik: JOSEPH PISHI-5K. Ely. Minn, Blagajnik: GEO. I- BE.OZICH, Ely, Minil.
Blagajnik neizplačanih smrtnir: JOH X MOVERS, 624 3f. 2nd Am, W. DulutH, Mina.
frhonl ilnn^i
Dr. JOS. y. GHAHEE, 843 E. Ohio btveet, N. S., Pltttburj^i, Pa.
Nadzorni «A«r:
MOHOR MLADIČ), 2603 So. Lawudale Ave, Chicago, El. FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street. Denvar, Cola
Porotni odbor,
LEONARD SLABODNIK, Box 480, ElF, Min«.
GREGOR J. POREXTA, 2012 Beacon Ave., Seattle, Wash FRANK ZGRICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRO, 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, JR. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, ILL JOSIP STE2LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola. ANTON CELARC 706 Market Street, Waukegan, m.
r - Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". t -^
Vse stvari tikajoče se ura^',1b zadev kakor tudi denarne pofillja-tvo naj ee pošiljajo na glavnega tajnike.. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odborr_ Prošnje za sprejem ncvlh članov In bolniška spričevala naj se počilja na vrhovnega zdravniki.
Jugoslovanska KatollSka Jt-jnota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor ieli i>ostatl član te organizacije, nt j se zglasl tajniku hljfcega druživa J. S., K. J Za ustanovitev novih društev se pa obriilte D5 gL tajnica Novo druStvo se lahko vsianovl a 8
Slani sil članicami
__ ____ ___
Odredbe proti mncedonsKim ko-mitašem.
.Minister notranjih zadev j*- (.•■!-poslal v južno Srbijo ve"- oddelkov žandarmerije. thi pomagajo taino.šujiin civilnim in vojaškim |oblastem piepod ti .številne konii-! taške čete, l\i so ^e pojavile v Mi!-(eedoniji. Ka^pi-ane b< »lo 'nil; p'>-(>t bne nagrade za one osebe, ki 'prijavijo komitaše a!i [>u poina-t irajo pri njih aretaciji.
Dohodki poštne uprave
' so znašali v !. 1!>21. za •">."> miljo-i nov dinarjev več kakor je bilo I predvideno v proi-ačunu.
i Mlinska industrija v Jugoslaviji
je dovolj razvita, zlasti v Vojvodini in Srbiji. V Srbiji se nahaja 77 mlinov, v Vojvodini ">'!. v Hrvatski in Slavoniji 89. v Bosni in Hercegovini 16. v Sloveniji "J!>. v Dalmaciji 7. Pole« tejra pa je <<<• (lo<sti manjših kiuetskih mlinov.
Nezgoda na železnici.
noči od 14. na 1.7. marea je na železniški proiri Vranduk-Xe-mile v 1 »umii velik pla/. popolnoma zasul žele/.n ški tir. Prihajajo-<"i vlak je bil pravočasno opozorjen na nevarnost in se ni pripetila nikaka nesre'-a. Potniki so motali prestopiti \/. enega vlak.a na drugeiga; imel je 1 ure zamude.
Preselitev ' Atlantske slobodr.e plovitbe Ivo Račič".
Največja jugoslovanska pr»*' o-morska parobr<nlna družba "Atlantska sloluxlna plovitba Iv«' !va-čič" se pi- seli \ Zagreb in *z-premeni v kratkem v delniš družbo. Vsa «la\mica .i«' v rokah i!<miačiii"V. posebno Diibr-ovuič.i čauov. Zanimivo je. da denarni
-	zavodi nijuajo nobene ilelnice. : klavnica zjiasa I<» miljenov il .«;.
. in se bo na --K-nem zboru, ki s-
-	bo viŠil v kratkem, povišala na i \
i|1S npljonov. Družba ima 8 veli-
i Kili 1 rajisailantskdi parnikov. V . Splitu v-tanovi svf^.j » eksj>oziluro. .i
Razvoj živinoreje v severni i	Srbiji.
1Pred vojno je I ilo v severni Srbiji 1.">J.«;i7 konj, ,)-"»7.'MS krav j in :{.S0S.81."> ovc. Po vojni leta j PUS. ) je bilo same P».0:{1 konj, ">!K;.S::-J krav in (i!H»..'J01 ovca. Te-
0	kom treh let s,- j,. \ v inn rej a znatno razvila in leta 1!)"J1. je bilo Cs.ToO konj, 1.1)10..">11 krav in
1	'J."2.77.7<H ovca.
Novi vrelci nafte in asfalta v Ju-|	goslavi ji.
u1 .Minister za šume in rude je d. -v bil od svojih komisarjev poročilo ;e ii odkritju novih vrelcev nafte i Borojevici ( ('nia gora i in novih . vrelcev ;Kst'alta v Popovem p'»lju ! (v Hercegovini).
e
«-i Pcletni čas se ne uvede.
>-' V miui^tr^ivu z;', socialno po!i->- liktj so se vršila ti* dni jiosvetova-■- nja " vprašanju uvedbe letnega i- ("asa y .luunslaviji. N*a zadnji >- dne l!>. marca j<i bilo sklenjeno,
a da se p'detni čas ne uvede, j
Obnova Beograda n?. račun vojne i J	odškodnine.
I Komisija katero j«* beograjska i- občina poslala v N« učijo radi na-t- have materiala ki ga potrebuje i- občina, poroča, da so pogajanja r- ugodno iz]>adla in da b . ves ma-o terial. ki je potreben.za kanaliza-h «-ijo. vodovod in bakterijološki t laboratorij, d«-bila občina na rail črni vojne od;k< dnine.
»TAl 7T* SLOV. "JUGOSLAVIA"
\IIVr PIANO-ROLE I
X ^	f 1 J 7 PESMI 2 BESEDAMI. 3 POLKE,
3 VALČKE, 3 KOIIAČNI^S itd.
PIŠITE TAKOJ PO CENIK. KATEREGA DOBITE LOINO PRI:
N A VINŠEK-POTOKAR
331 GREEVE ST.	CONEMAUGH, PA.
ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar?
PE0EAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ!
Prihraniti denar ni tako težavno, akc se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako so, ali kako občutni so odbitki na istih.
Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot ::edno postavko naših izdatkov, % tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dvigovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno.
DAJTE NAH PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN
VAŠIM POTREBAM.
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo	82 Cortlandt Street — —	New Yorli^ K. Y.
Jadranske Banke
Čičerin je zasenčil vse stare diplomate.
Lloyd George presenečen od nepoznanega Rusa, ki je mistificiral člane konferenco s svojimi sijajnimi taktikami. — Možak ni nikalij
novinec v diplomaciji.
————————
Poroča J. Shaplec.
Ko je prišel Jurij Čičerin na | genovsko konfrerenco kot načel- j n ik ruske so v j tske delegacije, jt "bil sorazmerno nepoznan, raz-ven med svojimi ožj mi prijattv ljimi. Njegov molčeči način na-siopa um ni prinesel nikake sla-v*. Tudi njegova zunanjost no n nli ničesar mikavnega ali iinpo- j za nt nega. Pri »d je v Genovo lit probacijo. kot voditelj skupine o,-umi jenih ljudi.
David Lloyd George j«' bil določen vnesle j, la igra ^odilno .»logo pri razpravah na genovski ekonomski konferenci. N>gova d"lgoletna služba obenem z dej-st\oni, da je edini aoed državniki. ki so sestavili veiXailLsko mirovno pogodbo, ki še vedno nekaj velja v svoji deželi kot p< litik. mu je dajala neoporečno prvenstvo ter vodstvo na tej konfc renči.
V teku kratkih dveh tednov pa je Čičerin izpremenil vs1 to. Potom cele serije diplomatičnili muhijajev je spravil samega sebe v ospredje Ln vsakdo je pivnehal obžalovati, da ni prišel Nikolaj Lenin sam na konferenco. Izzval pa j«* |K)leg tega tudi avtoritet^) malega možička iz Anglije.
Na zunaj ni opaziti na Cčeri-n.i ničesar, kar bi razodevalo njegove sposobnosti kot voditelj. Njegova tenka in sklonjena posla va krotke manire. — vsega tega ni bilo mogoče primerjati z energičnimi taktikami ki so last nr angl. ministrskemu pred srni -niku. On nima niti najmanjšega •»ledu one nervoznosti. ki znači na-< < Inika franc, delegacije, Louisa P.arthou. Kljub temu pa je zav?H 1 ai preko noči svoje mesto v med-naro<inj diplomaciji poleg teh pri-zm.nih mož ter prisilil slednje, da s- bore za lavorikn.
1'darei. ki so pripomogli Ciče-
i	.i.u do nenadne in nepričakovane s'ave. predstavljajo zgodovino sedanjih dni. On je napisal jmgod-l> < z Nemčijo, ki je nekaj časa pretila konferenci s poginom. Tekom prvega spopada r. Hatliou-j« m na otvorilni plenarni seji k« nference. j-' izšel iz boja kot zr.iagalee. Izsilil j«» i/ zavezniških diplomatov eno koncesijo za drugo ter sestavil sedanjo pogajalno p olitiko Rusije. S pomočjo drznega in strategic nega manevriranja si je požigoma pridobil nadvla d n joče stališče v krogu svetovne diplomacije. Svet se ne zanima v» •• toliko za to. kar bo storil Lloyd <«eorge. pač pit v prvi vrst- 711 to. kaj l»o >|ori! Jujij ("i čer in.
t i- « rin izgleda mogoče neiz-
ii	r jen v načinih in finesab za pad ne diplomacije, vendar pa ni ni
I ak novinec v tem posTu. Izuril s.* i.- pred očmi zavezniške diplo ie-.eij.* same. ki mu seveda ni posvečala preje nikake pozornosti. On prihaja iz stare ruske aristokratske družine ter bil dolgo časa v diplomatični službi carja. Služil je kot tajnik ruskih poklali štev v Londonu. Ifimu. Parizu in Berlinu. Pred približno petnajst Mni leti s«- j * vznanil s skupino revolucijonistov. ki so ga pregovorili. da je prekrnil svoje stike v carjem in njegovimi reakcijo-» a ritimi pristaši. (.'ičerin se je nato nastanil v Švici in čeprav se n t dejanski vdeleževal revolucijo-n .'i rn eg a dela. ga je vendar zasle-doval s paznim očesom. Polngo-ma pa je prišel pod njegov upliv. V teku d'*setih let pa se je pridružil skupinam, ki ko se dejanski Imrile [»roti vladi carja.
Oh izbruhu vojne se je nahajal ( ičer*n v Angliji. Angleškim o-blr.stim ie postal tako nadležen vsled svoje pacifičnc in proti-vojne agitacije, tla so ga aretirale, vpgle v ječo ter Vonečno tl^por-t:rale v Rusijo, ki j» bila takrat z;jver.niška dežela. Potekla so b*ta r-j danes vidimo Cičerina na konferenci v (»enovi *i:i praktično isi« nr stališču, na na katerem se n. liaja načelnik one \'ade. ki ga je vrgla v j<*čo. _ ('ičerin je pre-
vtč uglajen gospod, da bi le za trenutek pokazal, d ti se za veti a tega dejstva. V kolikor pridejo v pošte v. njegove manire. se je vo-dttlj bol.iševiške delegacije obnašal tako korektno kot katerikoli izmed zapadnih diplomatov. Pokazal je. da je v resnici.rojen aristokrat. Ko 'ja je na neki zadnji *cji prekinil Barthou, potem ko ga je prosi za dovoljenje, je stopil ('ičerin gracijozno na stran ter rekel z illjmlnostjo. ki je spominjala na stare froncosirD-ruskc rvvnoša je ;
— Vedno je užitek -fišnti gospoda Barthou.
Na ta način	je boljseviški
viKiitelj predstavil svojim sodobnik«" m.
Med Rus! je znan Čičerin kot "puščavnik iz Krenil ja"' — in to t<» radi njegovega samotarskega življenja, katero vodi doma. A* Genovi pa je bilo njegovo življenje vse preje kot samotarsko. On dela neumorno, globoko v noč. sprejema obiskovalce, govori po telefonu in radiju s svojim vrhovnim poveljnikom v Moskv ter dela načrte za kampanjo na konft renči.
Če sta uljudnost in prijaznost kaj vedna v diplomaciji, ima Čičerin veliko prednost pred svoji ini genovskimi tekmeci. Vspričo ljute eneržije Lloyd Georgia ter r.i ?. draži ji vosti Barthou-ja, obdaja Čičerina vedno ozračje hladnosti in miru in to tudi v najbolj napetih trenutkih. Nkdar nie vzroji in nikdar ne maha z rokama Njegova vitka posjava se odbija ugodno od vseh. ki so navzoči pri tej ali oni seji. Le redko-kedaj je opaziti krog njegovih ustnic usmev in v njegovih očeh je lahko citati željo, da bi pustil ves ta sijaj ter se vrnil v svoj mirni kotiček v ruskem zunanjem uradu v Moskvi. Predpisana diplomatska obleka mu prav nič ne prija. Ko je prišel v vilo italjan-skega ministrskega predsednika Facte, pred par dnevi. <e nosil svoj cilinder v roki. Ko je odšel, pa sploh ni imel nobenega klobuki« na glavi in ne morem reči n?č drugega kot to. da ga je najbrž pozabil v vili.
Čičerin je dober lingvist. Razve n svojega domačega jezika govori tudi francoski, angleški "Ji' iMinški j«*/.ik povsem gladko t.er /na tudi z italjanski tako dobro, da se lahko zmeni z vsakim, ki ga nagovori v tem Jeziku. (lorko mesto si h* pridobil v srcu Italja-liov s tem. da je povedal, da sta >e njegov oče in njegova mati zaročila v Genovi, v mestu njegovih sedanjih sijajnih uspehov.
V hotelu Imperial v Santa Marirherita. kjer s.- nahaja ruski glavni stan. ima l'ičer:n svoje sta-r.ovanie. obstoječe iz treh sob. Dolgo potem, ko ]¥<"iva vsakdo v hiši. gore luči v njegovih sobah Tam kuj-* ruski voditelj načrte, kako bi bilo mogoče spraviti Ru-s jo nazaj v krog narodov, ne da bi ji bilo tr«ba plačati za to preveliko ceno. Ljudje, ki poznajo dobro razpoloženje v konferenčnih krogih, prihaiajo polagoma do prepričanja, da se mu bo ta njegova namera turli posrečila.
Londonsko časopisje in javna morala.
Naklada londonskih tednikov j.» ogromna. 'Aaka j ? To povedo nastopni podatki: "Sunday Es-nress priobčuje senzacije ter izhaja v 2fi0.000 izvodih. "Weekly Dispatch*" vsebuje raznovrstne zrnimive novice, zato izhaja v 7P2.49 izvodih. 111 ust rat ed Sun-
lay Il.-rald"' izhaja v 1.126.000. "Sunday Pictorial" pa 2.362.769 ir vodih. Oba prinašata zelo malo teksta pač p;( vse polno ilustracij.
News of the World *r izha ja v
n.ooo.ooo izvodih, ker priobčuje j
I dolga in natančna poročila o procesih in škandalih.	!
Priseljevanje v * merila	i
t. Foreign	Information Service. — Jugoslav lliueau.)
___ i
Priseljeniški zakon ne dovoljuje vstopa v Združene države onim' inozciiiecm glede kit* i :lt je v r jet no, da bi padli an breme javnega dobrodelstva. Zakon jih označuje kot "likely to become a public charge " (vrjetno d;» b; postavi javno breme . Ta določba pr'seljeni-škega zakona je — i:;.kor nmevno iz same narave stvari — jako elastična in netloK»č--na.. ali tembolj ualekosežna; treoa !e j»omisliti. da izmed vseh ra*.nih vrst jni.seljencev, katerim vsaico leto ne dovoljuje vstoj v Združene ilržave. tvorijo pretežno večno ravno ta-kozvane "persons likely to become a puhlic charge".
