POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 24.
OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE, 19. JUNIJA 1952
11 NOVIH PROIZVODOV Strojne tovarne „Mihe Marinka"
f“>" r • - ' — !
Iz nekdaj majhnih centralnih delavnic rudnika Trbovlje — pozneje preimenovanih v CRD (Centralne rudarske delavnice) — raste danes na istem prostoru moderna tovarna za rudarske stroje, ki nosi ime po revirskem borcu in našem voditelju Mihi Marinku.
Ta tovarna danes še ni dograjena v celoti, bo pa zgotovljena v celoti predvideno leta 1955. Akoravno je to strojno podjetje ob času po obsegu še majhno, izdeluje vendar že celo vrsto različnih strojev, ki so za naše narodno gospodarstvo važnega pomena, na drugi strani pa si z lastno izdelavo takih strojev ter drugih strojnih naprav prihranimo vsako leto dragocene devize, hi gredo v milijone dinarjev. Naša država izdaja še danes zelo velike množine deviznih dinarjev za strojne opreme jugoslovanskih rudnikov, ki jih kupujemo še v tujini. Velika večina vseh teh dragih nakupov pa bo odpadla, ko bodo investicijski načrti Strojne tovarne »Miha Marinko« uresničeni, saj bo to podjetje izdelovalo tedaj za naše rudnike skoraj vse stroje, ki jih potrebujejo.
In še nekaj govori v prid razširjenju te tovarne, ki v prihodnjosti s svojimi izdelki verjetno ne bo zalagala samo naše rudnike, marveč še druga industrijska področja — in sicer tole: v Trbovljah se poraja vprašanje zaposlitve številne mladine naših rudarjev, ki kaže posebno velik interes ravno za kovinarsko stroko. Za delavski kader in za kovinarski naraščaj v Trbovljah ne bo vprašanja — kajti dovolj ga bo na razpolago — in ta doraščajoči kader v naših revirjih zaradi svojega zanimanja za tehniko že danes vi, kaj potrebujejo naši rudniki za razširitev svoje mehanizacije ter izboljšanje strojnih naprav. To je razveseljiv pojav, ki ga bo Strojna tovarna »Miho Marinko« izkoristila. V korist te tovarne govori nadalje tudi to, da rudniku Trbovlje-Hrastnik, čeprav ga Štejemo med najbolj mehanizirane rudnike v državi, še vedno primanjkuje raznih strojnih naprav — vse te naprave pa bomo za trboveljski in za ostale rudnike v državi lahko izdelovali v svoji domači strojni tovarni po zamislih njenih strokovnjakov in konstruktorjev. Ker pa so rudniki v Jugoslaviji na splošno le slabo mehanizirani, je pospešitev izgradnje te tovarne v veliko strojno tovarno na mestu ter Pomenja nedvomno pomemben prispe-vek k ostvarjenju vseh zamisli v veliki gradnji naše mlade socialistične industrije. Ze zgolj to, da se v tej tovarni Porajajo po idejah njenih strokovnjakov in konstruktorjev vedno novi In novi proizvodi, da misliti, da bo treba Pospešiti izgradnjo in dovršitev te trboveljske tovarne ter ji dati hkrati možnost za zaposlitev mladega kadra, ** ga je v Trbovljah vsako leto več — *o še tembolj, ker rudnik Trbovlje zaradi krčenja premogovnih zalog s svojo Produkcijo nazaduje, zaradi česar ni tzgledov, da bi mogel absorbirati vso razpoložljivo domačo delovno silo.
Zelo lep napredek zaznamuje tovarna »Miha Marinko« v zadnjem letu; tako je bilo lansko leto v tej tovarni tzdelano 962 ton raznih strojnih na-Prav, za leto 1952 pa določa družbeni Plan te tovarne že 1789 ton strojnih izdelkov, kar pomenja 95 % več kot tansko leto.
Pred tovarno pa stoji v letošnjem tetu izredno velika naloga, zlasti še Blede na celo vrsto novih izdelkov, ki
prej ni proizvajala. Zelo zanimivo je namreč, kaj vse se danes že produci-ra v tej tovarni, kar lansko leto še ni izdelovala; tak nov proizvod tovarne *° transportni trakovi do 150 Petrov dolžine za storitev 120 tih. Drug JJ0*1 Izdelek tovarne so spet tako ime-n°vani »transporterji« (s spodnjo »jngo). Nadaljnji zanimiv produkt so * k r a p « r j i«, ki služijo za planiranje
in odvažanje zemeljskih površin ter nadomestujejo ročno odkopavanje zemlje in nakladanje z lopato. Tako imenovani »vrtljivi odlagale i«, ki se uporabljajo za odlaganje materiala ali deponiranje, so izvirna konstrukcija domačih tovarniških konstruktorjev. Ta izdelek, ki ga tovarna pripravlja za rudnik Zagorje, je novost in v državi doslej še nepoznan. Ko bodo rudniki in tovarne izvedeli za ta stroj in spoznali njegovo vrednost, bodo nedvomno narasla naročila za ta novi produkt, ki nadomešča najmanj 21 težaških delavcev. Tudi jamske žičnice so nov proizvod po zamisli tovarniškega inženirja Rudolfa Babiča; trenutno je v delu 7 takih žičnic, ki so velike važnosti za rudnike.
Nadaljnji nov produkt so spet polžasto škripčev j e in potezna dvigala za hitro, priročno dviganje bremen. Velikega pomena so prav tako separacijska sita (Distel Susby) in vibratorji, ki služijo za Masiranje premoga, rud, peska ali kamenja.
Med važnimi izdelki tovarne so tudi hidravlična montažna dvigala. Glede zadnjih treh produktov računa tovarna, da jih bo morala spričo velike potrebe po njih izdelovati tudi v večjih serijah.
Da pa se zagotovi dobra kvaliteta teh izdelkov, so zanje izdelali v tovarni že prototipe; s tem se ne zagotovi samo kvaliteta produkta, marveč tudi najracionalnejši tehniški postopek pri izdelavi proizvoda, kar spet nudi interesentu kvaliteten in cenejši izdelek.
Tudi ročni žerjavi so nov produkt te tovarne, ki se bodo ■$ pridom uporabljali tudi v gradbeni stroki.
Največji uspeh pa bo tovarna dosegla z gradnjo »skip«-napra v. Za rudnik Velenje je tovarna izdelala takšno napravo, ki dosega pri izvažanju lignita storilnost 360 tih. To je prva strojna naprava te vrste na Balkanu in lasten proizvod po načrtih konstrukcijskega biroja tovarne. Tukaj je treba pripomniti, da je bila v Nemčiji le ena sama tovarna, ki se je specializirala za
tovarne stalno narašča; medtem ko je tovarna v letošnjem januarju izdelala 50,81 raznih strojnih izdelkov, jih bo v tem mesecu napravila že preko 200 t. To bo doslej največja mesečna proizvodnja tovarne od njenega obstoja.
Ves delovni kolektiv tovarne hoče doseči svoj letošnji proizvodni načrt in izpolniti dano obveznost — opaža se pa, da hoče kolektiv svoj polletni plan prekoračiti; kakor izgleda, mu bo to menda res uspelo, čeprav je letošnji produkcijski plan tovarne za 90 % večji kot lanski.
Ta tovarniški personal se pa. ne bije samo za nove proizvode in višjo storilnost na moža, marveč se hkrati bori tudi za znižanje proizvodnih stroškov; tako so že v januarju t. I. celokupni stroški za eno tono izdelanega materiala znašali 272.805 din, meseca maja pa le še 144.360 din. To pocenitev je omogočila višja produkcija.
Pa ne samo po mesecih, tudi po letih se bo proizvodnja tovarne stalno večala. Medtem ko letošnji delovni plan podjetja določa 1789 ton strojnih izdelkov, predvideva perspektivni produkcijski načrt za leto 1953 že 2500 ton izdelkov, v letu 1954 3200 ton — leta 1955 (ko bo tovarna v celoti dograjena) pa 4000 ton strojnih izdelkov. To vsakoletno naraščanje produkcije pa bo mogoče seveda le tedaj, če se bo investicijski načrt tovarne odvijal vzporedno s produkcijskim planom tako, kot je to začrtano, kar je povsem razumljivo, saj je dvig proizvodnje odvisen v prvi vrsti od dovršitve predvidenih investicijskih del.
Uprava tovarne in ves njen delovni personal pa sta posvetila vso skrb tudi dobri kvaliteti izdelkov; tako je n. pr. direkcija tovarne naslovila na več rudnikov vprašanja, da-li so z izdelki tovarne zadovoljni. Vodstvo tovarne na te dopise ni dobilo pritožb ali graje glede njenih proizvodov, pač pa pohvale in razne predloge, ki se bodo upoštevali. Lahko trdimo, da se celotno delovno osebje tovarne z upravnim odborom in direktorjem res trudi zadovoljiti vse odjemalce, ker se pač vsi
500 000
Pregled obremenitve no it proizvodnje
200000
Osh proizvodni I////X Vrošlo Dm/t
100 000
Stroški obratne x retne Dm/t
Stroik’ upravne
prodajne nežne Dm/t
Skup tv proizvodni Stroški Dm/t
izdelovanje teh »škip«-naprav. Po obsegu je to največje delo, ki ga je doslej opravila tovarna »Miha Marinko«.
Teh 11 novih proizvodov bo dala tovarna še letos v promet, prihodnje leto pa jih bo še več. Proizvodnja
			
	MM		
§; h:	v\V\\V\v		
mmm			
sms	r///)		
I	V/V/		
	V///		
	V////		
TV 7 77	////k		
V// /	////z		
'////.	v///		
V///,	/V/V		
////'	////z	Z / Z?	
V/// z / / / /	WV/ / / / / /	/Z//k / / / / .	
'////	'////	V///	
////k	v///,	v///	////z
/V/V/	////k	////	////Z
v///	////k	////	V///
'////.	'////	////,	V/ z'/
////,	'////	////z	////
////k	'////	V///	v//
'////	////,	v//y	////..
'////	////k	V///	/77V
'////	///V/	////	'///k
'////	/////	////	/ - ■
■////	v///	////z	■
////k	v/V/	////z	////
////	V/V^.	////Z	////k
I
Mesec
Malo udeležencev - o mnogo vsebine
. * * * * v nedeljo 8. junija je bil v litijski oh*^voran* z^or v°l*vcev nove litijske Vol- *' nov*h predpisih so zbori •k vcev pomembna politično-gospodar-skupščina, ki razpravljajo tudi o *‘U ljudskih organov in stavljajo ***aloge za nadaljnje delo, lahko pa Pojemajo tudi sklepe gospodarske »ebine. Zbori volivcev so ena izmed ^emorkratičnih pridobitev naše NOB
Zav V0 ^e’ da se naie 1iudstvo Se ne »veda v celoti te pomembne prido-
* v*> kar sklepamo iz tega, da je bila 1 , nekaj zborih volivcev pičla ude-‘ha. Zato ti zbori volivcev niso mo-in l*2vestl nalog, kakor so si jih zadali ». *J®kor je bilo v korist ljudske skup-0s« prav.
t^i^eljski zbor volivcev se je vršil sen ,Predsedstvom mestnega podpred-rodn a tov Tineta Kosa. Uvodno po-o „ , 0 novi litijski mestni občini ter Drr>ki erih statističnih zanimivostih in Dr .!? emih v obilni Je spregovoril "S*dnik mestne občine tov. Svetina ,1 «l»vni govornik je bil ljudski po-tičt za litijski okoliš tov. Stane Kav-12 Ljubljane, ki Je dospel v Litijo
v spremstvu tov. Ignaca Voljča, organizacijskega sekretarja okraja Ljublja-na-okolica.
Ljudski poslanec tov. Kavčič je v izčrpnih besedah pojasnil naš notranji in zunanji položaj. Spregovoril je tudi o novem načinu gospodarstva, ki je zlasti v korist kmečkega stanu. Saj so ukinjene obvezne oddaje, zdaj kmet sam gospodari in bo lahko čim več pridobil iz svojega posestva. Napredki novega gospodarskega načina so že vidni, kar je znak, da je politika jugoslovanske vlade pravilna.
Tov. Kavčič je že v uvodu kritično razmotril delo sklicateljev zbora volivcev in se naslonil na uvodno trditev, da šteje nova litijska mestna občina 4700 prebivalcev, na prvi zbor volivcev pa jih je prišlo le sto.
Ta njegova ugotovitev je zadela v živo in je tudi po zborovanju med funkcionarji raznih organizacij povzročila živahno diskusijo. V Litiji bo treba fronti in drugim organizacijam še bol poglobiti organizacijsko delo, da bodo vse organizacije še bolj povezane s članstvom na terenu nove občine.
zavedajo, da je dobra kvaliteta tudi njihova avtoriteta.
Da pa se bodo vsi interesenti za izdelke te tovarne seznanili s tem, kaj vse proizvaja to podjetje, bo njegova direkcija izdala v bližnjih mesecih izčrpen ilustriran katalog, iz katerega bodo razvidni vsi izdelki tega kolektiva. Kaj pa bo ta tovarna proizvajala v prihodnosti, bo pokazal sam razvoj tovarne in mladi kadri, ki se porajajo in rastejo v procesu naše socialistične izgradnje.
