Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 16. marca 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par. med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25% Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 11. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota. Telefon št. 28. Naša gimnazija i učni uspehi ob 2. tromesečji. Vsakomi Prekmurci je soboška gimnazija prirastla k srci; da jo lübi, da se za njo žrtvüje. Ta, gimnazija naj zgaja bodočo inteligenco v Slov. krajini, da ne bomo Prekmurci samo narod polodelcov, hlapcov i dekel, nego da bomo meli tüdi svoje izobražence, šteri bodo spoštüvali našo vero, stare običaje i šege, preiskavali našo krajevno zgodovino i naše lepodoneče i na posebnih izrazili bogato narečje i s svojevrstnov düševnostjov obogatili slovensko i jugoslovansko kulturo. Zato smo vsikdar prosili, delali i težke žrtve prinašali za obstoj naše gimnazije, da se gospodarsko i kulturno osamosvojimo i naše dobro lüdstvo v jugoslovanskom dühi prerodimo i vtrdimo. A ka vidimo? Z žalostjov v srci opazüjemo, da število učencov na gimnaziji pada i da so učni uspehi pri sklepi tromesečja in šolskoga leta vsako leto slabši. Ob sklepi drügoga tromesečja je od približno 269 učencov izdelala le ena tretína, dve tretino dijakov je pa padlo iz enoga ali več predmetov. To je naravnost katastrofa, h kateri nemrejo i ne smejo mučati starši učencov i vsa javnost. Znamo, da se je pred leti pisalo, da je slabih uspehov na gimnaziji krivo nižje organizirano šolstvo v Prekmurji, sprememba učitelstva, naše prekmursko narečje i še drügo. A što more dnes vse to trditi? Tüdi ne bomo krivili gospodov profesorov, ki z velikov požrtvovalnov lübeznijov včijo i vzgajajo naše učence. Dijaštvo pa tudi ne krivo slabih uspehov ar vseširom povsod na drügih zavodaj Prekmurci izdelajo razrede z dobrim uspehom. Starši učencov i vsa javnost želi, da se preiščejo i ugotovijo zroki slabih uspehov i padanja števila učencov. Ali bomo kda izvedeli zanje? Ali naj zgodovina ugotovi, da so se zadnjih pet let delali na gimnaziji z učenci, s poukom i vzgojov eksperi- menti? Ali naj le zgodovina Premurja ugotovi, da je v šolskom leti 1929/30 nastopilo slüžbo na gimnaziji 8 novih profesorov i zapüstilo zavod sedem da se je do 12. marca 1930 urnik že 10 krat spremeno. Šola ne šahovnica, kde se učenci i profesorje prestavlajo na levo i pravo, naprej i nazaj kak šahovške figure, nego je živ organizem, ki med letom brez škode ne prenese niedne spremembe. Ali naj le zgodovina dožene, što je zakrivo, da se ne v M. Soboti ustanovila dijaška kühinja, da se neso vršili sestánki staršov učencov, kak so se vršili pred letom 1925., na šterih bi se staršom lehko vnogo dobroga tanačivalo, starši bi pa tüdi odkrito povedali svoje mišlenje gledoč na vzgoj i pouki uspehi bi se bolšali, število učencov bi raslo i zavüpanje do slovenskih izobražencov bi bilo vekše kak je. Imena zaslüžnih mož se vklešejo v kamen, njihov spomin ostane v narodi trajen. Tüdi spomin za gimnazijo i za Slov. krajino zaslüžnih mož bi bio lehko večen, če bi učenci dosegali dobre i v resnici zaslüžene ocene, če bi število učencov raslo i se gimnazija spopolnüvala. A žal, uspehi inači gučijo. A ne samo zgodovinar Prekmurja v bodočih letaj naj okrije vzroke, nego tüdi višja oblast, v štero mamo zavüpanje. Velka novost za Slovensko krajino. Slovenska krajina še ne videla toga, ka si vsakši lehko ogleda dnes (16. marca) popoldnevi v M. Soboti. Vršile se bodo velke letalske tekme. Letalo bo več zrakoplovov. Glavni letalec bo inžener Pavel Knopf iz Nemčije, ki je že preleto prek 300 jezer kilometrov i je prevozo nad 4000 potnikov brez vsake nesreče. Vozo bo tüdi zrakoplov g. Moravca iz Maribora. Na sporedi so jako zanimive točke. Inž. Knopf ne bo samo navadno letao, nego se bo v zraki z zrakoplovom prekopicavao i delao drüge drzne skoke. Što bo šteo, se bo za zmerno ceno tüdi sam lehka pelao. Ar bo ta tekma za vse posebna novost, se bo gotovo zbralo od vseh strani Slovenske krajine dosta lüdi. Vstopnina bo samo 10 Din. Začetek tekme bo ob treh popoldnevi. V slučaji dežja, se tekma preloži na prihonjo nedelo. Ka novoga v Belgradi ? Kongres vinogradnikov. Preminočo nedelo se je vršilo velko spravišče vinogradnikov iz cele države. Udeleženci so razpravlali o žmetnom stanji, v šterom se nahaja naša vinska trgovina i so napravili potrebne stopaje da bi se vinogradništvi pomagalo. — Polodelski minister je odredo polodelskim oddelkom banskih uprav, da morejo izdajati potrdila za uvažanje plemenske živine brez carine. Svetovna politika. Politična zburkanost v Nemčiji. V zvezi z Jougovim načrtom je zavladala v nemških političnih kro- gih velka razburjenost, štera lehko pripela do vladne krize. Konferenca v Londoni še ne pripelala do vekših uspehov. Velko nasprotje vlada posebno med francoskimi ino italjanskimi odposlanci. — Nova vlada v Albaniji. Sosedna državica Albanija je dobila novo vlado pod predsedstvom Vangelija. Grozne poplave v Franciji. Preminoči teden je bila v nešternih francoskih pokrajinaj strašna poplava. Voda je rüšila hiše i je tüdi inači napravila velikansko škodo. Vtopilo se je prek 400 lüdi, porüšenih pa je do 1500 hiš. Škoda znaša na stotine miljonov. 