Osebe tako-le naznačene v glavnem one. ki niv> v* stanu p izživljati se s;i"u. sebe ali o katerih je vrjetno. da rati, enega ali drugega vzroka ostanejo L-rez dela in ju,stanejo odvisne od javnega do-hrodelstvd. T;1 ni sjilošnega ]>ravila. Priseljeniške o!>iasti morajo presojati vsak jM»same/.ni slučaj po njegovih {»osebnih okolščinah. Sodeč. da-Ii se ima priseljenec smatrati kot oseba, o kauri je vrjetno. da jxjstane javno breme, ali pa ne. morajo j>riseljeniške oblasti vjioštevati med drugim: nj< gov poklic; njegovo t.elesii(> sposobnost, t!a irit izvršuje: število «>s< !> — tukaj ali v stfirein i.raiu. — k so odvisne on njegovega zaslužka; dali izgleda, da bo <lobil delo in ostal zaposlen; njegovo zdravje; starost; kolike denarja ima pri sebi, itd.
Priseljeniški zakon — kakor smo videli v prejšnjem članku — izrecno in brezpogojno izključuje vs« osebe, ki ima j-, tuberkulozo v katerisibodi obliki ali kako ostudno ali nevarno kužno bolezen. Izključuje pa tudi oseb s telesnimi gibami, ako se ztti. tla si dotič-nik radi takt hibe i.e l>i m«»gel zaslužiti dovolj z;i sve.j preživitek. Potemtakem inozeuiec. ki trpi na kaki manjši telesni h ' * aii j>:i na kaki večji —; kot na .ir. v slučaju izjrtibe enega očesa a!i uda. — ni izrecno ali n.andatorično izključen, marveč bo izključen le. ako je priseljeniška oblast mnenja, da z ozn om na njegovo telesno m sposobnost in vse druge okolščii e je vrjetno. da jiatle ?.otičnik na breme javnega dt»brodelstva. Dva priseljenca, na pr'mer. utegneta imeti isto telesno hibo. in veiularle enegji bodo pripustili in drugega izključili Al <den izmeti n ju utegne imeti obrt. <\ ni prizadeta po njegovi telesni ntsposobn si.:, ali sorodnike, ki so stanu skrbeti zanj. ali pa lasi na denarna sredstva, tločini drugi ne ut< gne • meti niti ene od t. !. stvari. Prišelj.-rtcu. ki trpi na kaki telesni hibi ali je drugače pripustl.iiv. se «!r>stik.at dovoljuje v-i«.p pod jamče-viiio i bond . ki garantira, da ne p istaiie "javilo 1 r«me".
. Iz istih nt/logov ne dovoljuj* se prilio«l otrok p.>d šestnajstim letom, ki n • prihajajo v spr« mstvu svojih star šev o/Troma ne pri-hajajo k njim. ako ni popoln »ma jasno, tla ne ptistan. jo brcni«' javnega dohrodelsl va. Kavnotako v slučaju starcev, ki ni.-o v-č sj>o-•-obni za delo, mtrra b>t« doka/.auo, tla gretio k sortKbirkoni ali pri.ja-teljt-ni. k: v stanu in pri volji, tla jih vzdržujejo In primarno oskrbujejo.
Ako iu'ha.}ajoči ]»risclj»-::ee ima sori>thiike \ Združenih državah. morejo ti-Ie »dajšati nj« govo preiskavo s strani priseljeniških oblasti s tem. da p<»š?.»eji.» zaj»riseženo izjavo < affidavit ali druga dokazila, s kattiimi p«»kažejo svojo odgovornost in svojo dobro voljo. da mu |x;magajo v slučaju i;<-trebe. Ni zadosti, da s.- v "affi-ilavti" le na spbeiii izjavi, da je detičnik v stanu in pri volji skrbeti za prihajajočega priseljenca. Marv«-č treba navesti pos.-l ali službo dotičnega izja vitel ja. kolik t ima dohodka, vi s o in obs.'g Istnine ittl. Tak "affidavit " utegne odpraviti vsak-dvom. ki bi ga unele priseljeniške oblasti gl de prišeljeenča v pogledu njegovega bodočega vz<Irževanja. Vsi t;;ko "aiitlavits" ali dnige listine naj vsebujejo nat-nčiu. ime prišeljtnea in parnika. kakor tudi dan pri-'•akovonega prii-otla in naj s vj>ošlje.jo priseljeniškim oblastim v pristanišču ]n'iu tla.
Inozeniee utegne biti smatrali kot "likely to become a puhlic charge" tudi. ako nima pri -*ebi zadosti denarja ob svojem prihodu. Vsakdo mora iiuet.i zad<»sti denarja, tla dospe	kamor je namenjen, in da - pri/.iyi v prvih tlneb. Kaditega vprsišujejo vsakegra priseljenca, '.eliko denarja ima pri sebi. Zakon ne določuje nikake določene s vote, ki jo priseljenec mora najmanj imeti. al: on mora . mi 11 zadosti, da poKriva prve najnujnejše stroške za ser»e in one. ki z njim prihajajo. Ako je namenjen v not ran just, mora imeti .železniški 1 stek al: pa sredstva za istega.
Kriza industrije v zasedenem u .-i papirja ln celuloz-.- ne olna-ozemliu.	lujeta. Pražilniee kave. ki jih je
Furlanska tvoru ca jute se je bilo pred vojno osem. v bližini tr-zaprla v«4etl močne konkurence žaške svobodne luke, s;. nahajajo tvornic v stari Indiji. Od še*t fur- v krizi. Najslabš.- stoji kemična lanskih predilnic svile obratuje;uidustrija. T:fk<» je največje pod-jsanio ena ;n Še ta v reducirani t. j.!jSt.je t»- sitroke t vomica Solvaye-
Izmanjšani. meri. I)ve veliki tvor- \ so<l<* bstavila obrat.
_ ♦
Jugoslav, dijaki m ameriških visokih šolah.
i . : —
1 he Institute of International
I Education. Carnegie-ova ustanova. ki pospešuje vzajemnost meti ameriško in inozemsko višjo vzgojo. je »ravnokar izdal brošurico pod naslovom "Kažipot za ino-j/tmska dijake v Združenih državah".
Za inozemca. ki j>rihaja na višje šole-v Ameriko, nudi v lika | razlika v vzgojevaliiein sistemu i začet koma jako velike težkoče. '.Zgornji kažijiot ima namen, da j ga orientira in mu daje najpo-! rt bnejše in formacije: o organizaciji vzgoje v Združenih Drža-, vab. o kolegijih in univerzah z njihovimi šolami za profesijonal no vzgojo, o poletnih šolah, o ženskih kolegijih, življenju na vseučiliščih, dijaških organizacijah. <i stroških, spojenih s šobi-njem itd.
<Jla oni potlatkov. nabranih te-l--om šolskega leta 1919-192) je bilo v Združ' nih Državi h nič maiij kot lO.OGO dijakov iz i 11< > -zemstva. i:i so bili vpisani na ameriških vseučiliščih. Razi: ero-n.a največ se bilo Kitajcev oko. bo 1.00 : >a njimi prihajajo Japonci in Filipinci. Ali zastopane so po dijakih tudi vse ameriške republike in vse evropske države.
Na koncu kažipota se nahaja narodnostna labela inozemskih dijakov, vpisanih na 4.">b ameri-
■	škili visol:ih šolah v 1. l!»lf 192'J. rabela navaja narodnost ozr-oma div.avljanstvo dijaka in državo, kjer študira. Kar se tič.> diia-
, kov. ki so prišli iz Jtigoslavij... vo navedeni poti sbdečimi poglavji:	iz Hrvatske; 2 v državi Pennsylvania: h i/. -Jugo-lH vi ie : I v državi New York; e i- Sr-Ibije 24 n:«mreč: •"» v državi Flo-' ji-rda. 2 Illinois. :{ rmlinaii".. 1 ; Iowa. 2 Minnesota. 2 Nebraska, ,1 Pennsvlvania. 2 South faroli l,iia. 1 T»»xas. Virginia: «1 i/ 1 Slovenije: l"- v državi Iowa.
. t i
Poslanec V. Šček
I	j«- napram dopisniku "Ooriškt : Straže" izjavil, da je v Runu sto-i.rd vse korake, da se skliče goriški
II	dežel n i šolski svet. Minister za j prosveto Anile. ki j» pristaš italijanske ljudske strank«*, je to sta-
.'lišče pt polnoiua odobril in oblju-jbil. tla bo vse potrebno ukren i Ida se v tem oziru izvrši zakon. 'Ib'dc deželne av-tonom:je sploh j. |:ekel. da <da ljudska in soeiali-Jstična .-Tranka brezpogojno y.;j de-t/ lno avtom niijo. Največ j»a jc Ivi-no od tega, da se primorska .-■bjveiisko ljitdst\o organizira v
■	'kmet-'cih iu ti«*lavs!cih zvezah.
■	kajti vlada upošteva samo močne
J 'l-ganizacijo. — P»»vJaned Šček .it 'pri rafTiski vladi zlasti po prizadevanju don i>turza tudi d<»scgeb tla . je izmenjala velik del tbuiarja
. riških slovenskih zatlrug. i
• Kredit za kraljev dvor.
ij Vlada je. odobrila kredit. 2 mi-
-	Ijona olHi tiseč tlinat-jev za dovr-
-	šitev kapele in- umetniškega navi-»Ijoua v novem kraljevtsii dvorcu.
"Der Tag" v Parizu.
\ _
I mile Massard. ki je b:l tekom vojne vojaški governer v Parizu. 1 je priobčil v listu "La Liberte"
-	par presenetljivih razkritij, tikali jočih se aktivnost.- nemške špijo-
-	j p.i že v tem mestu.
<} j Leta 1914. manj kot en mesec
>-!	v,.....'	. „
■ po nemški invaziji v severni Fran-j ciji. ni bil le namen nemških ar-. I mad zavzeti Pariza, temveč tu-; tli uničiti ga popolnoma, okraja u;za okrajem, če bi francoska vlada , ; i:e privolila v mir kot bi ga dik-., I tirali Nemci.
»-j Drugi dan po vhodu v Pariz je i-, hotel general von Kluck pozvati i-| francosko vlado, naj kapitulira n v slučaju, tla bi tega ne hotela ' storiti, bi pričel nasletbijega dne "j z uničevanjem dveh okrajev ali
'l ( Ari ondisements in sicer na iztoč-j-
I ni strani. Tretjega dne naj bi se | uničilo t' te in Tia Sainte Chai)elle w in četrtega Are do Triomplie ter
okraj Shamps Elvsc-??. r- Spijoni v službi -Nemčije so ). imeli nalogo pričeti z vlado teror-a ja v Parizu ter unie:ti z dbiami->- 1 m glavne spomenik '. Na ta na-» ,čin j.- hot I pruski militarizem liiriči«! Dom Invalidov, grobišče r i N ipoieona ter governerja Pariza '' s telim štabom vred.
Nek: Francoz, kn je govor'1 šte-
a * -, - -1	-
\ -.re .Tezike, p i mi'»nti Svdin t,
. jo-jsnji akrobat in sedanji tle-} z. iter, je bil naje; v San Sebn-n ■ t n. nu >».1 zastopnika nemške taj-, ne službe, ki j- bil neki prejšnji i_ i rancoski kaznjenec. Svdnet je '. f,i' p slan v Pariz, kjer se je ta-koj lotil svojega dela. Slučajno -j m. j0 S(.vt;d / nekim Ilubietom. ka-•: I te» »-ga jr- poznal že preje in ki je r- lil zaposh-n pri velikem farma-e»'vt ičnem skladišču v Domu In-1 \ alitlov. S tem človekom je za.sno-velik krinrnalni načrt, katerega naj bi s,- izvršilo, kakorhi-' tr«. bi prišli Nemci v Pariz ter bi j francoska vlada ne hotela kapi-, tulirati.
I__
-
j
Za socialno izobrazbo Slovencev v Julijski Benečiji.
i --
a
jJ V »ki lju društva "Prosveta" je ustanovil "odsek za .social-»'«' izobrazbo", kateremu je na-j mm po-toni ostankov, tcčeniih i _ šol ill preti a vanj držati v čim naj-intenzivnejšein stiku slovensko i. intdigenco z nan.>do>m ter p:>sve-
^so jiažnjo razvoju slovenskih je posojilne, kmet i j.-kili družb, iz-„ obraze val nih tlru.štev in drugih v knlrtirnih institucij. Ti-žaska Edi-, I i.ost j)oživa. Vse slovenske inteli-„ gen te na sodelovanje, ie
Visoka starost.
a j	-
visoki starosti.5»4 let je umrl J v Z-ikojei na Ooriškem Jakob l»evk. d«>d ure<lnik;t "Mlatlike" in "goriške Straže" Franca Bevka, i- Pokojni je bil v 1. 1S48—1856 vo-r- .iak na Laškem in je še do pred i- kratkim rad obujal svoje stare za-l.'nimixih dogodko\ polite sjvunine.
w'	DELEGATI PRED KRALJEVO PALAČO.
ia slilp vidite skupino diplomat ov, ki se je vdeležila konference v Genovi. Med njimi so David Lloyd George, Sir Haming Worth-ington-Evans, Sir Robert Horne, italianski ministrski predsednik Facta, Signor Schanzer, Signor Bassiere in M. Cobiat.
Jugoslavija potrebuje ob-ročev za avtomobile.
(Foreign Lunguufie lnXot mation tscrvlce. Jugoslav Ilurt-au.)
Ameriški vice-konzul v Zagrebu, M. W. Van Siekel naznanja
-	glasom vesti v "Commerce .Reports*' —. da jt v področju tamoštfjega konzulata (Hrvatska
n Slovenija) potreba po gumijevih obroč h >a avtombile tires), ker se ve'::ia ncLiških in vstrijskih avtomobilov prodaje brez njih in i-i k" »»c mora po-ebej pnbaviti. »adalje štc\ ilo a r» »šnj'h amt.rišlvh avtomobilov znaša ."»0.
Avtomobili, izd- a-.i na Avstrijske, i niso oprt mljeni z gumijevimi obroči, ker avstrijske ovarne za qumnasto blago niso v stani, izdelovati niti zadostne naloge za domačo vptirabo. tako <1 mora Avstriji sama impor-tirati gumijeve obroče iz Italije n v manjšem obsegu iz Nemčije. Radi lega. ako se v Avstriji '<o da mora Avstrija sama impor-ranimi obroči, mora kupec v Jugoslaviji plačati dvojno uvozno carino na gum jevih obročih. 1'eh malo nemških avtomobilov, 'ci se je tu prodajalo, je bilo o-oremljenih z obroči, ali — ku-kor se glasi — nemški tovarnarji gumijevih obročev so bili po vojni le v zadnjem času v stanu tekmovati z italijanskimi tvrdka-mi.
<!lede mere obročev treba ra-zun pri amerišk h avtomobili \poštevati metrični sistem.
Negovanje ženskih las.