Odobren kredit na nakup premoga na obroke
Podružnice Narodne banke FLRJ in mestne hranilnice bodo do konca avgusta podeljevale potrošnikom kredite za nakup kurjave za zimske mesece 1952 in 1953. Ta posojila lahko dobe o,talno zaposleni delavci in uslužbenci državnih podjetij, ustanov, združenj, uradov, zadružnih in družbenih organizacij, osebni in družinski upokojenci ter invalidi.
Za en prostorninski meter drv ali za eno tono lignita je mogoče dobiti 750 din posojila. Vsem reflektantom bo banka oz. hranilnica izdala ustrezno število bonov na nakup kurjave, posojilo pa bo treba vrniti v petih enakih mesečnih obrokih. Za podelitev posojila se delavci in uslužbenci lahko obrnejo na svoja podjetja, urade in ustanove, upokojenci in invalidi pa neposredno na banko ali hranilnico.
Pomemben napredek v našem gospodarstvu
Pred kratkim je začela delovati nova hidrocentrala Vinodol, ki bo zalagala z električnim tokom Hrvatsko in Slovenijo, zlasti kadar vodne elektrarne na Dravi in Soči zaradi nizke vode ne bodo mogle obratovati s polno kapaciteto.
Odkar so dali hidrocentralo Vinodol v obrat, je dosegla ta elektrarna največjo storilnost 13. junija: v 10 urah je dala 215.000 kWh. V tem času so
delovale kalorične centrale v Zagrebu, Rajhenburgu in Trbovljah v minimalnem obsegu, s čimer so prihranile 80 vagonov premoga. Prvi agregat je v tsm času porabil 180.000 kubičnih metrov vode iz jezera Bajer. Producirana električna sila je vredna 2 milij. din.
Ta primer dokazuje veliko korist vinodolske vodne elektrarne za narodno gospodarstvo Slovenije in Hrvatske.
Pred Dnevom učencev v gospodarstvu
Kakor vsako leto smo tudi letos tik pred Dnevom učencev v gospodarstvu, ki je določen za 23. junija. Za ta dan so že dalj časa v teku obsežne priprave v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku.
Na pobudo MK LMS so bili po teh krajih postavljeni pripravljalni odbori, ki so že izdelali program za ta praznik učencev v gospodarstvu, tako da bo ta dan za te učence res lep in zanimiv.
V	vseh treh revirskih centrih se bo začela ta proslava že v soboto 21. junija, tako da bo zajeto v sodelovanje kar največ učencev kakor tudi starejših ljudi, ki lahko mnogo pripomorejo k čim lepši izvedbi dneva teh učencev.
V	Trbovljah je že za 21. junija v načrtu šahovska simultanka, ki jo bo odigral z učenci na 30 deskah znani trboveljski šahist Taušič. V nedeljo 22. junija bo na stadionu košarkarjev Rudarja tek na 800 in 60 m, skok v višino in daljino ter igra v odbojki. V teh disciplinah se bodo kosali med seboj učenci SUG v Trbovljah in Hrastniku, učenci rudarske in kovinarske šole v Trbovljah ter učenci kovinarske šole v trboveljski cementarni. V nedeljo zvečer bodo nato razglasili zmagovalce v tem športnem tekmovanju, prav tako pa razdelili med nje nagrade. Zatem je v načrtu družaben večer za vse absolvente šol, učitelje, starše učencev in mojstre.
V Zagorju bo v soboto 22. t. m. akademija s pevskim sporedom, recitacijami in telovadnimi točkami ter harmonikarji. Nastopila bo tudi Glasbena šola in lutkovno gledališče. Po končani akademiji je predviden družabni večer s pogostitvijo učencev.
Za nedeljo 22. junija je na sporedu na zagorskem telovadišču TD Partizan igra med dvema ognjema, odbojka ter šahovski turnir na 5 deskah med učenci SUG in rudarsko industrijsko šolo. Nato bo sprejem najboljših učencev pri predsedniku mestne občine Zagorje ter podelitev nagrad. — V Hrastniku je v soboto 22. t. m. v načrtu koncert mladinske godbe, obdaritev najboljših učencev ter sprejem pri predsedniku mestne občine. V nedeljo 22. junija pa bodo hrastniški učenci ŠUG sodelovali na telovadnem nastopu v Trbovljah.
Na vse te prireditve učencev v gospodarstvu se vabijo zastopniki vseh organizacij in društev, predstavniki oblasti, mojstri in starši učencev.
Za torek 23. junija, ki bo za vse učence SUG dela prost dan, se pripravljajo v vseh treh rudarskih centrih celodnevni izleti, ki jih nameravajo povezati z zabavnim in kulturnim pro-
gramom. Tukaj je treba seveda paziti, da se ne ponovi lanskoletna nerodnost, kjer posamezni zasebni in državni mojstri niso dali svojim učencem dela prost dan. Prav tako bo treba posvetiti potrebno pazljivost učencem, ki stanujejo zunaj na vasi, na katere smo že večkrat pozabili. Skrb nas vseh naj bo, da se. bodo tudi ti učenci udeležili proste v in izletov učencev iz naših centrov.
Za vse učence v gospodarstvu je 23. junij dela prost dan. Naj ne bo nobenega privatnega ali pa državnega mojstra, ki bi na ta dan določil svoje učence na delo.
Tudi v Hrastniku so že ustanovili »Svobodo«
Prejšnji teden so imeli v Hrastniku občni zbor SKUD »Aleša Kaple« in SKUD »Jožeta Justa«. Obe dosedanji-sindikalni kultumo-umetniški društvi v Hrastniku sta se preosnovali v delavsko kulturno društvo »Svoboda«. Tako bo sedaj v zgornjem delu Hrastnika delovalo kulturno društvo »Svoboda I«, v spodnjem Hrastniku pa društvo »Svoboda II«.
V spomin šmarskemu učitelju Viktorju Kovaču
Komaj leto dni je užival pokoj, zdaj pa je odšel od nas tov. Viktor Kovač. Umrl je v 64. letu zaradi poškodbe. Pred tedni je padel in si zlomil nogo, zaradi poškodb in posledic pa je zdaj izhiral. Viktor Kovač je bil popularen človek, dober tovariš, navdušen glasbenik. Rojen je bil kot sin učitelja v Stični na Dolenjskem in se je seveda tudi sam odločil za poklic prosvetnega delavca. Najprej je služboval v Strugah na Kočevskem, zatem v Sodražici, kasneje pa je dobil službo v Celju, kjer je preživel največ svojih mladostnih let. Bil je odličen pevec celjskega pevskega društva, ki ga je vodil njegov prijatelj — skladatelj in učitelj Ciril Pregelj. V Celju je imel Viktor Kovač, ki smo ga poznali v ožji družbi pod imenom Fiki, velik krog dobrih prijateljev. Ko je pridrl okupator, se je skril k teti Krznarjevi v Črni potok pri Litiji. Po njeni smrti je podedoval eno najlepših posestev v šmarski dolini, kljub temu pa je ostal zvest učiteljski službi. Pred nekaj leti se je Viktor tudi oženil. Viktorja Kovača bomo ohranili v spominu kot dobrega in odkritosrčnega tovariša. Vdovi in številnemu sorodstvu bodi izrečeno naše iskreno sožalje.
Stran 2.
»ZASAVSKI VESTNIK«
Štev. 24.
BOLGARSKO GANGSTRSTVO
Agenti bolgarske policije so nedavno na gangstrski način ugrabili z dvorišča jugoslovanskega veleposlaništva v Sofiji Momira Seferoviča, očeta Ivana Seferoviča, ki so ga bolgarske oblasti obsodile na smrt pod izmišljeno obtožbo vohunstva in ustrelile.
Momir Seferovič je jugoslovanski državljan in je po osvoboditvi zaprosil za repatriacijo ter se zatekel v jugoslovansko veleposlaništvo, kjer je bil nameščen. Na protestno noto naše vlade je bolgarsko zunanje ministrstvo odgovorilo s cinično noto, češ da Seferovič ni jugoslovanski državljan in da se ni nahajal v imunitetnem območju našega veleposlaništva.
Tej ugrabitvi se pridružuje zadnje dni novo hudodelstvo bol-garskih agentov, ki so preoblečeni v civilno obleko, oboroženi z bombami in avtomatskim orožjem ugrabili na jugoslovanskem ozemlju našega državljana Useji-nova Asena Šabanova iz okolice Peščevo, ko je blizu meje nabiral drva. Z grožnjami so ga prisilili k izjavi, da bo delal za bolgarsko državno varnost, in ga po osmih urah spustili čez mejo z zahtevo, da se mora vrniti v Bolgarijo z zahtevanimi vohunskimi podatki.
PODALJŠANJEq VELJAVNOSTI
ATLANTSKEGA PAKTA
V	zahodnih političnih krogih zatrjujejo, da bo veljavnost Atlantskega pakta podaljšana od 20 na 50 let. ZDA in Velika Britanija in večina 14 držav se je baje s tem že sporazumna, upira pa se bojda samo Portugalska. V francoskih pooblaščenih krogih se zanika, da. je francoski zunanji minister predlagal podaljšanje tega pakta.
KDO BO BODOČI MOZ ZDA?
Na ameriških volitvah vodi pri demokratih Kefauer, pri republikancih pa še ni mogoče reči, kdo je močnejši. Taft ali Eisenhorcer, ker je slednji šele te dni osebno stopil v borbo. Važna novica je, da so se ameriški sindikati (CIO) odločili, da podprejo kandidaturo Harrima-na, demokrata, zato, ker terja razveljavljenje Taft-Hartleyeve-ga protidelavskega zakona, odpravo diskriminacije proti črncem ter obsoja celokupno današnjo protiliberalno gonjo v ZDA.
POSKUS DRŽAVNEGA UDARA V IRANU
V	Teheranu se je razširila novica, da so pred dnevi poskusili napraviti v Iranu državni udar in da je bilo v zvezi s tem aretirano več višjih častnikov. List »Nabarde* piše ob tej priložnosti, da so številni oficirji izkoristili odsotnost Mosadeka
ZAHODNA NEMČIJA ZA EVROPSKO ARMADO
Po izjavi pooblaščenca bonn-ske vlade Blanka bo dala Zahodna Nemčija na razpolago evropski armadi pol milijona mož. Divizije, ki jih bo ddta Zahodna Nemčija evropski armadi, bodo v 18 do 24 mesecih po uveljavljenju pogodbe o evropski armadi vojaško popolnoma pripravljene.
NOVI ZAKON O PRISELJEVANJU V ZDA
Ameriški senat proučuje nov zakonski predlog o priseljevanju v ZDA in naturalizaciji. S tem zakonom bodo odpadle rasne ovire za priseljevanje nekaterih azijskih narodov ter bo diskriminacija glede šol odpravljena. Prednost pri priseljevanju bodo imeli strokovnjaki iz poklicev, ki jih potrebujejo ZDA.
Na področju sadjarstva so bili doseženi lepi uspehi
V zadnjem letu je sadjarstvo v . trboveljskem okraju zaenkrat le na
mtPl iclrom Al^roin rlocorrlTNaIh S _ .. T_1»1 L.   
50 LET ZAGORSKE OBRTNIŠKE ORGANIZACIJE
trboveljskem okraju doseglo večji razmah in uspeh kot vsa leta po osvoboditvi, to pa predvsem zaradi tega, ker so kmetje le sprevideli, kje imajo večjo korist, na drugi strani pa je ta pojav seveda posledica sproščenih odkupov kmečkih pridelkov.
Sadjarstvu se posveča v našem okraju mnogo pažnje, zato tudi vidni uspehi niso izostali. Od novembra lanskega leta, po sklicanju širšega sestanka vseh naprednih sadjarjev na okrajni ljudski odbor v Trbovljah, je sadjarstvo stopilo na novo pot. Takrat je bilo ugotovljeno, da je sadjarstvo v našem okraju vidno napredovalo. Storjeni so bili potrebni koraki, in to v glavnem, da so se za povezavo vseh sadjarjev v posameznih okoliših ustanovila Sadjarska društva, ki delujejo v okviru splošnih kmetijskih zadrug.
Organizirano je bilo že več predavanj o sadjarstvu, in sicer že 22, priredila sta se nadalje dva praktična tečaja na Marnem in na Dolu pri Hrastniku s pionirji tamkajšnje nižje gimnazije.
Na teh predavanjih, ki so bila po vsem okraju, so se obravnavala razna sadjarska vprašanja. Najboljša udeležba in uspeh je bil tamkaj,-kjer se je v to akcijo vključilo tudi učiteljstvo. To je bilo na Razboru, v Zidanem mostu, V-hovem, na Dolu pri Hrastniku in v Zagorju.
Največ predavanj je imel znani sadjarski strokovnjak v našem okraju, tov. Vid Jurko iz Marna pri Dolu, ki je sam imel 56 ur predavanj. Pri predavanju v Trbovljah in Zagorju sta sodelovala učitelja tov. Sušnik in Kolenc. Sama predavanja so pokazala veliko zanimanje za to področje naše gospodarske dejavnosti. Ljudje si žele še več podobnih predavanj, zlasti pa takih, ki so v zvezi s praktičnim delom na terenu.
Zelo važno je, da so se v našem okraju lotili ustanavljanja sadjarskih odsekov. Take odseke so osnovali v Radečah, Razboru, Dolu pri Hrastniku, Zagorju in Trbovljah, v katere je pristopilo preko 800 sadjarjev.