2 NOVINE 16. marca 1930. Kalendar. marc (31 dni) 12. teden. Senje: 19. Cankova, Štrigova. Vreme: Tüdi nadale spremenlivo. Vozni red: Hodoš: prihod iz M. S. ob 652 i 1524 vöri odhod v M. S. ob 707 i 1540 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 843 i 1716 vöri odhod v Hodoš ob 510 i 1340 vöri prih. iz Ormoža ob 909,1210,1905,2035 v. odh. v Ormož ob 516, 912, 1412, 1744 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702,1235, 16, 1939 v. odh. v M. S. ob 726, 1024, 1502,1852 v. S. Lendava: prih. v Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v Čakovec: prih. iz D. L. ob 623,1050, 1508, 2236 v. odh. v. D. L, ob 420, 8, 12, 1925 v. Zveze: Što ma opravke v Maribori, Ljubljani ali Zagrebi se naj pela z vlakom, ki ide iz M. Sobote ob 516 vöri, ravnotak tüdi iz D. Lendave ob 524 vöri. Murska Sobota Masarykova proslava. V nedelo dne 9. marca 1930 se je vršila lepa slovesnost v čast 80 letnice rojstva T. G. Masaryka, prezidenta češkoslovaške države. Pevci so zapeli našo državno himno, češko „Kje dom je moj“ slovaško „pod Tatro se bliska“ ino „Hej Slovani“. Slavnostni govorniki so bili g. direktor Vagaja, g. dr. Roth, g. dr, Goljevšček, g. šolski upravitel Hočevar, g. profesor Pavlič ino g. dr. Farkaš. Vsi govorniki so v imeni svojih drüštev povdarili pomen T. G. Masarika za ustanovitev češkoslovaške i jugoslovanske države. Le prvi g. govornik je s poudarkom omenjao dogodke, ki spadajo v zgodovino, če so istinski. Gotovo ne primerno, da se vpričo dijaštva in javno pri slav- nostnoj proslavi izrečejo take trditve, od profesorov i duhovnikov katoliške Cerkve. Ne v Ljubljani, ne v Maribori, nikjer nismo čitali v časopisih, da bi se Masarikova proslava vršila na tak način kak je storo to prvi g. slavnostni govornik. * — Smrtna kosa. Iz Budapešte je prišlo sporočilo, da je tam vmro naš rojak 49 letni August Pošvay, prvejši glavar v Kis Celi. N. p. v m.! — Komisijski pregled. Preminoči teden je posebna komisija pregledala Vüjecovo hišo, na štere mesti bi se naj zidalo glavarstvo. Kašega mišlenja je bila, ne vemo natenci. — Zapüsto nas je v pondelek g. Mirko Bitenc, dugoletni profesor na našoj gimnaziji. Odišeo je v Celje. G. profesor Bitenc je bio poznani po svojoj marlivosti, štere ne kazao samo v šoli, nego tüdi v drüštvenom delüvanji. Za vse, ka je včino za nas, se njemi prav toplo zahvalüjem o i ga prosimo, da nas vsikdar ohrani v lepom spomini. — Zrakoplov v Soboti. Preminočo sredo se je pripelao se z zrakoplovom g. Moravec iz Maribora. Zrakoplov se je spüsto na zemlo. Okoli njega se je taki zbralo vnogo lüdi, ki so občüdüvali velikansko ftico. Slovenska krajina Molitev za Rusijo. Od groznoga preganjanja, štero trpijo v Rusiji verniki od strani bolševikov, smo že večkrat pisali. Obsoja ga ves svet. V prvoj vrsti sveti Oča. Da bi Bog dao preganjanim pomoč i bi stro oblast podivjanih bolševikov, bo na den sv. Jožefa, patrona svete Cerkve mešüvao za nesrečno Rusijo, zednim pa tüdi opomina vse vernike po celom sveti, naj te den molijo za svoje preganjane brate v Rusiji. Den svetoga Jožefa je posvečeni našim ruskim bratom, zato naj vsakši izmed nas goreče prosi nebeskoga Očo, naj jih kem prle reši groznoga trplenja. — Navuk za tretjired je v Črensovcih 23. marca v nedelo po Jožefovom, to je dnes tjeden po večernici ob 3. — Novine meseca aprila naj se kak najbole razširijo. Vsaki, ki splača dva dinara, dobi sküpno z ovimi en mesec Novine, tüdi veliko vüzemsko številko. Ki pa plača 2 din. 50 par pa je dobi na svoj naslov. Začnite širitelje taki z nabiranjom! Plačati se more naprej! Dva dinara že zmore vsaki, ki šče čteti! Zastopstvo Transoceanika, slavne Italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 50 — Nesrečna mamica. V Črensovcih so dobro poznali vsi Lebar Kato, po domače Pisačkino Kato. Bila je malo norčasta. Niti prav gučati ne znala. Vendar je mela nezakonsko dete. Ar ne je mogla z detetom živeti, je odišla prek v lomersko faro v Babince slüžit. Pred tremi tjedni je bila v Črensovcih na obiski. Šla je domo, a neje prišla na dom svoje slüžbe. Skoro za dva tjedna potom so jo najšli mrtvo v nekšem bereki. Zdravnik je konštatirao, da je bila še pet mesecov noseča, Mogoče je, ka jo je vmoro tisti, s kim je bila noseča, ar se je bojao špota, ka se je z takšim norčekom vküp davao. Prosimo župane, da ne zavržejo naše prošnje. Te dni razpošle tiskovine podpisan odbor na več županstev z poniznov prošnjov, naj te tiskovine brezplačno razdeli i pripomoči zadevo sirotinske hiše. — Odbor za zidanje sirotišnice „Dom Sv. Frančiška“ v Črensovcih. — Dokležovje. Naglo je vmrla preminočo soboto Perdigal Kata. Skühala je zajtrk, potem pa je šla vö. Komaj je prišla na gümno, je vküpspadnola. Naskori