Kako negujemo najbolje lase' t V prvi vr.-:ti s tem, tla ohranimo kožo na glavi in lase vedno čiste. Zato je neizogibno potrebno, da večkrat, vsaj enkrat na teden, kožo na glavi operemo. Ako niso la-je posebno g o:-: t i in dolgi, je najbolje, če tudi te oberemo ob-t nem. Pri zelo pekidi in dolgih laseh je stvar bolj neprijetna, zato j h ne peremo radi vsak teden. V takem slučaju pa nikar ne }>o-zahimo večkrat kožo na glavi lahko drgniti s kako osvežujočo vodo za husč. ki se dobi v lekarnah. , Lase moramo vsak dan temeljito okrtačiti s krtačo za lase; s tem odstranimo z njih \es prah in jim damo lep lesk. lasje izgledajo po krtačenju tudi bt lj polni. — Kadar lase umivamo, je zelo važno, da jih potem skrbno iu hitro posušimo. Najboljše t > napravi vroč
■	zrak, kako r to de ajo brivci, ki imajo pripravo za nanje in sušenje las. Doma seveda take pri-
Iprave navadno nimamo. (V si to-|re,j peremo lase sami doma, si jih najbolje < sušimo, a-co jih ualahko drgnemo z mehkin i. eventualno segretimi brisalkami, potem pa, ko je najvei\ja mokn ra /.e izrisana, če jih rahljamo. Nikdar pa ne smemo kožo na glavi preveč močno drgniti. Ko so lasje še vlažili. ' j.jih skrtačimo. da s gladki in jim 'jelamo navadno lego. Mt»kre lase ' veliko lažje razpletemo in spravi-
-	ino v red. kakor ]> i potem suhe; . najboljše je. tla lase posušimo v . njim navadni legi. če lic. se zelo
jezimo pri frizu-an. u upornih >u-jh.li las. Bloiidinc lahko perejo la-, e v kaimličneui čaju. ki mu pri-menenio eno žlico salmjakovea, ki t je sploh zelo pripo -učljiv za pra-jnje 1 a.s. Kdor ima >e|o mastne la-f:č. naj prideiie malo- finega hora-ksa ali i>a kako drugo sredstvo za pranje las. sicer je pa dobra navadna gorka voda. Da pa ohranimo kožo na glavi s\ežo in krepko, j da rastejo na njej vedno novi las-
■	je. jo moramo večkrat masirati. To storimo tako, da damo palcu
i 'trdno tipom in kožo na glavi s pr-
-	sti premikamo 'ziibamo) proti te-» menu Lil jo spet jms.imo, tla se na-
-	pne. pri tem pa se v nI a pazimo na i lase. da jilv ne trgamo. — Kakega • splošnega .sredstva proti izpada« 1 nju las ni. kajti to je bolezen, ki
-	ima lahko najrazličnejše vzroke.
-	< 'e je stvar huda, je najbolje, da .povprašamo ztlravnuka. \sa naj-
razlieiiejša sreelstva gledajo na to, tla kožo na glavi čistijo in jo kre-pe. Le na čisti koži bodo rastli [ lasje.
» ------
i
Povratek ujetnikov iz Rusije.
Te dni se vrne r/. Vladivostoka l IfiO jucoslovanskih državljanov,
-	ki so dosed a j zaostali v ruskem . vojnem ujt^ništvu.
GLAS NARODA, 2$. APR.
PEAS XA~ROr>t. 26. APR.' Ifl22"-''
Kako so popili Romanovci?
Prvi dnevi jetničtva. — Car gre Rasputin. — V Jekaterinburgu -Kako so Madžari
v Moskvo. — Odločna carica. — — Klanje in razdeljevanje plena, in Lotiši stražili.
Na ]H>vvlje vlade Ke renskega je bila carska obitelj odvedena v Tobolsk. Carja so nastanili v gu-bernskem domu. carico Aleksandro Fedorovno s sinom Alfckse-jein in štirimi hčerami pa v hiši Kornilova.
Bivanje v Tobolsku ni bilo neznosno. Sin -li so imeti pri sebi vsaj tlel služabništv«, ki je žnji-n.i prenašalo usodo intetniraneev. Iz bližnje ter več ali manje nepolitične cai*ske okolic/ so bil« tu zo ravni k dr. Botkin. l>olirorukij. Tat išče v in starec sluga Cemadu-rov, ki je živel s carjem od njegove prve mladosti.
Toda inierniranei se nil i tu niso smeli svobodno kretati. Ni j&u bilo dovoljeno hoditi i.iti v cerkev. n na božjo službo .> moral prihajati duhovnik v hišo. Ta duhovnik pa je moral poprej podpisati r« verz revolučiiim uradom, da z internira ne i ne izpregovori Jiobe-ne nepotrebne be*ede.
Molitve in obredi so se vršiii le vsprieo revolnčnih zaupnikov Nadzorstvo sta imela agenta Pan-kratov in Nikolskij.
Pankratov je bil za razive zločin« presedel 15 let v ječi na schliesaelburški trdnjavi ter je prebil v jakutski obb.sti sibirski kot izgnanec celih 27 let.
Nikolskij ni bil dosti boljši.
Agenta sta se vedla često nekorektno ter si dovoljevala sirove in v svoji pretiranosii naravnost strešne nesodobnosti.
Tekom božje službe se je neke ga dne zgodilo, tla »e duhovnik či-tj.l pravoslavne litanijc. Med svet niškinr inn ni je «- i t n 1 tudi ime carice Aleksandre, stare ruske svet-niee. A<r»'iit je duhovnika takoj nahrulil. misleč, da gre za carico Aleksandro Feodorovno. Razburjen je dokazoval duhovnik /motil. toda agentov ni prepričal.
Sireči se razkroj v ruski državi je vplival tudi na življenje in temirancev. Slutra Cemadurov .je pripovedoval. kako K/ko je prenašal car sklep brestlitovskega miru in kolikokrat je obsojal blazno |M>stopanje rcvolučnih voditeljev.
Vttčkral ie dejal:
** G ličkov in Kerenskij sta ob dolžila izdajstva mene in mojo ženo. Vse papirje so m« dali pre-inetati, tla bi našli dokazov, /daj pa vidim, tla oni sami vodijo takti politiko, ki dokazuje njihovo izdajstvo"*.
Takrat so se začeli i/ Moskve zanimai.i za usodo rarske obitelji v večji meri kakor dotlej. Leni-rova vlada, ki je sledila vladi Kerenskija je jmshila v Tobolsk komisarja Jakovleva z naročilom, naj privede »arja v Moskvo, Če-n.u, ni znano.
Jakovlev se je vedel dosti človekoljubne je nego njegova prednika. Toda moral je dolgo prigovarjati ear ju. na' bi šel žnjim Car je mislil. «1« hoč-ejo boljši viki vidt ti v Moskvi v to svrbo. tla bi sopx i pisči 1 brest ditovski mir In izjavljal je: ''Raj£ef*i tu !k k a m roki«, ne<ro da pod(>išem tak mir!"
Jakovlev j«, nato e.u ja ve«'krat
»varil naj odpotuje zlrpa. Češ. da sicer odredi tKiljševiska vlada, naj ga privedle s silo. ali pa pošlje v Tobolsk drugega komisarja. ki ne I »o poznal ni kak i h ob-rirov. i Ikra tu je e«rju zagotavljal. da mu j« me i za osebno var-nost prav do Moskve.
Carica pa ni bila zadovoljna. Pravkar je ear>?vič Alek*ejc\ zbolel; hesenska bolezen ga je priklepala na postelj in bati se je bilo najhujšega. Vzlic terau je carica sklenila, tla s hčerjo Ma rjjo spremlja moža v Moskvo. De jala je Dedgorokemu:
" Rajše žrtvujem življenje svo jega sina. nego bi dovolila odpotovati možu samemu, kajti bojim Be. da napravi zopet neumnost, kakor jo je napravil v Pskovu".
V Pskovu je car moral podpi-fcati akt, s katerim se je odpovedal prestolu!
Tako so torej odpotovali.
Spremljali so jih dr. Botkin, Dolgorukij in Cemadurov.
Tri hčere s sinom AI ek se jem in ntkatermi članii družine pa so o-stale še v Tobolsku.
Sluga Cemadurov, 83-letni sta-rec. je pripovedoval, tla je bilo razmerje meti starši in otroki v obiteji Nikolaja Romanova izred-uo harmonično in prisrčno. Otroci st> se vedli do staršev vzorno; o kakih intrigah, kakršne so običajne pri uaznih dinastijah, na eai-skeni dvoru ni bilo sledu.
Cemadurov in zdravnik tir. Botkin sta zravračal<i tudi z vso energiijo razne legende o Raspu-tinu. carici in caričinah.
Resnica je pa je. da je bil Rasputin zloduh in proklestvo Ro-manovcev in Rusi j«.
Bil je igralec v meniški Icirf-ti. nenavadno rafinovan in drzen. Izkoriščal je bolestno pobožnost carieino ter jo zlorabljal v polni mer? za svoje osebne in politične
u;trV" Res je imel velikanski upliv na državno upravo, na razdeljevanje ministrskih stolov, na tiFodo Gosudarstvene dume. na k&rijero ljudi, nadarjenih' in glu-pih.
Toda Nikolaj se je v isti meri zavedal pre tkan osti Rasputinove ter je pazil nanj. Sklenil .je. da žnjim obračuna pri prvi priliki. Ko je imel dokaz, da je Rasputin slepar, ga .je osorno zavrnil;
"Rasputin, vidim, da ste ob-manš-ik (slepar) in nočem vas v svojem tlomu videti ver. Idite!"
Rasputin pa se je postavil carjih oči v oči ter je v- pozi zlovesf-i nega proroka odvrnil; "Impcra-*< r jar irrem. ,-i vaš s*n zboli!"
Zaradi pregnaustv:» Rasputina sta se ear in carica sprla, a spor ni trajal dob.ro. kajti proroštvo se i-.- izpolnilo: Aleksejev je težko t »bolel!
?7ako se je to zgodilo?
Rasputin je imel intimno razno r j," z vplivno " Kraulino" Vo-borovo. ki j.* oskrbovala Alekse-ia. Da bi dokazal svoje neobhodno-1 in nadčloveško moč. se je Rasputin domenil z Voborov«« za vražje zločinsko komedijo. Vol o-rovn .ie dražila ded i T-no bolezen einjevičevo s tem. d.*» mu je namesto mleka pod kožo vbrizgavala tekočino, ki povečuje krvotok in krvne roamgc.
"Vohorova je bila podla intri-ifar-ka!" j> zaključil Cemadurov.
Pramovernost carice >e zakrivila inar-ikak grenak trenotek
Napoleonova adjutantka,
i.
V IS. stoletju še nismo imeli ne železnic, ne pošt; tudi ceste niso bile prvovrstne. Imovitejši ljudje so jezdili, rt vnejši pa hodili peš
I ti se vozili po kolovozih, ki nam še danys pričajo o tedanjem prometu.
V tistem času je prišla nekega din ciganka s Krasa v rudarsko Idrijo. Oglasila se je pri ženi Krausovi, proseč v hudem nočnem nalivu prenočišča. Dobila jra je na senu v hlevu, ki jc takrat stal j»oletr večine čednih, lesenih. Le
— Glavnica se pričenja o">resto-vati, Kvica, — pripomni svo.ft lepi rejenki; naročeni večer pa sta šla v Schoenbrunn. Dvorni (svetnik pa se je sam vrnil domov.
Od tega časa je jezdil na strani Napoleona vedno mlad mož, elegantne. gilvčne postave in redko ljubeznivega vedenja. Novi adjutant se je imenoval baron Wolfs-berg.
Lepi Wolfsberg je bil cesarjeva senca, rdelo se je. kakor da je tu-
PCŽAR V VELIKEM WASHING TONSKEM HOTELU. Pied par dnevi je izbruhnil požar v Ntw Willard Hotelu v Washington, D. C. Povzročena škoda znaša čotrt miljona dolarjev. Vsi gostje so se pravočasno rešili. Pri gašenju je bil poškodovan same en ognjegasec in še ta lahko.
Dospeli so tja 2. aprila 191 s. In nastali f.o za jetnike zli časi. Od-kazana jim je bila hiša odličnega meščana, občinskega i?i politične-V;;; čitatelja, inženirja Nik. Nik. Ipatjeva. Iliša stoji na višini, skoraj na samoti ter nna lep raz-irled po okolici. Njena streha je baje za stitijnc puške kakor nalašč narejena.
Car je stanoval s carico v vogalni sobi. kateri so beljšcviki dali okna zamrežiti. Dr. Botkin. ^Jolgorukij iu Cemadurov so sjia-li v drugi izbi in spali na tleh. Kmalu so pripeljali iz Tebolska še carjeviča. tri hčere in ostale člane spremstva. Alekseia so dali v s<d»o staršev, tla j • lahko žnji-nii ležal na postelj:. Hčere so stanovale v sosednji sobi. a spal«* na ličil. Le Ceniatlurov jiin je posojal svoj plašč, da so ležale na njem. Fraulina" Dt-midova stanovala v Iretiem natlstroj»ju. ena izmed ostalih sob pa j«' bila skupna jedilnica. Obedi -mi obstojali le iz dveh jedi. ki jih je pošiljala s počet k a sovjetska kuhinja, kasneje pa jih je smel pripravljati carski kuhar Martinov.
Ipatijeva hiša je bila obdana z visoko ograjo. Boljše viki pa so dali okoli te ograj*' postaviti še eno. Sjwičelka se je skozi okno carjeve sobe videl stolp eerkvv; carica je neprestano -rledala tja in molila. Niti tega ji bol.jševiki i i i so dolgo privoščili in so zgradil! pred oknom tako visoko ograjo, da se ni videlo sploh nikamor več.
Dnevni izprehodi so smeli trajati le po eno uro na ograjenem vrtu.
Ker carjevič ni mogel hoditi, ga je nosil car na svojih rokah.
Cai ca pa j<- boljševiške •"milost;** dosledno ponosno odklanja Zato tudi na izprehode ni ho
svojih stražarjev; same Madžare iu Lotiše, uslužbence erezvičajke. Prejšne stražarje je poslal v hišo. ležečo na drugi sTrani.
Jurovskij je |>ostavil k vsakim durim siražar.ja. Brez njegovega dovoljenja ni smel storiti nihče niti koraka. Niti na stranišče ni bilo mogoče, ne da bi bil človeku l dečkar za petami. Tak Ida p se je potem postavil tik vratee. k; se niso smela zakleniti ali za pahniti, m je tako "-straži!".
jVlio je šla na stran katera iz-iced carskih bcer. pa je morala pustiti vratca na stežaj odprta, kajti revolučni duši Madžara ali [ Lot'ša je prijira vi jalo posebne raz i košje. ko je Ulegel gledati tickle. ' ki se je od srama in ogorčenja vse ! treslo in napol omedlelo ustrezalo nepremagljivi zahtevi fiziolo-( škega j>rocesa. . . .
Štirinajst tin je trajalo je trpljenje. Kaj se je godilo v dušah nesrečnikov, n: lnogt^'-e jjopisati j A niti pritožiti sc niso imeli nikomur. Ker -Jurovskij je odstra-I nil vsakogar, ki je kazal na.jinanj-
carjti; njena trdoglavost in trma sta bili neizpremenljivi. Odnehati je moral torej tudi to pot car in pozvati Rasputina zttp-t na dvor.
I/ teira pa s<- je "izlegla cela vrši a Ost ntln ih legend in klevet«. Kakor povsod, ima tudi v Rusiji sovraštvo ogromne oči in strupen jezik. Dr. Bel kin in sluga Cemadurov pa sta zavračala vse piki.rtne senzacije, ki so se razšir jale po Rusiji in po vsem svetu o stikih Rasputinovih s carico in eaiičinami. Trdila sta. da ni videl nltče izmeti carske družine niti iz-mt-d služabništva. niti onadva, ki sta imela vstop skoraj do vseli dvorskih sob. nikdar ničesar sumljivega. iz česar bi se moglo soditi. da je občeval Rasputin intimno s carico ali r. njenimi hčerami.
Car in carica s eariejno in tremi spremljevalci so j>k1 vodstvom komisarja Jakovleva torej potovali iz Tobolska v Moskvo.
A že pred Jekaterinburjrom so obtičali. -lakovlev ji* izvedel, dc namerava jekatorinbnrški soviet vlak ustaviti ter carja internirati v ovojem mestu. Premenil je tu-rej smer potovanja ter krenil na < 'el ja bins k-Omsk-F f o T*red On* skoin pa je izvedel, da je omski sevjet domenjen z jekaterinbur Šl-im ter tla hoče vlak na kolodvoru zadržati. Zaman je Jakov-lev skušal kakorkoli dospeti v Moskvo ter se' je s Hushesovim aparatom zvezal z vlado, proseč^ jo sveta, kaj ima storiti. Prejel je ukaz. naj potuje v Jekaterin-burg in tam carja z obitelVi in-11 mira.
; še sočutje ali vsaj zanimanje zn-! njt. Dal je celo streljat' na ljudi.
Ko se je izkazalo, da carjevi« Alcksej in njegova sestra Anastazija še slabotno jeeita, ski bila usmrčena z bajonetom.