Kakor smo v našem listu že pisali, je treba spet poudariti, da so v razvoju sadjarstva silno važni strnjeni nasadi sadnega drevja, ki pa jih imamo v
Marnem pri Dolu in v Izlakah nad Zagorjem. Prvi, ki so se lotili te naloge, ki pomenja bodočnost sadjarstva, so bili štirje kmetje na Marnem, ki so zasadili 4 hektare zemlje, to pa s samimi prvovrstnimi sadnimi vrstami, ki pri nas odlično uspevajo. Na Marnem so ustanovili tudi drevesnico, kjer sta vsa dela vodila tov. Napret in Jurko. Našli pa so se na Marnem že novi posnemalci; priglasila sta se kmeta Peter Draksler in Anton Drgan, ki bosta zasadila v jeseni svoji parceli, tako da se bo strnjen nasad sadnega drevja še povečal.
Drug strnjen nasad je v Izlakah nad Zagorjem, kjer so zasadili 3 hektare zemlje z isto vrsto sadja. Kakor že rečeno, je učiteljstvo v veliki meri sodelovalo pri širjenju sadjarstva v našem okraju. Ker pa je večina iznesla željo, da se ustanove šolske drevesnice, je poverjeništvo za kmetijstvo pri OLO Trbovlje naročilo 9000 divjakov, ki so jih sprejele šole na Dolu, Jagnjenici, Radečah, Trbovljah, Turju in Vrhovem. Kolikor je teh divjakov preostalo, so bili porazdeljeni med sadjarska ’ društva. Da pa so dobili strnjeni nasadi dobre sadike, so bile te naročene skupno. Prav tako je prispelo 11 novih sadnih škropilnic, ki so jih prevzeli sadjarski odseki. Poskrbeli so tudi za zadostne količine škropiva.
Sadjarstvo čakajo v okraju Trbovlje seveda še velike naloge. Zato je določeno, da bi bil v letošnjih počitnicah večdnevni praktični sadjarski tečaj za učitelje v okraju. Predvsem pa bodo posvetili največjo pazljivost in skrb strnjenim nasadom, in sicer že obstoječim kakor tudi osnovanju novih. Letošnjo jesen pa bodo naša sadjarska društva in odseki poskrbeli, da bodo naši sadjarji pričeli pravočasno s čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja, prav tako pa se bodo lotili tudi precepljevanja sadnih sort, kajti ugotovljeno je, da gojijo sadjarji našega okraja le preveč jesenskih sadnih sort. Naš okraj naj bi imel 75 % zimskih jabolk, 15 % jesenskih in 10 % poletnih jabolk. Tudi v nadaljnjem načrtu dela naših sadjarjev je predvideno, da bomo v okraju Trbovlje nadaljevali s praktičnimi tečaji in predavanji o sadjarstvu, tako da bodo z njim dosegii v našem okraju tisto stopnjo, ki mu gre.
Milka Kresova Iz Amerike je obdarila litijske šolarje
V zadnjih letih je prišlo na obisk v stari kraj že več naših Amerikancev. Solarčkov pa se doslej še nihče ni spomnil, kakor je to storila pred dnevi tov. Milka Kresova, po rodu iz Zgornjega loga pri Litiji. V Ameriko se je preselila pred več desetletji in je prišla zdaj, kakor pravi .sama, na poslednji ogled domovine. Milka Kresova živi v Forest Citiju v ZDA, kjer je — zdaj ji je 70 let — upokojena delavka. Njen obisk v litijski osnovni šoli je bilo ganljivo srečanje nekdanje litijske učenke z najmlajšim rodom. Vsakemu šolarju, in teh je okrog 300, je izročila spominek. Vemo, da si je ta darila pritrgala od ust, saj znaša njena mesečna pokojnina 50 dolarjev, zato pa so njeni ’ spomini še bolj veljavni. Mladi litijski umetniki so tetki iz Amerike deklamirali in zapeli in ko je čula Kresova Milka vrlo nastopajočo mladino in njihovo domačo besedo, so se ji udrle solze. To srečanje stare litijske delavke je bilo tako ganljivo, da so nato utihnili i harmonikar in pevčki. Vse se je dušilo v solzah.
Pred slovesom je teta Milka, kakor so ji vzdeli ime mladi Litijančki, spregovorila o svojem življenju in trdem delu v svetu. Njej v mladih letih ni bilo dano, da bi obiskovala šolo, kakor si je to želela, zato je morala prijeti v tujini za ročno delo. Nazadnje -je hodila na delo v veliko šivalnico in da bi se pri delu čim manj zamotila, je' že doma zvečer vdela dnevno po 200 šivank in je zato lahko hitreje šivala in dosegala večji delovni učinek.
»Zdaj je v vaši domovini poskrbljeno za delovnega človeka bolje, kakor
tedaj, ko sem bila jaz mlada in doma. Z znanjem in delom pa bo naša Jugoslavija še bolj napredovala!« je zaključila svoje bodrilne besede vrla tetka iz Amerike.
Obrtništvo v Zagorju je bilo že od nekdaj zelo razvito. Obrtniki pa nekoč niso bili med seboj povezani, tudi niso imeli med seboj ožjih strokovnih stikov, ker verjetno nekdanji časi tega niso nujno zahtevali.
Znano je nadalle, da se nekdanja avstrijska oblast ni brigala za napredek slovenskega obrtništva in tudi ni storila ničesar za napredek in vzgojo našega obrtniškega kadra.
Da pa je med obrtništvom potrebna medsebojna povezava, so sprevideli obrtniki sami. Pred 50 leti se je med zagorskimi obrtniki porodila misel, da si ustvarijo svojo stanovsko organizacijo, v kateri bodo našli potrebno pomoč. Prav pred petdesetimi leti, t. j. leta 1902, so se zbrali zagorski obrtniki in sklenili, da si ustanove svoje strokovno društvo. Dne 2. februarja leta 1902 so organizirali kulturno prireditev z gledališko igro »Uskok«, po njej pa splošno družabno zabavo, ki se je je udeležilo veliko število zagorskega prebivalstva.
Ta prireditev je imela velik uspeh. Dala Je našim prednikom spodbudo za nadaljnje delo v organizaciji zagorskih obrtnikov.
Sklenili so, da se vsako leto na Svečnico zberejo na podobni prireditvi, čisti dobiček pa da porabijo za razvoj obrtništva in v humanitarno namene. Tako so naši predniki vsako leto na ta dan prirejali kulturne zabave in iz spoštovanja do tradicij svojih prednikov so se zagorski obrtniki zbrali tudi letos.
Misel, da si obrtniki ustanove svojo stanovsko organizacijo, se pa ni uresničila takoj. Celih pet let je preteklo, preden so prišli do svoje strokovne ustanove. Tedanja črnožolta oblast ni bila naklonjena napredku slovenskega obrtništva, tako da so zagorski obrtniki dobili svojo organizacijo šele leta 1907, ko je bila ustanovljena Zadruga rokodelskih obrti v Zagorju.
V tej zadrugi so bili organizirani vsi zagorski obrtniki. V njej so imeli svojo strokovno in ideološko oporo.
Po prvi svetovni vojni se je organizacijsko življenje med našimi obrtniki zelo razmahnilo. Posamezne obrtniške stroke so se začele osamosvajati. Leta 1921 so si čevljarji ustanovili svojo čevljarsko zadrugo, krojači in šivilje pa leta 1924. Leta 1927 so ustanovili svojo strokovno organizacijo tudi kovinarji.
Poleg tega so vsi obrtniki ustanovili 1. 1922 obrtno društvo, ki je povezalo vse vrste obrti v zagorski dolini.
Ob vsem tem je bila posebno važna tudi socialna plat te obrtniške ustanove. Iz dohodkov so podpirali revne in bolne stanovske tovariše, v smrtnih primerih pa so izplačevali svojcem umrlih posmrtnine, t. J. plačali so vse pogrebne stroške. Tudi obrtni šoli je društvo nudilo gmotno podporo in s tem skrbelo za vzgojo strokovnega naraščaja. V tej organizacijski obliki so delali
zagorski obrtniki vse do izbruha druge sve-	_____
tovne vojne. Okupator je takrat te obrtni- ^OT zdaj pod angloamerisko upravo.
skih družin, tamburaških' zborov, čitalnic in pevskih zborov je obrtništvo skrbelo za kulturni napredek Slovencev, katero delo je bilo v tistih časih še posebno važno. Na tem področju dela srečamo tista leta posebno delavne obrtnike; naj omenimo samo nekatere: tov. Krenčič je deloval takrat pri drami, bil je tudi vodja tamburaškega zbora, v katereem Je sodeloval vse do izbruha prve svetovne vojne. Tudi tov Pungartnik je bil član prvega dramskega odseka, prav tako delaven pa je bil pri pevskem in drugih odsekih Pri prvi igri sta sodelovala še tov. Ivan Doblekar, ki je bil pozneje član Narodnega gledališča v Mariboru, ter tov. Rudolf Bukšek, ki Je postal kasneje operni pevec v Ljubljani Iz našega amaterskega društva so torej izšli tudi poklicni kulturni delavci. Obrtništvo se Je vseskozi zavedalo* da bo s kulturnim dviganjem svojega članstva in ostalega prebivalstva prišlo do potrebnega napredka in lepšega življenja. Da se je obrtništvo zavedalo svojih narodnih dolžnosti, je dokazalo že v bivši Avstriji* ko je skrbelo za ohranitev nacionalne zavesti, še bolj pa v naši narodnoosvobodilni vojni, kjer lahko rečemo, da je posredno ali pa neposredno pomagalo izvojevatl veliko zmago.
Tudi po osvoboditvi so se obrtniki zavedali svojih velikih dolžnosti, saj so z vso vnemo pomagali pri obnovi naše porušene domovine. Svojih dolžnosti se obrtništvo zaveda tudi danes, ko si v naši novi Jugoslaviji gradimo boljše življenje v socializmu.
»Primorski dnevnik« o slavnem Vačanu pisatelju Ravnikarju
Napredni tisk »Primorski dnevnik« z dne 8. junija t. L, ki izhaja v Trstu, objavlja v svoji nedeljski številki obširen članek o slavnem zasavskem rojaku, književniku in šolniku Matevžu Ravnikarju. Ta je bil sin preprostega krojača Jurija. Na Ravnikarjevi rojstni hiši na Vačah je še danes obledela spominska plošča in bi bilo prav, da bi se prosvetne organizacije, občinski svet za prosveto in druge ustanove pobrigale, da bi Ravnikarjevo rojstno hišo popravili, spominsko ploščo pa očistili in na novo prevlekli z vidno barvo. Slavni Vačan Ravnikar je bil v Trstu v letih 1830—1845 škof, kar dokazuje, da smo imeli Slovenci v Trstu pred sto in več leti več veljave in besede ka-
ške organizacije razpustil, vrednostne papirje in društveno gotovino v znesku 36.000 dinarjev pa zaplenil ter vključil obrtnike v pokrajinsko organizacijo v Celju.
Po, osvoboditvi je naša ljudska oblast nudila vso pomoč tudi obrtništvu. V vsakem okraju so bila organizirana obrtniška združenja. Tako smo se tudi v trboveljskem okraju znašli v svoji stanovski organizaciji. Leta 1950 smo na predlog ljudske oblasti to združenje preosnovali v Okrajno obrtno zbornico, od katere prejemamo vso potrebno stanovsko pomoč.
To bi bila kratka zgodovina obrtniških organizacij v zagorski dolini. Ob tej priliki pa Je potrebno omeniti, da Je obrtništvo poleg svojega strokovnega dela opravilo v svoji stanovski organizaciji med svojim članstvom veliko nacionalno in kulturno delo ter med prebivalstvom kraja sploh. Ze pred prvo svetovno vojno, ko so Slovenci trpeli pod avstrijskim ponemčevalnlm Jarmom, Je bilo prav obrtništvo tisto, ki je s svojim delom vzpodbujalo prebivalstvo k narodni zavednosti. Z ustanavljanjem dram-
Otrnci naj si postrežejo sami
Marsikatera mamica se pritožuje, da so otroci preveč samostojni, toda samostojnost otrok je čestokrat umestna.
To ni samo doma, kjer mora mati le skakati okrog otrok, kjer se otroci ne smejo ničesar dotakniti in kjer jim vse streže* Učitelji in učiteljice prvega razreda bi lahko povedale, kako so nekateri otroci nesamostojni in nerodni in kaj jih morajo učiti, ko bi vendar morali vse to že znati. Marsikateri otrok si ne zna zavezati niti traku na čevljih, ne zna si odpeti ali zapeti hlačk. Ali ni to pravzaprav materi v sramoto7
Vsaka mati naj se vendar zaveda, da otroku prav nič ne koristi, če ga odganja od dela, če mu ne dovoli, da si otrok sam postreže in se ne nauči tega, kar je vsakomur potrebno. Ne sme vendar misliti, da zna samo ona svojega ljubljenčka obleči in obuti. Pa tudi če bi bilo res tako, bi mu morala pokazati, kako se to napravi. Ce se otrok tega ne nauči, ne bo tega nikoli znal.