potem je vmrla. Zapüstila je sedmero dece. — Ogen je vničo v nedelo noč Mariničov dom. Goreti je začnolo na gümni. Mtsli se, da je vužgao kakši tolvaj. Zgoro je celi hram. — Delavcom na znanje! Podpisani naznanim delavcom, da sem prevzeo delo na državnom imanji „Belje“, vsej edenajst marofov. Plača i hrana je letos bolša za delavce kak lani. Vsi, ki ščejo iti na delo, naj se pri podpisanom javijo ali pismeno ali z rečjov. Kda oblast dovoli nabiranje delavcov, včasi podpišemo pogodbe, ka se te dni bo zgodilo. Tečas pa naj vsaki kredi bo! Črensovci, 11. marca. Antolin Kornel. — Cankova. Plohari i ploharice na Cankovi so priredili gostüvanje na pustni tork (pri g. Vogleri, ker se iz občine ni nobeden oženo, so si sami napravili svadbo. Prav lepo so vse priredili, za smeh je bilo vnogo, pri tem gostüvanji so se tudi spomnili na Martinišče, na štero so nabrali Din. 100 v te namen, želimo, da bi si še vnogokrat zmislili na takša dobra dela. — Na pustni tork ponoči so vdrli tolvaji vu cankovsko cerkev, skozi okno so se privlekli v segeštijo, vu omaraj je vse premetan gvant, i pri velkom oltari bilo vse obtoženo, k sreči odnešeno me bilo nikaj. — Velesenje v Pešti. V časi od 20. do 25. marca se vrši v Budapešti 16. marca 1930 NOVINE 3 splošna kmetijska i živinorejska razstava, ki bo nudila tüdi priložnost za naküp plemenske živine. Zavolo morebitne organizacije sküpnoga potüvavanja naj se udeležniki-kmetovalci ustmeno ali pismeno prijavijo pri sreskom kmetijskom referenti ing. Wenko v M. Soboti. — Telefonsko postajo dobi pošta v Mačkovcaj. To bo zednim tüdi brzojavna postaja. — Gomilice. Preminoči teden je šo starec Franc T. iz lendavskih goric. V torbi je neseo eden glaž vina. Na lendavskih senožetaj sta ga dojšla dva dečka. Zahtevala sta od njega, naj njima zroči peneze. Ar z dobra ne šteo toga včiniti, sta ga prisilila na to. Dao njima je 25 Din, štere je meo pri sebi. Nato sta ga s pretenjom, da ga bujeta, še prisilila, da njima je prek da tüdi vino. Kda sta vse dobila, sta tolvaja naglo odišla. Starec je žalostno prišeo domo. — Drevo je spadnolo na Flisar Viktora hlapca pri Fr. Cipoti v Predanovcih i ga je tak poškodüvalo, da so ga morali odpelati v soboško bolnico. — Mlin se je zalejao. Jožefa Kühara nešterne drüge kmete v Gradišči je zadela preci hüda nesreča. V nedelo predpoldnom se njim je naime na Müri zalejao mlin. Do nesreče je tak prišlo, da se je kump predro i se napuno z vodov. — Zmešalo se njemi je. Osemnajst letni Andraš Maučeč iz Gančan je dobo plüčnico. Odpelali so ga v bolnico. Tam je meo takšo vročino, da se njemi je začnolo mešati. Plüčnico so njemi zvračili, pamet pa je ostala zmešana. Včasih ga je tak prijalo, da je z nohtmi cementani pod trgao gor i je spotro glažovino v okni. V zmešanosti je vido pred seov vrage, šteri so ga napadali i so njemi šteli srce iztrgati. Pred njimi sta ga branila Jezuš i sv. Cecilija. — Podivjanost. Od večih strani so prišla poročila, da se je fašenk s količi i celo z noži obhajao. Med drügim smo dobili tüdi iz Dokležovja ino iz Beltinec žalostne novice. P. Franca iz Beltinec so nekši dečki tak zbili, kda se je vračao iz Ižakovec domo, da je morao iti v bolnico. Edno roko ma tak poškodüvano, da je nemre gibali. — V Gornjoj Lendavi je vmro Jožef Kleinrath, prvejši knigovodja Stare kase i trgovec. Pokopani je bio v sredo popoldnevi ob navzočnosti vnogih prijatelov i znancov. — Najvekši uspeh v živlenji je pogostoma odvisen od edne same minute. Na vsakom poli igra odločilno vlogo „točnost“, i zavolo toga so postale zaneslive vöre tak zaželjene. Ravno zavolo njihovoga zaneslivoga stroja majo tüdi Suttnerove vöre tak velko vrednost zraven toga, da se lehko jako po fal ceni nabavi, ar dnes se dobi prava švicarska Suttnerova vöra že za 44 Din., dale zapestna vöra že za 98 Din. pri svetovnoj vörarskoj tvrdki H. SUTTNER v Ljubljani št. 945. Tvrdka pošila, svojo veliko ilustrirano domačo knigo vör tüdi našim čtitelom popolnoma brezplačno, če jo zahtevajo. Iz sveta. Grozen ogen. V ednoj rumunskoj vesi je pred par dnevi divjao ogen, ki je vničo 40 hiš. Zgorelo je pri tom tüdi dosta živine. Dragi kamen. Iz Londona poročajo, da je nekši trgovec küpo eden dragi kamen (biser) za 200 jezer Din. Kamen je tak velki, kak eden lešnjek. Oča štirideseteredece. V Ameriki žive nekši kmet B., ki ma nikaj menje kak, 40 dece. Oženjen je dvakrat. Prva žena njemi je porodila 12 dečkov i 12 deklin, drüga pa 8 dečkov i 8 deklic. On je star 71 leto. Med decov so najstarejši že seri, najmenše pa komaj hodi. Velikanska ladja. Mi, ki smo navajeni na naše kuče i vidimo v Soboti, Lendavi ali k vekšemi v Maribori malo vekše hiše, si niti predstavlati nemremo, kakši velikani so tiste ladje, ki prevažajo lüdi prek morja. Edna najvekših ladjih je zgotovlena ravno te dni. To je nemška ladja „Europa“. Ladja je duga 285, šörka 31 visika pa 27 metrov. Ma dva lora, šteriva sta tak velkiva, da bi se v vsakom mogla skriti hiša na štiri štoke. Na ladji