^Madžarski in lotiški junaki so si takoj nato razdelili plen: i>o-stali st» v tistem hipu milijonarji. Potem so trupla naložili na avtomobil. jih odpeljali deset vi-st za mesto, zmetali vse na kup. jih polivali z bencinom ter jih zažgali. A vzlic vsemu se trupla niso upepelila. Treba j;h je bilo ^nova polivati z bencinom in znova zažigati, dokler končno vendar niso zgorela docela.
Komisija, ki jo je odposlal so-
onietanih hiš. kakor jih najdeš v Idriji še dandanes. Poslovivši se drugega jutra, ciganka seveda ni mogla plačati prenočišča, pač pa je materi prerokovala;
—	Rodilo se ti bo zlato dete. deklica. čije ime bo zvezda jvoleg selnca.
—	Kako naj to razumem? — vpraša, gospa. Krausova.
—	Kakor veš in znaš. — odvrne ciganka in odide dalje svojo pot.
Gospa, čije mož je bil uradnik pri rudarski oblasti, je mislila in mislila, a ni mogla dognati, kako naj bi si razlairala cigankine besede.
Leto za tem je Krausova podarila svojemu možu ljubko deklico; bil je pravi angeljski obraz-ček. ki je ležal v zibelki,, z male glavice pa so se usipali zlatorn-meni lasje.
—	To je zlato! — si je mislila Krausovka. ki še ni bila pozabila cigankinega prerokovanja.
Pri krstil so jo krstili za Evo. Cecilijo. Viktorijo, Emilijo, dekletec pa je rasti o in se razvijalo v redko krasotico. Topničarski častnik, potujoč skozi Idrijo, se je tako razveselil male Ev ice. da ' ;e prosil očeta, naj bi mu dovo-
v~;et. je našla mi gorišču le še j>o-k»■ j en uhan earičin in prstan Ln red carjev . . .
Ne tlol-go po tem so poginili na. ist; način f Cemadurov. Dolgo-rukij in Tatišcev. Ici so bili živi viri našega informatorja.
Leta 161'i je prišla deputacija ruskih boja rje v v samostan Ipati-jevski.j povedat Mihajlu PetnloiHi-vlču Romanovu. tla je izvoljen za carja vseli pravoslavnih Rusov.
Leta l!Hs j,- v hiši Ipatijeva izdihnil svojo dušo zadnji ruski car
dila.
.Straža, ki je stražila carski* obitelj. je obstojala iz Rusov in poveljeval ji je komisar delavec Avdejev. Ta priprosti delavec pa je bil bela vrana — poštenjak kakor -lakovlev. Ali ostali stražarji so bili sirovine. Kakorkoli le mogoče. so se vedli žaljivo in izzivajoče.
Vojak, ki j«- prinašal jetnikom jedi na mizo. j«« ravna! vedno tako. da je z laktom zadel carja ali carico. Car je na vse molčal, carica pa ni mogla potlačiti Moje ogorčenosti ter se je nad sirovost-jo nemalo razburjala
Car bi bil rati, kakor v Tobolsku. žagal in cepil drva. da bi se gibal. A niti tega mu niso dovolili.
Potem so iz hiše premestili drugam Cemadurova. Dolgorukega in Tatiščeva. da sta imela car in carica še manje družbe in še manje postrežbe.
In "hišni red" so še poostrili. Končno ie sovjet sporočil A%de-jevu. da treba "carsko liistorijo zaključiti"". Avdejev pa ni maral razumeti, nego se je s sovjetom prepiral in se upiral, tlokler *j:a
ki so se ustavljali pred Ipalijevo hišo. In tako je pripravljal ""najzaslužnejši" čin rveolucije. umor ruske earske družine: isti mož.
je nedf;vno predlavral sovjetski vladi, na.j postavi s pomen k —
Judežu Iškarjotu!
V noči od 16. julija 191S je Leninova kreatura komisar Jurovskij r^ -/oril Medvedova, da earske obitelj v par urah ne sme živeti več. in ira je pozval, naj poller«' orožje 32 ruskim možem, sta-nujočini v hiši na nasprotni strani. Medvedov je res šel po orož-žje in ga dobil.
Ob 11. pontiči j- prišel Jurovskij sani k spalnicam jetnikov ter jim ukazal, naj se takoj oblečejo, češ. da odpotujejo. To se je zgodilo. Nato .je dal vse odvesti v pritlično sobo, j:ni dal prinesti stole. ter jim dejal, naj počakajo, da dospe avtomobil. Potem ie i r. so-' be odšel.
Car. ki j:- zopet nosil sina. je položil Alekseja na stol in tudi sam sedel. Blizu earjeviča je sedel tir. Botkin. Carica je izražala svoj ponos in svoje zaničevanje .napram 'sodrgi* celo v tej poslednji svoji uri.
Carieino so držale v rokah pom-padurke, v katerih so imele naj-dragocenejši obiteljski nakit.
Čez nekaj minut se je Jurovskij vi nil na čelu ..deseterih oboroženih stražnikov. Stopil je pred i carja in dejal:
I "Sovjet je izvedel, tla vas hočejo vaši sorodniki osvoboditi. Mi, jih hočemo prehiteti in zato smo j sklenili, da va« ustrelimo*". | Car ni slutil, da se besede tako i j hitro izvrše ter je odgovoril zu-!čuden :
! 'Kako?" Brez sodbe narodove.'" | "Vas je že obsodil naš so-vjjet" — je odgovoril'Jurovskij. l nameril revolver iu usmrtil carja ! z enim samim strelom.
li! v/je t,'; otroka s seboj in ga vzgojiti na Dunaju. Oče in mati se pa nista hotela ločiti od hčerkice Tako je častnik pač odpotoval, a pustil nri njih svoj naslov.
— Ali naj bi bilo to Evino soTn ee'! — se je vprašala mati. Prerokovanja kraške ciganke namreč n! mogla pozabiti. Kmalu za t/mi umrje oče, pustivši družinieo v bedi. mati pa se ^e v potrebi obrnila na topniearsk' ga častnika ki je medtem postal dvorni tajnik topničarskega ravnateljstva na
Dunaju.
Eviea je kmalu nato prišla na Dunaj k svojemu reditelju v na-
i
■ ir« zadnji Romaiiovec.
Tako se je začela in zaključila hi.storija vladarskega rodu Romano vcev z imenom Ipatijevskega.
"Za čašo vinca rujnega, pošten kristjan življenje da*',
se ulasi popularna popevka. A ne le pošten kristjan, nego tudi po-šten mohamedan. Y dobi. ko ho-č( po rmerikanskeiu- vzgledu ab-s 1 .n-nčiio gibanje tudi vse evropske države '"osušiti" ter ojx>jnost nacbtmestiti s flegmo. prihaja iz Beogn-ada pikantna vest. MinLsti*-stvo ver je izdalo na vse mohame-dansko svečeništvo — na vse mul*-1 i je. imame in liodfže — ostro na-retlbo, ki prepoveduje uživanje s<-li alkoholirih pijač. Prepoved je izzval nesrečni veb-ški hodžii. Mustafa ^rehlivedr»vie, ki se je preveč najiil v;incji rujnega foT-iili nil. Da bi se take nesreče ne ponavljale, je šlo sedaj ministrstvo še dalje kot koran, ki prepoveduje le uživanje vina. A moha-mcdanci se niso tlost.; brigali za "koran ter so pili vino, pivo, žganje in likerje. Tudi mohamedanski svečeniki so grešili proti koranu, v a j skrivaj. V svojem dnevniku, ki ga je spisal Štefan Gerlacli o svojem bivanju v Carigradu v letih I.":! — 1579. poroea : — Vlfe prepovedi ga pijejo tajno in kdor koli pije vino rad, ga ne pije javno. — Kakor je vul^ti. ubogi hod-ža Mustafa ni bil vajen vina j^i. le za to za čašo vinca rujnega življenje dal.
Svetovne revolucije ne bo.
tlrijno vzgojo.
Filip M., kronika ne pove družinskega imena našega, moža. je med tem napredoval do dvornega svetnika v vojnem svetu, kakor so takrat imenovali vojno ministrstvo. in čuval je lepo Evo liki pančico v svojem očesu. Ves Du-2 j n .7 je bil poln hvale o lepoti krasne deklice.
-— Vsaka deklica ima glavnico: lepoto; taka glavnica pa mora d o naša tt obresti! — je dejal dvorni svetnik.
Vzgojena ]*> teh načelih, se lepa Eva ni dosti brigala za ljubezen in podobne f'neumnosti**. pač pa je gojila svojo glavnico; krasne. zlato-rumene lase. izraza polne modre oči. dražestr.o lepa nsta in postavo, jkiIjio vzvišenosti.
II.
niso — odstranili.
Dne 1?. julija je nastop'1 svojo siužbo komisar Jurovskij. Razen podčastniku Med vedo v u ni zaupal nikomur in je privedel s seboj 10
Potem je sliniila salva straže in sedem članov earske obiteji s šestimi zvestimi služabniki, torej skupaj 1.1 oseh. je po«_rinilo na mestu.
Petrograjska brzojavna agencija javl ja:
— - Ni seji komunistične inter-nacionale .ie poročal Radek o uspeh ;h svojega potovanja v "Berlin. kje r se je pograjal za združitev dnsire in tretje internaciona-le. Tekom razprav se je pokazalo, da druga internacionaJa ne želi sodelovanja s tretjo. Rinovjev pa je izjavil, da so st» mski komunisti odrekli upanju na svetovno revolucijo in da je potrebna revizija tlosedanjega delovanja.
Napoleon je zavzel Dunaj in vladal v Sehoenbrminil. Poklicali so od delne pedstojnike dvorneg-a \ojnega sveta v grad Schoen-bi-un. da se predstavijo cesarju. Dvorni sndnik 31. je prišel s 4 hčerko", lepo Evieo. Oblečena je bila v izbrano, pri prosto črno obleko; bila je dražestna.
Cesar je prišel na dvorišče in govoril s posamezniki, pri drugih je le pokimal in šel dalj«'. Že je hotel iti mimo dvornega svetnika M., ko zagleda polegstoje«'o Evieo: ustavi s«i in poln dopadenja jo opažu .ie. —
—	Kdo je ta deklica?
—	Moja hčerka. Veličanstvo!
Napoleonovo oko se ni niti tre-
nivtek t^brnilo od deklice, navidezno pa je govoril dalje časa z dvornim svetnikom o službenih stvareh in mu naročil, naj se drugi dan zvečer zopet oglasi v gradu Schoenbrunnu.
—	Pripeljite malo ^ seboj, da se nekoliko pošalimo! — reče končno Napoleon. — Da se malo pošalimo !
Opazko si je dvorni svetnik dobro zapomnil. Kadar se "šali*' tako mogočen gospod, tedaj nastane iz tega draga šala. in dvomi svetnik jo je hotel izkoristiti.
Važnost trenotka je svetnik M. spoznal Ln srce se mu je radovalo.
di njegov angel varuh, kajti Napoleon se je upal meti najgostejše žvižgajoče krogle, ako je bil poleg baron. V zaupnih krogih so seveda vedeli dobro, tla je >il baron dražestna deklica; baronica Eva Emilija Wolfsberg. ki je zvečer. ko je tlela čepico z glave, svo-ie bogate lase razplela in v ele-gartni ženski obleki sedela poleg cesarja.
— Tvoji lasje me elelrtrizirajo! Poseben čar je v tem. Emilija! — Tako je govoril cesar in zakopal olnaz v svileno-rumene uiti njene glave.
Cigankino prerokovanje se je bilo izpolnilo! Napoleon ie bil solnce, Eva njegova zvezda.
III.
Napoleon, ki je bil. kako ■ se je trdilo od gotove strani. < Evo tajno poročen, je moral končno na daljni otok J>v. Helene. I aroni-ca Eva pa. se je vrnila na Dunaj k svojemu očetu roditelju, čigar prsi je krasil red častne legije — "'za osebne zasluge za cesarja"*. Hkratu je Napoleon svojo -;opro-go-adjutantko dobro preskrbe!. Vlili štiristoosemdeset tisti** irol-dmarjev je bilo deponiranih v Angleški banki in dobivala 24.000 goldinarjev obresti. Dvorit1 svetnik je oskrboval imetje.
Gospa Eva ie gojila na Dunaju na svojem stanovanju bogat > družabno življenje; nekdanja Napoleonova adjutantka <e je naštevala še vedno med najlepše dunajske žene.
Leta 181.1.. kc je poročila z od vetnikoni ti. Schoenauerjem. toda že po petih letih se je ločila in se preselila z materjo in sestro v Bregene. Poželela si je ljubečega srca in zaljubila se je v irivca (po tedanjem običaju nižji /.drav-uik . Pisal se je Vincenc Braiuier ter je v bregenški brivnie brilj Idudi, jim tiri zobe in puščal kri. Brauner je slišal o bajnem zakladu nekdanje Napoleonove izvo-ijenkc Ln poročil se je s petnajst let starejšo gosj>o. j>o čije vplivu j-i postal okrožni ranoceluik v ►Solnemgradu. Preselil se je ž njo ou Bodenskega jezera na obrežje ttajcahe.
Nenadoma pa pride strašao poročilo v Solnograd. Dvorni svetnik M. je skočil skozi okno in st-ubil, vrednostni papirIji so izginili — dragocenosti ui bilo nikjer več najti.
Dvorni svetnik je svojo rejen-ko osleparil, okradel ;n se s smrtjo rešil kazni.
Baronica Wolfsberg bi s? bila še lahko rešila! Opustiti bi bila morala razkošno življenje, — i-niela je 32 psov, hi so obiva i hrano na krožnikih, imeli so lastne strežaje in jim j>ostavila mavzoleje. ko vi poginili. Opioe, papa gaji in druge živali so bile v njenim stanovanju. Napoleonovo ad-jutantko so zvali	" pas. o um
ter Solnograda", živečo zapu-ščeno in zasmehovano. Vendar š»-m poznala pošasti revšeiiie, ki s-j; je približala. — Mož je umrl 1. 1839.
Prišli so sodni slime. vse zaru-hili in končno vst- prodali. Žeiui j" postala beračiea in le miloščina Marije Litjize. Napoleonove so-pre.ge, ki ji je bila velikodušna dobrotnica, jo je rešila lakete.
\r vasi GnigI j>ri Siiolnogrfcdu j«; živela telesno in duševno onemogla. Nadškof knez Schwarzenberg je slišal o njenem usmiljenja vred nt m položaju in je ukrenil, da so jo vzeli v bolnišnico usmiljenih setster. Prišli so torej v njen} revno stanova je z nosilnieo, — a niso imeli ničesar odnesti.
Lepa Eva je bila umrla et o uro prej: zvezda davno ugaslega soln-ca se je utrnila. . .
Meseca aprila leto 1847. j» umrla. Eva Kraus. poznejša grofica Wolfsberg. ločena žena dr. J-lhoen-anerja in vdova Braunerjera v šestdesetem letu svoje stiirost1. Tiho so pokopali otroka s ar še v iz rudarske Idrije na pokopališču Gnigl pri Solnemgradu. — Svetovna vo >na je rodila tisoče Evic Idrijčanke pa ni dosegla noberur ne po sreči, ne po vclikoduiinosti.
Resnica o Hlinkovi stranki in avtonomiji.
Med razdernimi elementi v .Jugoslaviji ;r visuKo v eislili načelnik slovaške Ijudsk«' stranke poslanec Hlinka, ki dela z vso svojo silo za "avtonomijo" Slovaške, ne morda iz dejanske potrebe, marveč zgolj iz strankarskih nagibov, računajoč na to. da bi z av-toonomijo absolutno zavladal med Slovaki. V svrlio lsče tudi razne zveze in sicer celo Xemci. Pred kratkim se je pred Nemci našal s svojo stranko n organizacijo. Kdor bi mu verjel, bi moral misliti, da lllinki treba .samo s prstom namigniti, pa niti sledi vsa Slovaška. Ali mož gradi svoje nade večinoma le na svojo bujno do-nršljijo. pretirava in >i slika razmere povsem drugače nego so v resnici.