Hčerka se bo omožila, toda mati ji še vedno popravlja obleke, pere in krpa zanjo nogavice — skratka: dela vse, ker tega njena hčerka ne dela in ne
bo delala. Zakaj bi tudi delala, če stori to vselej mati zanjo. Celo sin pride k materi, preden gre na sestanek, k materi, da bi mu prinesla klobuk, zavezala kravato, dala robec. In mati streže hčerki in sinu; jezi se, toda zaman. Ne sin ne hčerka ne bosta skrbela sama zase, ker se tega nista navadila; ne verjameta, če trdi mati, da bi to morala delati, da je to njuna dolžnost. Toda mati ne bo hodila z njima skozi vse življenje in skrbela za njune potrebe. In tisti, ki bo z njima živel, ne bo tako potrpežljiv, da bi za njima pospravljal in jima neprestano stregel.
Tudi tam, kjer je v družini gospodinjska pomočnica, glejte, da se otrok ne navadi izkoriščati njeno postrežbo. Otroci ne sn.cjo klicati gospodinjske pomočnice za vsako malenkost. Gospodinjsko pomočnico imate vendar zato, da pomaga vam, ne pa da streže otrokom v takih malenkostih, ki bi jih lahko sami opravili.
Nikar ne vzgajajte otroke v neved-neže in slabiče, niti v nadute zapovedo-valce, temveč v sposobne in redne otroke, ki si bodo vedno znali pomagati.

Janez Mohor
Helena
Cvetje, pomladi Kamor pogledaš, sama vesela mladost. Vrtovi kot pisane rutice kmečkih deklet, trate kot žametna krila dvorjanic iz pravljic, polja kot morje smaragdno v lahkotnih valovih, breze ob poti kot bele popotnice v soncu zasanjane.
Nad mestom, visoko v položno pobočje, pa so razpele cvetoče akacije veje, kakor bi z belo preprogo si gora zakrila goloto. Sonce počiva na njih, in kadar jih veter v prešernem poletu zamaje, prinese sladki vonj prav do doline, da si pijan mladosti, rasti in življenja.
Pomlad je. Pomlad na tratah, na polju, pomlad v srcih.
Helena je zavila s ceste na pot, ki drži v akacijev nasad. Sam a, s solzo v velikih rjavih očeh in z gubo na marmornem čelu.
V njenih očeh ni sonca. V njenem srcu ni cvetja in v njeno dušo ne sije pomlad.
Nekoč pa ni bila sama na tej poti Takrat, ko je bila tudi ona, kakor akacijev cvet, polna mladosti, vonja in sreče, polna pričakovanja in, kakor cvetje, drobnih skrivnosti, ko je tudi iz njenih oči sijalo sonce.
Nedeljsko popoldne je bilo. S prešernim smehom na licu in v srcu sta šla s Tonetom po poti med cvetoče akacije. Mehke viseče veje so bile raz-
košno obložene z dišečimi grozdi cvetja. Le rahlo jih je obkrožalo mlado zelenje. Visoko nekje je bilo sinje nebo, in snežnobeli oblaki, obsijani z zlatimi žarki toplega sonca, so viseli na njem.
Zumenje čebel se je kakor pesem čudežnih orgel v deveti deželi stapljalo v mehke akorde z rahlim šumenjem vetra, ki je brodil med cvetjem in božal njuna lica.
Pomlad!
Pomlad v travi, na drevju, v srcih, v dušah, v očeh, na ustnicah...
Sedla sta v travo, tesno drug k drugemu. Tudi v njunih srcih je cvetela pomlad. Tudi v njunih dušah je sijalo sonce.
Govorila sta malo. Samo vsakdanje stvari. Vendar v vsaki besedi je bila ljubezen, zg. vsako izgovorjeno mislijo so bile sanje, sladke, skrivnostne, prelete s pesmijo in lepoto.
Drobna čebelica, ki se je preveč napila sladke strdi, je padla Heleni v naročje in se nerodno kobalila med belimi cvetnimi listki nabranega cvetja.
»Glej, čebelico/« je dejal Tone. »Toliko cvetk je obredla, zdaj pa je, čeprav že na smrt utrujena, prišla še k najlepši.*
Helena ga je poredno pogledala. Gddilo ji je, vendar se je hotela malo pošaliti.
»Ti se ne utrudiš?*
»Zame je na svetu en sam cvet!*
Spet ga je pogledala.
»Res? Zakaj pa potem letaš s cveta na cvet?*
Sele ko je umolknila, je začutila, da je bila v njenih besedah ost in da jih je izrekla s poudarkom, v katerem je bilo vse, samo ne ljubezni.
»Helena!*
Njegov glas je bil poln začudenja, ogorčenja in ljubezni.
»No, ni še tako dolgo, še ves dan ni minil!*
Zdaj ni bilo v njenem glasu nič več nagajivega. Jezilo jo je, da se je pogovor tako obrnil. Saj ga je hotela samo malo podražiti. Zdaj pa je na najboljši poti za čeden prepirček. Vendar pa, ko je že tako, noče več nazaj
Tone se ni mogel načuditi.
»Saj niti ne vem, kam meriš,* je pol očitajoče, pol proseče govoril.
»Ti bom pa pomagala. Sinoči si plesal z menoj dvakrat, po Vando si šel štirikrat, s Tatjano si plesal tudi dvakrat —*
»Nikar ne govori neumnosti!* jo je ustavil. »Tl vendar veš, da se ljubezen ne meri po plesu —*
»Tudi po plesu!* je vpadla spet ona in vstala. »In če misliš dalje tako, je bolje, da si rečeva danes zbogom. Bolje je zapreti prva vrata —«
»Tako?*
Tudi Tone je vstal. »Torej to je bilo vse tisto lepo, kar sva si hotela danes povedati?*
Hotel je govoriti trdo, vendar je komaj izdavil besede iz sebe. Hripavo in drhte so izzvenele med drevjem.
»Saj sem vedela,* je bila vse bolj razdražena Helena, »da boš enkrat pokazal svojo čud in svojo veliko ljubezen. Na srečo še o pravem času. Zbogom!*
Obrnila se 'je in z drobnimi koraki odhitela proti cesti. Komaj pa je napravila nekaj korakov, že ji je bilo žal vsega.
Čakala je, da jo bo poklical. Obrnila bi se takoj, stekla 'k njemu, ga objeta in prosila odpuščanja.
Toda klica ni bilo. Sama pa se ni hotela obrniti. Sla je in solze jeze, kesanja in neznane bolečine so ji tekle po licu.
Tone je obstal osuplo na mestu. Roke so mu visele ob telesu kot hrome. Rad bi jo poklical nazaj, pa ni spravil glasu iz grla.
Nista se več sešla. Dolgo je čakala, da se bo še oglasil. Dolgo je upala, da bo Še prišel. Da bi se ji na cesti vsa j nasmehnil! Skočila bi k njemu in ga prosila odpuščanja, povedala bi mu, kako ga ljubi, kako je njegova.
Ko pa se je Tone poročil, Je ilo tudi upanje.
Spet cvetd akacije. Cel hrib je v cvetju in čebele šume v njem pesem mladosti. Vsak cvet jim ponuja svoj napo). Sonce drhti v zraku in veter brodi po travi, poljublja veje in njo Ona pa je sama. Tako neskončno sama. Z grenkobo čaka na vroče samotno poletje in na hladno, pusto jesen...
Slovo od
dobrega mladinca
Pred kratkim je odjeknila med mladino trboveljskega okraja nepričakovana vest, da je tragično preminul dolgoletni član okrajnega komiteja mladine, zadnji čas pa član mestnega komiteja mladine v Hrastniku, tov. Slavko Špeglič.
Pokojni Slavko je bil vzor mladini, zato ne moremo preko tega, da ne bi zapLan o njem in njegovem delu nekaj besed.
Tovariš Slavko Speglič se je rodil leta 1927; 1 il je sin delavske družine ter postal dober skojevec, pozneje pa član Partije. Takoj po osvoboditvi se je vključil v mladinsko delo, ki mu je bil zvest do zadnje ure svojega življenja. Kot lik komunista in mladinski funkcionar je bil med mladino priljubljen, prav tako med delavci v kemični tovarni, kjer je bil vzoren delavec. Ni se ustrašil nobenega dela; vedno je bil vesel in nasmejan, če je bilo treba opraviti kakšno mladinsko nalogo.
Ni še ,-reteklo štirinajst dni, ko se je odzval klicu na mladinsko akcijo; odšel je na delo v mladinsko brigado, na cesto odseka Celj’ — Vransko. Zaradi njegove iznajdljivosti je bil postavljen za komandanta brigade. Ni pa opravljal te funkcije teden dni, ko mu je hudodelska roka dveh propadlih kriminalnih tipov pretrgala nit življenja.
Tovariša Slavka smo pospremili na zadnji poti prejšnji četrtek. Dolgi žalni sprevod po hrastniški dolini na dolsko pokopališče je pokazal, kako ljubili pokojnega Slavka ne sa.nj mladinci, marveč tudi ostali prebivalci Hrastnika. Spremljali pa so ga tudi mladinci iz vseh sosednih krajev. Številni prija" ;i in funkcionarji množičnih organizacij so se oh grobu poslovili od njega. Ni bilo človeka, ki bi mu ne zdrknila po obrazu solza, ko je mladega Slavka zasula gomila.
Večerno sonce je posijalo na Slavkov odprti grob, v katerega so mu tovariši nasuli polno cvetja; žalostni so odhajau od njegovega novego doma. Slavka bomo ohranili v trajnem spominu. Ne bomo pozabili njegovih zaslug, ki jih Je imel pri vzgoji socialistični r.Jine.	L. L.
Štev. 24.
Trbovlje se pripravljajo na izlet društev »SVOBODA« iz vse Slovenije
Manifestacija delavskih kulturnih društev »Svoboda« meseca avgusta v Trbovljah bo v letošnjem letu največja prireditev te vrste, saj se bodo na tem izletu zbrala skoraj vsa kulturna društva delavskih centrov Slovenije.
Delavska kulturna društva imajo za *eboj bogato tradicijo. To je pokazal najbolj zgovorno mogočen izlet delavskih kulturnih društev »Svoboda« v Celju leta 1935. Tudi letošnji zlet delavskih kulturnih društev v Trbovlje naj bo enaka manifestacija kulturnih uspehov slovenskega delavstva.
Da pa bo ta velika kulturna prireditev dosegla svoj pravi namen, na drugi strani pa pokazala uspehe delavske kulture, so se v Trbovljah že lotili dela. Postavljen je bil glavni odbor izleta, Prireditveni odbor, tehnični odbor in Programski odbor, ki že delujejo.
Najuspešnejše delo je opravil doslej Programski odbor izleta; sestavil je že Podroben načrt za kulturni spored tega izleta ter si že zagotovil sodelovanje delavskih kulturnih društev Slovenije. Posamezni člani tega odbora so odšli Pred kratkim na sedeže posameznih društev, da jih povabijo na izlet v Trbovlje, prav tako pa so se z njimi pogovorili o programu, ki je že dokončno izdelan.
Vsa delavska kulturna društva Slo venije so obljubila svoje sodelovanje da tej veliki prireditvi. Ko so trboveljski tovariši odšli na teren, so povsod naleteli na razumevanje. Tako bo ta izlet v Trbovlje mogočna kulturna manifestacija delavskega razreda Slovenije, saj bo na njej nastopilo 25 godb na Pihala, od njih i7 z normalno, 8 pa z visoko uglasitvijo godal. Sodelovalo bo nad 700 godbenikov. Prav tako bo sodelovalo na tem velikem izletu 28 moških pevskih zborov z 992 pevci, mešanih pevskih zborov pa pride 15 z 864 Pevkami in pevci.
Izlet delavskih društev »Svoboda« v Trbovljah bo trajal od 17. do 24. avgusta t. L, vendar so dnevi od 17.—23. avgusta zamišljeni kot lokalna prireditev, t- j. nastop kulturnih društev v okrajnem merilu — glavni izletni dan pa bo v nedeljo 24. avgusta, ko bodo v Trbovlje prihitela vsa delavska kulturna društva Slovenije.
V	nedeljo, 17. avgusta, bo začetek te množične prireditve. Po slavnostni otvoritvi z govorom o namenu in pomenu te delavske kulturne manifestacije bodo Po 17. uri nastopile godbe na pihala okraja Trbovlje, in sicer godba iz Trbo-velj, Zagorja, Hrastnika (2) in Zidanega mosta. Program se zaključi ob 20.30. Vsaka godba bo odigrala po tri glasbena dela. Ta koncert bo na stadionu Rudarja v Trbovljah.
V	ponedeljek, 18. avgusta, bo nastopila gledališka družina »Svobode« iz Zagorja v Delavskem domu v Trbovljah z igro »Tartuffe«. Predstava se bo Pričela ob 8. uri zvečer.
V	torek, 19. avgusta, bodo igralci iz Radeč uprizorili ob isti večerni uri v Delavskem domu v Trbovljah Cankarjeve »Hlapce«.
V	sredo, 20. avgusta, nastopijo pev-*ki zbori okraja Trbovlje. Tudi ta prireditev bo v Delavskem domu ob 8. uri zvečer.
V	četrtek, 21. avgusta, se bo predstavila v Delavskem domu v Trbovljah idrska družina »Svobode I« iz Hrastnika z igro »Rdeče rože«, v petek, 22. avgusta pa nastopi »Svoboda II« iz Hrast-mka z »Raztrganci«. Obe prireditvi se “osta pričeli ob 8. uri zvečer.