so trije železni mački (sidra). Vsakši vaga 15.700 kil. Lanci so dugi 620 metrov. Na ladji se lehko vozi 3175 lüdi. Za pot iz Europe v Ameriko mora ladja za prehrano vzeti s seov: 21 jezer kil mesa, 7000 kil perotnine, 26 jezer kil divjačine i rib, 4000 kaštulic konserviranoga sada, 10 jezer kil mele, 6000 kil kave, čaja, cukra, 400 kil zmočaja, 60 jezer belic itd. Gd Hamburga do Newyorka bo ladja nücala samo 6 dni. Za smeh. Jožek: Znaš Tonček moj oča so tak močni, ka či jih svadim, me skoz okno zaženejo. Tonček: To je nikaj. Moj oča so pa tak močni, da so mene skoz dveri na cesto zagnali. Peter (s strahom pribeži k doktori): G. doktor, betežnoj ženi sem mesto edne žlice vrastva dao žlico tinte. Ka, bo zdaj? Doktor: Dajte njoj še falat pivnika! Pošta uredništva. Š. Št. Rankovci. Za poslane vganke hvala! So zanimive. Le pošlite več i Ž. Dokležovje. Dopisa ne mogoče objaviti, ar je v njem premalo povedano. Cene: Penezi (13. marc.): dolar Din 56·40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, tira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20. Zivína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·—(debele do 18 Din.) V Beči se je odavala živina: biki i jünci od 8.50 do 12 Din. (jako debeli do 16 Din.) Zrnje: pšenica Din. 200, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 45, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200. Taki se sprejmeta 1 vajenec ino 1 pomočnik pri PETEK FRANCI, stolari v Filovcaj št. 64. Vabilo na IV. REDNI OBČNI ZBOR KMEČKE HRANILNICE i POSOJILNICE v DOLNJOJ LENDAVI, registrovane zadruge z neomejenov zavezov, ki se vrši v nedelo, dne 30. marca 1930. ob 2. vöri popoldne v osnovnoj šoli v Dolnjoj Lendavi. DNEVNI RED: 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaklüč-ka za leto 1929. 4. Čtenje revizijskoga poročila. 5. Dopolnilna volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Če te občni zbor ob navedenom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vöre sledkar na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valavno sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. 2 4 NOVINE 16. marca 1930. Razgled po domovini. Masarykova proslava v Ljubljani. Prestolica naše banovine je jako slovesno obhajala osem desetletnico českoslovaškoga predsednika Masaryka. Na predvečer proslave sta bila grad i varaška hiša razsvetleniva. Slavnosti se je vdeležila cela Ljubljana. Univerza je pri toj priliki podelila Masaryki častni doktorat. Velko sleparstvo pri zagrebeškoj carinarnici. Vladimir Vranič, blagajnik carinarnice je skoz več let ponevero 4 miljone 880 jezer Dinarov. Sleparstvi so zdaj prišli na sled. Vraniča so zaprli i se je tüdi proti drügim osumlencom začnola preiskava. ZA NEDELO. Drüga v posti. Evang. sv. Máta v 17. tàli. V onom vremeni: Vzéo je sebom Jezuš Petra, Jákoba i Jánoša brata njegovoga i pelao je njé na breg visiki zosed: i preobrazo se je pred njimi. I sveto se je obráz njegov, kak sunce; gvant pa njegov je beli grátao, kak sneg: I ovo skázala sta se njim Mojzeš i Eliáš žnjim gučéčiva, Odgovoréči pa Peter pravo je Jezuši: Gospodne, dobro je nam eti biti: či ščéš, napravimo eti tri šatore, tebi ednoga, Mojzeši ednoga i Eliáši ednoga. Gda je pa on ešče gúčao; ovo svetli oblák je obséncso njé; i ovo glás z obláka, govoréči: Eto je Sin moj lübleni v šterom se je meni dobro dopadnolo; njega poslüšajte. I da bi čüli vučenicke, spadnoli so na obráz svoj, i zbojali so se jáko. I pristopo je Jezuš i dotekno se je njih i pravo je njim: stante gori i nebojte se. Prizdignovši pa oči svoje, nikoga so ne vidili, nego samoga Jezuša. I doli idoči oni zbrega zapovedo je njim Jezuš govorécsi: nikomi ne povete videnja dokeč Sin človeči od mrtvi gori ne stáne. Delavske zadeve. Javna Borza dela Ekspozitura v Murskoj Soboti naznanja vsem delavcom, da bo od pondelka naprej sprejemala delavce za Nemčijo i to samo vsakši pondelek i tork, vse drüge dneve v tedni pa ne. Vse delavce prosimo i opominamo, naj ne hodijo dostakrat v M. Soboto, ar so takše poti zvekšega zopstonjske, zvün toga nam takši lüdje neopravičeno očitajo ka so že dostakrat se prišli pa so itak ne sprejeti. Mi pri tom nemremo pomagati, ar se bodo pogodbe izročale voditelom i tisti bodo delavce šli sami iskat po vsoj kroglini. Delavcom iz Ravenskoga se naznanja, da bomo vzeli od tam vse tis- te voditele, šteri znajo nemški jezik i te pošlemo v kroglino Dol. Lendave, da tam zberejo delavce. Vsako rivanje okoli borze dela je odveč i nepotrebno, ar bo letos šlo v Nemčijo najmenje okoli 2500-3000 delavcov. Zvün toga se sprejmejo delavci tüdi na delo v Franciji, posebno na polsko delo. Prilike za zaslüžek je zdaj zadosta, samo delavci naj se tam pošteno obnašajo, ka nedo z nespodobnostjov delali kvara vsem drügim, šteri so pošteni i dobri. Ar se je raznesla reč, da je v Franciji bila povoden i morejo naši delavci domo od tistec, smo dužni na tom mesti povedati, da je povoden resan bila ali samo v ednom kraji i to tam, gde