Na njeirova izvajanja napram Nemcem odgovarja čehoslovaški minister tir. Ivan Derer, ki temeljito pozna slovaške razmere. Ta kompetentni mož prav: o Illinki. njegovi stranki in njegovi avto nomiji nastojino:
Hilo bi na|>fi<~-no. «iko hi smatrali Jllinko za resiiege jxilitika in njegove izjave za čistti resnieo. lllinka. je člozek. ki tudi nevede navaja neresnične podatke. On sam misli, da je vse ivs, kar pravi. Jllinka je jkic. ako se sme tako govoriti o starejšem človeku, tako naiven, tla zaupa '.unaiijem.ii videzu ter si ustvarja *amo na temelju svojih zborovnj in svoje dkeiV. katerih učinek p< ec en ju je, sliko o jH»litir-nem p( l(»žaju. lllinka navaja rad številko. p;i pravi 11. pr.: Slovaška ljudska stranka št« .;<• že ."><>0.000 organiziranih t lanov .11 ima nad 100') organizacij. Politično življenje v če*K.-ti in morav-skih <b*že!ah .'e staro, naslanja se na tradicije, d očim je na Slovaškem politika s.- neobdelano polje. Ako ne eksistira ne na Češkem, ne na Moravsktiu nobena stranka, s takim številom pristašev, eksistira še t< liko 11 ; nj iu Slovaški 11 in predvsem ni icatoliska Ljudska stranka ona. ki 1 i imela toliko članstva. Kavno tako pretirana je t udi njegova trditev, da stoji jtileg tega Se 40.000 organiziranih krščanskih delavcev >a slovaško ljudska stranko, lllinka je pozabil na to. * i t načelju.j« delavski organizaciji poslanec Vrabec, ki je zavzel proti tilniki radi agitacije njegovih ljudi ostro opozicijo-nalno via|is«"-e. Ti organizirani delavci so brez izjeme na strani \ vabea Iu lllinka iie more računati žn.jiiui. lllinka naznanja Nemcem: \i Xemci givste lahko vedno z nami. ker mi nismo šovinisti 11 i!ikdai ne Ion-«.. >nica je. da je lllinka največji slovaški šovinist in da j«* nj'-gova politika zgrajena na najradikalnejšt-m šovinizmu lllinka meni celo. da bi bilo najbolje, ako bi se Cehi r.a Slovake sploh nič ne brigali. Pozablja pa, kaj so Cehi za Slovake sto-iili. da s., ni namreč dali tekom treh let združenja \ republiki toliko kn ji tj v slovaški 111 jeziku, kolikor jili ni bilo poprej spLsanili t »kom t soč!ctne ločitve Slovakov od Cehov. Enajst nemških poslancev je podpisalo preti log slovaške ljudske stranke z« avtonomijo. Nemško meščanstvo na Slovaškem se j.- v stari monarhiji madžari-ziralo. Po prevratu je republika napravila temu >.»»nec. Zanimivo I,;l .i'' l»il0- da so -e v Knitislavi kakor tudi drugod niadžariziranj N' inci branili nemških šol. Nemci med Slovaki se delijo v dve skupini: Prva se je borila že pred vojno skupno s Sit »valil proti madžarskemu ro.imi;. druga pa se je madžarizirala. I»rva skupina je proti Hlinkovi avtonomiji, druga pa uganja sedaj naj radikalnejši nemški nacijr.nalizem proti Čehom in proti Slovakom in na te ljudi s,, naslanja lllinka pri svojem avtoiiomističnem stremljenju, lllinka naglasa potio-uo, da stoji vsa Slovaška za nj:ra. Ali kakor drutre njegov.- trditvi tako ie prazna tudi ta trditev. Resnica je. da sta na 'akozvani slovaški avtonomiji najmanj dve tretjini prebivalstva popolnoma desinuresirani. v kolikor nista odločno proti njej. Ihlavej in vs, delavske stranke, komunistične in tudi madžarski komunisti. <> opetovano 11 odločno izjavili, da so dosledno proti tf-iitorijalni avtonomiji jio Hlinkovem receptu. Kmetijski sloji jkkI v ' >d > t \ i • n 1 dr. lloi?;.. in dr. Šrobarja so is to tak o Hlinkovi nasprotniki. Ostanek prebivalstva j.- indilVrenten. Vprašanje slovaške avto-1 omije ni pravzaprav idč drugega nego vprašanje uradniški' birokracije. Domači in n: , dno slovaški uradniki se bore proti češkim uradnikom. To je vsi in tega vprašanja se vdeležuje največ 10 otl-Motkkov prebivalstva. Hlinkov piedlog ni nikaka avtonomija, inar-ve- pj-iinitivizeni in sicer najprimitivnejši primitivizem. Tako je v resnici v prašan ;c takozvane slovaške avtonomije.
Zločinec z državnim grbom.
Kazni hujskači naj se pomiri-j". Noben njihov strankarski prist;,s ni zaprt od jiolicajdemokra-1 tov ker j.* poškodoval državni grb. Takšne stvari so v Jugoslaviji dovoljene in se ne kaznujejo, i \ nasprotnem slučaju se opozici-onalno časopisje takoj krega iz1 o/n-ov na moralo. človeštvo in tliuge takšne stvari.
To p.,t |»nčemo govoriti o zTo-«•;ncili, ki. . . ne ugajajo gos[>odu Stabidijskemu. ministr. predseduj u sosednje liolgarske. ki .le, sicer južno-šlovanska. vsaj deloma. ni pa jugoslovanska. Zato Je t,1 u vse boljše kot pri nas. 1-Jol-gar-ko <obranje j<* sprejelo zakon l.* vra bodo naši opozici jonalci go- : t. vo pri|M>roČali tudi v Jujrosla-viji. Ihv.ava namreč tudi v Bolgariji nima dovolj denarja in tež ke ji je. da mora vzdrževati neki liko tisoč jetniških paznikov! in še viv" t;si>č žandarjev in poli-t i.it v. — čeprav Stambolijski ni demokrat, ampak zemljoradnik in luni nasprotnik demokratov. ]); pa ne bo treba zločincev veil-no zapirati, zlasti ne onih zločinci v, ki jim ječe utrajajo in ki rc večkrat vračajo vanje, no si bolgarski zemljoradniki izmislili, da bodo odslej na. bolgarskih sodiščih zločince, ki svoj zločin pono-vc, tetovirali. Vžgali jim bodo namreč sredi lica bolgarski grb, bolgarskega leva.
Ta misel seveda, ni nova. Že pred mnogimi stoletji so taksno tetoviranje uporabljali, na primer na bdhečanskih galerah. Za" časa francoskih kraljev je upravi« toulonske kaznilnice dala jet-jukom vžgati burbonsko lilijo na
rame. Bolgari so to misel torej Modernizirali. Bolgarski zločinci 'dobe l( 4va v lice. Tudi reforma.
Parobrodstvo in genovska konferenca.
Ali bo imela genovska konferenca kaj uspeha ali ne. To je pereče vprašanje, s katerim se sedaj bavi v-ak človek. Kaj bodo ukrenili v gospodarskem ožini. kaj v denarnem? Karkoli se bo dobrega ukrenilo, bo imela od lega v prvi vrsti Evropa dobiček. Trgovina bo obnovljena, promet se bo zvečal. V parobrod-nein oziru bo igrala gotovo veliko ulogo Royal Mail Steam Packet Co., ki je začela pred I dobi *im letom svojo prekoocean-,sko službo s tremi "O" parniki. Orduna. Orbito in Oropeso. Parniki vozijo v Cherbourg. Southampton in Hamburg. Spočetka je lula trgovina primeroma slaba, j tekom zadnjih šestih mesecev se ije pa povečala in pogled v bodočnost je jako zadovoljiv.
Da se zadosti vsem potrebam, je sklenila Royal Mail vzeti v
1 J #
svojo službo še štiri posebne par-nike. Meseca januarja bosta začela voziti Ohio (18.000) ton) in «Crea (16.000 toni. Na prvem t bo prostora za 6.30 potnikov pr-jveg.i in drugega razreda ter za j tisoč potnikov tretjega razreda.
Tarifna predloga, je seda j. j j kakor jo je poročal senatni t'i-| naučili tarifni odsek, v senatu naj splošni razpravi ter ostane glav-! ra zadeva v gornji kongresni j hiši, dokler ne pride naposled na 'glasovanje.
i V nekaterih krogih je bilo j zadnji čas čuti neka j godrnjanja j j nad zavlačevanjem te nadvse po-, trebile postavodaje odstrani se-. Jdanjega kongresa. Mnogim se je 'zdelo, da je odsek za pota in sredstva v poslanski hiši prepočasen v pripravljanju svojega po-J Počila. Tudi ob finančni komitej ,so se nekateri izpodtikali ter ga j \ praševali. zakaj je podal svoje j tarifno poročilo v senatu šele ka-jkih šest mesecev potem, ko je senat dobil iz poslanske hiše jFornevjevo pretllogo v pretres, j Zahteva po večji hitriei v tej ! zadevi se pa nikakor ne more I naslanjati na kak pameten razlog. Zavlačevanje teo;a vprašaji'.^ je bilo namreč večalimanj potrebno in neizogibno. Kajti še j nobena ameriška tarifna postava ni imela težjih okolščin za ; oviro. Vsaka poprejšnja tarifna post a voda ja je bila izdelana in .sprejeta v času. kose je svet gi-jbal in živel v normalnih razme-rah. Stvaritelji naše nove tarif-jue postave pa imajo posla z razmerami, kakršne so na svetu. jC-yar življenje je povsem nemirno ^iii nestalno. Posla imajo za produkcijo. finančnim vprašanjem, denarno valuto in kupijo v stanju splošnih prekucij iu zmešnjav, IO katerih ne more nihče reči jdaues. kako se bodo končale jutri, i Nihče ne ve danes, kaj nam prinese jutrišnji dan. Kateri možje ibi skrbno ne preučili in natančno ne preiskali razmer «>!> tako [izrednih težkočah, če bi jim bila poverjena naloga preosnovati in j utrditi temelje naši industrijski j stavbi? Doluo in pravično bi bilo /V bi tisti, ki s tako vnemo oči-lajo obema tarifnima odsekom* počasnost in lenost. vpoštevali i vse te stvari.
J Kakor nam zatrjuje načelnik finančnega tarifnega odseka, je , larifua odredba, kakor sedaj po jročana v senatu, "prva narodna i tarifna predloga v ameriški zgodovini" 1 j. prva predloga, ka-jtere vodilna svrha je to. da u-'Ivari enakopravno balanco med vsemi sloji in deli te dežele, med vsemi plastmi našega naroda in j vsemi našimi industrijami. Je tarifa konsuinentov. zakaj, n.je-'ne določbe streme za tem. da bi bila iznov* vzpostavljena kupna sila odjema Ičeva. Vsaka tarifa I ki nudi ameriškim izdelovalcem j m delavcem potrebno zaščito, je j tarifa konsumentov. zakaj, naj jJfc-'eji del konsumentov je sestavil jen ravno iz izdelovalcev in delavcev.
j Senatni odsek se ne strinja s j hišnim glede osnovno vrednoto po kateri je določiti in uredit-" eolnino ad valorem. Fordnevje jva prerlloga za ameriško vrednoto. dočim se senatna ogreva ze ; inozemsko. Toda senatna predlo i p« tako sestavljena, da mora izlahka priti do sporazuma al kompromisa. Ker je senatna predloga obdržala inozemsko v-rednoto. je razdelitev eolnine ad \ a lore m v njej iz potrebe nekoliko višja od odstotkov, ki jih I določa za iste eolnine Fordnevje-\a predloga. Ce bo sprejeta inozemska vrednota v končnem sta-jtliju tozadevnih razprav, bodo se natni višji odstotki z malimi iz premembami ostali v tarifnih določbah: ako pa dobi ameriška I večino, bodo imeli najbrž nižji j odstotki Fordnevjeve 'predloge prednost z nekaterimi izprenicm bami.
; Poljedelstvu v najširšem pomenu besede je priznana pravilnost v obeh predlogah. Le prav j malo se razlikujeta v tem oziru. j in še tiste razlike so neznatnega j pomena. Nobena poprejšnja ameriška tarifna postava ni nudila našemu kmetu tako liberalne . zaščite. Ali vendar pa ni po mne-Jnjiu mož. ki morejo najbolje soditi v tej zadevi, ta zaščita prevelika. Slučajno sta načelnika obema tarifnima odsekoma za, rj padna moža. ki prav dobro poznata potrebe osnovne industrije _ v tej »deželi in ki sta zato uaj-t bolj upravičena govoriti zanjo v zadevi tarifne zaščite, j Toda kljub temu trdi vodja j "Farmskega narodnega sveta". 1 ,češ. da je tarifna predloga, kakor porocana po finančnem. odse-
ku. najslabša izmed vseh zlatih opek, ki jih je šc^lala farmarjem set lan ja administracija. To se glasi nekam zagonetno in čudno, če pomislimo, da so vse tiste "zlate opeke" spekli farmarji sami. Kajti dejstvo je, neov-gljivo dejstvo, tla so vse farniar-ske postavodaje. ki jih je uveljavil kak prejšnji ali pa sedanji kongres poljedelstvu vprid, v popolnem soglasju z zahtevami farmarjev samih, kakor so jih predložile njih lastne organizacije.
Ali stališče, ki gfi zavzema načelnik gori omenjenega sveta. g. Marsh, izlahka umetno, če se oziramo 11a dejstvo, da ima 011 in njegova organizacija s širokim imenom kaj malo skupnega z velikimi poljedelskimi interesi te dežele. Mr/Marsh se drži nazorov tipičnega mestnega radikalea. in kakor se nam zdi. je hotela njegova organizacija izkovati spojno verigo meti mestnim socijalizmom in peščice liepokojnih in nemirnih elementov po nekaterih kmečkih občinah na zapadli. Pa do-sJej ni storil še ničesar, kar bi predstavjal in zastopal en bu-šel pšenice ali konize, ali pa funt volne. Seve bo, vsakdo, ki je Marshovih nazorov, obsojal vsako tarifo, ki nudi pametno 111 zadostno zaščito poljedelstvu, pa naj bi bila še tako všeč in zadovoljiva pravim farmarjem te dežele.	,
Kakor je čitati v listu "Philadelphia Public Ledger", je silno razburilo iu vznemirilo jeklarske diterese v Sheffieldu na Angleškem sporočilo, da se namerava kongres nemudoma lotiti razprav o Fordnevjevi tarifni predlogi, ki vsebuje določilo za povišano •olnino na sheffieldsko jeklo. Arthur Balfour. — ne tisti znameniti Balfour, nego bivši predsednik sheffieldske trgovske zbor-niec — je na poti semkaj v A1110--iko. tki stopi pred kongresni arifni odsek kot zastopnik 111 '•red stavn i k shefficldskih. interesov.
Naj naj ima zastopnik angleških jeklarskih interesov iskati preti kongresnim tarifnim komitejem. nikakor ne more v glavo povprečnemu Ainerikaneu. ki je mnenja, da delajo ameriške tarifne postave Američanje ameriškim interesom vprid. ne pa mor-ia Angleži za pospeševanje an-rleških interesov. Ali ta angleška 'nisija je zelo tipična ter nam po-\ e, kako si predstavljajo Ame-
ne samo na Angleškem. 11 e-'o tudi v mnogih drugih evrop-•kih deželah posebno v teb ča-•ili. Narodi onkraj oceana bi radi. ■leznansko radi, da bi bila Amerika njih tut molzna krava, njihna dekla, ki naj bi plesala, kakor bi ii gode! dotični evropski državniki. Ce se p;i ne mara strinjati
njimi, jo nemudoma razvpije-io za materijalistično deželo, za strašno sebičnico. ki nima druge-! ia pred očmi kakor dolar, za ^amogla vnieo, ki s<» pravnič ne briga za Evropo, itd.