V	soboto, 23. avgusta, na predvečer glavnega izletnega dne, bo na stadion i Rudarja nastopila igralska družina ‘Svobode« Trbovlje-center z dramo »Kriza«.
Na glavni izletni dan, v nedeljo,
avgusta, pa bodo nastopili tudi gost-?e Iz ostalih krajev Slovenije. Tako “odo tega dne igrale godbe na pihala ‘druženo, prav tako pa tudi pevski zbo-
ALI SI ZE NAROČEN NA »ZASAVSKI VESTNIK«?
ri. Ta množičen nastop godb in pevcev, ki ga človek le redkokdaj sliši v življenju, bo mogočna manifestacija kulturnih društev vse Slovenije.
Za glavni izletni dan so že napovedala udeležbo sledečo društva:
SKUD »Hinko Smrekar« iz Ljubljane, godba na pihala in moški pevski zbor, iz Litije godba na pihala ter moški pevski zbor »Lipa«, SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane z godbo na pihala in mešanim pevskim zborom, godba na pihala tovarne »Litostroj« iz Ljubljane, moški pevski zbor »Litostroja«, SKUD »Tone Čufar« iz Jesenic z godbo na pihala in moškim pevskim zborom, SKUD »Ivan Cankar« iz Tržiča, ki bo nastopil z godbo na pihala ter moškim in mešanim pevskim zborom.
SKUD »France Prešeren« iz Kranja se bo udeležil izleta z godbo in moškim pevskim zborom, SKUD »Janko Premrl« iz Idrije pa bo nastopil z godbo na pihala in moškim pevskim zborom, SKUD »France Mencinger« iz Slovenskega Javornika z godbo na pihala ter moškim pevskim zborom. SKUD »Milan Majcen« iz St. Vida se bo udeležil z moškim pevskim zborom, SKUD »Oton Zupančič« iz Ljubljane bo sodeloval z moškim pevskim zborom, prav tako bo nastopil SKUD oblačilnih delavcev iz Ljubljane z moškim pevskim zborom, SKUD »Jože Mazovec« pa bo sodeloval z • mešanim pevskim zborom.
Iz Celja se bo udeležil izleta SKUD »France Prešeren« z godbo na pihala in mešanim pevskim zborom, SKUD »Ivo Ključar« bo sodeloval z godbo na pihala, moškim in mešanim pevskim zborom. Z moškim pevskim zborom bo nastopil še SKUD »Ivan Cankar« iz Celja.
Rudarji iz Zabukovce bodo prišli z godbo na pihala in moškim pevskim zborom, iz Maribora pa se udeleže izleta godba na pihala SKUD »Angel Besednjak« ter njegov moški in mešani pevski zbor, SKUD »Slava Klavora« iz Maribora, SKUD »Maks Durjava« sodeluje z moškim pevskim zborom — iz Ruš pa nastopi SKUD »Miha Pintar« z godbo na pihala in mešanim pevskim zborom.
Iz Laškega pride SKUD »Dušan Poženel« iz Rečice z godbo na pihala ter mešanim pevskim zborom.
ZASAVSKI VESTNIK V VSAKO HIŠO!
SKUD »Kajuh« iz Šoštanja nastopi z godbo na pihala ter moškim in mešanim pevskim zborom, prav tako pride rudarska godba iz Mežic, iz Guštanja pa SKUD »Prežihov Voranc« z godbo na pihala in folklorno plesno skupino.
Iz Velenja se bo udeležil izleta moški pevski zbor, prav tako tudi tamkajšnja godba na pihala. Iz Ljubljane bo nastopil še mešani pevski zbor SKUD »Udvanc«.
Poleg delavske godbe na pihala iz Trbovelj bo sodeloval na zletu še moški pevski zbor »Zarja« ter mešani pevski zbor »Slavček«.
Iz Hrastnika prideta obe godbi na pihala, moški pevski zbor »Svoboda I« in »Svoboda II« ter pevski zbor iz Dola pri Hrastniku.
Iz Zidanega mosta bo sodelovala na izletu železničarska godba na pihala, iz Zagorja pa delavska godba na pihala ter moški pevski zbor iz. Zagorja in iz Loke-Kisovca, nadalje moški pevski zbor iz Radeč.
Ze sam nastop priznanih pevskih zborov in godb bo dal izletu velik poudarek, največji poudarek pa bodo dali temu delavskemu kulturnemu prazniku stari delavski veterani, borci za našo svobodo, ki so se udeležili izleta »Svobode« v Celju pred 17 leti.
Da bo ostal ta veliki delavski izlet vsem v lepem in trajnem spominu, pripravlja glavni odbori izleta posebno brošuro s programom in pomenom te delavski kulturne manifestacije, na voljo pa bodo udeležencem izleta tudi lepi spominski kozarci z napisom »Izleti »Svobode« leta 1952 Trbovlje.« <
Tudi naš lokalni list »Zasavski vestnik« pripravlja lepo spominsko številko za ta kulturni praznik, v kateri bo objavljeno gradivo Ckdelu društev »Svoboda« iz vse Sloveiiije.
Kino »Triglav« v Zagorju
Od sobote 21. jun. do ponedeljka ob 6. in 8. uri zvečer, v nedeljo tudi ob 10. uri dopoldne, ameriški barvni film »LASSIE SE VRAČA«
V sredo 25. in četrtek 28. junija ameriški glasbeni film »HUMORESKA«
V Lokah-Kisovcu so ustanovili DELAVSKO DRUŠTVO »SVOBODA«
Prejšnjo nedeljo se je zbralo v Lokah-Kisovcu na ustanovnem občnem zboru delavskega kulturnega društva »Svobode« preko 150 novih članov. — Zborovanje je odprl star Svobodaš tov. Kamnik, ki je v lepih besedah orisal razvoj »Svobode«, kjer se je dotaknil tudi zgodovine in razvoja tega društva v Lokah-Kisovcu. Nato se je razvila
živahna diskusija.
Obravnavali so vprašanje pridobitve čim večjega števila novih -članov,
prav tako, koliko sekcij naj ima novo društvo in kako naj se poživi delo v teh odsekih. Trenutno bo imelo društvo pevski zbor (Loški glas), gledališki odsek, šahovsko sekcijo, v »Svobodo« pa se bo vključila tudi športna dejavnost kraja, ki je že doslej nosila isto ime. — Občni zbor je sklenil, da bodo
v kratkem pričeli s popravilom dvorane, zamenjali bodo nadalje kino-pro-jektor od ozkega na normalni filmski trak, s čimer bo omogočeno prebivalcem na Lokah in v Kisovcu, ki sta predvsem industrijska kraja, obiskovati kino doma.
Spričo velikega zanimanja prebivalstva Lok-Kisovca za »Svobodo« Izgle-da, da bo imelo društvo velik uspeh. Verjetno bo »Svoboda« v tem kraju eno izmed najmočnejših društev zagorskega okoliša.
V diskusiji se je oglasil k besedi sekretar MK KPS Zagorje tov. Ludo-vika, ki je društvu obljubil vso pomoč; isto zagotovilo je dal predsednik rudarske sindikalne podružnice tov. J. Eberl.
Nato je sekretar okrajnega odbora LP Trbovlje tov. Lado Levec v širši obliki obrazložil pomen novoustanovljenih »Svobod«. Med drugim se je dotaknil dosedanjih napak naših SKUD, ki jih v novi »Svobodi« ne sme biti. Delovno področje delavskega kulturnega društva se nikakor ne sme omejevati samo na gledališko dejavnost, petje in godbo, marveč naj bo osnovna skrb »Svobode« politična vzgoja članstva s prirejanjem raznih študijskih krožkov, da dvignemo politično zavest delavcev ter dosežemo višjo ideološko raven slehernega Svobodaša.
Tov. Levec se je dotaknil tudi vprašanja odnosov delavskih društev »Svoboda« do delovne inteligence. Ti pojmi še niso povsod jasni. V delavsko društvo »Svoboda« se vključi lahko vsak človek, ki mu je cilj prosperiteta socialistične kulture.
Ob koncu so sprejeli razne sklepe ter si izvolili odbor društva, ki mu bodo stali na čelu stari, predani in revolucionarni »Svobodaši«.
Italijanski film „Beg v Francijo”
S pričujočim filmom se je italijanska produkcija loUla nove, zanimive teme: kje so vojni zločinci, ki so po vojni nenadoma izginili?
Na predvečer svoje usmrtitve pobegne bivša »eccellenza« Ricardo Torre na skrivnosten način iz zapora. Preoblečen v duhovnika se na lepem pojavi v kolegiju Carlo
Pismo s Trojan
S Trojan smo prejeli pošto, v kateri nam pišejo glede TMO dodatno takole:
Tudi pri nas smo Teden matere in otroka lepo izvedli. Naše žene so se sešle z učiteljstvom, s katerim smo sestavile program tega Tedna.
Prvi dan so napravili najmanjši pionirji celodnevni izlet na planinsko postojanko Sv. Goro. Prav tako je otroška obiskovalka obiskala matere in otroke; pozanimala se je za oskrbo in vzgojo otrok, zlasti pa za partizanske vdove. Revne matere je obdarila.
Članice AFŽ go pobirale prispevke, s katerimi so pripravile za zadnji dan TMO. 8. junija, pecivo za mladino. Tega dne se je zbrala pisana družba šolskih in predšolskih otrok v spremstvu svojih mater, sester in bratov. Pionirji so jim pod vodstvom učiteljstva pripravili nekaj veselih trenutkov s telovadnimi, pevskimi in šaljivimi točkami, — tovarišica učiteljica pa jim je razložila pomen te proslave ter veliko skrb naše države za matere in pravilno vzgojo otrok ter njihovo zdravo raat.
Vsa prireditev je bila zaključena z živahnim 6rečolovom. Z žarečimi očmi so odnašali otrooi svoje dobitke in pecivo. Pogled na otroško srečo ie bil našim ženam plačilo za ve« trud, ki so ga vložile v to prireditev.
Albette. kjer je ravnatelj njegov bivši sošolec. v kolegiju je tudi njegov sinko Fab-ricij Takoj spozna očeta. Pove mu, da v zavodu nima obstanka, ker ga nihče ne mara, češ da Je sin vojnega zločinca. Tako se oba odpeljeta proti francoski meji. Torre ni več duhovnik, marveč inž. Rossi iz Turina.
V	vlaku Je pisana družba. Pogovarjajo se, kakšne so možnosti za prehod čez mejo, brez dovoljenja seveda. V vlaku sta tudi bivši »alpino« Tembien in delavec Gino. Namenjena sta v Francijo za zaslužkom. Torre si še v vlaku obrije svojo brado, ker se boji, da ga ne bi kdo spoznal.
V	mestecu pred mejo Izstopijo. Večer je. Poiščejo si prenočišče v bližnji gostilni. Tor-reja pa čaka tamkaj neprijetno presenečenje: natakarica je njegova nekdanja služkinja Pierina. Ali ga bo izdala? Na njegovo glavo Je razpisano milijon lir. Tega denarja pa bi se polakomnil najzvestejši človek..
Svoj strah pred izdajo reši Torre na »svoj« način. Zjutraj se splazi v njeno sobo in jo zabode. Pierina je slutila, da Ji grozi nevarnost, zato je preživela noč z Ginom. Gino Je s tovariši navsezgodaj odšel in kmalu nato je bilo po njej.
Torre se pomirjen odpravi s Fabricljem proti goram — proti meji in rešitvi. V hribih se spet sreča z Ginom, Tembienom in Tunisinom, ki ga Je videl v vlaku še z brado. Vihar jih prisili, da se zatečejo v zapuščeno kočo. Tuni-sino razvije svojo malico iz časnika. Na sliki v listu je Torre še z brado. Kot blisk mu šine v glavo, da Je tega že nekje videl. Torre je odkrit. Dejanje se začne naglo ih dramatično razvijati do grenkega konca za Torreja ...
Kino Trbovlje
Od petka do ponedeljka je na sporedu italijanski film »BEG V FRANCIJO«
Naslednjo sredo in četrtek pa ameriški film »ZAPLEŠIVA«
Čas predstav je razviden iz reklamnih omaric in lepakov
NAROČNIKI!
Poslužite se položnic, ki smo jih vložili v 22. Številko, ter nam nakažite naročnino za mesec Junij odnosno za drugo polletje, da si zagotovite nemoteno dostavo lista!
| ZASAVSKI PIONIR
Kotiček »a naše pionirje in pionirke
Za kratek čas
Teta: »No, Mihec, povej mi, katera Hval je najbolj koristna?*
Mihec: »Kokoš!*
Teta: »Zakaj pa kokoš?*
Mihec: »Ker jo lahko jemo ie pred rojstvom in tudi potem, ko je ie umrla!*
Nagradne uganke
Spet prinašamo vei stavkov, iz katerih naj pionirji poiščejo šest poznanih krajev našega Zasavja:
1.	Ali veš, po čem se nikdar nisi vprašal?
2.	Saj vidiš, da noče češenj!
3.	Mesa v Argentini ne manjka.
4.	Zelo malo je ljudi, ki sove cenijo.
5.	Malo kave bi še rad.
6.	Naši čolni še niso popravljeni. Odgovore pošljite do ponedeljka,
23. junija, uredništvu našega lista. Iz-
žrebani bo dobil za darilo razne šolske potrebščine.