naših delavcov nega i jih v tisti kraj tüdi ne bomo pošilali, nego v kraje, gde povodni ne bilo, šlüž je pa dober. Pošta upravništva. Žalik Števan, župan M. Polana. Najlepša hvala za pozdrav, šteroga mi pošilajo vaši agrarni interesentje z vami vred. Bobovec Martin, Lipovci. Istotak se zahvalim za pozdrav. Tista reč je bila od mene, pa je dozdaj dobro rešena. L. Lokvič, G. Radgona. Obrnite se naravnost na drüžbo. SPORT. SK. Mura je mela svoj redni letni občni zbor dne 7. t. m. Poročila posameznih odbornikov so pokazala lepi razvoj kluba Hazena sekcija si je priborila prvenstvo Slovenije, table tenis sekcija prvenstvo Dravske banovine i prvenstvo Zagreba. Novoustanovlena tenis sekcija je mela že več tekem i se lepo razvija. Nogometna sekcija se bo reorganizirala i bo moštvo nastopilo na prijatelskih tekmaj. Občni zbor je izrekeo najtoplejšo zahvalo za pridno i pošteno delo odstopajočemi odbori na čeli njegovemi predsedniki g. Peterka Ivani. Pri volitvaj so bili zvoljeni naslednji gg. za častnoga člana gospod Sancin Savo, Ljubljana. Preds.: Lovšin Anton kr. notar. Podpreds: Halmoš Evgen trgovec. Tajnik I.: Nadai Ladislav prokurist. Tajnik II.: Župančič Ciril uradnik. Blagajnik I.: Kohn Franc poslovodja. Blagajnik II.: Vukan Štefan poslovodja. Gospodar: ml. Turk Josip gostilničar. Odborniki: Peterka Ivan, Kardoš Koloman, Arvai Vinko, Dr. Pinter Nikolaj, Dr. Vučak Štefan, Lehar Dragutin, Jonaš Janez, Koltay Štefan, Hirschl Koloman, Meolic Franc, Wersel Ernst, Dittrich Ede, Sekereš Josip, Rakič Štefan, Fürst Aladar, Norčič Bela. Pregledniki računov: Adanič Josip, Šiftar Štefan, Hirschl Armin, Klubovo razsodišče: Dr. Farkaš Franc, Lipič, Josip, dr. Šömen Ljudevit. Načelnica hazene sekcije: gospa Nemeš Nikolajova, trainer Nadai Ernest. Načelnik nogometne sekcije: Ferjan Milan učitel. Načelnik tenis sekcije: Nemec Ljudevit. Načelnik table tenis sekcije:, ml. Nemec Janez. Načelnik prireditvenoga odseka: Arvai Vinko. Vabilo na 36. redni občni zbor Sküpne obrtne zadruge v M. Soboti. Vršo se bo v nedelo dne 30. marca 1930. ob pol 10. vöri predpolne v sejnoj dvorani obrtne zadruge. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo načelnika. 3. Računski zaklüček za l. 1929. 4. Poročilo računskih pregledovalcov. 5. Proračun za l. 1930. 6. Slučajnosti. Če občni zbor v napovedanoj vöri ne bo sklepčen, se bo vršo edno vöro pozneje drügi, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih kotrig. 2 ODBOR. Občina Domanjšovci razpisüje licitacijo gradbenih del za postavitev novoga železno-betonskoga mosta. Majstri, ki želejo dobiti gradbeno delo, se naj do 31. marca t. l. pismeno ali vüstmeno javijo pri župani. Što se po tom termini oglasi, ne pride v račun. Načrt, proračun i vsi gradbeni pogoji se lehko kdašteč poglednejo pri župani. K ODAJI je zavolo drüžinskih razmer hiša z vsemi pripadajočimi prostori, z lepim ogradom (vrtom). Pripravna je za vekše gospodarstvo i mlekarstvo. Leži poleg Čakovca. Več se pozvedi pri MIJA TARNAI v ČAKOVCI. 1 Okrogli les (hlode) HRASTOV najmenši premer 40 cm. najmenša dužina 3 m. OREHOV najmenši premer 35 cm. najmenša dužina 3 m. JESEN0V najmenši premer 30 cm. najmenša dužina 3 m. vsako vnožino i tüdi posamezne hlode (stebla) stalno küpüje i plačüje najbolše cene. AL. NEUDAUER, lesna eksportna drüžba z. o. z. v GORNJOJ RADGONI. Vsaki kmet, šteri ma kakšo drevo na odajo, naj piše dopisnico na gornji naslov. Iščemo Poštene naküpovalce v vseh krajih. 7 16. marca 1930. NOVINE 5 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Koliko vas je? Pet? Vrgla jim je pet kraljevih zlatnikov. — Kupite si meso. — Meso? — se je začudila žena. — Zakaj? — Za hrano. — Mi smo vajeni čebule . . . — In ali je čebula dobra? — Zelo dobra! — Zlasti, ako je mlada . . . — Jaz je še nisem jedla. Daj mi eno, ako imaš. Imela je. — Oh, prejasna kraljica! Mislili so, da se le šali. — Res, bodi tako dobra . . . Žena je pograbila šibnato košaro in jo nesla po kolenih se plazeč pod kamenito ograjo. — Evo . . . evo . . . — Daj jo gor! Mož je priskočil in jo ponudil. Kraljica je vzela eno iz košare. — Vse vzami! — je zaklicala Mandana. — Hvala! — Oh, vzami vse! Tako proseče je pogledala kraljico, da ta prošnje ni mogla odreči. Vzela je vso čebulo in se lepo zahvalila. — Saj je še ena potička tukaj! — Oh, vzami tudi to . . . — No, hvala, ti že poplačam! Milostno jih je odpustila; vsa srečna je gledala za njimi in ko je petorica revnih duš izginila, je z dvornima damama šla v vrtnično lopo. — Sem, drage moje, k pojedini! — A soliti je treba! Potem hitimo v hišo. Šle so noter. Fajdime je prinesla sol. Kraljica je proti solncu dvignila eno čebulo. — Kake brke ima! — To je korenje. Skrbno so jo očistili. Fajdime je z zlatim nožičem vrezala čebulino glavo in jo potresla s soljo. — Sedaj. Kraljica jo je vgriznila z malimi bisernimi zobmi. — Alj je dobra? — Dobra. — Pojedla jo je. — Kako je sveža! In s potico je pojedla skupno pet čebul! — Na zdravje! — sta se smehljali