Amerika je potrpežljiva ter iim ne zameri tega bogvekako. Vli če pa pošiljajo semkaj ljudi, ia naj ji pišejo tarifne postave, pni pove kar v brk. da gredo •j red a leč in da se naj rajši bri-Tajo za svojo zadeve. Kdo 11a sveti je kda j že slišal, tla bi Amerika poslala v to ali 0110 deželo v •Evropi svojo delegacijo, da naj bi tamkaj pisala njene tarifne
dostave?	!
t
--I
ADVERTISEMENTS. |
-----1
POTOVANJE IZ EVROPE. 1
Ako imate sorodniki v Avstriji I li Nemčiji, kateri je tam pristo- ^ ;en ter želi priti v Ameriko, ga j 'amorete sedaj dobiti sem. N*-i lalje zamorejo sedaj ameriški dr-1 avljani dobiti žene in otroke iz- j •od 18. leta iz Jugoslav:je ali za. edenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo pla-ati vizej pri ameriškem konzulu
amerikanskim denarjem in rav-•o tako morajo na EVus Islando voto $25.00 pokazati v ameriških lolarjili.
Glede denarnih polil jate v v L S. dolarjih, za vsa pojasnila 'lede potovanja, potrebnih listin affidavitov^ in voznih listkov obrs bajte na najstarejšo slovensko tvrdko:
Frank Salter 8UX9 Bank, 82 Oortlandt WL, Hew York, H. Y.
Tarif Ra predloga.
GLAS NARODA. 26. APR. 1922
Jugoslov. trgovska mornarica.
Bruno Astori opizarja v "Kri i Nuovi'' ltaljane 11a nenadni razmah jugoslovanske trgovske mor- j! narice. Še pred letom dni bi se ■ bilo zdelo pretirano govoriti o ' kakem jugoslovanskem brodovju. j* danes je tt> zelo živa resnica. Te-1 melj jugoslovanski trgovski mor- . narici je položil Bertolini-Trum-j bič pakt v Londonu dne 7.l( septembrfa 1920 o razdelitvi biv-j( še avstro-ogrske trgovinske mor-j narice. Po tem paktu .ie pripadlo) Jugoslaviji približno 144 ladij ali; skupaj pičlo 200.000 ton. Te ladje povečini niso nove in prvovrstne. a a* spretnih iu agilnili rokah. Razdeljene so na 11 brodnikih društv. ki so se lani združile v jugoslovansko brodovno zvezo. Nato je izšla vladna Mag— j na Chart a za mornarico: odlok, s katerim so se vse vloge in ]>os!i, ki se tičejo mornarice kot take. prosti vseh kolkov in pristojbin, vse pa ropi ovne družbe so za 10, let oproščene vsakega davka. Ra-j zen tega je vlada obljubila znat-1 na denarna sredstva ped pogo- j jem. da se uvede promet po Src- j dozemskem in Črnem morju. V j tem se je ustanovila v Bakru po-1 sebna "Pomorska banka", kate-j ri namen je edino-le pospeševati; razvoj trgovinske mornarice. V: zadnjem času se je ustanovila no-j vi paroplovna družba, ki je prav-j kar dobila koncesijo za prevažanje izseljencev v Severno Ameriko Ta družba se sedaj poga »a t. ameriškimi in angleškimi družba-' mi za prepustitev šestih velikih j prekomorskih parnikov. Tako ne-j pričakovano stopa pred svet. ju-1 goslovanska trgovska mornarica. ' tu* sicer še enakovredna velikim , brodovjem drugih dežela, a ven dar znatna. resna, vpoštevanj« I vredna, sposobna za velike cilje, i ki s: jih je postavila. Ta mornari-l ' n nujno potrebuje moderne Inke eni glavnih železnic. Ta Inka more zaenkrat biti le Baroš. Odtod jugoslovanska trdovratnost v ! tej točki.
Zi/dnje ure bivšega cesarja Viljema v Nemčiji.
1
_
Nemški general Kisenhardt je inlal knjigo, v katei-i opisifje \'il-jemov beg iz Nemčije. Zadnji o-pomin iz lierliua je dobil Viljemi telefonično iz zunanjega ministr stva in sicer 9. novembra d o pol-J dne ob enajstih, fin na n> ministr-j stvo je sporočilo, da bodo vojaški 1 in tlelavski sveti najbrž že jxipol-1 tlne preglasili republiko in da je vlada brez moči. ker je vojaštvo prestopilo k revolucionarjem. — Takojšnja odpoved cesarja Viljema je edino sredstvo, ki more rešiti dinastijo. Viljem je sprva menil, tla bo lahko ostal pruski kralj, če sie odreče cesarskemu naslovu. Stanoval je z dvema vojnima adjutantoma v vili Fra-jicuse. Med tretjo in četrto uro je ukazal. da se'morajo pripraviti v vili postelj in živež za ostalo vojaško spremstvo in tla je treba preskrbeti orožje in inunieijo. V sosednih hišah naj bi se nastanil bataljon Rohr. na katerega se je za.-našal Viljem, ki je večerjal v dvornem vlaku, nakar je hotel
/
; nazaj v vilo. da se brani v sluča-
J j J potrebe. Medtem pa se je raz-
■ nesla govorica, da koraka proti , i
i glavnemu stanu desettisoe mor-1 j na rje v, ki hočejo v jet i Viljema in i j ga pripeljati v Berlin. Tega se je j i pa Viljem tako ustrašil, da je ne-I mudoma oobetrnil.
*
POZDRAVI IZ NEW YORKA. I
Piedno se podam s paruikom "Paris na široko morje, poztlra-, ■ vim \ m. moje prijatelje m znance, • Ipi-sebno pa one \ Masctm'.ah. ill., ] katerim izrekam srčno zahvalo /.a skazano mi prijaznost. lskr na j j hvala Jožefu Drolcu, ki me je 1 ' sprem ii do St. L >ui>a. Vsem K!: -čem: Z Bogom! — Frane Dernov- , še k.	I,
* * * i! Predno se podam s parnikoin'; "Paris'" na široko morje, pozdra->vim vse moje prijatelje in znance.1; Cukjatija in druži 110, Kaiuuiikovo' ieelo družino in mojo sinaho Pavlo' j Tresk v Kansasu. Vsem vam že-1 j lini obilo sreče 111 zdrav ja. — Bar-! jtol Fresk.
* ^ *
Predno se podam čez Atlantik| e,a parniku "Paris", še enkrat' pozdravljam vse znaiiee iu prija-J telje v Kock Springs. Wyo. Olj-eiieni se zahvaljujem posebno o-J i:im. ki so me .spremili na kolo-! 'dvor. Prisrčna hvala v seru sku-; paj. Zahvaljujem se tudi Petru' Zgagi. mi je nekoliko razkazai I New York. Hvala tudi Mr. šah-' cu ! Pozdrav ljeni in nasviile-nje ! |
i Leo Peijanec.
*
*
i Pred odhodom v staro domovi-i no s parnikoin "Paris", ki «!-1 j pluje iln«' 2G. aprila, pozdraviva! i še enkrat v'.-o znance in prijatelja I ter se enkrat zahvaliva \ >.-»n'! tistim, ki ste naju obiskali pred 1'dhodom kakor tudi onim. ki ste1 'naju spremili in peljali na kolo-| j dver. Na veselo svidenje! — Mar-1 {lin Demšar in Marija Koprov-sek. j
■J Mi vas bomo naučili brivske obrti in nuiiiikurlr:'nja. maca-r:. <la sle lirnmi, imate na' vsaki r>'ki	tri prstf ter!
j ; ^ sle troz t ne ali ot>ch nog. ! Ml poučujemo tudi ženske. Nossokoffs 1
' International Barber School, 1202 Penn [ Ave.. Pittsburgh. Pa.
^^KH^^^ Lahki ie .zame — hitrc|
MEHURJA
T, S"^ 5VtW V»»k* piluU <MIDY
Vwrnite «epon*re<i^
\_____
■| =======
Koristno in potrebno ! za vsakega!
Dobili smo knjigo:
j 'NASVETI ZA HIŠO IN DOM'
Katera vsebuje sledeče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
domače pijače Vseznalec
i ti r še mnogo drugih nasvetov iu navodil, katera so vsakemu potrebna. -rr-^o-a -;mn 400 strani.
Stane 80 centov. SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 82 Cortlandt St., New York
I EXPELLED J
J Pri prvih znamenjih prehlada, pr- U J vih pojavih revmatlzma; nevralnje W J se poslužite tega zanesljivega oo. 3 j' mačega linimenta.	g
J Pripričajte se, da ii.ia vsaka ste- W j1 klenica Pain-Expellerja, ki jo ku- q ° pite, tvorniško znamko"Sitlro' . d ki 35 in 70 ceatov v lekarnah ali pri u 8	F. AD- RICHTER &. CO. R
n^k 104114 So- 4th St- ,	fa^fj
Pozor, potniki!
Potniki, ki prihajajo v NTew York, kaj lahko postanejo i. rte v raznih zakotnih agentov, ka erih je v New Yorku vse polno. Ko pritle potnik iz vlaka, ga obsujejo taki agenti in v^ik ga hoče rzeti s seboj. Ako potnik reče, cia je namer.jen k nam, bt> agent rekel, da je on nas zastopnik ler ga pelje v svoj ) pisarno. Tam potnik šele spozna, da ni prišel na pravo mesto, če inia pri nas ž»> aro in agentu t<» pove. mu jo agent takoj povrne. V takem slučaju l>i nas agent seveda moral o tem obvestili, da mu 'povrnemo izplačano aro; toda tega ne stori. Ka^o si tedaj tak agent povrne tak izdatek? Potnik mu ga plača i a ta ali oui način in največ pri izmeni denarja.
Takih slučajev je bilo zadnje 4 | mesece že ~>s\ Potniki so pr šli v |Xevv York v namenu, da gredo i k nam, pa so bdi zapeljani v dru-; go pisarno. Agent jim je aro. katero so nam poslali, povrnil. 7 a jih j je na drug način prevaril se za ,večjo svoto.
Vsakdo naj tedaj pri prihodu v New York pripne naš gun b na vidnem mestu, da tra bo n:ii za-Utopnik spoznal. Ako našega za-istopnika ne ni bilo na postaji, nas j poklicit*» na telefon, ali pa prosite I železniškega uradnika ali policaja, (>. nas- pokliče. Naš telefon jel i Cortlandt 4687. Pred svojim odho-idom vedno pišite, po kateri želez-; niei in vlakom pridete in naš za-Utopnik vas "bo go\ovo pričakoval i na postaji-
Frank	State Br.ak.
| Zastopniki |
'Zastopniki "Glas Narotla" kateri so I »M. .hi a Šcon i iK>l»initi naročuiuo z* tlev-'nife	NaruUa"'.
',\sak zastoj'iiik izcla potrdilo /-h svot», iks<tero je prejel ln jih rojakom prii>o-■ vuvamo.
'Naročnina za	.N*ar<Hta" Je-
Za celo leto $0.00; za ]><>!	$3.00;
za štiri mesece $^.00; za Oetr leta i? 1-0.
Siu IVaiicisto, (al.: Jakob Lau^ln. licnver. Celo.: lrauk Skrabce. 'I'acblo, Colo.; 1'eter Culii;. Joliu Genu,
iu l rauk J«niesh. X.diila, Col«.: l..»uis Costello. J i filial lapolis, lnd.: Alois Uudman. Clinton, JLud.: iji-ibert BoJskar !Auroia, 11L: J. Verbic. Cuicak'u, IU.: Joseph Blirh ir. Jo« Beveie.
Ijoliet, IU.: Fr. liambi^, John ZaleteL La Sal?*?, lil., J-.'S. Siielldh. I Iitscoutah, Hi.: Frank August in. ;>.orth Chicago, 111.: AiitMU Ku^al la t Math O^rin.
I Springfield, IU.: Mattja Barborlch. Waukegan, 111.: Frank Petkov.šek. •Franklin, Kaus. in okoUco: Joioi Bo-
povg
SKitzniiller, Md.: Fr. Vodopivec. Chisholni, Minil.; Frauk Govžc. I Ely, Minil-: J os. J. Pe«hel. j ivcleth, Minn.: I-ouis Govže. j (i)bert, Minn.: Louis Vesel. ■ Iiihbin^, Mina.: Jobc. Tovše. j Virginia, Minn.: Frank Hrcvitlch. St. Louis, Mo.: Mike (irabriai I Fast Helenn, Mont.: Fr. HrelU. Klein. Mont.: Gregor Zoliec. »lOisanda, N. If.: Karl Sterniaha. - L;tlie Tails, N. Y.: F.ank Mf sle. iarberton, O.: A. Okollsh. Cleveland, O.: Janko PleSko, Jakofc
Resnik 1a Chas. KarlinRer. Colliiwood, O.: Math Hlapnik. Lorain, O.: Louis Balant in J. Kumge. Niles, ©.: Frank Kogovsek. 1 oungstOM'aw, O.: Anton KikelJ. Aiubridge, Pa.: Fr:<nk JakSe. I^s&cmer, Pa.: l^'.iiis Hribar. Bro^ght^n, Pa.: Anton Tpavec. Burdine, Pa.: John Demshar Conemaugh, Pa.: J. Brezorec *n Vlf i	Rovo?5ek.
[ Clarid^«*, Pa.; Anton Kozoglr.T' ln A. Jerina.
' Dunlo, Pa.: Atnon Ochatien. Cxport, Pa.: l-iouis Zupančič. rorest City, Pa.: M«th Kai^j:. Farrell, Pa.: Jerry Okorn. | Imperial, Pa.: 'Valentin PeterneL I In'ensburg, Ta.: Frank I Irwin, Pa.: Mike I'avSek. • .johnstown, Ta.: John Polanc. I uzerne, Pa.: Anto.' e»so!Dik. 'Joydell, Pa.: Anton Malovrh Manor. Pa.: Frank Tveirjho-. Moon Run, Pa.: Fiank ilacek ff/ank
Potlnii75ek. Pittsburgh, Pa.: D. Jaaoblch, Z. Tak-
fIio, V'a^. Arh In I(t. Maptster. Ralphton. Pa.; Martin Koroz?etz. Reading, Pa.: J. Peznlre. ftorkvood, Pa.: A. Gochevar. Steel ton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolico: Frank Schlfrer,
West Newton, Pa.: Joseph Jovan. White Valley. Pa.: Jurij Pre v if. UHlock, Pa.: J. Peternel. CoKeton, W. Va.: Frank Koclaa. Milwaukee, Wis.: .Tos. Trarnlk. Sheboygan. Wis.: H. Svetlin. West AIHs, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Louis Tauchar
in A. Justin. Poleg gori navedenih so pool laWeni poliir.it i naročnino (udi rsi tajniki J. S, K. J. _____________^
VABILO
na
PLESNO VESELICO
ki jo priredi
SLOV. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO
"ZARJA"
v soboto zvečer, dne 29. aprila 1922,
v Hrvatskem Sokolskem Domu, | 1903 S. Racine Avenue, — — Chicago, HI.
i Ker je to prva veselica, ki jo priredi društvo "Zarja", ste j vabljeni vsi Slovenci in bratje Hrvati, da se iste udeležite. | Vstopnina je samo 35f.	Svirala bode izvrstna godba, j
i Za dobro zabavo in točno postrežbo bode skrbel ODBOR. <
Požigalec.
frahc08s3 detektivski robtaji.	'j
Bpiaal Emil* Gaboriam,	j
Z* "OIm N&rodA" prrral O, F,
l
1)7	(Nadaljevanje.)
-— To je jfsen dokaz, da bi brez božje previdnosti la uboga 1 ► tvar nikdar r>e naznanila zločina, kateremu je bila pri«"a.
Takoj nato |j„ se je vrnila k posvetnim rečem ter vprašala: 1
—	Ali nas ne boste kmalu oprostili tega ubogega idiota, ki je težko breme za našo bolnico! Zakaj ga ne pošljete nazaj v vas. kjer so preje vzdrževali.' .Mi imamo \eliko število bolnih in ubogih 1 ter zelo malo prostora.