Rešitev nagradnih ugank iz 23. številke
1. Radeče, 2. Mlinše, 3. Trojane, 4. Razbor, 5. Breg, 6. Dol, Kal.
Pošta nam je prinesla veliko število pravilnih rešitev. Seveda pa so nekateri učenci in učenke spregledali, da sta v šestem stavku kar dva kraja (Dol in Kal), to pa smo zakrivili mi sami, ker nismo na to izrecno opozorili. Zato smo dali med žrebanje vse pravilne rešitve tistih, ki so našli v vseh šestih stavkih sedem zasavskih krajev. 2reb pa je po naključju odločil za nagraditev Štefko Janež iz Trbovelj-Lok štev. 367, ki je navedla vseh sedem krajev. Ta učenka naj se oglasi v našem uredništvu, da prevzame obljubljene šolske potrebščine.
£ARl BIGGERS:
Skrivnost
ltodatoPnlce io držale v tesen hodnik, od kal i ‘® 1* prišlo naravnost v salon. Tam-ilrni. **U samo Kirkov sluga Parady. 8 pre-kot hi Pogledom Je ošvrknil časnikarja, K.r 01 mu hotel reči, da ga Ima za nadlego, p-, *• Je Kirk ravno preoblačil za večerjo, ni ravno rad odšel k njemu. hei.M®rry Kirk se Je takoj prikazal v lepi ltB 'rajcl z nezavezano samoveznlco. Bil je trio.VUok mladenič med petindvajsetimi In oki,:f,et,ml leti. Prehodil Je mnogo sveta ln •mri * * * * v*e mogoče užitke, zato življenje ni '° zanj več nobenih posebnih skrivnosti. ljub*Ah; Vl ste. gospod Rankeen,« je dejal 'znivo. >s čim naj vam postrežem?« obi«vankeen mu Je pojasnil namen svojega *i*. Kirk se Je z njim strinjal, prhi, Je sijajen domisleki Imam mnogo Za il®*Jev v Honolulu, slišal sem tudi že če b| ‘rlleja Chana. Prav vleč bi ml bilo, i*e z njim spoznal.«
* n«!l?*,rav,te nam uslugo ln kosite Jutri .{m** Je rekel reporter.
»2*! ne! Jaz vas d0™ povabil!« l»*«i fko to? Saj sem vendar Jaz prvi pred-kil? ko«Ho?«
v talTk se Je razkoračil, kakor se postavijo »n*1*1 Ptlmerlh bogati ljudje, klzlrai . 1 Kospod, Jaz sem za Jutri že orga-držaJi kosilo. Dobil sem pismo zastopnika sirom*** tožilca, ki bi se rad spoznal a kajti , rf*derlkon>. Odzval sem se vabilu, •tv« , *** »o taki, da Je dobro Imeti poznan-»,“di a takimi krogi.«
»D. topnlk državnega tožilca?« h *•, doki J. B. Morrow. Ali ga poznate?« »To	1* prikimal.
b»dan,.,J* torej spored za Jutrišnji dan,« * Ktzk. »Dobiti se moramo z Mo-m opoldne v restavraciji. Govorili bomo
seveda o raznih kriminalnih primerih In prepričan sem, da bo prišel vaš prijatelj lz Honolula na avoj račun. Pojdite po Chana In bodite opoldne v restavraciji.«
»Hvala. Prišla bova. Sedaj pa... ne bi vas zadrževal še naprej...«
Sluga Je pospremil Rankeena do vrat. Spodaj Je srečal sotrudnlka »Heralda«. Zmagoslavno Je Rankeen vzkliknil:
»Lahko se kar mirno vrneš, od koder sl prišel. Domislil sem se pred teboj ln ves načrt Ze Izpeljali«
»Česa sl se domislil?« Je z otroškim licem vprašal njegov tovariš.
»Prvi sem se domislil, da spravim v stik sira Frederlka ln Charlleja Chana. Lahko mirne greš!«
Ko sta čakala na dvigalo, da bi se odpeljala navzdol, Je dekle v zeleni obleki stopilo lz pisarne »Družbe za Izvoz lz Kalkute« In ae Jima pridružilo. Rankeen Je Imel čas, da sl Jo Je bolje ogledal. Na njenem lepem Ilcu ni bilo več sledu o solzah. Spodaj na ulici Je buljil za njo, dokler ni Izginila za oglom.
Zakaj Je Jokala, ko Je prišla lz sobe sira Frederlka? Ali ga Je kaj vprašala? Kaj JI Je neki povedal? Potem se Je nasmehnil: kaj mu je prišlo na misel, da se vtika v zasebne stvari tega slavnega človeka7!
2.
Drugega dne opoldne sta sir Frederlk ln Barry Kirk stala v veži hotela »Salnt Francis«; opazovala sta ljudi, ki so hodili mimo. Kirk Je potegnil lz žepa pismo.
»Glejte, zjutraj sem dobil tole pismo od J. B. Morowa. Zahvaljuje se ml za vabilo ln pravi, da (a bom spoznal po zelenem
klobuka. Jaz bi al Izbral lepšo barvo klobuka.«
Sir Frederlk ni odgovoril. Gledal je Rankeena, ki Je prihajal v spremstvu majhnega človeka zabuhlega obraza ln resne zunanjosti.
»Tu sva,« Je dejal časnikar. »Sir Frederlk, dovolite, da vam predstavim gospoda Chana, člana policije na Honolulu.«
»To Je zame neizmerna čast. Sir Frederlk, vi ste mi preveč naklonjeni! Tiger Je posvetil svojo pozornost neznatni muhi.«
Nekako zmeden sl Je Anglež gladil brke ln se smehljal tovarišu s Havajskih otokov. Nenadoma so ga zanimale živahne oči tega Kitajca.
»Drago ml Je, ker se ml Je ponudila priložnost, da se z vami spoznamo, gospod Chan. Kaže, da stojiva v nekaterih vpra-i šanjlh svojega stanu na istem stališču. Mislim, da se bova sijajno razumela.«
Rankeen Je nato predstavil Chana Barry-Jn Kirku, ki se je Čutil počaščenega s tem novim poznanstvom.
»Hvala vam, da ste se odzvali vabilu,« Je rekel detektivu.
»Niti štirje konji me ne bi mogli potegniti drugam,« mu Je ta odgovoril z nasmeškom.
Kirk Je pogledal na uro.
»Edino Morrow še nt prišel. Zjutraj sem dobil pismo, kjer ml sporoča, da bo vstopil skozi vrata lz Poštne ulice. Dovolite, da grem gledat!«
Stopil Je na hodnik. Poleg drugih vhodnih vrat je sedela na klopi zelo lepa mlada dama. Ker ni bilo drugega prostora, se Je usedel poleg nje In se opravičil.
»Vas mogoče motim, gospodična?«
»Ne, prav nič.«
Nekaj časa sta sedela molče. Kmalu nato Je začutil Kirk na sebi pogled svoje sosede. Obrnil se Je proti njej: smehljala se mu Je.
»Gostje imajo navado prihajati z zamudo,« je rekel, ker ni vedel kaj drugega povedati.
»Kaj ne da?«
»Pa običajno nimajo za to nobenega opravičljivega razloga. Preprosto povedano: sploh niso sposobni biti točni; ni hujše stvari na svetu kot netočnost povabljencev*
»Popolnoma se strinjam z vami,« Je rekla lepa dama.
Spet molk. Mlada ženska se je smehljala še naprej. Kirk Je začel znova:
»Človek se trudi, da bi se pokazal vljudnega do ljudi, katerih Imena čestokrat niti ne ve. Ti pa ne poznajo toliko reda, da bi prišli vsaj točno.«
»To Je zares neprijetno; popolnoma vašega mnenja sem, gospod Kirk.«
Kirk je poskočil;
»Glejte no, ali me poznate?«
Dama Je prikimala.
»Nekdo vas ml je pri neki priložnosti pokazal. Bilo je na neki zabavi.«
Kirk Je vzdihnil:
»Jaz pa nisem imel podobne sreče; meni ni r.thče povedal vašega Imena,« ji Je odgovoril ln ^pogledal na uro.
»Oseba, ki Jo čakate ...«
»Pravnik! Sovražim pravnike! To so ljudje, ki se ukvarjajo samo z neprijetnimi rečmi.«
»Tako Jel«
»In stalno vtikajo nos v tuje zadeve. Pa tudi to Je neke vrste poklic.«
»Strašno!«
Spet molk.
»Mar niste rekli, da ne poznate tega pravntka7 Pa kako ga mislite potem spoznati?«
»Pisal mi Je, da bo imel zelen klobuk.« »Zelen klobuk?« je ponovila dama in smeh JI Je zaigral na obrazu.
»Krasna Je,« st Je mislil Kirk, toda tisti hip Jo Je presenečeno pogledal.
»Joj, saj Imate vendar vl zelen klobuki« Je vzkliknil.
»Da, kakor vidite.«
»Pa menda ne boste rekli.. .*
»Jaz sem J. B. Morrow. Imenujem se
Joan.«
»Jaz sem pa mislil, da Je to neki Jim. Oprostite ml, prosim!«
»Ce bi vedeli, me ne bi povabili, kaj ne?«
»Nasprotno! Toda razen vas ne bi povabil nikogar drugega. Pojdiva! V veži nas čakata dva kriminalista, ki sta nestrpna, da bi se spoznala z vami.
Odšla sta proti veliki veži.
»Ali se zanimate za krimlnalogijo?« Je vpraial Kirk.
»Med drugim tudi za to,« mu Je smeje odgovorila.
»Tudi Jaz se bom moral začeti zanimati za to reč,« JI Je zamišljeno odgovoril.
Kirk je opazil, kako so se ljudje obračali za njima. V očeh mlade dame, ki je stopala poleg njega. Je bila prav takšna živahnost kot v pogledu Charlleja Chana. Čeprav Je Imela povsem vedenje poslovnega človeka, vendar ni Izgubila na svoji ženski mikavnosti ln privlačnosti.
Kirk Jo Je predstavil siru Frederlka, ki ni mogel prikriti svojega presenečenja, nato pa ie Cbanu, ki te JI je globoko priklonil.
Kirk se Je obrnil k časnikarju ln mn očitajoče dejal:
»Zakaj ml niste povedali, kdo je J. B. Morow?«
»Mislil tem, da je bolje, če to odkritje prepustim kar vam; življenje nam prinaša tako malo prijetnih presenečenj.«
»To pa Je bilo zares prijetno,« je pritrdil Kirk.
Peljal je svoje goste k mizi, ki je bila pripravljena v mirnejšem kotičku velike jedtinice. Ko so se že vsi usedli na svoje prostore, se Je mlada dama obrnila b Kirku:
»Zahvaljujem se vam za ljubeznivo vabilo, gospod, zahvaljujem se pa tudi siru Fredertku. Vem, da Je silno presenečen.«
Anglež se Je nasmehnil ln priklonil:
»Srečen sem, da sem se lahko spoznal z vami. Dosti tem že slišal o osamosvojitvi ameriških žena.«
»Ali ste mogoče nasprotnik tega?«
»Ne, ne ... niti najmanj ne!«
»In gospod Chan, on verjetno nasprotuje temu?«
Chan Je zmedeno pogledal ln dejal:
»Ali sme slon soditi o metulju?«
»To ni noben odgovor. AH se boste kmalu vrnili na Honolulu, gospod Chan?«
Na obrazu Kitajca se je pokazal radosten Izraz:
»Jutri se bo moja neznatna oseba vkrcala na ladjo »Maja« In odplula proti Honolulu.«
»Izgleda, da se veselite svojega povratka;«
(Dalje prihodnjič.)
Mednarodna telovadna prireditev
v Trbovliah ie dosegla tvoi namen
Na razvoj telovadbe v Trbovljah, ki je bila zadnja leta v zastoju, bo nedvomno ugodne vplival nastop mladih avstrijskih in slovenskih reprezentantov na trboveljskem stadionu v nedeljo, 15. junija.
Za to največjo telovadno prireditev, ki smo jo imeli v Trbovljah po osvoboditvi, je vladalo v revirjih veliko zanimanje, saj so prihiteli nanjo tudi ljubitelji telovadbe iz Zagorja in Hrastnika. Na stadionu v Trbovljah je bilo zadnje dni vse živo. Utrjevalo se je igrišče, tako da je bilo za nastop telovadcev prav dobro pripravljeno.
V nedeljo je bilo sicer oblačno vreme, vendar hujšega ni bilo. Popoldne ob pol 4. uri so predstavniki oblasti in številno trboveljsko občinstvo sprejeli goste pred rudniško restavracijo na Vodah. V pozdrav jim je zaigrala godba rudarjev. Nato so si gostje iz Avstrije ogledali Trbovlje.
Telovadna prireditev je bila napovedana za 7. uro ter se je pričela z majhno zakasnitvijo. Na stadionu se je zbralo okrog 3000 ljudi. Petnajst minut čez 7. uro se je pričel nastop s slavnostnim mimohodom telovadcev. Sledilo je slovesno dviganje zastav ter odigranje avstrijske in jugoslovanske himne.
Goste je pozdravil nato v imenu ljudske oblasti predsednik mestne ofe-čine Trbovlje, tov. Dominik Kužnik. Zatem so pionirji izročili vodjema avstrijske in jugoslovanske telovadne reprezentance šopek cvetic, tov. Mato Filipič pa jima je podaril v imenu TD Partizana lepa spominska darila.