dami. — Jejta tudi vidve! Kraljici na ljubo sta jedli. — Ali ne čutiš vonja? — Pač. In ni neprijeten vonj. Naraven ko duh blagoslovljene zemlje . . . Zaslišalo se je trkanje. Skrij čebulo. Prvi evnuh je vstopil. — Visočanstvo! — kaj hočeš? — Dvorni maršal Šahazgaz prosi za sprejem. — Čakam ga. Evnuh z zvezanimi usti je odšel. Jaj, ovoha duh . . . Šahazgaz je v globoki ponižnosti vstopil. — Visočanstvo božanski mož te lepo prosi, da se potrudiš v pojedinsko dvorano. Dvorni dami sta osupnili. — Ali se gostija še vrši? Ali ne veš, zakaj me kliče? — Zato, da bi te kot največji kras Perzije pokazal indijskim odposlancem. Zapazijo . . . — je šepetala Fajdime. — Čebula . . . Nasmehnili sta se. Šahazgaz je mislil, da se njemu smejeta (morda radi Amanove zadeve) in je v strahu in v jezi nekoliko obledel. — Kaj sporočiš njegovemu veličanstvu, kraljica zemlje? — je vprašal s ponižno sklonjeno glavo. Vasti se je zasmejala. — Reci mu, da se zahvaljujem, a sedaj ne morem iti pred njegov sveti obraz. Šahazgaz je odšel. In tri žene so se začele smejati ko sladkodoneče citre . . . VI. Rešilna bitka. V dvorani , kjer je bila pojedina, so se razgo- varjali o Skitih. Besedo je vodil neki indijski odposlanec, ki je znal precej dobro perzijski: Skit, ko ubije prvega sovražnika, pije njegovo kri; glavo onega, ki ga v vojski umori, nese pred kralja, ker le tako dobi delež od plena, ako pokaže sovražnikovo lobanjo. Kožo ob ušesih krog in krog preveže, jo prime na temenu in potegne z glave, kožo očisti s posebno pripravo iz junčevega rebra, jo izdela, naredi iz nje ruto in jo obesi na uzdo. Največji junak je oni, ki ima na uzdi največ rut. Ali pa naredijo iz večih takih rut plašč in ga nosijo tako, da je notranji del obrnjen ven, kakor volneni kožuhi ovčjih pastirjev. Drugi sovražnikove desne roke potegnejo kožo z nohti vred in nosijo v njej tetive. Ako kdo ubije zelo imenitnega sovražnika, naredi iz njegove glave vinsko čašo . . . — Čudno ljudstvo! — je dejal Kserkses. — A ga že ukrotim. Ali je res, da mrliče pokopajo po načinu Egipčanov. — Da, le v žalovanju se ločijo. Kralja vedno pokopljejo v zemljo plemena Gerhus. Mrličevo trup lo zalijejo z voskom, trebuh mu prerežejo, napolnijo s kadilom, začimbov, janežem, potem ga sešijejo skupaj in ga z vozom peljejo k drugemu plemenu, ki dragega mrliča prevzame in postopa z njim, kakor kraljevo pleme Skitov: vsako pleme odreže košček ušesa, lase ostriže, nos na vse načine rani in zapiči v levo roko puščico. Mrtvaški voz obhodijo vsa plemena, potem pa se vrne h Gerhom, ki so najbolj oddaljeni, prebivajo v kraju grobov, — in ga tam pokopljejo in z njim vred pokopajo haremsko damo, ki mu je bila najljubša, kuharja, konjskega hlapca, zaupnega strežnika, enega izmed slov — vse te zadušijo — in zraven njega položijo različne predmete, skodelice, vse iz zlata in nad njim dvignejo velikansko gomilo. — Govori se, da imajo krasne žene! — je dejal Aman. — Zelo lepe! — In divje ko risi! — je pripomnil Kserkses. — Lepe in divje! — Dasi negi telesa ne morejo posvečat i mnogo pozornosti. (Dalje.) 6. NOVINE 16. marca 1930 Za naše male. LAPOŠA — FÜRŠT: Siromak i bogatec. Srmak je Kristuši odgovoro: — Ka drügo bi si želo, kak düšno zveličanje? Zvün toga, da bi z ženov zdraviva bila i bi vsikdar mela vsakdenešnji krüh. Ka bi si za tretje želo, niti ne vem. — Poželi, da bi na mesti te stare kuče stala nova — pravi Kristuš. — No, če je tebi tak prav, sprejmem to z dobrim srcom i z veseljom. Kak je to vöpovedao, je stara kuča preminola i je na njenom mesti stala lepa zidina. Potem je Kristuš vzeo slovo i je odišeo. Medtem se je bogatec zbüdo. Šo je k okni i je pogledno vö. Malo je ne spadno, kda je zagledno novo zidino, ki je bila vnogo lepša kak njegova. Zezvao je ženo. Tüdi ona je debelo zijala. Celo vüsta je pozabila odpreta od velkoga začüdenja. — Stara — jo je süno mož v rebra — beži taki prek k sosedi i ga pitaj, ka se je to zgodilo? Žena se je paščila k sosedi. Že od daleč je kričala: — Sosed, ka se je to zgodilo? Sirmak joj je lepo vse povedao. — Včera večer je prišeo eden vandraš. Dala sva njemi večerjo i salaš, zato mi je zdaj pred odhodom velo, naj njemi povem tri svoje žele, da mi jih spuni. — Ka ste si pa želeli? — Zveličanje, vsakdenešnji krüh i nazadnje novo hišo. Žena je bežala domo i je vse moži povedala. — Jaj — se je te začno čovati po glavi — zakaj sem ne to znao. Vandraš je najprle k meni prišeo pa sem ga odtirao. Hitro si sedi na konja — ga je silila žena — i jahaj za njim. Pripelaj ga, nazaj. Lepa njemi podvorila, potem , tüdi nama spuni tri žele. Bogatec je odjahao. Kda je dojšeo Jezuša, je bio kak med sladek. Zgovarjao se je, da ne našeo klüča od dver, zato ga ne mogeo notri püstili. Pozvan ga je, naj se samo oglasi, gda bo pa mimo hodo. — Dobro — je odgovoro Kristuš — kda bom pá tü hodo, se oglasim. Bogatec bi rad znao, ali de si tüdi on smeo želeti tri reči, zato je pitao Kristuša. — Ja, lehko sil bodete želeli, samo de bolše, če toga