—	Čakati morate, sestra, dokler ne bo proces proti Goaskoranu * končan. —• je odvrnil (Jalpn.
Predstojnica i:a . resignirano pogletlala ter rekla:
—	Tu mi jo po vi dal tu<U župan ter me jezi. to. moram reči. Dovolili pa >o rui spraviti ga i/ sobe. v kateri je prebival, ko je prif št.1 m*lil. 1'osbua Mhi gii v oddelek za blazne. Tako imenujemo par ^ majhnih sob, obdanih od visokega zidu, v katerih držimo uboge
blazne, katere se lmšilia k nam od časa do časa.	I.
. ...... i
Na t« m mestu jo je prekinil hišnik bolnice, ki je pristopil ter .
se priklonil.	]
—	- Kaj hočete." •-- ga je vprašala predstojnica.	;
Hišnik ji je izročil neko pisanje.	,
— Orožr.ik f<e pripeljal nekega človeka. — je	reksel, — katerega morate takoj pripustiti.	;
Predstojnica prečitala pismo, katero ji je bilo izročeno.
—	Epileptičen, — je rekla, — ter nekoliko bedast. Kaj hočete j še več ! In še tujec 'MjLvrhu. Dr. Scjnbo je res preveč jropnstljiv. Zakaj ne pošlje vs.ch teh ljudi v njih občine, da tam skrb? zanje?
Z zelo elastičnimi koraki za njeno starost je odšla \ sprejemno.-holxi in sledila sta ji Galpin in hišnik. Tam so našli novega bolnika, eedečega na klopi ki jt v resnici nudil sliko skrajnega idiotstva. Po-, tem ko je zrla nanj par trenutkov, jo rekla predstojnica:
—	Spravite ga v oddelek za bla>ne. Tam naj dela druščino Ko-koleju. Sedaj pa moram iti. Oprostite mL
Odšla je in Galpin je bil zelo potolažen.
—	Nobene nevarnosti ni tukaj, — si je rekel. — Če računa gospod Folgat s kakimi nepričakovanimi razvoji tekom obravnave, jih gotovo ne bj povzročil Kokolej.
Sedemindvajseto poglavje.
Oh bti uri. ko je Galpin zapustil bolnico, sta se ločila Folgat in, dr. Scjbo. Eden je šel obiskat svoje pacijente, dočim je odšel drugi v jetnišnico. Mladi odvetnik je bil zelo vznemirljiv. Povešal je gla-1 vii, ko je š«-l po ctsti navzdol in diplomat i«'ni meščani, ki so primer-j .»al njegovo obnašanje >. e. ni m Galpina. so prišli do prepričanja, da t j.- n« si«čni Zak brer pardona izgubljen.
V	onem trniutku je bil /o I ga t skoro istega mnenja. Itavno je Šel »kozi enga onih napadov brezsrvnosti. katerim pod ležejo ob go- j tovih prilikah tudi najbolj energični možje, kadar zasledujejo ne,-j gotov cil j. po katerem hrepene.
Izjave male Marte in govemante so ga naravnost potlačile.! Ravno ko je domneval, da ima konec niti v svoji roki, je postala; »meda večja kot ie nila kedaj. In tako je bilo od prvega počet k a na- j prej. Pri vsakem koraku, ki ga je storil, je postal problem bolj kompliciran Ob vsakem napoiu. katerega je vprizorn, je postala tema globlja, mesto da bi se razpršila. Ne. on ni še dvomil o nedolžnosti £aka. »Sum. ki ga je za trenutek švignil skozi njegove možgane. je takoj zopet izginil. Priznal je z zdravnikom vred možnost, da je v celo zadevo zapleten sokrivec in da je bil najbrž Kokolej, kateremu se je dalo naročilo, naj izvrši zločin. Kako pa bi se dalo to depstvo izrabiti pri obrambi? Videl ni nobene poti.
Giular j v bi ;-.ino/t n človek. Način, kako je spravil samega sebi* v bolnico ter v družbo Kokoleja. je kazal mojstra. Čeprav izur-j'.'i in izvežban v vseh finesah svojega posla, ali je mogel upati, da bo izvabil skiivutst i/, človeka, ki s*: je tako odločno zabarikadiral ra molk .' Seveda, če !• imel dosti časa. Dnevi pa so bili šteti in moral te je podvizati.
—	Zdi se mi kot da bom moral pustiti celo stvar. — si jc mislil mlad odvetnik.	4
—	M< d t« m časom pa je že prišel do jetnišniec. Čutil je potrebo. da skrije »veje " znemirjenje. Ko je šel Blanžen pred njim po ( dolyli hodnikih, ropotajoč s >vojinu ključi, je skušal d a t i svojemu obrazu upapoln izras.
Konečno ; t e prišli. — je vzkliknil Žak.
<>čividno je strašno trpel iz/.a prejšnjega dne. Mrzlični nemir je razoral njegovo lice ter pordečil njegove oči. Tresel se je od ner-voznosti. Kljub temu je čakal, dokler ni ječ ar zaprl vrat. Nato pa je vprašal liri pa vo :
—	Kaj je rekla
Folgat mu je podal natančno poročilo glede svoje misije ter mu skoro dobesedno navedel odgovore in vprašanje grofe?.
—	To ji je prav podobno, — je vzkliknil jetnik. — Jaz mislim, da jo slišim govorili. Kakšna ženska! Izzvati me na tak način!
V	svoji jezi je pričel stiskati svoje roke.
—	Vi vidite. — je rekel mladi odvetnik. — da ne koristi nič. Če skušamo priti iz kroga naše obrambe. Vsak nov napor bi bil brez koristi.
—	Ne. — je od vrnil Žak. — jar se ne bom ustavil tukaj.
Po pn trenutkih premisleka jj rekel:
—	- I p am. da mi boste oprostili, moj dragi gospod, da sem vas izpostavil takim instiltom. Moral bi vse to videti vnaprej ter sem tudi videl. Vedel sem, da ui to pravi način, kako pričeti z bitko. Jaz sem bil strahopetec ter se umaknil. Prav kot da bi ne vedel, da l»omo morali priti do skrajnosti! Dobro, pripravljen sem sedaj in bora tudi storil.
—	Kaj nameravate storiti!
—	Sel bom ter govoril z grofico Klodjjez. Povedal ji bom . , .
—	Oho.
—	Ali mislite, da bo zanikala 1o meni v obraz? Ko jo bom imel enkrat pred*-svojimi očmi. bo morala priznati zločin, katerega sem obtožen jaz
Gospod Folgat je obljubil tir. Sejnboju. da ne bo omenil tega. kar sta rekli Marta in govemanta. a sedaj se mu je zrtelo, da'mu tega ni t reba več skrivati.
-	In če bi grofic« ne bila kriva,' — je vprašal.
—	Kdo bi mogtl biti p dem kriv?
—	Če je imela sokrivca ?
—	Dobro, potem mi bo povedala, kdo je bil ta. Jaz jo bom prisilil, da bo prišla z resnico na dan. Jaz nočem biti onečaščen. Jaz seui nedolžen ter nočem na galerc.
Skušati pregovorit: Žaka v tem trenutku, bi b.Ta naravnost blaznost.	#	^ a.tfiilk
—	Bodite skrbni. — je rekel mladi odvetnik. — Naša obramba je že sedaj dosti težavna ter je ne delajte še bolj težavne.
—	Jaz bom skrben.
—	Tak nastop bi nas laliko popolnoma uničil.
—	Ne bojte sc.
Gospod Folgat ni rekel ničesar več. Mislil, je. da jt uganil, s kakimi sredstvi bo skušal Žak priti iz ječe. Ni ga pa vprašal glede posameznosti, kajti njegovo stališče kot zagovornik mu je nalagalo dolžnost, da ne ve gotovih stvari ali se vsaj dela kot da jih ne ve.
—	In sedaj, moj dragi gospod. — je rekel jetnik, — mi boste napravili uslugo, kaj ne?
—	Kakšno
—	I loč.-m vedeti kar najbolj natančno, kako je urejena hiša. v kateri živi sedaj prof.
Ne da bi rekel kako besedico je vzel Folgat kos papirja ter svinčnik ter napravil načrt hiše. v kolikor mu je bila znana.
t Daj je prihodnjič.)
Nekoliko nasvetov.
GLAS NARODA, 26. APR. 192?
Kako napravimo "sadno maslo"?,
V krajih, kjer znajo razumno t izrabiti sadje, je "sadjio nia.sdo" ^ zelo na dobrem glasu. Prvič je ze- t lo zdravo, drugič pa gospodinja j ž njim mnogo prihrani v gotspo-j dinjstvu. Resnično, ta "sadni J med'*, kakor ga tudi imenujejo.« se da uporabljati na najrazličnejše načine. Predvsem je Izvrstno nadomestilo mlečnega surovega masla če ga naniažemo na kruh; otroci ga nad vse radi jedo. Dalje ga uporablja gospodinja za napol- ^ Initev krofov, palačink, omelet in I drugih sličnh stvari. Kjer ga izdelujejo v velikem, rabijo za to j' sveže iztisnjeni jabolčni, hruševii ali vinski mošt. Zato mnoge gospodinje. k: nimajo stiskalnice, j m 'sli jo, da si ga ne morejo pripra-, j viti same. Toda tudi brez stiskal- ( i nice si ga lahko pripravi vsaka sa-( ma doma. Vzamemo poljubno, 'množino jabolk, najboljše polovi-' co kisle, polovico pa sladke vrste.' Dve tretjini "pripravimo najprej,t ostalo tretjino pa pustimo za en-j krat. da še počaka. Ti dve tretjini j jabolk olupimo in razrežemo ter k-dstranimo semensko sredino. Na-'to polijemo krhlje v kotlu z malo j vode in kuhamo toliko časa. tla se I čisto razkubajo. !><*bro je, če jih I mešalno, potem se razpuste bolj j hitro. Nato pretisnenio to goščo, i skozi platno in dob ino na ta na-' čin .sok. ki je za naše namene e ia-■kovredeii onemu sadnemu mošt u. 1 Ta sadni sok moramo zdaj vku-liati na polovico. Da se ne prism. -li. je najbolje, če ga kuhamo v '"vodni kopeli", t. j. lonec s so-!kom di'nemo v kotel, v katerem J vre voda. Ta čas olujimo, razrežemo in izrežemo še ostalo tretji-jno jabolk, ki smo jo bili pustili j na strani, in jo vkuhamo v gost i puree. Olupkov in izrezane sredine ne smemo vreči proč, ker tam je veliko več dobrega vonja in . okusa, kakor v vsem sadnem me-jsu: polijemo jih z malo vode in tudi kuhamo kratek čas. Tudi ta j sok od lupin pretisnenio skozi j platno in prilijemo onemu soku ji/ dveh tretjin jabolk, ki .se je ia ■ čas že vkulial na polovico. Zdaj
I nazadnje pa pridenemo <Še oni puree iz ene tretjine jabolk iu ku-jhamo vse toliko časa v oni vodni kopeli, da postane iz tega zelo gosta gošča. Zdaj je sadno maslo (sadni med) gotovo. Denemo ga v lončke in steklene posode, ki jih dobro zapremo. (*e ga imamo opravljenega na hladnem prostoru. se drži 1—2 leti. — Praktično je to, da ne rabimo nič dragega sladkorja. — Lstotako ga laliko napravimo iz grozdja, hrušk in če-špelj. Najboljše pa je iz jabolk.
Lakaste čevlje
ohranimo dolgo svetle in mehke, če jih vedno, kadar jih sezujemo, očistimo s finim pavolnatim bla-gom : sempatja jih pa moramo tudi namazati z oljem. Če so mokri, j h postavimo na zmerno toploto, tla se počasi pos-uše.
Hišna goba (gljiva),
če še ni preveč razširjena, se odpravi. če se posipi je večkrat za vrst j o z vročim peskom. C'e je goba že starejša, elrgnenio tista mesta. kjer se pojavlja, z raztopino
/ enega dela vitrijola in še*?tih delov * vode. Tudi se priporoča raztopina .soli, lesen alkohol s soljo. drguenje z vročini katranom.
Neprozomost stekla.
Steklo napravimo kaj lahko lie-prozorno: drgnemo ga s soljo, raztopljeno v pivu. Z vrelo vodo tako steklu spet lahko očistimo.
Dul po barvi
...	n
jdstraninio i/, sobe. če p<.stavimo).
vanjo večjo posodo z vodo, kainor|~
J enem o na kolesca razrezano če-;
bulo.	!
1
Madeže od sadj a	' i
odpravimo' najbolje iz belili in'i svetlih tkanin z žvepljanjcm. Madež pomočimo dobro z vodo. tkanino nam drži kdo dobro napcco. mi pa držimo pod ijo prižgano /.vcplenko tako. da pridejo žvep-' 1' ne pare na madeže. t'e madež ni še čisto izginil, namočimo še enkrat in žvepljamo nanovo.
i
Madeže od rje
odpravimo z nikelnastih predme-; tov, če jih najprej pustimo več dni ,sta.:i namazane z mastjo ali oljem, potem pa na vlažimo koa blaga v amonijaku (salmijakov-eu) in predmete dobro odrgnemo,, oplaknemo in posušimo.	i
f /i Zarjavele železne peči I očistimo najprej s petrolejem in volneno cunjo. To se ponavlja še drugi dan. Ko je peč čisto suha. jo še jo še zbrišemo s suho volneno cunjo in potem šele uaina-žeino s črnilom za peči.
i
: Madeže od kolomaza in katrana
'zelo lahko očistimo, če so sveži s petrolejem, nato pa operemo v mrzli vedi brez mila.
Madeže od muh
odstraniš s pohištva, če drgneš z gobo, ki si jo namočila v ndaču vodi in dobro ožela. Da o.stane po-Iitura ohranjena, moraš t.ikoj tlrgniti s krpo za usnje. Tudi va*a namočena v špiritu je dobra. — S stekla pa spravimo te madeže z razredčenim sabnijakovcem.
i
| _ Goreči petrolej
.<e pogasi najbolje. Č.> s<- pokrije s potiskanim papirjem. Tudi ni!e ko se zelo pi-iporoča kot dober pomoček pri gašenju petroleja.
(
Povoščeno platno,
ki .je izgub Ho lesk. drgnemo z ru-j menim čebeljim voslami. raztop-l.jenun v terpent iiiovem (d ju. Nato .ua drgnemo z \olneno krpo ali j»a usnjeni za čiščenje oken.
ADVERTISEMENTS
O POTOVANJU.
Za potovm.ie spomladi, polet ! in začetkom jeseni je drugi raz ! red na prekoceansk fh parnikih žt več mesecev naprej razproda, Žt sedaj je Jez&o dobiti piostore dru gega razreda za junij in drn^t mesece. Le inr^o prostorov je na razpolago. Kdor bi tedaj hote potovati prihodnje tnesee^ v dru gem razredu, naj nam takoj da mani, da mu preskrbimo prosto> Frank Saksrr Stat« 3uk
Rad bi izvedel za naslov JOHNA ERŽEN. Doma je iz Gosteč na Gorenjskem, občina Kranj. V Združene države je prišel pred S. leti. Svojemu bratu je pisal zadnje pismo leta 1913 iz Rock Springs. AVyo., in potem ne ve". Če kateri rojakov ve, kje se nahaja, ga prosim, da mi sporoč:, če pa sam čita ta oglas, naj s? nii zglasi, ker mu imam sporo-•čiti važne stvari iz stare domovine. Naslov: Frank Tehovnik, Box q52, Johnston City, 111. (24-27—4)
ADVERTISEMENTS.
rt A M fiTU R G
)ireMtna vožnja z čudovitimi no-
imi "O" parniki. Potovanje za j vie kraje Europe.
iropesa 2S aprila; 10 junija; 22 julija c »RBITa 13 maja; 24 junija; 5 avgusta 2 'ESTRIS 20 maja	.	N
;ITY c t VALENCIA 25 maja — Na- ^ «'uvno>!t v Hamburg	M
iROUNA 27 maja; 8 julija; 12 avgusta ^
'ANDYCK ........ 17 Junija; 23 julija L
'AU BAN ..................... 12 Julija q
iarernost v Cherbourg, Southhampton, I-Hdmbur^,	H
'se zaprte kabin«. Nobenih posebnih * pristojbin.	^
ROYAL MAIL c
»TEAM PACKET CUMfANY i
»ANDERSON & SON INC. AGENTS c
W Broadway	New York C
- an KitCeriKoll parobrodnl agent. — | ► ___ F
I *
Pozor potniki! 1 i
i
--I
izletniški parnik 'B£LV£D£B£, * (.Cosulich Line) odpluje iz New!] Vorka v Trst dne 14 junija, ter! J jo spremljal naše potnike naš za- j J ^topnik skozi do Ljubljane ozi-[* roma do Zagreba, ter bo skrbel.i!
la bodo vsi naši potniki kolikor'1
ii - -mogoče Uilobno na.stanjetu in po-!,
streženi, da bodo sami za se vjj posebnem oddelku in ako mogoče.! da bodo imeli tudi posebno lira- , no itd. Tudi radi prtljage bo vse preskrbljeno, tako da potniki ne' bodo imeli nikakih sitnosti in skr-i'i na celem potovanju do Ljub-j l.tane, oziroma do Zagreba; ako se bo prijavilo zadostno število naših potnikov, jih bo pričakal v Trstu poseben vlak, da se bodo potniki tnkoj lahko odpeljali naprej v Ljubljano, oziroma kamor bo kdo namenjen. Cena za tretji < azred do Trst je $90.00 in $5.00 -ojni davek; vožnja tja in nazaj nedržavljane je $201.50. državljani plačajo pa $S.OO manj; otro-J «?i do enega leta prosti, do petega' leta plačajo četrtino in $1.00 vo j-' nega davka, do desetega leta pa. ymlovieo in $3.00 vojnega davka. Vožnja drugi razred stane $150.1 (do Trsta; r.n tja in nazaj stane ; rujri razred za nedržavljane $300. za državljane $8.00 manj. j Parnik "Belvedere" vozi do Tr sta približno od 18 do 20 dni.
odvisno od vremena in kolikor i . se na potu vstavi.
i Kdor žoli natančnejša pojasnila ali kdor se odloči potovati s }tnm izletniškim parnikom, naj sr takoi prijavi in T>ošl je aro.
I
FRANK ioAKSER STATE BANK
82 Cortland* Street, New York.
f___ ___
I
j Kje s<>: VENCEL KAVČIČ, doma
j iz Zagorja na Notranjskem
1 IVANKA KlTRE iz Pristave.
JOŽE TREHEG iz Ost rož j a iu
; ANTON ŠMIT iz Podverčnika
[ na Pri:noi*skem. Prosim jih. d:i
I se jav:jo. ali jia če kdo ve za
| naslov katerega zgoraj omenje-
1 nili, da mi ga naznani. —- Math.
; iMaline, 9322 Elizabeth Avenue,
i Cleveland, Ohio. (23-26—1)
i__
i------
I vMMMMMMMMMMlMtf
i Dospelo je no vol suho grozdje. Z
*	. ► Muškatel zelo sladke debele ju- X i 1 go<le, boksa 60 funtov .. $6.50 T
" Cipar Riozaj'e največje in naj- X ]' slaMkej.se jagode, boksa 50 fun- T ; • tov ......................$7.50 J
•	i ► Malo črno prško groždje, tmlo 4 j "' sladko, boksa C>o funtov .. $6.50 T
Cesplje fent i»o 10 centov. Za T I ! 1 večja nar«>čila i>oseb!ie cene. J
j < - PoSIjlt« »S. r.» raJun tuJc« bokN 4
j '" naročit« tn ooslall bomo tokoj 4 j ;; PALKAN IMPOKTLNG CO, 1 j ;;	51-53 Cherry Ftreet	J
, o	New York, N. Y,	i
j «MMIII>M>MHMiiti >■ *
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
tT>r. Koler je najstarejši slovenski zdravnik sjxM'Ja-list v Pittsburghu. ki ima 21-letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Zastrupljenje krvi zdrav: s slajso-vitem 606, ki ga je izurnel dr. prof. Erlich. Če imate mc^olje ali mehurčke po telesu, v grlu. izpadanje las. bolečine v kosteh, pridito ij izČisUl vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse moške boI_-znl zdravim po o-krajšajii metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, tem voj pridite In Jaz vam ga bom zopet povrnil.	»
Hyrosolo ali vodno kilo ozdravim
■	»r 36. urah 1 n sicer brez operacije. |
Bolezni r lehurja. ki povzročajo bo- I lečine v križu in hrbtu in včasih tudi i pri puščanju vode, ozdravim z goto-
■	vostjo.
j Revmatizem. trganje, bolečine, o-! tekine. srbečice, škrofle In druge ko-| Sne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas znirm,-iz st.irega kraja, zato vas lažje idravim. ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od 9. do It _Ob nedeljah od a. do 2.
					
	ADVERTISEMENTS.				
					
KRETANJE			PARN1KOV >		
ji &edaj	približno odplujejo ii New Yorkk				
oropeta	29 aprila —	Hamburg'	BERENGAR1A	20 JunlJa — Cherbourg	
zeeland	29 aprila —	Cnerbouri	MONGOLIA	21 jun. —• Hamburg	
n. AMSTERDAM	29 aprila —	Boologn.	yorck	21 junija	— Bremen
lone 4TAR st.	29 aprila •—	Cherbourg	OLYMPIC	24 Jun. -	Cherbourg
MWUITANIA	2 maja —	Cneroourt	lafayet7e	24 Jun.	— Havre
ST. PAUL	3 maja —	Hamburt	ORBITA	24 Jun. —	Cherbourg
LA SAVOIE	• maja — Havr«		america	24 Jun.	— Bremen
G. W ASH'GTON	6 maji —	Cherbourt	RYNDAM	24 jun. -	- boulogne
HOMERIC	6 maja —	Cherbourg	FRANCE	28 Jun.	— Havre
KROONLAND	6 maja —	Cherbourg	mauretania	27 jun. -	- cherbourg
NOORDAM	6 maja —	Boulogn«	MINNEKAHDA	28 Jun. -	- Hamburg
YORK	10 maja -	— Brcmci	la t&oralne	29 Jun-	— Havre
PRANCE	10 maja	— Havrt	rtomek'c	1 Juli'a -	- Cherbourg
CHICAGO	11 maja	— Havre	saxonia	1 ju;ija	— Hamburg
LAPLAND	13 -naja —	Cheroou'«	pr. matoika	1 Julija	— Bremer
ORBITA	13 maja —	Cherbourc	vntonia	1 Julija	— Bremer
OLYMPIC	13 maja —	cherbourg	finland	1 Julija -	- Cherbourg
HUDSON	13 maja —	Cl>x bour*	AQUITANIA	4 julij.. -	— l».ierbouri,
ROTTERDAM	13 maja —	Boulogn«	tuscania	5 julija	— Genoa
CARONIA	13 maja —	Cherbourg	seydlitz	.5 julija	— Bremen
ANDANIA	13 maja —	Cherbourg	PARIS	5 Julija	— Havre
MAURETANIA	'6 naja —	Oerbour	hochambeau	6 julija	— Havre
MONGOLIA	17 maja —	Han.burt	"inland	1 Julija	— Cherbourg
MAJESTIC	m maja —	Cherbour	manchuria	5 Ji'llja	— Hamburg
RYNDAM	20 maja —	Qouiogn-	<iha3ic	3 J iltja	— Genoa
AMERICA	20 :.iaja —	CKerbouri	majestic	8 ,ulija	— Cherbourg
prčs. wilson	?0 maja	— -i-rr	orduna	8 julija	— Chfbouri
VESTRIS	20 maja —	Himburg	lone star st.	8 ju!.ja	— Cherbourg
AUUITANIA	23 m*]a —	C^roouri	N. amsterdam	8 Julija	— Boulogne
seydlitz	24 nI a; .t	- 3r»mrr	jres. wilson	s Julija	— Trst
MINNEKAHDA	21 ma,a —	hamburt	zeeland	£ julija	— Cherbourg
paris	2-4 maja	— Hivr- j	OROPESA	10 Jun.	— . lamburg
SAXONIA	25 ma i —	hambijrc j	ST. PAUL	12 Julija	— Hamburg
lafayette	20 raaja	- HjVfi	3erenga51ia	11 Julija	— Cherbourg
MANCHURIA	24 ma;a —	H am t r{	'AU3AM	12 juliji	— Hamburg
LA TOURAINE	25 maja	— Havrt	3LYMPIC	15 Julija	— Cherbourg
orduna	27 maja —	Chorfc-	jgoroam	15 julija	— Boulogne
j ANTONIA	27 maja —	Cherbourg	•_a savoie	15 Julija	— Havre
t FINLAND	27 maja —	c^tlourt	3. wasil'gton	15 Julija	—	Cherbourg —	Cherbourg
j PR. MATOIKA	27 maja —	Cherbourg	mauretania	18 Julija	
!RCRENGAHIA	30 maja —		argentina-	15 Julija	— Trst
' MINNEKAHDA	31 maja —	Hamburf	kroonland	15 ju'lja	— Cherbourg
i FRANCE	31 maja	— h a vrv	, hanover	13 julija	— Bremen
POTOMAC	31 m a a	— Sremet	'.apland	22 julija	— Cherbourg
! MANCHURIA	31 ni a j a —	- Hamburf	andania	22 julija	— Cherbourg
(hanover	7 junija	— Bremer	rotterdam	22 julija	— Boulogne
ROCHAMBEAU	1 Jun.	— Havn	HOMERIC	22 JuMja	— Cherbourg
| OLYMPIC	3 Junija -	- 'Rjulogn	-afayette	22 Julija	— Havre
j N. AMSTERDAM	3 jun. —	Che-bourt	oropesa	22 julija	— Hamburg
'OROPESA	u Junha -	- Ha^bur	hudson	22 Julij«	— Bremen
i LONE STAR ST.	3 maja —	- Hambur,	1 mongolia	26 Julija	— Hamburg
; ZEELAND	3 junija —	- Cherbours	; -HANCE	26 julija	— Havre
MAURETANIA	6 jun. —	CKerbourj	; "ARONIA	29 Julija	— Cherbourg
ST. paul	7 junija -	— Hambl"t	! .1 a J EST ic	29 j Jllja	— Cherbourg
LA SAVOIE	10 Jun.	— Havre	; • • V N d A M	29 JuMja	— Boulogne
G. wash 'gton	10 Jun. —	Cherbourt	VANDYCK	20 Juiija	— Hamburg
HOMERIC	10 lun. —	Cherbourt	america	29 Julija	— Cherbourg
KROONLAND	10 iun. —	Che-hourt	! AQUITANIA	1 avg.	— Che-bourg
noordam	"o Jun. —	- Boulogn*	i paris	2 avg.	— H Tvre
aquitania	13 Jun. —	Cherbourt	|yorck	2 avn.	— Bremen
PARIS	14 luni ia	— Havn	SAXONIA	3 avg.	— Hamburg
' BELVEDERE	14 junija	— Trst	i cretic	S avg.	— Genoa
CHICAGO	1S lun	— Havr*	.BELVEDERE	10 ' ?vg.	— Trst
rotterdam	17 lunlja	— B"ulogn»	LA SAVOIE	12 a* g.	— Kijvre
I MAJESTIC	1 f lunlja -	- Cherbourt	i SEYDLITZ	16 avg.	— Bremen
( LAPLAND	17 |un. —	Cherbourg	lafayette	19 avg.	— Havre
1 HUDSON	17 Jun,	— Bremer	! paris	23 avg.	— Havre
|CARONIA	lun. —	Cherbourt,	1 pres. wilson	26 avg.	— Trat
iVANDYCK	17 lunlja	— Hamburt	| arabic	29 av,;.	— Geno*
caronia	17 |un	— Himb'.irt	!HANOVER	30 avg.	— Bremen
CUHftg^tHG!?
Najhitrejši moderni parnlkl na avetu. Izboria poatreihic potnikom
V	va>m mestu ali bitimi Je lokal-
ni agent,
V	Jugcs'arjo, Bol^atiko, Rumunsko in Madžarsko,
I Preko: Dubrovnik, Tr»t
ITALIA - - - 6 junija
Parobrodnl listki $30. Davei $5. Železnica do Ljubljane $1.65 Preko Cherbourg*:
AQUITANIA - 2 maj.; 23 m-ja MAURETAN1A 16 maja; 6juni. BERENGAR1A 30 maja; 20. juni.
Parobrodnl listki $1C0. Davek (5. Železnica do LJubljane $10-
SLCVEK3KA CANKA	j
Zakrajsek & Cešarek
TO — 9t:t AV,\, NEW YORK. N \ (med IS. In 16. casto)
poSUJa denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne Il3tke za v«? važnejše črte; — trvršuje notarek«
I|S,Sle, ki so v zvezi a f*»r!m krajv-r. — Cene vedno med najnl.* !l-n(. -Telefon Watkitii 7r2? *
Hitra pot V Evropo. T isne zveze c
JUGOSLAVIJO
Pogosto odplutje ve!il'"h parnlkov
^ klo Sim
V	Cnerbourg in A ltwerpen jJeeland — i!« apr.: 3 junija: S Julija Kroonland — 6 maja: 1) juni. 15 jul. Lapland — 13 tnaja: 17 Junija: "2 Jul. Finland — 27 maja; 1 julija; 5 avg
AMSR&AN llNS
V	Cherbourg in rfamburg St. Paul — 3 maja: T Junija. Minnekahda (samo 3. n.zred) 24 ma;-.;
2S junija.
Manchuria — 31 maja; r> julija; 0 nvg Mongolia — junija; 2'» julij.i
^WlHTE STAK
V	Ch» rbourg in Southampton Homeric 000 ton) t. maja: 10 juni Olympic (-JC.ij.t0 t< :: > maja: 3 junija Vlajestic <;.C,<'0«t I'.ru maja; 17 juni.
Največji rarnk sveta. JAKO VABLJIVE UDOBNCiTI ZA pctnike tretjega RAZREDA. Dobite svoje prijatelje n sorodnike iz Evrope z udobnimi pan iki naftih pre p I>obra in obilna hrana. Veliko zaprtih prostorov. Udo na družabna zbirališča. Uljudnl služabniki, ki go-Vf.re vaš j-7.il. Vpra&jte nas iiK'Minih vn- prej plačanih voženj.
PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Eroadway.	New Yorh
ali jrl l.>k:ilnih airrntlh.
Farme naprodaj.
Rojaki Slovenci in Hrvatje, kadar ste namenjeni kupiti farmo v državi Ohio pridite naravnost do mene, predno greste drug-am. Jas imam farme vsake velikosti, kakoršnokoii boste hoteli in sicer samo v državi Ohio. Imam farme ob tlakani cesti in ob pouličnih železnicah, dobre in lepe in vem, da jim ni para v Zednjenih državah.
5506 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. JOHN ZULICH
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
- Ta cllka Vam pokala pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako dlato In giaano, da ga aličit« na milje dsleč, V zalof l Jih Imamo 300 In da jln čimpreje razprodamo, damo vsakemu kupcu, VI narodi tak gramofon, Clato zato zavratno Igle all par manietnfh gumbov za »5.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broSko za »5.00 in »Icer zastonj'.
Garantircmo, da Je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako J« kaj druzega, Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu r»» eno močno pero Je »30. Cena gramofonu na dv« modni peresi Je »35.
V zalogi Imamo prav« slovenske, nemške In v vseh d-uglh Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na ob* iitranL Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na:
IVAN PAJK, 24 Main St., Conewaugh, Pa.
OPOMINI
Znano nam Je, da Vam nekateri ponudijo star, prebarvan gramofon za rwvega, all pa obrabljene ploščr za nove: Čemu kupiti stfiripo. za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramofon In črate nove plošče za Isto ceno. Ne pozabite, da amo ml direktni od Columbia tovarne postavljeni zastopniki v Conemaugh, Pa. 24 Main St.