Pričel se je telovadni nastop. V tem propagandnem srečanju so Trboveljčani videli res kvalitetno telovadbo. Nastopili sta moška in ženska vrsta avstrijskih in slovenskih telovadnih reprezentantov. Moški so nastopili v preskokih čez konja, na drogu, bradlji, krogih in v parterni telovadbi — ženski vrsti pa v parterni gimnastiki, v vajah na gredeh in dvovišinski bradlji.
Tudi v Zagorju grade košarkaško igrišče
Košarkarski odsek SK Proletarec v Zagorju gradi na stadionu Proletarca košarkarsko igrišče, dela pa ovirajo težave z dovozom peska, čeravno ga je v Zagorju dovolj. Ce bodo šli pristojni činltelji graditeljem na roko, bo Igrišče v bližnjih tednih zgotovljeno.
Ogrodje za koše sta udarniško izdelala Jože Košak in Danilo Repovž. Načrt je napravil rudn. obratovodja Molka, direktor rudnika Lojze Dular pa Je košarkarjem pomagal s cevmi za to ogrodje.
V sekcijo košarkarjev se je priglasilo že 35 članov, ki delajo udarniško pri gradnji igrišča. Zanimanje za to vrsto športa Je med zagorsko mladino veliko.	J. K.
Košarka
Rudar : Železničar (Celje) 45:20 (24:20)
V	soboto so se srečali v prijateljski tekmi košarkarji Budarja in Železničarja iz Celja. Nastopili sta moška in ženska ekipa.
Srečanje je bi'o na novem stadionu košarkarskega kluba Rudarja. Prisostvovalo je zelo malo število gledaloev, med njimi večina mladih.
Celjanke, ki so nastopile proti Trbovelj-čankam, so pokazale boljšo in hitrejšo igro. kar jim je prineslo zasluženo zmago. V igri žensk so zmagale Celjanke z 21:10.
V	dvoboju moških ekip pa so po ogorčeni in napeti borbi zmagali Trboveljčani z rezultatom 45:40 (24:301.
Rudar ni nastopil kompleten in je kljub temu zmagal Ekipa Rudarja se od tekme do tekme popravlja.
Malomaren odnos do tekmovanja za pokal tovariša Tita
Za nedeljo 15. junija je bilo napovedano tekmovanje za pokal maršala Tita v Zasavju. Zanj ae je priglaailo 15 klubov, zmagovalec pa bi ae spoprijel z moštvom Rudarja, ki igra v republiški ligi.
•V nedeljo so bile odigrane prve tekme. V Litiji je prvo moštvo zagorskega Proletarca zmagalo nad Litijo s 5:4. prav tako je dobilo igro drugo moštvo Proletarca v tekmi s Svobodo II v Kisovcu. V Hrastniku je Bratstvo I premagalo Retje II z rezul tatom 5:1 — v Trbovljah pa bi morali odigrati 2 tekmi in sicer Retje I in Bratstvo II. ki pa na igrišče sploh ni ririšlo. Za nadaljnje tekmovanje so je Retje I kvalificiralo z re zul tatom 3:0 Prav tako ni
Med gosti je zlasti ugajal avstrijski mladinski prvak Grubenthal, prav tako Avstrijka Erika Pail. Med slovenskimi reprezentanti so bili posebno všeč Tomšič, Šlibar in domačin Šoštar — med dekleti pa zlasti Rozmanova, Cerarjeva in Smolnikarjeva.
Drog, najbolj priljubljeno orodje, je prišel na vrsto ob zaključku. Gledalci so prišli pri izvajanju vaj na račun ter so med nastopom za posebno lepe poteze nagradili tekmovalce z živahnim ploskanjem.
Organizacija prireditve je bila dobra, gledalci pa so bili s prikazanim telovadnim znanjem prav zadovoljni. Trbovlje si žele še več podobnih nastopov.
Prepričani smo, da pomeni ta prireditev močno spodbudo za zanimanje in razvoj telovadbe v Trbovljah, kjer so bili na tem področju doseženi prav lepi uspehi, saj sta med drugim Trboveljčana Slavko Hlastan in pokojni Miro Forte nastopila v olimpijski vrsti" v Parizu in drugod.
Nedeljski telovadni nastop je bila lepa prireditev, ki Je ne bomo tako hitro pozabili.
Lovska koča na Kalu
ponos hrasiniških lovcev
Med najdejavnejšimi- lovskimi družinami v Zasavju je nedvomno hrast-niška lovska družina, ki je bila ustanovljena leta 1945. V tej družini so se zbrali lovci iz Hrastnika, Dola in Zidanega mosta. Posebno pa se je ta družina razširila z novim lovskim zakonom, ki omogoča članstvo vsakemu delovnemu človeku, ki ima pogoje za to. Število članstva se je izredno povečalo, toda žal jih je mnogo pristopilo bolj zaradi avanturizma kot pa iz ljubezni do lovstva. Popolnoma razumljivo je, da so vsi tisti, ki niso prišli v družino iz ljubezni do lovstva, prav kmalu odpadli in se izločili.
Lovska družina v Hrastniku je v najtesnejši povezavi s hrastniškim planinskim društvom, saj so tamkajšnji lovci mnogo pripomogli k izgradnji planinske koče na Kalu, kjer so lovci imeli prvotno svojo lovsko sobo. Ker so pa uvideli potrebo po razširitvi planinstva, ki se je zlasti razmahnilo v hrast-niškl dolini, so napravili pr j kalski planinski koči nov prizidek, ki pa tudi ni zadostoval.
Odločitev je padla: lovci so sklenili, da si postavijo svojo lovsko kočo. Pa
-	-VA»t -,v - «<-	s*
- - r &t? -............-j-.-..,..--... . .
bila odigrana tekma med Rudarjem II in Svobodo I, ker goetje niso
v:
tem primeru
je zmagal Ru-
prišli; tudi daril e 3:0.
Grajati je treba tako malomaren odnos uprav društev Svobode in Bratstva, ki nista poslali na tekmovanje priglašenih enajsteric.
V drugem kolu se bodo srečali Rudar II. Retje I, Bratatvo I ter Proletarec I In II.
POPRAVEK
V 22. številki našega Usta smo poročali na drugi strani pod naslovom »Vlomilska tolpa je dobila zasluženo plačilo« med drugim, da le bil kaznovan z zaporno kaznijo tudi Slavko Jerman lz Trbovelj. K temu poročilu pripominjamo, da je dobil Slavko Jerman po besedilu razsodbe Okrožnega aodl-šča v Celju 2 leti ln pol zapora ln ne 3 leta. kakor smo pisali v predzadnji številki našega Usta po prvotno dobljenih Informacijah. — Uredništvo.
Pogled na novi stadion košarkašev v Trbovljah
KOMU NAJ TO KORIST«?
ni ostalo le pri besedah; lansko leto so začeli z gradnjo in letos, 22. junija, bo že slovesna otvoritev te koče po starem lovskem običaju.
Ta koča, ki je bila zgrajena z ljubeznijo in velikim trudom vseh članov lovske družine Hrastnik, bo ponos in okras Kalskih planin. Ko so začeli z gradnjo koče, so bili lovci domala brez vsakih sredstev. Klonili pa niso, ker so bili v družini sami odločni borci. Celotno zamisel izgradnje koče sta vodila tovariša Mirko Kovač in Franc Sršen, starešina lovske družine v Hrastniku. Ta dva moža sta dejansko tudi največ pripomogla, da se je ta lepi načrt uresničil, tako da stoji ta koča te dni že pred otvoritvijo.
Mnogo dela in truda je bilo vloženo v to gradnjo. Tako so posamezni člani prispevali gradbeni les in vožnje, prav tako pa je bilo na koči opravljeno pre-
ko 5000 udarniških ur, v denarju p* nabrano 69.000 din, od katerih so sami člani darovali 22.000 din. Gradbeni stroški te lepe lovske koče, ki je zelo prostorna, znašajo okrog pol milijona dinarjev, njeno vrednost pa cenijo na preko 1 milijon dinarjev. V pritličju koče je kuhinja in tri sobe, ki so opremljene z električno napeljavo in vodovodom. Kasneje bodo uredili v koči še podstrešje, tako da bodo lahko na razpolago tri sobe za prenočišča.
Lovska koča na Kalu je ena izmed prvih lovskih koč v zasavskih loviščih ter v ponos lovski družini v Hrastniku-Vsem lovskim družinam v Zasavju j* lahko za zgled neutrudno in požrtvovalno delo hrastniških lovcev, ki vabijo vse lovce Zasavja k slovesni otvoritvi svoje koče v nedeljo 22. junija.
Na svidenje na lepih Kalških planinah!
V nedeljo Odred : Rudar
ENA TOČKA IZ DOLNJE LENDAVE
Nafta : Rudar 1:1 (0:0)
Moštvo Rudarja je odšlo v nedeljo na dolgo pot v Dolnjo Lendavo, vendar se ni vrnilo s porazcim. Rešilo je eno točko v svojo korist, kar je tudi uspeh.
Po poročilih, ki smo jih dobili, sta obe enajstorici igrali slabo in nesmiselno, vendar je moštvo Rudarja nad-kriljevalo domačine s hitrim startom in dobrim obvladanjem žoge, le stara slabost napadalcev je prišla spet do izraza: ni bilo strelcev za gol. Gol za Nafto je dosegel Terek v 58. minuti drugega polčasa, vendar moštvo Rudar-
ja ni klonilo. Tri minute pred koncem je Blatnik iz kota streljano žogo poslal v mrežo in s tem postavil končni rezultat 1:1.
Prihodnjo nedeljo bo v Trbovljah slovenski derby bivših članov II. zvezne lige, Odreda in Rudarja. Prepričani smo, da bodo domačini zaigrali z vsem srcem in elanom, da se oddolžijo za poraz proti Odredu 1. maja.
Moštvo Rudarja ima še možnosti, d3 se povzpne na lestvici na drugo mesto, vprašanje pa je, kaj bo pokazal Branik in kako bo moštvo Rudarja zaigralo z Odredom.
V nedeljo na svidenje!
Povzročitelji izgredov na nogometni tekmi v Zagorju obsojeni
Pod tem naslovom je naše uredništvo prejelo dopis, ki obravnava odnošaje v športnem življenju v Trbovljah ter poudarja, da si vodstvo Rudarja lasti monopol nad športnim izživljanjem v tem kraju.
Glavni namen tega pisma je, de se vzpostavijo boljši odnosi med nogometnim klubom Retje in Rudarjem.
Kakor je znano, obstoji SŠD Retje že eno leto. vendar nima svojega igrišča. Nima ga pa zaradi tega, ker se društvo ni za to zadosti zanimalo. Sedaj pa gre vprašanje, ali je pravilno ali ni, da je vodstvo Rudarja poslalo klubu Retje pismo, v katerem mu prepoveduje treninge na stadionu v Trbovljah. ne prepoveduje mu pa tekem.
Rudar utemeljuje svoj korak g tem, da je njegovo igrišče stalno zasedeno po njegovih lastnih igralcih — kar tudi drži — saj se vadi na stadionu stalno 70—80 igralcev tedensko, kar dokazuje tudi nastop 5 moštev prejšnjo nedeljo, 8. junija.
Pisec pisma navaja, da se ustvarja v Trbovljah klubarstvo in monopolizem nad igranjem nogometa. Ne bomo se v tem članku spuščali v podrobnosti, vendar je jasno, da bo nujno potrebno, da odločilni činltelji. razčistijo odnošaje med obema športnima društvoma, da li so pravilni ali ne. komu pripada uporaba stadiona, in kdo je njegov lastnik — na drugi strani pa moramo pomi-
Rudar (Trbovlje) : Gregorčič (Jesenice) 9:5
V soboto so odigrali na Jesenicah boksarji Rudarja in jeseniškega kluba »Joža Gregorčič« medsebojni boksarski meč. Po zanimivi borbi je Rudar spet zmagal s prav lepim uspehom 9:5.
Za to srečanje je bilo na Jesenicah veliko zanimanje, saj se je udeležilo tega meča veliko število ljudi, zlasti še. ker na Jesenicah že dolgo niso Imeli prilike videti tehnično dobro izvedene borbe. Trboveljski boksarji so tudi v tem meču — kakor v prejšnjem z mariborskim Železničarjem — pokazali, da so tehnično ln borbeno že preboleli krizo in da gredo sedaj naprei v stare tradicije. Brez dvoma se bo polet naših fantov z zmagami z dneva v dan večal, kar so pokazale zadnje tekme.
Zelo zanimiv Je bil na Jesenicah spoprijem našega šeferja z lanskoletnim drugo-plasiranim prvakom v poltežki kategoriji, Prežlom ki se je končal neodločeno, kar je velik uspeh fteferja in tudi za našo boksarsko sekcijo Mnogo nadarjenosti je pokazal nadalje Jože Herman, ki je že zadnji dve borbi odločil prepričljivo sebi v prid. Z našimi mladimi boksarji Zibretom. Livkom. Kovačem in predvsem Martinčičem so nam nadaljnje zmage zagotovljene, kajti navedeni so pokazali v tehničnem boksu v tem letu velik napredek.
Trboveljski ljubitelji boksarskega športa •i bodo v kratkem lahko privoščili užitek ter se prepričali o razvoju boksarske sekcije v Trbovljah V teku so namreč pregovori s »Splitskim mornarjem« za ta mesec. Upajmo, da bodo naši fantje tudi to pot pokazali trboveljski javnosti, da ne besedičijo '— v prazno.
šiiti, da spon. ki se pojavljajo na klubaški liniji, ne morejo roditi pozitivnih uspehov.
Prepričani emo. da bo. Mestni komite KPS Trbovlje to vprašanje uredil pravilno. 8SD Retje ima vedno na razpolago stadion za odigranje tekem, če je prost, za treninge pa je nujno, da si igralci Retja uredijo svoje igrišče. Res prijateljski in pravilni odnosi, ki bodo koristili gojitvi in razvoju športa, se lahko dosežejo samo z odkritim in prijateljskim sodelovanjem obeh društev.
Odgovor in ostalo prepuščamo našim bralcem in ostalim, ki jim je napredek in razvoj športa v Trbovljah pri srcu.
Kakor je zasavski javnosti že znano, je prišlo na nogometni tekmi med Proletarcem in Krimom iz. Ljubljane dne 25. maja v Zagorju do večjih izgredov, za katere pa nosi v veliki mer krivdo sodniški kader, ki je bil v celoti iz Ljubljane.
Za samo tekmo bi lahko rekli, da je bila navadna komedija, ki so jo po vtisih gledalcev spretno zrežirali že poprej z namenom. da mora Krim zmagati na vsak način. Posledica tega je bilo potem slabo in neobjektivno sojenje nogometne igre ter obračunavanje s sodniki po tekmi, ki pa ni bilo na mestu.
Povzročitelji Izgredov na tej nogometni tekmi so se zagovarjali na javni obravnavi v Zagorju dne 6. junija ter bili obsojeni po Zakonu o kršitvi javnega miru in reda.
Obravnava sama pa je pokazala pravo ozadje dogodkov v Zagorju, ki so bili za ljubljanske časnike in Radio tako senzacionalni. Vsak pošten človek, ki je prisostvoval tej obravnavi je lahko sprevidel, da ne drže članki, ki so Mii napisani v ljubljanskih časnikih, prav iako pa tudi ne ustreza trditev, da je bil napad na sodnika pripravljen že v naprej, kar je pi6al pisee članka v 35. številki »Poleta«.
Zagorjani in vsa športna javnost v Zagorju je pozdravila sodbo, s katero so bili kaznovani izgredniki. Osem obtožencev J* bilo
30 dni.
2000 din. medtem ko je bil neki obtoženec izročen javnemu tožilstvu.
Obsojeni so bili sledeči: Ivan Bergant-Rudolf Bergant. Rudi Lebeničnik, Iv*4 Roglič. Viktor Klemenčič, Ivan Povšnif« Jože Forte. Rakib Kadri. Ciril Sedlar 1* Rudolf Kordiš.
Krivo; so bil torei kaznovani. Kaj P* sedaj igrišče zagorskega Proletarca! To j* še vedno zaprto. »Igrišče v Zagorju je treb* zapreti!« — tako si slišal v Radiu in čaš' nikih — noben ljubljanski list pa ni zapisal« da bi bilo treba zapreti igrišče v Ljubljan’« ko je prišlo na tekmi med Odredom '® Slogo do pretepa. Zakaj dvojna morala’ Čudna logika! Povsod je treba zapreti igri' šče, samo v Ljubljani se ne sme kaj takega zgoditi. Je pač težko, če veljajo le za neka' tere ostre mere. za druge pa ne.
Kakor je zagorska javnost pozdravil* stroge mere. po katerih so bili revirski vre* čekrvneži. ki so povzročili izgrede v Zs* gorju, kaznovani, prav tako lahko zagorska javnost postavlja zahtevo, da se igrišče Pr®-letarca spet odpre.
(Pripomba uredništva: od zagorskega d o" pisnika. smo dobili obširno poročilo, v katerem se ie ta široko razpisal v rse podreti' nosti o tem neljubem dogodku: ker pa na* list ni prinesel o tej nogometni tekmi n®-benih podrobnih poročil, ae seveda tudi »r daj ne more spuščati v vprašanja, ki aodiJ®
ivam lzvredmki. Osem obtožencev je daj ne more spuščati v vprašanja, ki sodu® kaznovano z zaporno kaznijo od 8 do v tiste liste, ki so o teh izgredih poročal* ni, eden pa je dobil denarno kazen 1 obširneje).
Rojstva, poroke in smrti v okraju Trbovlje
V	Trboveljskem okraju se Je v mesecu maju rodilo 94, umrlo pa 28 ljudi. Poročili pa so se naslednji:
V	Trbovljah: Milan Besednjak, knjigovodja, z Olgo Bizjak, zobotehnico; Stanislav Glas, nameščenec, z Jožo Vodopivec, name-ščenko: Alojz Klanjšek, stroj, ključavničar, s Stanislavo Petelinšek, telefonistko; Ludo-vik Koder, električar, z Majdo Kadunc, trg.
KRIŽANKA št. 8
1 jj		11		4 i 5		6	7	8
9!..		10	1	”1			
12!				13	H..14.			!■	m
15 !				16 j			17
18		m	19			U 20	
	Hi81					22 | | 	14- ” J	I	
m 25	23 		......	J	1 26 		■		
28	j		!		H29!		
R.
kar
A.
Ki e v Trbovliah dobiš naibobši sladoled in vsak dan sveže pecivo ?
PRI MESTNEM PODJETJU »SLAŠČIČARNA« V TRBOVLJAH
Nudimo vam raznovrstno pecivo, sladoled, vse vrste bonbonov, najboljšo čokolado. — Razno pecivo in najrazličnejše torte za rojstne dneve, godove, poroke in druge domače praznike vam pripravimo po naročilu
NA SVIDENJE!
Vodoravno: 1. kratica za dolžinsko mero;
3.	kraj v Sumadiji; 9. pleme; 11. pekovska potrebščina, 12. biblijska oseba: 14. tišina; 15. reka v Sibiriji; 18. Ime boga pri semitskih narodih; 19. mesto v Dalmaciji; 20. osebni zaimek; 21. nagajiv; 23. tvor; 24. mala kmečka hiša; 25. zdravilna rastlina; 27. mutast; 28. mineral; 29. grška črka.
Navpično: l. oblika meseca: 2. vzorec;
4.	pijača starih Slovanov; 5. pogovor; S. strup; 7. rimljanski hišni bog; 8. površinska mera; 10. časovna mera; 13. menih; 16. mlečni Izdelek; 17. elektr. stroj; 20. del dneva: 21. orodje; 22. ruska reka; 23. zamašek; 25. veznik; 26. nikalnica.
V TRBOVLJAH BOMO GLEDALI »SNEGULJČICO«
Kot vsako leto, tako je pripravilo pionirsko-mladinsko gledališče v Trbovljah za konec šolskega leta mladini, pa tudi starejšim, pravljično igro »Sneguljčica«. — Tokrat se je gledališče še posebej potrudilo, saj bo igra opremljena z novimi kostumi, žarometi in barvnimi efekti ter na noyo naštudiranim baletom; vse pa bo spremljano z godalnim orkestrom, ki bo vnesel na oder vzdušje pravljičnosti.
Igra, ki se bo vršila v petek za Vo-densko šolo, drugi teden pa za gimnazijo in trboveljsko šolo ob zaključku leta in dvakrat, v sredo in četrtek za odrasle, bo dokazala, da so bili neupravičeni vsi napadi na našo centralno gledališko družino, češ, da nima in ne vzgaja mladine. Od vseh nastopajočih bodo nastopali le |tirje odrasli igralci, preko 30 pa jih bo iz vrst pionirjev in mladincev.
pomočnico; Stanislav Željko, delavec, z Ano Barovlč, delavko; Vincenc Štorman, zidar, s Frančiško Guzej, kroj. pomočnico; Anton Kaluža, rudar, z Vido Catar, roj. Povhe, gospodinjo; Franc Rostaher, rudar, z Zoro Grivec, delavko; Franc Vidmar, kovač, s Terezijo Gričar, gospodinjo; Marijan Vodišek, tehn. risar, s Frančiško Stavec, delavko; Ivan Zupan, kovač, z Zofijo Rada-novlč, gosp. pomočnico; Ivan Lorber, rudar, z Alojzijo Drnovšek, gosp. pomočnico; Ladislav Forte, rudar, z Olgo Novak, gosp. pomočnico; Miroslav Smodlč, ključavničar z Ano Snoj, delavko; Maks Kmetič, rudar, z Zofijo Senčar, gosp. pomočnico; Jože Dolanc, rudar, z Zoro Humskl, gospodinjo; Viktor Arlič, trg. pomočnik, z Dragico Za-potnik, trg. pomočnico.
V	Zagorju: Vincenc Ogorevc, brivec, s Pavlo Leben, gosp. pomočn.; Friderik Jen-šac, rudar, z Egidljo Berzln, delavko; Anton Lavrič, šofer, z Zofijo Glazer, natakarico; Valentin Hudomalj. strojnik, z Ljudmilo Dolinšek, gospod, pomočn.; Franc Simončič, rudniški nadzornik, z Hedviko Drnovšek, gosp. pom.; Franc Kovač, jam. poslovodja, z Ljudmilo Rlhterilč, gosp. pom.; Benedikt Cešek. delavec, z Matildo Ocepek, perico; Ignac Skerblnšek, stroj, ključ., s Terezijo Dolinšek, gospodinjo.
V	Hrastniku: Stanislav Pogačnik, trg. poslovodja, z Vojko Tavčar, pošt. uradnico; Peter Martini, steklar, z Marijo Kamer, delavko.
Na Dolu pri Hrastniku: Vladislav Križaj, avtomehanik, z Marijo Draksler, kuh. pom.; Franc Klemen, nameščenec, z Marijo Štravs, nameščenko; Anton Klančar, steki, pomočn., z Rozalijo Podlesnik, kroj. pomočn.; Stanislav Kuhar, čevlj. poslovodja, s Teodoro Drager, gosp. pomočn.; Jože Sušeč, nameščenec, s Pavlo Mlčllar, nameščenko.
V	Mllnšah: Ivan Prašnikar, krneč, delavec, z Matildo Jesenšek, krneč, delavko; Leopold Prašnikar, kmet, z Marijo Juvan, krneč, delavko; Franc Bergant, rudar, z Alojzijo Pavšek, gosp. pomoč.; Andrej Zupančič. krneč, delavec, z Jeleno Grobljar, učiteljico.
V	Izlakah: Alojz Juvan, krneč, delavec,
z Alojzijo Joger, krneč, delavko:	Franc
Trebušak, kmet, z Marijo Brlgelj, krneč, delavko.
V	Cemšenlku: Alojzij Arh, rudar, z Marijo Drnovšek, krneč, delavko.
V	Trojanah: Janez Gorišek, ključavničar, z Ano Lovrač, krneč, delavko.
Naročaj,
čita/ m dopisuj v ■/ naš lisf J
Nedeljska zdravniška službo
Od sobote 21 Junija opoldne do pon«" deljka 23. Junija zjutraj Ima dežurno služb® zdravnik v bolnišnici v Trbovljah.
PREKLIC
Osebno izkaznico na ’me Amalija Kovanj rojena 10. julija 1918. etmujoča v Sv Jurij® št. 3, preklicujem za neveljavno.
Itd a Ja Okrajni odbor 0» Trbovlje Orejojf uredniški ndboi Odirovom! urednik 8t**J šuštm Tlak Tiskarne »Mudaka prane** , Ljubljani Naslov arednlštva to upr**l Trbovlje oprava rudnika Trbovlje Hr*fj alk Telefon *t 5*	- Račun ort oodnifolj
Narodne banke v Trhovllab »t «14 9033»
-	Lisi Isbata vsak 4*trt*k - Bakoptaov ", vračamo; prispevki ta Hat morajo biti , uredništvu najkasneje vn«ke nedeljo sjntr»»
—	Mesečna naročnina 99 din četTtlel®
Sedaj je čas!
V poletnih dneh, ko je vreme lepo in suho, je najlepša priložnost, da si prenoviš svoje stanovanje. — Zato se oglasi pri
SLIKARSKEM IN PLESKARSKEM PODJETJU, TRBOVLJE
ki izvršuje vsa slikarska, pleskarska ln črkosllkarska dela, prav tako tudi imitacijo vseh vrst lesa in v to stroko spadajoča dela po zelo ugodnih cenah. — Pri naročilih se obračajte neposredno na
SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO V TRB0VLJAH-L0KAH 8
V	Podkumu: Jožef Kostanjevec, rudah z Angelo Sluga, polj. delavko; Franc PoV' še, polj. delavec, z Marijo Sluga, šiviljo.
V	Radečah; Milan Pečnik, zobni tehnik« z Dominiko Bau, uslužbenko; KOnrad Gam' šek, rudar, z Antonijo Smergut, gosp. pom« Janez Knez. posestnik, z Alojzijo Dolinšek« gosp. pom.; Franc Biglez, železničar, z Bri' glto Meglič, gozd. delavko; Jožef Kpez, p®' sestnlk, z Alojzijo Zajc, hiš. pomoč.; Jož* Šuštaršič, sin posestnika, s Frančiško Knap« hlšn. pomočn.; Albin Cigole, železničar, * Marijo Uhan, tov. delavko.
V	Loki pri Zidanem mostu: Anton Hri' beršek, ključavničar, z Amalijo Klenovšek« strežnico.