ne včinite. — O, jaz si bom že pametne reči želo. — Dobro, dobro! Samo idite domo. Vaše tri žele se spunijo. Bogatec je bio veseli. Med potjov proti domi si je premišlavao, ka bi si želo. Tro si je glavo, tak da je skoro pozabo na konja. Te je začno skakati. Kmet ga je vdaro. Konj je nato še bole skakaa. Bogatec se je čemerio. V čemeraj je želo, da bi samo crkno. (Dale.) VGANKE. Na tri zadnje vganke v predzadnjoj številki je prišlo 18 rešitev. Vse tri uganke so prav rešili: Št. Cör, M. Sobota, Fr. Horval, Rakičan 58., Št. Vogrin, Rakičan71., I. Kustec, Veržej. Za nagrado je bio izžrebani: Franc Horvat. Dobi povest. A njega ni.. Pripominjamo, da žrebamo samo med tistimi, ki rešijo vse vgank, za štere je razpisana nagrada. Ne teda zadosta, da što reši samo edno ali dve vganki. 1. Što je najhitrejši malar? (Gledalo.) 2. Tenko kak drot, gibko kak kača, poka kak pükša, grize kak pes. Ka je to? (Bič) 3. Što more napraviti most brez lesa? (Zima.) 4. 1, 2, 3, 4, 5, 6 .. do 36. Teh 36 Številk tak razvrstite v spodnji kvadrat, da na vsakšoj strani i na küklaj dobite 111. Uganko poslao vogrin Št., Rakičan. Ak+1+0+ 1 1—2—2 5. Kakši gift je v tom glaži? (Alkohol.) (Uganko poslala Piv Marija, Martjanci.) 6. S šterim številom se povnoži 142.857, da dobimo 999.999? (S 7; 142.857x7=999.999.) (Poslala Celec Irma, M. Sobota.) Imena rešilcov i to što dobi nagrado, objavimo v prihodnjoj številki. Nove vganke: 1. Kda človek šče, si napravi veter, i kda šče, te henja. 2. Pet sinov od edne hiše i se vsaki inači zove. 3. Zvezan mož, močen junak, razvezan mož, slabič za nič. (Vse tri poslala Mimika Piv.) 4. Eden gospod je meo v kleti 32 glažov vina. Glaže je meo tak sklajene, da jih bilo v vsakšem prečnjeki 9. Meo je ednoga slugo, ki je najprle vkraj spio 2, potem pa še 10 glažov, a jih je vseedno tak sklao, da jih je bilo v vsakšem prečnjeki 9. Kak je to mogoče? (Ug. posl. Celec Irma, M. Sobota.) 5. Ka to pomeni? Poslao Vrečič K. Prosečka ves. Za rešilce 4. i 5. uganke razpišüjemo nagrado. Rešitev se mora poslati do četrtka J. Novak, Rakičan: Naš sadovnjak. Velka zmota je, če se misli, da starejšega sadovnjaka ne trbe oskrbüvati. Gosti, zapüščeni i nepognojeni sadovnjak malo i neredno rodi i donaša drobno i krastavo sadje, ki je kvekšemi za jabučnico sposobno. Za redno i bogato rodovitnost skrbimo z obdelüvanjom zemle, z gnojenjom, treblenjom krone i zatiranjom škodlivcov i betegov. Kak zahtevajo okopavanje i gnojenje polski pridelki, n. pr. kukorca i krumpiši, ravno tak tüdi sadno drevje ne shaja brez navedene oskrbe. Predvsem v mladom sadovnjaki je potrebno, da se okopa zemla bar ednok na leto i to tak na velko kak daleč sega krona drevesa: pod starejšim drevjom pa zadostüje konči vsako peto leto prerahlati zemlo pod kapom krone. V zvezi z obdelavo naj bi se sadovnjak v razdobji petih let ednok izdatno pognojo s hlevskim ali kakšim drügim gnojom. Tüdi z vapnom, šteroga je premalo v naših zemlaj, se priporoča gnojiti. Jako važno je treblenje ali čiščenje zanemarjene krone. Brezpogojno se naj odstranijo, vse sühe i betežne vejke. Ravno tak se naj odstranijo pregoste i k tlom viseče vejke, nadale one vejke, na šterih raste omela (to so grmiči, ki so po leti in po zimi zeleni). Z odžagovanjom povzročene rane se gladko obrežejo i z ilovicov zamažejo. Stebla staroga drevja se očistijo od skorje, maha i lišajov i pobelijo z vapnom. V naših sadovnjakaj jako nevaren škodlivec je krvava vüš. Povzroča velke rane na koreninaj, stebli i vejkaj. Napadnjena mesta se večkrat na leto namažejo s pokvarjenov mastjov ali z drevesnim karbolinejom (na 10 l. vode se vzeme 2. drevesnoga karbolineja) Krvavoj vüši podobne rane povzroča rak. Rakova mesta se izrežejo do zdravoga lesa, nastanjene rane pa 16. marca 1930. NOVINE 7 se namažejo z vročim drevesnim karbolínejom. Vzrok raka je navadno prevelka vlaga, pomenkanje vapna v zemli i pregloboko sajenje. V vlažnom i toplom poletji se jako rade raspasejo listne ali zelene vüši. Posebno velko škodo napravijo ma mladih cepikaj. Vničüjejo se z mamakanjom v duhanovo vodo. Na eden liter vode se dodene edno navadno žlico duhanovoga izvlečka i se dobro zmeša. Krastavost ali grintavost jabuk i grüšek je ravnotak pogosta nevola v naših sadovnjakaj. Takše sadje ne za odajo, tüdi jabučnica iz krastavoga sadja je nekelko bridka. Škroplenje z galicov je najbolše sredstvo proti tomi betegi. Vzeme se 1 kg ga- jice in 1 kg. gašenoga vapna i se raztopi v 100 l. vode. S pripravlenov mešanicov se poškropijo po ocvetenji t. j. na konci maja i v začetki junija vsi zeleni deli drevesa. Poleg navedenih škodlivcov i betegov poznamo še razne drüge, ki pa ne igrajo znatnejše vloge. Drevesni karbolinej, duhanski izvleček, galica i drüga za pokončavanje potrebna sredstva se naročajo pri Kmetskoj podrüžnici v M. Soboti. Konec. Sprejme se eden kovački vajenec v RAKIČANI na marofi. 2 Taki se sprejme vajenec za klüčavničara iz bolše hiše pri DURIČ i POREDOŠI v Murskoj Soboti Lendavska c. Sprejmem ednoga ali dva vajenca za stolarsko—mizarsko obrt ŠEBJANIČ JOŽEF, Črensovci. 2 Taki se sprejme vajenec iz bolše hiše v slaščičarni SIDONIJE NOVAK v M. Soboti. 1 K odaji zavolo selitve ščista nova hiša na štok na prometnom mesti poleg sejmišča! V toj hiši je gostilna, štera stoji iz 9 sob i edne velike dvorane. pripada njoj klavnica, mesnica z vsem gostilničarskim i kühinjskim inventarom, kak i z vsemi pravicami! K hiši sliši veliko dvorišče. potrebno gospodarsko poslopje veliki ograd i njiva. Küpci naj se javijo na upravi NOVIN v ČRENSOVCIH. 2 (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE - 50 - Seme Seme vsakovrstno, kak travno, detelčno, repno i vrtnarsko seme (za korine) v najbolšoj kakovosti se dobi pri staroznanoj trgovini M. BERDAJS, Maribor USTANOVLENO LETA 1869. Pišite po cenik i si potem naročite seme. 5 8 NOVINE 16. marca 1930. RAZGLAS. V smislu določb čl. 82—105 oddelek B Zakona o državnem računovodstvu in odloka VI/2 No 5443 Kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani se razpisuje ofertalna licitacija za dobavo mesa moke, mlevskih izdelkov, testenin, špecerijskega in kolonijalnega blaga, kruha, peciva, mleka in hišnih potrebščin v tukajšnji bolnici za dobo od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931. Licitacija se bo vršila v torek dne 18. marca 1930 ob 11 uri dopoldne v pisarni tukajšnje uprave. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji se dobe pri upravi bolnice. Predložene ponudbe morajo biti kolekovane s kolkom za 100 Din in se morajo izročiti v zapečatenem ovitku z oznako „Ponudba za dobavo . . . ponudnika NN“ dražbeni komisiji. V poštev se vzamejo tudi ponudbe, ki se pravočasno predlože po pošti. Predpisana kavcija se mora položiti najkasneje do 13. marca 1930 pri blagajni bolnice. Ponudnik se mora v ponudbi obvezati, da pristaja na dražbene pogoje, predložiti mora dokazilo o plačanih davkih in svedočbo o dražiteljskih sposobnostih. Uprava bolnice in dobavitelj si pridržujeta pravico, en mesec pred pretekom prvega polletja odpovedati dobavno pogodbo za drugo polletje proračunskega leta. Ako se pogodbenika te pravice ne poslužita, velja pogodba tudi za drugo polletje proračunskega leta. Ponujene cene se morajo navesti v številkah in besedah in glasiti za celo dobavno dobo. Licitacijska komisija in nadzorstvena oblast nista vezani na najnižjo ponudbo in lahko porazdelita dobavitelje tudi na druge banovinske zavode. v UPRAVA JAVNE BOLNICE v MURSKI SOBOTI, dne 1. marca 1930 št. 47/30. Vaš prvi pogled pri küpüvanjí vöre naj bode posvečen zaščitnoj znamki. Staroznane znamke „IKO“, „OMIKO“ i „AXO“ iz švicarske tovarne vör tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da küpüjete solidno odporno vöro. Vöro za celo živlenje! Ar se vporabla samo izbrani materijal velike finese í trajnosti. Že za 44 Din dobite pravo švicarsko Anker-Remontoir žepno vöro. št. 120 i samo 58 Din stane prava švicarska RemontoirRoskopf vöra št. 121. s Ia strojom, s svetečim se radium-številkami i kazalci. Že za 98 Din dobite zapestno vöro št. 3720 s kožnatim remenom, dobrim strojom i dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-büdilka št. 125 stane samo 49 Din. Vsaka Suttnerova vöra je točno pregledana, zapira se proti práhi sigurno i pošila se jo po povzetji, z več letnim jamstvom. Rizike nega, ar to ka se ne dopadne, se vöodmini, ali pa se povrne penez. Tüdi Vi dobite brezplačno novo veliko ilustrirano domačo knigo ženskih i moških vör, lančekov, prstanov, vühanov, okrasnih predmetov pa zlatih, srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še dnes svetovnoj razpošilalnoj tvrdki: H. Suttner, Ljubljana št. 945. K odaji je na Gornjoj Bistrici hš. 1. zidana hiša, gospodarsko poslopje, sadovnjak, fuduša eden plüg i oratje zemle eden plüg, ki se drži funduša. Cena se zve pri VUČKO FERDINANDI. 2 Zavozo ga je ar se ne znao v pravom časi varvati. Zato zdaj leži . . . Če se želete ob pravom časi varvati prehlajenja, gripe, bolečin v šinjeki, kašla, hripavosti i slinavosti — te morate vedno grgrati s Fellerovim prijetno dišečim Elsafluidom! „Elsafluid“ z zakonom zavarüvan! Skoz 33 let slüži to dobro narodno sredstvo i kosmetikum za ispiranje oči i vüh. Odznotraj pri krčih, želodčnih bolečinah i napnjenosti — taki nekeliko kaplic na cukri! To pomaga! V lekarnaj i vseh spodobnih trgovinaj: poizkusne stekleničice 6 Din., dvojne steklenice 9 Din., specijalne steklenice 26 Din. Po pošti najmenje 1 zavoj z 9 poizkusnimi, ali 6 dvojnimi, ali 6 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Pet takših zavojov že s poštninov i zavojom samo 210 Din. Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa kruglice, 6 škatlic 12 Din. Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti Ček. rač. št. 15229. r. z. z. n. z. V lastnoj hiši. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8%-9%. Za vloge je dobroga stanja že več, kak 30,000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC